Pottntn« ptvldlrtlM
i.eto n., štev. 224	V Ljubljani, četrtek dne 22. eeptembra 1921 PonmNM fttev. SO par - 2 K
Izhaja ob « cjutraj.
Stane »eloletno . . 340 K
mesečno ...... 20 .
ga tased ozemlje 860 , si Inozerrstvo 600 .
Oglas) ta »f.o U mm višine ■tulpc* (68 mm) . 2 K jb&H oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) , 1 „
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Ur«dnlfttvot ItDdoiitova torta K. 16/1 TalafM HT»
Upravnlitvot
Sodna rtkos lil TeUfoa It M
Bstaatt.poit.tok arada *•». 11448.
Ljubljana, 21. septembra.
Ko je delovala razmejitvena komisija na Štajerskem, so obmejni nem-Skutarji večkrat vprizorili pred njoni-mi očmi demonstracije, liotoč b tem napraviti vtis nanjo, pokazati resnično voljo prebivalstva glede državne pripadnosti. Večjo kravale smo doživeli v Mariboru še prejo, predno so bilo meje v glavnem določeno. Eden ko drugi nastop je o«tal brez vsakršnih posledic in ni mogel izzvati ni-kake presijo na merodajno činitelje.
Slično je brez pomena nastop mad-žaronov v Prekniurju. Da jo prišlo do teh kravalov, pravzaprav ni čudno. Že večkrat smo Culi iz Prekmurja nezadovoljnost, n. pr. radi dejstvu, da so ostali v deželi stari madžarski advokati. Tako je tudi v Soboti, sicer povečini ne izvršujejo prakse, toda uo-prestano hujskajo ljudi in jih zadržujejo v nesigurnosti, češ, saj pridejo »Ogri» še nazaj.
Seveda jo drugo vprašanje, ali ni bilo mogoče teh gotovo mučnih dogodkov pravočasno preprečiti. Ze dolgo je znano, da je uprava v Prekmurju v preslabotnih rokah. Državna avtoriteta je mnogo trpela na eni strani s popuščanjem napram raznim madž<u ronskim elementom, na drugi strani pa s tem, da ima še danes prvo besedo klerikalni plebanoš. Co ae spomnimo na famozni »prekmurski parlament., ua sistematično izročevanje občin klerikalnim nezanesljivim tajnikom in ge-rentom, na neprestano odrivanje zla-sti našega učiteljstva, če vidimo, da si neposredna državna uprava ni mogla priboriti nobeno avtoritete mod ljudstvom, potem se ne smemo čuditi, če ie je neuk in priprost seljak zbal groženj madžarskih agitatorjev, ki so mu pravili: Madžari, Tvoji nekdanji gospodje, se vračajo. Co se no izrečeš odkrito za nje. To bo zadelo grozno maščevanje.. Strah pred Madžari, nc pa odpor proti Jugoslaviji, je gnal slovenske seljake na demonstracije.
Demonstranti so bili Slovenci. Sobota z okolico nima Madžarov, iz-vzemši izza madžarskega režima preostale advokate in židovske trgovce. Nacijonalnn svest slovenskega kmeta pa je seveda še manj vzbujena nego v nekdanjih koroških in štajerskih uemškutarskih krajih. Pravi Madžari, našteli so jil. pri ljudskem štetju nekaj čez 14.000, bivajo na vzhodni meji Prekmurja, v Dolenji Lendavi in v nekaterih vaseh okrog nje. Zanimivo je v ostalem, da jo prišlo onkraj graniee do obratnih pojavov in da so madžarski kmetje prosili, da pridejo pod Jugoslavijo, ki jim napram Madžarski izgleda kakor obljubljena dežela.
Po večini Prekmurja tedaj biva le naš rod. Da pa naši ljudje ne morejo biti v narodni zavednosti na zadostni stopnji, se ne smemo čuditi, če pomislimo., kako so znali Madžari herme-tično zapreti to našo vejo od kontakta s ostalimi Slovenci. Danes pa tem lažje podlegajo hujskanju preostalih madžaronov, ker so nahaja Prekmurjo v prometnem oziru v izredno kočljivem položaju. Madžari so napeljali železnice iz Budimpešte na mej«, toda malokdaj so jih zvezali preko meje s sosednjimi deželami, čo niso imeli pri tem drugih interesov. Tako sega tudi železnica od Sombotelja le do Soboto, in na naših tleh se nahaja le proga od Hodoša do konca pri Soboti. Odtod jedo železnice pri Lendavi šest ur hoda: preko Muro pa pridemo na železnico Ljutomer - Radgona, odkoder je zopet iiO km pešpota do Ormoža.
Take prometne razmero imajo seveda zlo posledice za vse gospodarsko življenje. Ker je v Prekmurju ravno obrt in trgovina v inadžaronskili in židovskih rokah — in Židje so vedno inadžaroni —, se ti ljudje najbolj zavzemajo za staro stanje in najbolj vplivajo na sicer nevtralno elemente.
Prekmurci bodo zadovoljni v Jugoslaviji, kadar bomo izpeljali železniško zvezo proti Ormožu in na ta način spravili gospodarsko življenje na normalno ba/.o. In ko bo iz sedanjih slovenskih šol izšel nov rod. tedaj' se dogodki teh dni ne bodo več ponavljali.
Mučni prekmurski incidenti so brez-dvomno škodili našemu ugledu. Zlasti so zoriet nas Slovence postavili v slaho luč. Menimo, da po krivici. Opo-zoritev so državi, da z vnemo odstrani ekonomske noprilike, predvsem prometnega značaja ter energično vzpostavi državno avtoriteto s tem, da vendar že enkrat napravi konec raznim postranskim vladam in slabotnim
nravnim eksoerimenlom.
Splošna železničarska stavka na Dunaju
DUNAJ ODREZAN OD OKOLIC E. - ŠTRAJKUJOCl NASKOČILI SEVERNI KOLODVOR.
Dunaj, 21. septembra. (Izv.) Stavka železničarjev južne, zapadne, vzhodne in aspanške železnice sc je danes proti vsemu pričakovanju razširila tudi na Franc-Jožefovo železnico in celo na nastavljence električne železnice Dunaj-Baden, tako da se more govoriti o splošni železničarski stavki dunajskih železničarjev. Vlada je danes izjavila, da je pripravljena izplačati vsem onim železničarjem, ki bi se vrnili na delo, po 3.000 K predujma na njihove zahteve, vendar pa je malo upanja, da bi stavka prenehala, posebno, ker so med stavkujo-čimi prevladali radikalni elementi. Do burnih prizorov je prišlo na sever-
nem kolodvoru, kl so ga stavkujoči zavzeli z naskokom. Tudi na Franc-Jožefovem kolodvoru so s silo preprečili odhod praškega brzovlaka.
Ljubljana, 21. septembra. Obratno ravnateljstvo Južne železnice poroča: V Avstriji je danes med Dunajem in Miirzzuschlagom izbruhnila železnl-Čarska stavka. Ves promet med Dunajem in Miirzzuschlagom je ukinjen. Današnji brzovlak Dunaj-Trst izostane, zato izostanejo od jutri naprej tudi brzovlaki Zagreb-Dunaj in Trst-Dunaj. Osebni promet se za enkrat vrši še v polnem obsegu do Gradca, oziroma do Brucka.
Pred antantinim ultimatom Madžarski
London, 21. septembra. Kakor do-znava Reuterjev urad, pripravlja po-slaniška konferenca ultimat, ki zahteva, da mora Madžarska v desetih do štirinajstih dneh izprazniti Burško, i pošiljatvi čet pa še ni padla sicer se odrede najstrožje prisilne1
odredbe. Te odredbe do sedaj Se niso znane. V angleških krogih se govori, da gospodarska blokada ne bi imela zaželjenega uspeha. Odločitev o od-
, Političen položaj
SEJI GLAVNIH ODBOROV DEMOKRATSKE IN RADIKALNE STRANKE. — SKUPNI RADIKALNO-DEMOKRATSKI ODBOR.
Beograd, 21. septembra. (Izvirno.) Glavni odbor demokratske stranke je imel danes popldne sejo, na kateri je predsednik Ljuba Davidovič referiral o svojem sestanku s Pašičem. Izrazil jc svoje popolno zadovoljstvo s Pa-šičevim zadržanjem. Nato se jc glavni odbor zopet z vso odločnostjo izrekel za uvedbo D'Hontovega pro-porčnega sistema za skupščinski volilni red.
Sledila je razprava o vzrokih padanja naše valute. Odbor je odobril vse ukrepe finančnega ministra in mu izrazil svoje zaupanje. Razpravljalo se jc tudi o svoječasnih raznih državnih nabavah dr. Antona Korošca preko konsorcija Pupina, od katerih ima država velikansko škodo, kakor tudi o naročilih bencina iz Rumunije in petroleja iz Amerike. Zahtevala se je uvedba natančne preiskave in najstrožja kazen za vse prizadete brez razlike strank.
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je imel včeraj popoldne sejo, ki je trajala od 16. do 20. ure. Delegat za pogajanja z demokrati, Ljuba Jovano-vič, je poročal o dosedanjih pogajanjih glede sestave programa za na-daljno skupno delovanje in naglašal, da je bil v vprašanju, kateri predlogi naj se prepuste skupščini v rešitev, dosežen popolen sporazum. Glavni odbor je vzel poročilo na znanje.
Nato se je vršila razprava o vladni ukazni politiki in so nekateri člani glavnega odbora izražali svoje nezadovoljstvo z notranjim ministrom Pri-blčevičem. Glavni odbor ni storil nobenega sklepa, da bi sc moral notranji portfelj priboriti radikalni stranki.
Sledila je debata o novem volilnem zakonu. Večina Je bila proti uvedbi D' Hontovega sistema, ki so ga predlagali demokrati in za uvedbo francoskega volilnega reda, po katerem dobi lista, ki Ima večino glasov, tudi večino poslancev v dotičnem okraju, ali pa za stari srbsk' volilni red.
Stališče članov stranke z zakonodajnem odboru je bilo odobreno. Za zemaljsko konferenco stranke Je bil izvoljen odbor, ki ima izvršiti vse priprave za kongres.
Beograd, 21. septembra. (Izv.) Da bi se dosegli čimboljši odnošaji med demokratskim in radikalnim klubom in da bi bilo delo v parlamentu uspešneje, se je sprožila ideja ustanovitve skupnega parlamentarnega radikal-no-demokratskega odbora. Misel je bila v obeh klubih sprejeta z odobravanjem. Ta odbor bo vodil edinstvene akcije in reševal medsebojne odnoša-je med obema strankama, sejam pa bodo prisostvovali tudi ministri obeh klubov, posebno, kadar bo šlo za njihove resorte.
za pedoiiovanie 7 odst. dri. posojila
poteče 30. septembra
Plenarna sesa zakono°
Beograd, 20. septembra. (Izv.) Danes ob pol 11. dopoldne je podpredsednik dr. Žerjav otvoril plenarno sc)o zakonodajnega odbora. Najprej so bili prečitani in overovljeni zapisniki za-njlh sej, nakar je vprašal posl. Gjonovič, koliko uredb ie prišlo v zakonitem roku In koliko kasneje. Podpredsednik dr. Zerlav ga le opozoril na popis teh uredb v »Službenih Novinah*. Nato sc jc pričela razprava o vprašanju kompctencc zakonodajnega odbora. Vlada je namreč predložila odboru osnovno zakone o centralni upravi in državnem svetu. Tu so se pojavili dvomi, ali jih more zakonodajni odbor vzeti v pretres, ne da bi bila popre) zaslišana skupščina. V debato so posegli Laza Markovlč (radikal), Kurbegovič (musl.), djonovlč (republ.) in Duliblč (klcr.), ki so naglašall, da se mora vsak zakon najprej predložiti skupščini, ki odloči, ali nai se ž njim postoma po skrajšanem potu, kakor določa ustava ali ne. Lluba Jova-novič (radikal), Ncdcljko Dlvac (soc.) in Popovlč (demokrat) pa so poudarjali, da le člen 133. ustave v tem oziru popolnoma jasen, k f odrela, da se mo-r-jo vsi zakoni, kl na! se urede kot predmet Izenačenja zakonodajstva in uprave, po-s'ntt potom predsr.dništva zakonodajnemu oubo.ii. Skupčč'-! je tako prenušč aa pravica, da o posamc-nih zakonskih predlogih odloži, ali spadalo pred zako-
nodajni odbor ali ne. Poslanec Duliblč le predlagal, naj sc to vprašanje v celoti p-edloži skupščini, da ona odloči o kom-petenci zakonodajnega odbora. Predsednik dr. Žerjav le nato zaključil razpravo z Izjavo, da bo odbor o tem vprašanju odločil, kadar bo stavljen Imenovani vladni predlog, kar so doseda! še ni zgodilo. Dulibič |e zahteval glasovanje, do katerega pa nI prišlo.
Predsednik dr. Žerjav Je nato otvoril debato v vprašanju, ali more zakonodajni odbor poštene uredbe tzpremenltl tako, da lih združi v iedno. Sklenjeno je bilo, da jih moro.
Soja le bila zaključena ob 13. uri in sklicana prihodnja za Jutri ob 15. url z dnevnim icdom: Volitev dveh podpredsednikov, sekretarla In poročilo prve sekcije o Izvoznih carinah. >
Split, 21. septembra. Napadalci na dr. Metličiča v Zadru so bili to dni obsojeni ,in sicer dva izmed njih na dva tedna, eden pa en teden zapora. Vsa sodna razprava in razsodba pa je navadna komedija. Ko je med razpravo zastopnik napadenega dr. Metličiča imel govor v hrvaščini, so začeli prisotni Italijani razgrajati tako, da je dal predsednik dvorano izprazniti. Ob tej priliki so klicali demonstranti : <*2ivio d' Annunzlo, do! z Jugoslavijo!*
Strahovita eksplozija na Badenskem
ANILINSKA TVORNICA ZLETELA V ZRAK. — MNOGO STO MRTVIH, NAD 1000 RANJENIH. — KATASTROFALNA OPUSTOŠENJA.
MOnchen, 21. septembra. Po davi som kaj dospelih poročilih je anilinska tvomi ca v Ludn-igshafnu vsled eksplozije plavža ob pol osmih zletela v zrak.
Berlin, 21. septembra. V Mannheimu sta se davi proti pol osmim druga za drugo dogodili dve izredno močni eksploziji, ki sta povzročili velikanska pretresa. Pretresa so čutili v Mainzu, v Heidelber-gu in Ludwlgshafnu. Uradi na vprašanja no odgovarjajo; nedvomno so telefoni pokvarjeni. Kakor je mogel dognati Wolf-fov urad, so so izvršilo eksplozijo v ba-donski anilinski tvoraiei, kjer so proizvajajo posebno nevarne dušikove spojine. Škoda jo ogromna. Mrtvih in ranjenih jo več sto. Njih natančno število so še ni moglo ugotoviti. Bati so je nadaljnjih eksplozij.
Ludtvigshafcn, 21. septembra. (Izv.) O eksplozijski katastrofi se poročajo šo sledeče podrobnosti: Danes dopoldne sta se v anilinski tvorniei v Oppau na Radenskem, v laboratoriju 53 pripetili 2 strašni eksploziji. Nenavadni zračni pritisk je dvignil poslopjo in jo porušil. Od 800
dolavcev, ki so bili zaposleni v tvomici, se ni nikdo rešil. Vsled zračnega pritisku so tudi v okolici Mannheima daleč naokrog popokalo vse Sipe. Celo v Mannheimu samem, ki jo zelo oddaljeu, je bilo vsled zračnega pritiska 36 oseb toSko, in nadaljnjih 30 lahko ranjenih, ena pa je bila ubita. Bolnišnice v Mannheimu in Ludwlgshafnu so prenapolnjene ranjen-cov. Razburjenjo v Mannheimu je velikansko, ker se prebivalstvo boji nadalj njih eksplozij.
Franktiirt oh Mcnu, 21. septembra. Kakor drugod, jo tudi tukaj povzročila eksplozija v anilinski tvomici v Oppau znat. I no škodo. Zlasti jo razbitih mnogo 8ip. ! 'Frankfurtor Zeitung. poroča, da je bil pretres tako silen, da v Oppau in dvo do tri ure od to vasi ni nobeno okno več celo. Vas Oppau ja skoraj popolnoma razrušena. Opustošenje jo strahovito. Na stotine mrtvih in ranjenih leži naokoli. Na tisoče ljudi beži. Ravnateljstvo ba-denske tvornico za anilin in sodo je sporočilo listu »Frankfurter Zoilung>. da »o nadaljnjo eksplozijo izključene.
Sanacija valute
Beograd, 21. soptembra. Danes do-poldno jo bila seja ministrskega sveta, na kateri se je v prvi vrsti razpravljalo o ukrepih za izboljšanje našo valuto. V kratkem bo sprejet poseben pravilnik, ki predvideva omejitov prometa z devizami, samo na banke, ki imajo najmanj tri milijone dinarjev. Dovizni promet, bo upravljala Narodna banka ln njene filijalko. Tudi promet z valutami ho podvržen državnemu nadzorstvu.
Da se preprečijo špekulacije, ki so doslej toliko škodovalo naši valuti, se namerava revidirati borzni pravilnik, po katerem se bodo izključile iz borznega poslovanja vse sumljive osebe.
Ministrski svet je v načelu vse to ukrepe že sprejel. O posameznostih se bo nadaljevalo razpravljanje .jutri.
V zvezi z zvišanjem našo valute je tudi načrt, da so čim bolj zavaruje naša produkcija proti tuji konkurenci. Ministri dr. Spaho, Trifkovič in dr. Kukovec so kritizirali dosedanjo postopanje vlade pri vojnih dobavah tov so ugotovili, da. domači izdelki niso imeli tolike prednosti pri na«, kakor jih imajo v tujih državah. Ministrski svet jo sklenil, da bo v bodočo revidiral politiko vlade v tem smislu.
NOVA POLJSKA VLADA.
Varšava, 21. septembra. Uradno se razglaša: Novi kabinet je sestavljen tako-le: Anton Poniko\vski predsedstvo in prosveta; Konstantin Skir-munt, zunanje stvari; Stanislav Do\v-narowic notranje zadeve; Kazimir Sonskowslci vojna; Boleslav Mar-kovvski vodja finančnega ministrstva. Ministrski predsednik Ponikowski je izjavil zatopnikom časopisja, da sc imenovanje finančnega ministra izvrši šele tedaj, ko sprejme deželni zbor novi zakon glede organizacijo izrednega finančnega sveta.
RAZKROJ GRŠKE ARMADE.
Carigrad, 21. septembra. Nova poročila javljajo, da se grška armada umika v popolnem razkroju. Grške izgube se. množe v strahoviti meri. Zasledovanje se nadaljuje.
JADRANSKA ŽELEZNICA.
Beograd, 21. septembra. (Izv.) V ministrstvu saobračaja je pričela svoje delo strokovna komisija, ki proučuje železniške varijante za jadransko železniško proso.

Samo deset M ie še časa,
u ii
EJorza
Zagreti, devize: Beilm 200 — 210. ; Bukarešta 210 — 215, Milan izplačilo 915 I— 020, ček 000 — 910. London izplačilo : 806 — 815, ček 800 — 810, Pariz 1525 — 11600, Praga 252 - 200, Dunaj 13.45 — 114.10, Budimpešta 35 — 37, valuto: I dolar 209—218.16, avstrijske krone 15.50. ' rubljl 15 — 19, napoleoni 640 — 630: marke 202 — 200, lire 800 910. madžarske krono 40. Banka za Primorje 760 — 7!)0. Trg. obrtna banka 24(1. Hrv. eskomptna banka 665 — 075. Brodska banka 420 - 435. Jadranska banka 1640. Jugoslovenska banka 510 — 520. Ljub. kreditna banka 820 — 850. Narodna banka 528. Praštodiona 5225 — 5275. Ročka pučk;v banka 30u —111 Srpska banka 760 — 715. Eksploataclja drv.i 720. Goranin 605 — 645. Gutman 1400 -- 1475. Nar. šumska industrija drv,' 59o •— 003. Vašička industrija, dna 52(1 — 530. Slavonija 600 — 620.
Beograd, Borza jo lil. zaradi praznika Malo Gospojine zaprta.
Dunajska borza jc bila danes zaprta.
' Ziirieh, devize: Berlin 6.37, Nowvor!: 5.81, Loudon 21.00, Pariz 40.52, Milan 24.22, Praga 6.87, Budimpešta 0.03, Zagreb 2.60. Bukarešta 5.50, Varšava 0.10. Dunaj 0.52, avsuijsko žigor-ano krone 035.
Praga, d o v i z o: Borlin 77.87 — 78.87, Ztirie.il 1461 — 1464, Milan 351 — 330. Pariz 596.50 — 509.50. London 814.50 310.50, Newyork 84.5 — 85.87, Beograd 154.25 — 155.75, Bukarešta 70.50 - 80.50 Sofija 56.50 ~ 57.50, Dunaj 4.85 — 5.45, Varšava 1.30 — 1.90, Zagreb 38.35 — 39.15, Budimpešta 12.35 — 13.15, valute: marke 78.12 — 79.12, Ev. franki 1450
—	1459, lire 351 — 353. francoski franki 593.5 — 596.5, funti 312.50 — 815.50, dolarji 83 - 85, dinarji 150.25 — 161.73, leji Vb — 70, lovi 55.50 — 56.50, avstrijski l.ivme 4.85 — 5.45. poljsko marko 090 — 1.50.
Berlin, devize: Rim 457 — 458, London 406.55 - 407.45, Newyork 109.30 — 109.61. Pariz 766.95—768.86, Švica 18S3.Hl
—	1886.90. Dunaj 978—982. Praga 127.10
—	127.40, Budimpešta 11,98 — 15.02.
P. n. naročnikom
in čifaieljem lisfa
Pripetili so sc slačajl, da posamezne številke lista gg. naročnikom niso bile redno dostavllene. da so izostale tdi dospele na svol naslov zakasnelo. Takšni nellnbl dogodki sc pripete bodisi vsled nedostatkov na pošti, bodisi zaradi lesto menialočega in ne vedno povsem zanesljivega dostav-Ijalncga osob!->. Nad stičnimi nedo-statki se pritožujejo uprave vseh domačih Ustov, Uprava *Jutra» sc trudi. da odpravi vsak nedostatek, čim izve zanj. Da se pa omogoči v vsa-
kem slučaju redno in brez izjem loč-
no dostavljanje lista bodisi na dom,
bodisi po pošti, nujno prosimo vse svoje čcstlte gg. naročnike in prijatelje. da nam vsako priložim in zlasti
vsako nerednost v dostavljanju takoj javijo, bodisi po dopisnici, ali telelo-nično ali ust m "no, da se nedostatek takoj odpravi. Zalibog so razmere takšne, da je redno poslovanje uprave mogoče le s sodelovanjem občinstva. Pogreška se da odpravili le, če jo dotični interessent brez odloga sporoči upravi.
Podpisovanfe državnega poso ila
Slaba navada se prav trmasto št vodno vzdržuje. prv-obno pri nekaterih ljudeh na debeli, da hranijo večjo ali manjše vsoto denarja, katerih ne potrebujejo za vsakdanje potrebe, mesto tla bi jih plodcnosno naložili. Svoj denar spravljajo večinoma jako neredno. Skrivajo ga v posteljah, pou žim-nicami, na jiodstrešju, v skednjih, pod slamo ali pod kako desko itd.
Vsak dan se tuje. kako ti ljudje prihajajo ob svoje (»riliranke: nastane požar, ki jim viiepell tožko nahrani denar; vtihotapijo se zllkavrl In jim odnesejo prihranke, nifii in podgane razgiodajo [Uipiriinti denar, da izgubi vbo svojo vrednost Itd. Saj ju polno tokih žalostnih in smešnih dogodkov! V najboljšem slučaju pa loži denar brezplodno skrit, doi-hn bi. ako bi bil dobro naložen v kaki hranilnici ali v državnih papirjih, bil bolj varno shranjen in bi nosil v„aj le|>o obresti.
Sedaj se nudi lepa prilika, da so ta denar lahko naloži plodonosno, ako se podpiše 7% državno investicijsko posojilo. Denar je varno naložen, ker jamči zanj država s svojo bogato imovino. Denar je pridobitno naložen, ker nosi sodemodstotne letno obresti. Za podpisanih 2000 kron državnega posojila dobi imeti,ik 110 kron trn leto obresti. Če je v denarni zadregi, lahko lombarillra obveznice, t. j. na obveznice dobi pri Narodni Ivinki posojilo do tričetrt nominalne vrednosti, t. i. v našem primeru 1500 kron, za katere plača le 6% cbreeti, »ločim dobiva <ain sjejkoprej obresti za obveznice. Na<lal]e se obveznice la'ko porabi!-za polaganje kavcij, za depozite Itd. in se pri tem vseeno prejemajo redi o dvakrat na leto polletne 7% obresti.
Slednjič pa se s podpisovanjem državnega posojila prispeva k ojnčenjn našega nnrodnega in državnega gospodarstva in naše valute ter obenem pospešuje razvoj naših prometnih «re,l-stev, v katero svrho se bo državno posojilo porabilo.
Iz vseh teh razlogov se torej toplo priporoča vsem onim, katerim leži kaka vsota denarja ali prihranek mr tov doma. naj ga naloži plodonosne, v obveznicah sedemodstotnega državnega investicijskega posojila, katero se lahko podpisuje pri vseh denarnih
zavodih do 30. septembra.
•
Gospod finančni minister je r. narolbo z dno 12. septembra tO-'! U br. II.(XX) odredil, da se smejo začasna potrdila o podpisanem 1% državnem posojilu sp:o jemati kot kavcijo.
Blagajna, ki spre,me tako potrdilo za kavcijo, mora o tem obvestiti oni bančni zavod, pri kateron je bilo posojilo pod pisano, da zavod to aabeloži v vpisniku.
Kadar bo bat f*ni zavod dobil obvozni ce. jih bo izroč'1 dotiflmi blagajni proti vrnitvi začasnega potrdila.
e
Po naredbi ministrstva financ, general no direkcije državnega računovodstva v Beogradu z dne 12. septembra 1921 D R br. 120.704 lahko vsak, ki ima varščino (kavcijo) v gotovini pri kaki državni ali
samoupravni blagajni, to varščino izpre meni v obveznice 7% držav noga posojila.
Oni polagateljl, ki žele, tla ne ta iz-premoniba gledo celotnega, ali tudi lo del nega, iznosa položeno varščine izvrši, na.' prijavijo svo.o željo pismono onemu u-pravnemu oblastvu, ki je odredilo polog varščiue. To oblastvo bo potem zaukazalo blagajni, kjer je kavcija zalozona, ila na povzroči podpis posojila pri najbližji po družnicl Narodne bunke tako, <la prijavi podpis 1% državnega posojila, Izroči Narodni banki dotično gotovino, proti iz ročitvi priznunice o podpisanem posojilu.
Blaga na bo pot .-m polagntelju odvzela blagajniško pibolnico, izdano ob po logu gotovino, proti novi pobotnici, glaseči nu polpisano posojilo od nosno za "'as no potrdilo.
Kadar bod i obveznico tiskane, jih bo podružnica Narodno banl.o Izročila blaga, nj proti vrnitvi pii/nunico odno.-uo za časnega potrdila.
•
V znak leško-lugoslovanske solidarno-sil )t podpisal generalni konzu' češkoslovaške republike v LJubljani, g. dr. Otokar Bcncš. 10.(100 kron našega državnega Investicijskega posojila. Nai si vzamejo domoljubnega predstavnika bratskega češkega naroda z vzgled vsi oni mlačnc/.l ln dvomljivci mod nami, kl še vedno po-inlšllijo in oklevajo s podpisom prvega Jusor.lovanskcga 'državnega posojila.
Odbor ljubljanske sekcije «Udrutcnju jugosovansklh novinarjev» ie na današnji seji sklenil vpisati za državno posojilo vsoto 20.000 kron, t. J. skoro vse svole premoženje, s katerim more prosto razpolagati.
Jugoslovanski sokolskl savez je podpisal 30.000 kron državnega posojila.
Lju'llanskl «Sokol• ie podpisal pri Knictskl posojilnici za ljubljansko okolico 20.000 kron državnega posojila.
Pri ljubljanski kreditni banki so med drugimi podpisali državnega posojila: Tvtdka NVoschnagg. Šoštanj 1,000.000 K Ur. Niko Zupar.ič, Ljubljana 240.000 . Neimenovan Notranjcc . . 120.000» Kari Polak, Tržič .... 100.000» Josip Ženiva, Koroška Dela 100.000»
Velik poKt žen prcsei v Sofji
h Sofije poročajo:
Po sl.oro soglasnem sklepu bolga;-skega narodnega sobranja z dne 12. januarja 1920 jiride ve.s kabinet ministrskega predsednika Radoslavova, k je nagnal Bolgarijo v svetovno vojno in tako provzročil propast Bolgariji pred sodišče, da so zagovarja kot izdajalec bolgarskih narodnih interesov; parlamentarni odsek, ki je vodil preiskavo jo končal svojo delo in izročil ves msterijal glavnemu < ržavnoine odvetniku Jancvu, ki jo sestavil ogromno obtožnico, katera obsega 832 strani velikega formata. Sodišče, ki je sestavljeno, da sodi kabinet Radoslavova, je sestavljeno iz prvih pravnikov Bolgarijo in najodliSnejših današnjih bolgarskih parlamentarcev.
SodlšBe Je torej nekako naravno sodišče. Hadoslavov tn tovariši so zagrešili ne samo dela politične krivice, ampak izrabljali svoj položaj tudi v svojo osebne koristi. Obenem s kabinetom je obtožon tudi bivši generali-sim bolgarske vojske general Zekov. Ministrski predsednik dr. Vasilije Hadoslavov in vojni minister Klcineiit Bojadžijev sta po zlomu Bolgarijo skupaj s Ferdinandom Koburškim pobegnila v Nemčijo, ter se jima ni mogla dostaviti obtožnica, a po sklicu sodišča se bosta morala zagovarjati in coiitumacla. Ostali ministri in to Tončev (finance), 1'ešev (proeveta), Petkov (javna dola), Najdlnov (vojna), Popov (notranja dela), Brkalov (trgovina), K ris to Popov (pravosodjo), Din-čov (poljoprivreda), Apostolov (železnice), Koznioki (brez portfelja) se pa nahajajo v zaporu sofijskega državnega sodišča že od lela 1010.
V glavnem glasi obtožba radi kršenja ustave in obstoječih zakonov, radi samovolje, ponarejanj, udeležbe pri poneverbah v škodo državo, radi umazanih kupčij in denarnih zadev. .Med političnimi krivdami, ki jih pripisuje obtožnica obtožencem je napoved vojna Sr Iti ji in antanti leta 1015, brez odobritve in znanja sobranja, daljo zaključek 500 milijonskega posojila v Berlinu, kl ga je najela vlada brez odobritvo sobranja in je zastavila za to Nemčiji za dobo 00 let premugo-kopo v» Pcrniku; dalje posojilo v zne-
sku 150 milijonov, U ({a je Bobranje odklonilo, a je vlada falsificirala so-
branjski skJep, dalje samovoljna izpre-inemba obstoječih vojaških zakonov, drakonska vojaška sredstva, s katerimi je vlada spravila na drugI svet vse, kl so vstali proti splošni korupciji. Jako zanimivi so v obtožnici detajli iz doslej neznano turško-bolgar-ske konvencije o toritorijalnih koncesijah na Marici, dalje pogodba s Nemčijo iz leta 1915- v kateri bolgarska vlada Izjavlja, da je pripravljena odstopiti Grški, ako stopi na stran centralnih držav, Dojran in Gjevgjelijo.
Obtožnica govori o splošni korupciji vlade Radoslavova v zemlji, kl je pri-tirala prebivalstvo do skrajno resig-nacije in s tem provzročila katastrofo bolgarske vojsko lin solunski fronti in obenem projiast Bolgarije.
Obtožni spis obtožuje vlado Radoslavova, la jo stala |>opolnoma in slepo v službi Nemčije in nemških oficirjev, kl bo Igrali v bolgarski vrhovni komandi glavno ulogo, dasi niso poznali razmer in položaja.
Glavna razprava proti obtoženemu kabinetu Radoslavova začne najbrž prve dni prihodnjega tedna in bo eden največjih političnih procesov, ki so <e kdaj obravnavali v Evropi. Semkaj so dospeli žo špecijalni poročevalci vseli največjih evropskih listov.
Vsa bolgarska javnost z napetostji pričakuje izida razprave, ki je prera-čunjena na mesec dnL
Po sveta
—	Predsednik Masar.vk na potovanja Predsednik Masar.vk se nahaja na daljšem potovanju |>o češki republiki. Najprej je obiskal Brno in potem Bratislavo, kjor je bil posebno svečano sprejet. Nemške stranke na M Dravskem, katerim se je pridružila ni luška iti madžarska stranka na Slovaškem.
o sklenile, tla ne sodelujejo pri s|rre-jemu predsednika, ker predvideva progrnin njegovega potovanja tiajo samo obiske izključno čeških Institucij.
—	Stinnes se ponuja Prajl. Kakoi
poročajo »Lldove ,v o iny». je Httgo .Stinnes Izjavil, da Je pripravljen financirati že dol-a h ta pasivno praško iliunrno in jo tudi reorganizirati. Modernizacija bi stala okoli 200 milijonov češkili kron. Praška mostna občina pa se hoče izogniti pritegnitvi tu-j ga i.a|iitala z najetjem notranjega posojila.
—	Dvorna stražo v PragL V Pragi se iznova sestavlja dvoma straža, ki jo bodo tvorili le Izbrani vojaki. Dvorna garda ho imela razen častnikov 150 podčastnikov. Plača vojakov znata mesečno 1200 K z običajnimi draginj-skimi tlokladomi.
—	Bolgarija proti komunistom.
»Temp6» poroča iz Sofije, da jo bolgarska vlada razveljavila komunistične občinsko mandate v občinah Bur-gas, Varna, liuščuk in še v mnogih drugih manjših občinah.
—	Protžidovske naredbe v Budim ,>etti. Madžarski listi poročajo, da j-' mestni magistrat v Budimpešti odpovedal službo vsem židovskim učiteljem in učiteljicam, degradiral šolske vodi-tulje in prestavil brez navedbe vzroka veliko število profesorjev. Odpuščenih io okoli -100 učnih moči.
—	Nemške izgube v svetovni vojni, terllnskl «Militilrwochenblatt» prinaša zčrpno statistiko o izgubah nemške armade v svetovni vojni. Po teh podatkih znašajo izgube nemške armade 1,800.000 mrtvili in 4,200.000 ranjenih.
—	Na Švedskem so se pričele splošne volitve v državni zbor, katerih se udeležujejo tudi ženske in sicer v večjem številu kot moški. V Goteburgu je bila izvoljena žo prva ženska v ovetlski državni zbor.
—	Jubilej tunela skozi Mont - Cenb. To dni se bodo vršile v 't urinu. Bar-donnčeheju, Annesu in Ai.x-los-Eain.su svečanosti e spomin 501etnlco zgraditve tunela skozi Mont - Ceniš. Pri svečanostih bodo navzoči zastopniki italijanske in francosko vlade.
Politične beležke
-f Protlčcv neuspeh v Vojvodini Iz
Beograda javljajo: Protič jo v svoji politični, oziroma bolje rečeno strankarski akciji računal v prvi vrsti na vojvodinske radikale, toda tokom svi>-jega agilacijskega potovanja po Vojvodini se jo na lastne oči prepričal, da se je varal v svojih načrtih. Vsi reeliii politiki, ki pripadajo radikalni stranki, so bili odločno proti vsaki cepitvi ra-ilikalnh vrst. Le neznatna In politično l.rezp.imembna skupina okoli Klicina je začetkoma odohravala Protidevo politiko, ko pa je ta jasno napovedal potrebo razkola v stranki, je ostal Klicin s par |>ristaši sam. Celo stari .laša Tomič je izrekel bojazon, da bi Protlčeva akcija mogla samo škodovati državni stvari in prinesti razkol v radikalne vrste. Protič je bil skrajne razočaran v Novem Sadu In je odšel v Suhotico, kjer jc med tamošnjinti radikali našel Isto razpoloženje, še bolj jo |>a onemogočil svojo strankarsko akcijo, ko se je zvedelo, da so je na skrivaj razgovarjal s klerikalnimi Bunjevcl. V vojvodinskih političnih krogih smatrajo Protičovo akcijo kot končno neuspelo.
-f- Zakaj ne citirajo sedaj Cicvari-ča? Naši avtononiistični listi kaj radi citirajo beograjskega Cicvarida; pona-tiskovali so z veseljem njegove članke o Pesku in njegove napade na posamezne demokrate. Te dni Jc pa Ci-evarič napisal sledeče besede. »Potreben nam je državnik, pošten in zna-čajeti človek, dobre in močne volje; biti mora pameten, človek z možgani, ki so kultiviianl, politično kullivirani; on mora biti visoka politična inteligenca. Ta državnik mora biti protikle-rikalen in nasprotnik avtonomizma. Potreben je, da izvede našo državno idejo, idejo edinstva iu centralizacijo. Jaz po svoji politični vzgoji ljubim 6vobodoumne idejo, zato sem rajše republikanec nego monarhist, toda v današnjem momentu je za mene prva naloga — borba proti protidržavnim elementom! Zato 6em danes za monarhijo, še več, jaz sem za diktaturo! Komu naj j »overimo diktaturo? Zgoraj sem povedal kakega človeka rabimo, a tega človeka najdemo samo v Pribi-čevldul Pošten, energičen, izkušen rodoljub, s solidno politično vzgojo, to je Svetozar Pribičevič. Nikdo ne more danes voditi našo politike, kot samo Nikola Pašič, ki ima velik vpliv doma in zunaj, on je gibčen politik, potreben za vlado, ki je sestavljena iz več strank. Toda Pašič mora imeti na svoji strani moža, ki mu pomaga s svojim delom in svojo energijo! Tak
Slovenski kmet e
v Srbiji
Niš, 17. septombra.
Včerajšnji dan jo bil pravi triurni misli narodnega ujedinjenja 'n p-i-rč-ne bratske ljubavi. Naj opiSein potek dneva. Dopoldne smo si najpreje tr-le-dali mesto, ki šteje do 30.000 |.ebi-valcev, z 2 gimnazijama. 2000 dijakov in dijakinj, petero osnovnih šol, 1 trgovsko in 1 obrtno šolo. Hiše so največ pritlične in težko jo najti katero, ki bi no imela trgovine ali obrta z direktnim vhodom s ceste. Trgi so preplavljeni s seljačkimi prodajalci, na prostornejših mestih pa stoji voz poleg voza v nepregledni črti, obloženi s bučami, papriko, sadjem, dulianon i. dr.
Zbrali smo se pred Saborno cerkvijo, da se poklonimo ostankom onih muffeniških duhovnikov, ki eo jih leta 1915. Bolgari nečloveško pomorili. Pred cerkvijo nas je pričakovala pravoslavna duhovščina, ki nas Je pt-glnljlvem pozdravu povedi« v notranje
|irostore. Lepo obokani stropi s 5 kupolami so naslonjeni na 4 močnih stebrih, katerih eden je opleten s stop-njicami, vodečimi na orižilico. Pred oltarjem je hranjena zlata posoda, di-rilo ruskega carja Nikolaja II., ob strani pa stojijo lopi tronski stoli za kralja, kraljico, prestolonaslednika in episkopa. Na južni strani cerkve je grobnica, v katero so nedavno pokopali mučenike - duhovnike. Njihova imena so zabeležena na mramorni d"s-ki. O. prota nam je predstavil popa. ki je bil 3 polna leta skrit pred Bolgari v svoji lastni hiši. zanj so vedeli le žena in otroci, sovragi pa so ga zaman iskali po vsej okolici. Zanimiva je tudi stara cerkev, zgrajena 1. 1831., ki pa je morala biti za turških časov pod zemljo.
V državnem razsadniku nam Je go-«riod upravitelj razložil sledeče: Zemljišče obsega 20 ha, namenjenih za vzrejo trte. Vsi srbski vinogradi izkazujejo izmero 200.000 ha, ki dajejo j letno 3,000.000 hI vina, v vrednosti 11'/2 milijarde D, Do polovice se ga lah-
ko izvozi. Produkcija vina M tedaj sama lahko pokrivala državno hdat.ke V severni Srbiji se pridela danes ž° 00—70.000 hI, dočim jo v južni Srbiji padla radi vojne množina od 100.000 na 30.000 lil. V Jagodini so vsi vinogradi uničeni, v ostalih krajih ni mnogo boljše. Država Ima v vseh važnejših okrajih svoje razsadnike, ki iz njih prebivalstvo zahteva letno 5,000.000 ključev, dočim mu je bilo mogoče po-streči lo z 1.0000.0000. Vse trte bo večinoma amorikansko-francoskoga izvora.
Po ogledu nasadov nas je uprava pogostila s pečenjem in izvrstnim domačim vinom.
Na obširnem trdnjavskern zemljišču, kjer so nekdaj zapovedovali Turki, smo si ogledali mestne vojašnice in prostore, ki pričajo o grozodejstvih divjih Bolgarov, ki so ondl obešali In streljali nedolžne Srbe, največ pope in učitelje.
Solze so na« zalivale, roke so se nam pestile v gnjevu in nisem mogel kaj, da nisem v imenu izletnikov in
celokupnega naroda prisegel os ve t.i, ki pa naj se ne pojavlja v prelivanju krvi, ker kri rodi le zopet pretakanje Krvi. pač pa smo zaprisegli, da se nočemo seljaki gospodarsko zbližati, okrepiti, dvigniti produkcijo naše zemljo in drugih prirodnih zakladov, da se osamosvojimo in nad sovragi gospodarsko zmagamo.
Izpred trdnjave nas je množina av-tomobilov prepeljala na sveta rb.tka tla vrhti Zcgarja, kjer se je v Štefana Singjcliča grobnici odigral ginljiv prizor, ko so se bratsko objeli katoliški duhovnik ln pravoslavni pop, katoliški seljaki s |<ravoslavnimi brati. Razgo-varjali smo so o mračni preteklosti, ponosni sedanjosti. Videli smo, d.i zmagujemo le v bratski ljubavi, ki ne pozna ne stanu ne -ere. »Brat mi mio. ko.je vere bio.t> Ginljive so bile deklama ei je šolske mladine, zlasti ona Sind-jeiidevega potomca, vznešenl vsi govori naslovljeni na kralja, narod, Beljake, pope in katoliške sveštenlk-3. na žene, učiteljstvo in mladino.
mož Je samo 8vetozar "PrlbliJev«. N!k", do no more oporekati, da bi ne HI
Pribičevič na svojem mestu, da je največja in najboljša moč. ki jih more nuditi demokratska ali radikalna stranka! Potrebna nam je vlada, ki bo izvedla našo državno idejo edinstv.t ln eentralizaoije, to je vlada PašlO-Preblčevič! — Tako pravi Ciovarič, a oni, kl ga sicer tako radi citirajo, se-daj molče.
+ Primorski komunistični list «Delo» začne prihodnje dni zopet iz. hajati. Z bojem proti oficijalnemu vol. stvu slovenske politike nameravajo — kakor se nam poroča iz Trsta — komunisti vlovitl več kalinov, nego so jih dosedaj. Zatrjuje se tudi, dn jc glasilo našega primorskega učiteljstv;, »Učiteljski list* prešlo v roke komunistično pobarvane takozvane Hroščako ve skupine.
-f Ujedinjenje socljallstlčulh frakcij za Slavonijo. Iz Osjeka poročajo, du so se tam vršile konference zastopnikov sooijalno - demokratske stranki, in centrumašev iz Slavonije. Po daljšem sklc|>anju so se zastopniki oboh skupin tedinill ln sklenili, da se spoje v ono socijaliatično organizacijo, ki bo nastopala pod imenom »Socljalističk.-i Zajednlca*. Ta organizacija bo vodila delavski pokret v Slavoniji, skrbela za kulturno vzgojo delavstva in širila idejo pravega socijalizma. Skupina bo izdajala tudi svoje strokovno - politično glasilo.
i -	ur
Šport in turistika
Kolesarski tPodsavez» za Slovenijo piiredl v nede'1 dne 25. t. m. propagnvd-no dirko In zlet Iz Ljubljane v Ribnico (45 km). Start točno ob 9. url pri km 3 na Dolenjski cesti. Izl?tnlkl se zblraio istotam ter odpeljejo ob 8. url. Po dirk* sestanek klubov ter ustanovni občni zboi
1	'uba »Ribniških koles--Jev», kateri nan: ie že Iz že Iz prejšnjih časov znan po svojem krepkem športnem delovanju. Vsi kolesarji «Podsaveza» se vabijo k oblin! u-' '-»bi.
Nogometne tekme v Maribora. Nedeli-ska nogometna tekma Rapid ca. Maribor je končala 3:5 (2:2) v korist Maribora Tekmi )e prisostvovalo nad tisoč oseh Rezerva Maribora |c potolkla rezervo Ra-pida 3:1. Nogometna tekma Korotan ca. Ptuj Jc končala 3:1 (1:1). Ptuj |e Igral Jako surovo.
.Sparta*, prvak Češkoslovaške, se Jc vrnila s svoje tritedenske turneje po Nemčlll, Svlcl, Bavarski Itd. Dosegla Je sledeče častne rezultate: Sparta : NOrn-berg (prvak Nemčile) 0:0; Sparta : P. C. Bavcrn 5:0; Sparta : Joung Boys
2	0; Sparta : Old Boys 6:0; Sparta : P. C. Mflhlhouze 6:0; Sparta : P. C. Geneve 3:0; Sparta : P. C. Chaux de Fonds 11:0: Sparta : F. C. Bazcl 6:2; Ooal diferenca 39:2!! — Brez dvoma le Sparta danes eno prvih svetovnih moštev.
Prosvela
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani v Florjanskl ulici 27, I nadstr, otvori sezono v soboto dne 24. septembra z veseloigro »Jesensko solnce» (L'etč du St Martin), spisala Meilhac In Kalery ter burko »Kakršen gospod, tak sluga«. »Jesensko solnce» Je fina satira na starca, k! sc z vsem svojim starim srcem zaljubi v ženo svojega nečaka. Ta veseloigra se še ni Igrala na Slovenskem In le to prvi prevod Iz francoščine. »Kakršen go spod, tak s1uga», burka Iz vojaškega življenja, Je domače delo In polno prisrčnega humorja. Predstava se prične ob po! 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v šentjakobski napredni knjižnici v petek In soboto od pol 6. do pol 8. ure zvečer. Igri se ponovita v nedeljo dne 25. septembra in se dobe vstopnico v predprodajl istotam.
Premestitev fakultete. Profesorski svet pravniške fakultete v Subotici jo soglasno sklenil premestiti fakulteto v Sarajevo. Dekan, prof, Ačimovič je bil delegiran da vodi pregovore z vlada
Stotera in stotera množica domačih deklic in žena nas jo obsula okoli miz, nalašč v ta namen prirejenih, seljaki pa so nam kar najgostoljubneje nata-kali pivo in razno vrsto izvrstnih vin, p ustrezajoč nain obenem z okusnimi jestviimmi.
Z Zegarsklh vinogradov smo so odpeljali v 3 km oddaljeno vojno bolnico, kjor stoji slavni spomenik srbskega trpljenja, stolp iz mrtvaških glav, sloveča Cela kula. Vračaje se v mesto smo opazovali nad vinogradi brda, ki bi se dala prav lahko pogozditi. V sadovnjakih stojijo cele šume breskev, ki so tako polne sadu, da se kar lomijo. Domači učitelj mi je razložil, da je bila za časa Turkov do 1877. 1. tu še vse neobdelana pustinja in vse kar ima prebivalstvo danes, mu je dala 44letna doba državne neodvlsn- sti in marljivosti.	J. L.
Domače vesfi
*	Kralj na povratku. »Beogradskl
Bevnlk» poroča,, da se vrača kralj )e 22. septembra iz Pariza v douio-no. Na granici v Rakeku ga pozdra-ia vojni minister general Zočevič in odnednik parlament« dr. Ribar. Kralj ■onofi v Beogradu ter se takoj dru-) jutro poda v Topolo k grobu svo-£a očeta. •
0	Nemčija izroča Jugoslaviji ladje.
1	Kotora se nam poroča, da so v ju velike priprave za sprejem nem-;ih vojnih ladij, ki so v smislu mi-n-ne pogodbo pripadle naši državi. V rri skupini, ki menda danes prispe v otorski zaliv, je pet nemških ladij ajnovojšega ti]>a. Komandanti na teh ijjah so naši [tomorski oficirji, josad-a pa je nemška. Posadka iu oficirji t po nrevzetju vrnejo zopet v Nem-ijo, kjor bodo sprejeli dnigo skupi-o nemških ladij.
*	Rezervni oficirji celjskega vojnega
krožja so v nedeljo v Celju položdi iriscgo kralju Aleksandru. Navzočih e bilo okoli 400 oficirjev v uniformah d clvilu.
Razmejitvena komisija v VaraJ-
jinu. V razmejitveni komisiji, ki ima •■roj sedež v Varaždinu, zastopajo An-plijo poveljnik Crcc (kot predsedniki, Francijo polkovnik Marmina. Italijo polkovnik Valvasori, Japonsko polkovnik Jamagora, kraljevino SHS polkovnik Vojin Celak-Antič. Madžarsko pa polkovnik Karel Vassel. Ta komi-t|),i je pričela določati meje za Prek-taurje, zatem [ta pridejo na vrsto Mod-[jimurje, Baranja. Bačka In Banat. Del prekmurske meje. namreč od Radgone Ifi km proti severu ob stari štajrrsko-ogrski meji do Sv. Ano na Igu ter od tam proti severovzhodu do točke, ki jc
2	km vzhodno od kraja Toke, določi jc mariborska razmejitvena komisija Na<l to Sv. Ano in Toko so štiri sporno vasi, o katerih so časniki poročali
so jih naše oblasti izpraznile, kar pa se je izkazalo kot neresnično in se jc demontiralo. Varaždinska razmejitvena kooiirija prično svoje delo pri Toki (Toka sama je prisojena Nemški Avstriji), ker se tu začne meja t Mnd-iarsko. Člani te komisijo so si št, ogledali celo razvodje med Rabo ln Muro ob Srebrnem bregu (404 m nad moram) in vrhu Sv. Katarine (305 m nad njnrlem).
*	Nov pravilnik <a Izdajanj« potnih listov. Ministrstvo notranjih zadev bo izdalo v najkrajšem času nov pravilnik za zdajanje polnih listov za Inozemstvo.
0 Kongres narodnih železničarjev iz ce I« kraljevine, se vrši 24. in 25. septembra t. !. v Beogradu. Zveza jugoslovanskih SMezničarjev odpošlje na kongres nad 40 Or.Vsatov kot zastopnike vr-oh svojih po-inžnie in kategorij. Na ta kongreB imajo pristop vsi železničarji brez razlike, kateri organizaciji pripadajo. S tom kora lom so narodni železničarji dali priložnost vsem, ki jim jo enotni nastop in edinost med železničarji ros na srcu In ne ,-amo na jeziku, da sc na lastne oči prepričajo o delovanju takozvanih »žutih«, ime, ki se tako rado izrablja za hujskanje med železničarji. Komur je mar splošni dobrobit in ne osebni ali strankarski interes, ee bo gotovo hotel prepričati na lastne oči o poteku tega za želozničarski stan danes velevažncga kongresa. Glavni predmet kongresa je razpravljanje o oveljavljenju za vse uslužbence zadovoljive službene pragmatike.
*	Internacionalni gospodarski biro se osnuje s 1. oktobrom v našem ministr utvn trgovine In industrijo. Imel bo nalogo. da informira naše In inozemske go-podarske kroge in institute o ekonomskih prilikah v naši državi.
8 Invalidska organizacija. V Beogradu se je pred kratkim ustanovila enotna invalidska organizacija za celo našo državo. Na zborovanju so biti tudi zastopniki invalidskih organizacij iz Slovenijo in Hrvatske. Sestavila so se enotna pravila. Invalidska organizacija v Sloveniji obsoja doslej 10 poverjeništev in 24 podružnic. Poverjeništva so v Ljubljani, Celju, Mariboru, Brežicah, Slovenjgradcu, So-ftanju, Konjicah, Ptuju, Guštanju, Novem mestu, Kamniku, Radovljici, Corknlci, Kraniu. Ljutomeru in v Krškem.
*	Vpisovanje v ((Preporodu v LJubljani se vrši še " petek od 17. do 19. ure v mali dvorani Mestnega doma. Vsakdo se mora zglasiti osebno in plačati 8 D članarine za prvo polletje. Občni zbor «Pre-imroda« so vrši v soboto dne 24. septembra ob 15. url v veliki dvorani Mestnega doma.
Spložnl pregled Invalidov v Ljubljani.
Uredba št. 252 ministrstva za socijalno politiko in ministrstva za vojno in mornarico, ki je bila objavljena v »Uradnem listu z dne 12. avgUBta 1921. 6t. 96 odreja spložen pregled invalidov. K temu pre gladu pridejo vBi invalidi ne glede na to, ali so bi'i že kedaj pregledani ali ne. Člen 1. zgoraj omenjeno uredbe so glasi: •Odreja se sph.šcn pregled vseh vojaških oseb, ki so dobile poškodbo ali bolezen uli se jim je ta poslabšala, kor so izvrševale vojaško službo v svetovni vojni in ' vsoh prejšnjih vojnah, nadalje onih, ki so ostali poškodovani ali 60 dobili bolezen pri vojakih po svetovni vojnU. Glasom člena 2. te uredbe se morajo vsi oni, ki so navedeni v 1. členu, prijaviti občini, j kateri stanujejo. Prinesti morajo seboj vsa dokazila o njih vojaški službi in o nesposobnosti. Ta dokazila priložijo občine »zaslišanju«, ki se izpolni ia kakega priglašene.!. Zaslišani bodo o osebnih, rodbinskih In piemožonjskih razmerah. Poživljajo so toroj vsi oni, ki prl-Nejo v smislu te uredbo za ta splošen pre-
gled Invalidov v poštev ln ki stanujejo
v Ljubljani, da se zglasijo z vsemi vojaškimi listinami, ki eo omenjene v členu 2. v vojaškeru uradu v Mestnem domu. Zglašovanje se prične dne 26. eeptembra in traja nepreklicno do 12. oktobra 1921. Za one invalide, ki so v invalidskih šolah, zavodih ln bolnicah izpolni »zaslišanje« uprava dotičnega zavoda, ker bo tudi tozadevna komisija v teh zavodih opravila pregled invalidov. Vsi prizadeti ie v njih interesu opozarjajo na ta spložen pregled, ker bo stem pregledom končno veljavno določeno njih vojaško odnosno invalidsko razmerje.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl trgovski sotrudnik pri tvrdki F. Urbano, Ivo Kovačič, v Vel. Laščah ga. Marija Podlogar, roj. Somrak.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od U. do 17. septembra ue jo glasom uradnega izkaza narodilo 28 otrok, umrlo pa je 19 moških in 25 tenek, fekupuj torej 44 OBob. Kot smrtni vzrok navaja zdravstveni izkaz v Stirinajsih slučajih -Tižo, v sedmih jetiko, po dva slučaja pljučnice, življensko slabosti, raka In srčno hibe; en slučaj ošpic ln 18 slučajev drugih nevarnih smrtnih vzrokov. Ena iseba (ženska) jo umrla vsled slučajne -milne poškodbe. Na nalezljivih boleznih je v tem času obolelo 87 oseb: 81 za grl žo, 2 za davico ln 1 za ošpicami.
*	Kandidati v ljubljansko cenilno komisijo ra dohodnino. Gromij trgovcev, Zve/.a obrtnih zadrug, Zveza Industrljcev tor Društvo hišnih posestnikov — vsi v-Ljubljani, so se združili na svojem se Stanku, da postavijo za kandidato v cenilno komisijo za dohodnino sledeče gospode in sicor: komisijski člani: Ivan Je-lačin st., Alojzij Sušnik ln Josip Medvod — vsi trgovci v Ljubljani, Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani, Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani, in Ivan Za-kotnik, tesarski mo.ster v Ljubljani. — Namestniki: Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljnnl; Jnnko Lenassi, trgoveo v Ljub IJonl; Fran Stupica, trgovec v Ljubljani; Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani, Josip Toni, mesarski mojster v Ljubljani in Josip Senioa, mizarski moj ster v Ljubljani. Volitov se vrši v ne deljo ,dne 35. t. m. od 7. uro zjutraj do 17. ure popoldno na Bregu št. 6. Črko A do K volijo v t. nadstropju soba tt. 2. črke L do R volijo v II. nadstropju soba šl. 3 in črke S do Z volijo v fl. nadstropju soba št. 5. Volil ev bo osobna in ustna; le nodoletniki in osobe pod varstvom mo rajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. S soboj naj prinese volileo plačilne naloge, ali pa kak drug dokument, e katerim bo lahko legitimira. Kor bo Izid volitve za vse pridobitne sloja velike važnosti, prosimo za polnošte vltno udeležbo. — Načelnik.
*	Za dom Sokola I. Na godovanjn br. Ilnjka Turka je nnbrala sokolska družba ! 100 kron. Po br. Stane Vidmarju nabrali O. Stih, Nesman in F. Stih 400 kron. Darovalcem iskrena zahvala!
*	Za Jugoslovansko Mtttlco je Izročil g. dr. Klepeo v našem uredništvu 1000 kron iz kazensko poravnave Mihič—Lev-stek iz Loškega potoka.
*	Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov poživlja vse člane, da pred odhodom v inozemstvo vrnejo knjižnici (v novem poslopju) Izposojene knjige in po ravnajo eveutuelne še neplačane računo! Odbor.
*	Pogrešam in Iščem svojo sestro Ma rijo, doma iz Cola pri Vipavi. Kdor bi vedel, kje se nahaja naj sporoči na upravui-<tvo tega lista pod »izgubljena«. Stara je 18 let, kostanjevih las, močne postave, okroglega obraza; v ušesih ima ploščate, četverooglate zlate uhano.
*	Tatvine. Posestniku Jerneju Erbežnl ku v Podsmrekj je bilo ukradeno 8.000 K, mesarju Kavandi na Dolenjski cesti v Ljubljani okoli 3000 K, posestniku Fran cu Lokaku v Notranji gorici pri Brezovi ci pa 700 kg težak vol, vreden 15.000.
*	Spijonaža v Subotici. Obmejni ko misarijat v Subotici je aretiral želez niškega ključavničarja Jurija Apfela pri katerem so našli razno spi.se glcrl razporeda naših obmejnih čet na mati žarskl meji. Podatki, ki jih je zbral Apfel, so jako popolni, ker so med njimi nahajajo točni razporedi čet, artlle rije, imena komandantov posamezni! odsekov. Aretirani jo priznal, da zbiral podatke po naročilu nek"g. madžarskega oficirja, ki je bil nedavno v Subotici. Preiskava je nadalje dognala. da se nahaja v Subotici dobro ortra nizirana špijonska družba, katere član je bil aretirani Apfel.
ZAHVALA.
Z radostjo ln stanovskim ponosom se oziramo na minulo L skupščino UJU po verjeništvo Ljubljana v Rogaški Slatini. Pri;etni čut dolžnosti nam nareka, da so zahvaljujemo vsem onim činiteljem, ki eo pripomogli, da se jo završila skupščina tako častno, da jo štojemo med najlepše v naši stanovski organizaciji
Predvsem smo dolžni zahvalo priprav-1 lalnemn odboru, na čelu mu tovariša Glinšek in Verk, ki so nista strašila ve-like sa truda in ogromnega dela, ki sta ga Imela s pripravami za skupščino. Nadalje Izrekamo prav posebno zahvalo cenjeni kopališki upravi In g. ravnatelju dr. Steni za veliko naklonjenost glodo prenočišč in zborovalne dvorane. Prisrčna hvala tuli občini, na čolu ji vrli župan g. Vilko Bizjak.
Delegatom lo wtn ndetelenrem skupščine, ki so se odzvali v tako obilnem številu, pa kličemo tovariškl: zdravo!
UJU, poverjeništvo Ljubljana.
Gospodarstvo
RAZVOJ ELEKTROTEHNIČNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI.
Letošnjo zimo In spomlad se |e domače gospodarsko časopisje posebno Intenzivno bavllo s takozvano elektrifikacijo naše države. V mnogih člankih le bilo najti dokai zdravega optimizma. Nasprotna mnenja so ostala docela osamljena. Navzlic potrebi javnih diskusij o tako važnih gospodarskih problemih pa |e nastal zopet — molk.
Med tem so naši najboljši strokovnjaki In dclavcl tiho in pridno na delu, da izvršilo vsal en del velike naloge, ki bo prinesla deželi blagostanle.
elektrifikacija dežele Ima namen Izrabiti vodno silo, Izpremenitl |o v električno energijo, ki nal nadomešča kot »car-bone blanco« (»beli premog«) našim Industrijam dragi premog. Izraba vodne silo se rentlra samo na gotovih delih vodne struge, ki pa oblčalno nimajo raznoterih razvojnih možnosti posameznih industrllsklh panog. Ne nahajajo se vedno v bližini velikih centrov konzumen-tov, ob važnih vodnih potih in železnicah, v bližini slrovin. Ker pa so te Industrije poleg večjih mest (zaradi razsvetljave) najvažnejši konsument električne sile, nam le treba pri emancipaciji od Inozemstva na tem polju, lastnih elektrotehničnih Izdelkov, posebno aparatov za prenos električne sile Iz produkcijskega me. sta do konzumentov in drugih pripomočkov In priprav elektrotehnične vrsto, člektriilkacija naše države je trdno zvezana z razvojem domače elektrotehnične industrije; uvozna trgovina te vrste jI more hiti edino v škodo.
V razvoju elektrotehnične Industrije morcmo"zadn|l čas z veseljem konštatt ratl korak naprel v boljšo bodočnost.
»Transformator«, elektrotehnična tovarna, družba z o. z. v Ljubljani, začne še letos z Izdelovanjem raznih elektro. tehničnih Izdelkov, kakor varovalk, stikal, varnostnih aparatov In mnogovrstnega Instalacijskega materijala, tako da bo ludl na tem polju možna popolna neodvisnost od inozemstva. Vest le zaradi lega tem bolj razveseljiva, ker Je z omenjenim podjetjem trdno zvezano Ime našega strokovnlaka svetovnega slovesa, g. drja. Milana Vldmar-Ja, ki |e podjetje ustanovil In ga vodi z vso svojo pridnostjo In strokovno znanostjo.
O. dr. Vidmar le že leta 1913. pri preiš-njl tvrdki Kastellc In Žabkar naredil prvi poizkus z električno fabrlkacljo. Pri tem oolzkusu sc Je zgradilo 12 transformatorjev — aparatov za prenos električne cnorglje Iz oddaljenih krajev v mesta kon-zuma —, ki so še danes v obratu Kranjskih deželnih elektrarn na Završnlci. Svetovna vojna pa Je ta prvi poizkus v Slo-venlll zamorila. V poletju leta 1920. le g. dr. Vidmar ustanovil družbo »Transformator« z namenom, začeti predvsem fa-trikacljo transformatorjev in kasneje električnih aparatov sploh. Danes ima družba že več kot 60 delavccv In Jc pred kratkim dobavila lOOtl transformator. Izdelki tovarno so po svoji izvedbi in konstrukciji g. dr. Vidmarja zmožni vsake svetovne konkurence. Kakor znano, |e g. dr. Vidmar strokovnjak ravno na tem polju transformacije električne energije In uživa po svoji letošnjega leta v Berlinu Izlšll kniigl »Dle Transformatoren« svetoven sloves.
Potreba transformatorjev, ki ostancio
slejkopre! specialen proizvod tovarne. Iznaša v naši državi okrog 500. 2e danes Ima podjetle toliko kapaciteto In Je v stanu ustreči vsaki želji kupcev.
Najbojšl odjemalec Je Zagreb, ki dokumentira s tem svojo Jugoslovansko zavednost, da kupuje samo od domače tvrdke, medtem ko stoji Slovenija še daleč za njim. Pa tudi država sama greši na lastni Industriji, ko naroča Izdelke, ki bl lih mogla dobiti doma, v tujini. Slel-koprel moramo povdarjatl, da le država dolžna kupovati četudi za spoznanje dražji Izdelek od lastne Industrije, ker ta pla-čule davke, zaposluje domače delavstvo In garantira državi pomoč v vsaki sili.
Inozemsko konkurenco čuti domača elektrotehnična Industrija največ na sledeče tri načine: Veliko berlinsko podjetje Slctnens-Schuckcrt-VVerke, pod Imenom lugoslovanska Siemens - Schuckertova družba, ustanavlja z vladnim dovoljenjem svojo podružnice po državi. Družba ne tnlsli mnogo na tabrikacijo, ampak hoče imeti na ta način dovoljenle za prodajo svojih v Nemčtll izgovoljcnlh fabrlkatov. V Beogradu hoče Isto doseči berlinska Allgemelne ElektrizllStsgcsellschaft.
Pomanjkanje vsake zaščitne carine za domačo, najmlajšo, pa t elektrifikacijo dežele nerazdružljivo zvezano industrijo, je druga, pa ravnotako težka ovira velikega napredka. Po ureditvi države bodo planili tujci v našo zemljo in ustanavljali nova podjetja Ce do takrat nc bo domača Industrija že dovo) razvita, bo neizogibna posicdica nazadovanje domače Industrije, s tem pa tudi oslabitev davčne moči države, poostritev delavskega vprašanja, padanje vrednosti valute. Dobiček, ki ga bodo napravile tuje družbe v naši državi, bo roma! v Inozemstvo In tam tlačil vrednost našega denarja ravnotako, kakor Jo danes tlači dcllcit v zunanji trgovini.
Električna Industrlla Slovenije se razvila v najtrši borbi z Inozemsko konkurenco. Dolžnost vlade In domačega odjemalca pa Je, da II pomagata v njenem boju.
— Razpis nabave blaga sa obleke za invalide. Oddelek za socialno skrbstvo pokrajinske uprave v Ljubljani želi nab.v viti za invalitlo nastopno vrsta blaga: 1305 metrov sukna za zimske suknjo (evont. ulstra), 868 metrov rokavine (podloga), 525 metrov jadrovlno (podloga), 8150 kom. velikih gumbov in sicer franko Ljubljana. Pismeno zapečateno ponudbe (pravilno kolkovane) z vzorci vred naj eo vpošljejo na gori omonjoni oddelek invalidski odsek (St. Pelorska vojašnica) najkasneje do 80. septembra 1921. V ponudbi jo navesti, v katerem roku (od dno naročila) se dobavi blago. Roflektira bile na dobro blago.
= Razpis nabave posteljnih potrebščin za Invalidske domove. Oddelek za social. no skrbstvo pokrajinske uprave v Ljubljani želi nabaviti za invalidsko zavode nastopno vrste blaga: 530 komadov volnenih odej, 1616 metrov blaga za slam-njako, odnosno žimnioe (gradi), 328 metrov blaga za zglavniko (gradi), 920 metrov blaga za zglavniške prevleko in sicer franko Ljubljana. Pismeno započato-ne ponudbe (pravilno kolkovane) z vzor •i vred rrj se pošljejo na gori omenjeni oddelek, invalidski odsek (St. Peterska vojašnica) najkasneje do dno 30. septembra. V ponudbi jo navesti, v kateremu
roke (od dne naročila) se dobavi bt*4&
Reflektira se le ns dobro blago.
—	Občni zbor železniške družbe Krati} Tržič. V torek se je vršil Izredni občni zbor železniške družbe Kranj-TržlS, na
katerem j« bilo zastopanih 1400 glaeov dclničarj«v. Na dnevnem redu je bila v» litev upmvncgn sveta In so bili izvoljo ni: dv. svet. Fran Suklje, baron Bor«^ tržiški tupan Lončar, višji ravpatelj Za-mida in gradbeml ravnatelj Klinar. Upravni svet se bo konstituiral, kakor hltni bosta imenovala svojo zastopnike še vlada in Kranjska hranilnica. Uprava prog* Kranj-Tržič se namerava poveriti delniški družili »Dolenjskih želoznio«.
Organizacija štajerskih vlnotržcec, Dosloj netnško »VVeinbaugenossanschaft« v Ptuju jo prevzel slovenski konzorcij, ki bo podjetje preosnoval v delniško družbo. Ptuj ja naravno središče vinske trgovin« ptujskega, ormoškega in ljutomerskega okraja.
• Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Zagreb, 20. septembra: pšenica 1075 lo 1080 K, koruza 870 do 875 K, (srbski in bounskl) oves 785 do 795 K, ječmen 950 do 960 K, fižol pisani 950 K, beli 1020 K, otrobi z vrečo 590 K, moka- št. 0 z vrečo 10.60 do 16.80 K. Vso cene postavno Zagreb. Trgovina je blls dares nekoliko živahnejša.
=» Izlet Saveza hrvatskih obrtnika v Maribor. Savo/ hrvatskih obrtnika v Zagrebu priredi dna 25. septembra Izlet v Maribor, da posetl tamošnjo obrtno rai-stave.
—	Nova velika hanka v Beogradu. Ministrstvo trgovino tn Industrija je odobrilo osnovanje »Centralne kreditne banke« v Beogradu. Osnovna glavnica banka znašf. 5,000.000 dlnapov.
Izvoz sliv. v Češkoslovaško dovoljen. Češkoslovaški konzulat v Zagrebu da-mentira vost o prepovedi uvoza sliv * Češkoslovaško.
Glavna krivda našega slabega gospodarskega položaja le v naših slabili prometnUi razmerah.
Glavna krivda naših slabili promet' nih razmer je v pomanjkanja denarnih sredstev.
Državno posojilo sc bo porabila izključno za zboljšanje promet* nih naprav.
Vremensko poročilo
Ljnhliaon XOG m nad morjem.
Da i
21. eept,
t« o o
" '6 B
ffi S t
n B
i
c«
I*
Vetrovi
7. 744 «3! 6 7 sl. avih
14. 742 7119-0 »I. vzh 21. 743 015-2 sl. gtp
Nebo
jasna T. obl
Srednja včenjšnja temperatura 12-5, a«l
malna 14-1. Vremenska napoved: obl., vetr. vreme. Solnce vzhaja ob 5-43, zahaja ob 18'00.
Lastnik in Izdajatelj Konzorcij ..Jutra", Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
Izjava
Ne strankarstvo, marveč varstvo spomina na drage mi ranjke mo sili, da javno zavrnem napad, ki ga je pod zaščito uredništva »Jugoslavije« objavil proti moji osebi nek pobalin v 218. št, tega hujskaškega lista pod naslovom: »Največji demokratski hujkač v Ptuju je g. Ivan Klemenčič«. Javnost naj sodi Btrogo, toda pravično. »Jugoslavija« piše, da sem male postave. Mislim, da ni moja telesna obsežnost nikomur marL Očitek jo takšen, da je mogel iziti le v »Jugoslaviji«. Vsak drug list bi so ga sramoval. Ttl-dl me je dopisnik nazval pijančka. Niti ene pošteno pričo no more navesti, ki bi mo bila kedaj v mojem življenju videla pijanega. Oporekam tudi, da bi hotel imeti povsod glavno bosedo. Ne poznam ljubljanskega župana, Antona Peska, poznam pa ljubljanskega tiskarja, prekupčevalca, barantača in hišnega posestnika Antona Peska, ki pač no bo nikdar ljubljanski župan. Morda se Ljubljančani usmilijo kedaj Jožeta Peska, čo so jim pripeti error in persona. Laž jo, da sem kedaj kandidiral za ptujsko županstvo, pač pa sem že pred dolgo časa kompetl-ral za premeščanje iz Ptuja. Nikdar nisem bil član NSS. Bil sem prisoten na prvem zborovanju te dobri politični morali nevarne stranke. Tam so me proti moji volji izbrali v odbor ln prekričall moj protest toda šo isti dan sva skupno z g. ravnateljico meščanske Sole Irmo Scheligovo javila pismen protest Lenarčiču. Obrekovatna dopisnik in list trdita dalje, da nimam izpitov. Ce se zato zanimata, naj pregledata na ravnateljstvu učiteljišča v Ljubljani, da imam maturo In nsposobljenostni Izpit. Iz letnika 1895 smo trije učitelji (gg. Zolnir, Kožuh in jaz) bili prvi deflnltlvnl. »Jugoslavija« in n.ien dopisnik pa lažeta, da sem 15 let učiteljeva! kot supient. 0 navedenih lažeh nai javnost sodi in naj se prepriča o resnicoljubnosti »Jugoslavije*.
Ta list se Jo dotaknil tudi mojih družinskih razmer na Ptujski gori. Tam sem se seznanit s svojo bodočo taščo, ne pa 10 let, prej v Mariboru. Na Ptujski gori tem eo tudi seznanil s svojo poznejšo pr-
vo ženo, ki ml Jo pa nI nikdo na vrat obesil, ker Bom bil sam dovolj star. Prepirov med nama ni bilo ter se z mirno vestjo lahko sklicujem na ptujskogorsko inteligenco in na danes šo živečo družino. Včasih je prišlo do majhnih domačih no-sporazumljenj s taščo, kar jo neizogibno pri številni družini. Da je vladal med na-ml večen prepir so raztrobill v svet moji politični nasprotniki »Stajerčjancl«. Sedaj pogreva iste stvari »Jugoslavija«, ki hočo menda oprati Antona Peska s tem, da izliva nama najnižja obrekovanja in da skrunl spomin mojih umrlih svojcev. Ta list si predrzno napadati tudi mojo taščo, da jo živela v koruznem zakonu. Da jo tudi ta trditev lažnjlva bo dokazal njen še živeči zdravnik pri obravnavi v pravdi, ki jo naperim proti odgovornemu uredniku »Jugoslavijo«. Tudi v druge podrobnosti, ki so jih drzne Peskov list omenjati, hočem posvetiti pri sodišču. Svojo deco iz drugega zakona hočem vzgojiti za dobro narodnjaka in Jugoslovane ter jih obvarovati pred zagrizenim strankarstvom, kakor so ga uvedli pri nas ljudje slični dopisnikom »Jugoslavije«. Ko moja deca odraste in mone več ne bo, jim mora moja žena pokazati in razložiti številko 218 »Jugoslavije« r, dno 13. septembra t. L in današnjo štev. »Jutra«.
Imel sem v svojem življenju dokaj neprijetnosti. Vkljub temu imam notranjo zadovoljnost. Kaj pa ti, dragi Anton Pe sok? Ali si zadovoljen s seboj? Nisi in no boš! Tudi ne moreš biti. Radi Tebe jo trpel tovariS nadučitelj Pirkmaier pri »Posojilnici« na Framu. To jo bila Tvoja zadnja veja. Ti pa danes pustIS, da Tvoj list obrekuje in blati njegovega sina okrajnega glavarja dr. Pirkmaierja, Pri »Učiteljski zadrugi« si nas hotel potegniti za 60%. Potem sl začel gospodariti s Suštoršičevim kapitalom. Po nas si splezal kvišku. Sedaj pa oblivaš v svojem listu z gnojnico grobove mojo prve tašče In prvo ženo, ki sta rezali kruh Tvojemu slepemu očetu, ko io bil pri moni v službi. Bil je dober starček. Blag mu spomin. V groba b! so moral obrnit! rad! Tvojo politične strasti. Sodbo prepuščam slovenski javnosti in svojim cenjenim tovari-
šem In tovarišicam, naj me sodijo stroga in pravično.
Takozvana Peskova afera jo prišla ▼ javnost vsled strankarsko strasti ptujskih Narodnih socijalistov in ljubljanskega vodstva. Učiteljstvo se je pogovarjalo v javnem lokalu o neki osebi, ki ima takšna nagnjenja. Nekateri tovariši so pripomnili, da ima tudi Anton Pesek to navado. Pripovedovalo so so celo podrobe nostl. Ko je tovariš R. (pristaš NSS) y kavarni napadel tukajšnjega demokrata mizarja H., se je razgovor obnovil in izrečena jo bila beseda o Eulenburgovstvu. Ptujski Narodni socijalistl so radi te besede meno denuncirali Pesku, izdali so pa tudi njega. Vest o tej zadevi je prišla, do ušes širšo javnosti in vlade. Nisem mislil, da bo beseda izzvala afero tolike dimenzijo. Pesok me nekoliko pozno toži. NI mi težavne nastopiti dokaz resnice, ker so mi vso podrobnosti znane. Kdor pa govori ali pišo, da so priče podkupljeno, mori in sodi najbržo po sebi. Niti eden izmed tovarišev, ki nastopijo kot priče radi homoseksualnega nagnjenja bivšega tovariša Antona (ne Jožofa) Peska, se iu vdal njogovim nagnjenjem, ter so v javnost Iznešenl strankarski napadi na učiteljstvo neutemeljeni. Opirajo so le na nerodno Stiliztcijo »Naprejevega« Izvlečka iz beograjskega akta. Kot neprizadetega In kot predsednika ptujskega učiteljskega društva si je Anton Pesek iz-h-al mojo osebo za tožbo. Moja funkcija ml je dala no samo pravico, naložila mi jo dolžnost, da kot učitelj, kot narodnjak in kot jugoslovanski državljan nastopim proti možu, čegar delovanje izvira Io iz častilakomnosti. Vsem različnim stran-karjem filozofom, doktorjem in agitatorjem tor raznim časopisom, ki so vsi zagovarjali Antona Peska in ga poskušali rešiti s pomočjo Jožefa Peska, bo slej ali prej padla koprena z oči, v kolikor ga ne branijo iz lastnega interesa. Danes pa eo so že v tej aferi nepozabno blamiralL
V Ptuju, dno 19. septembra 1921.
Ivan KlemcnEHS nadučitelj.
• Za sestavke pod tem naslovom uredništvo no odgovarja, razem ▼ kolikor htova zakon-
Vila na Glincali št. 1
ob Trtaiki cesti, enoJruiinuka, ■ velikim vrtom, 00 proda. Več te izv6 iatotam pri lutniku Trlbnin.	1 546 8-2
Hiša na proitlaj
I gospodarskim poslopjem, njivam i, travniki gozdi in viuogrudoin, eno uio odil uljena od poataje Sevnica, lledi se lahko os em glav živino. Cena pn dogovoru Frun o Salomon, vao Onnte B pri Bott.anju.
iihu a a
Kupu cm etarci obloke, čevlje, pohtit tvo itd
Martin Drame
* Si. Jakoba nabre tje št. 29.
15M
Zelo lepo, uilllONistM, modirna flngfaa prilika.
kavarniška oprava a *
kompletna, so proda pri tlakam' „Bava" d. d., Kranj. 1614 3-3
Istotafto se proda ne& oben in orat za pode in hleve.
Nu prodaj ata dvo itarl perstjikl preprogi, in aiccr ena „8hlrwanl
1 X H ■ B m, druga „Bokkarft" 1 • 10x I 60 m. Naslov ee izvcS v upravi «Jutra». hm a i
Vedno velika izbira vseh vrst
bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic,
za dame in gospode, ter galauterije na debelo
Karel Prelog, Ljubljana,
St. Jakoba nabrežje itev. 11.
IS..6 5
Naročajte in širite sledeče
leposlovne knjige:
0. FaJgelJ: Tik ua fronto. llroS. 36 K, vez. 45 K, poStnina K 2-80.
A. Novadan: Voltija. BroS K, vez 36 K, poHuina 2 K.
Auatale Franoe-Oebalja k : 1'ingviuaki otok. Roman. Cena broi. 12 K, po poiti pripor. 2 MU > več.
DottojevsklJ-Levatlk: Ileai. Human v IV. delih. BroS. 42 K, vez. 61 E, po poŠti broi. Iv 8'— ved, vez. K 30 — več.
Oonoourt-Paatuikln: Dekle Kliza. Uoman. BroS. 15 K, vez. 21 K, po polti broi K 2-— več. v ez. Ii 2'5<i več.
Cervantca-Sorll: 1'ri uovele. liroJ. 10 K, voz. 16 K, po pošti broš. K 2'— več. vet. h 2'60 več.
Shakoapeare-ZnpandlA: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po p iSti broi. K 2 — več, ven K 2 50 voč.
Slaobeth. llroš. 32 li, vez. 10 Ii, poituina 2 K.
Ante Debel |ak: Solneeiu Muce. Uro*. 10 li, vez. 15 K, po pošti broš. K 2' — več, vez. li 2'5 ' več.
Stritarjeva antologija, li rodil dr Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. K 26-—, po poiti broš. 3 40 več, vci. K 4'— več.
JOlipa JurdlAa (brani iplll. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broi. 22 K, po ponti 5 li voi, II. zvez. liro*. 22 K, po pošti 4 li 60 v več.
t Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, K	Sc dua nlloa 6.	ti« 82
ERJAVEC & TURK
798 »pri Zlati lopati" 26-21
trgovina z ieleznino
(pre| Hammerschmidt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 Zaloga cementa in karbida.
Jamalt"
Pozor pekli .Dinmalt"-tvomice Hanser & Soliutba Beu-Sta lau se dobiva zopet v predvojni kakovuati pri glavnem zantop-aiitvu za Jugoslavijo Edvardu Duianeo v Zagrebu. — Skladišče Stronmayer-ova nlloa 10. 1381 16-
Fižol, suhe gobo - in laneno some
kupuje in plača najvišje dnevne cene
Kmet & Kornp.
Ljubljana, Gosoosvetska cesta 8. Telofon lnterurb. 319.
Stalna zaloga moke vseli vrat koruze, ovsa, brinja in vseli drugih deželnih pridelkov.
Zahtevajte ponndbe I
Največjaa zloga finih platnenih robcev.
Graumann - cefirji.
c.
Mestni trg S.
900 98
Pravkar je izšel ponatis znamenitega „iutrovcga<: romana, ki je vzbujal splošno pozornost:
Frank Heller, Prigode gospoda Solina.
Cena 15 K, po poiti 2 K voč.
Naroča se pri upravništuu Jutra", Ljubljani, Sodna ulica B.
Zadrmgos
d. d,
v LJubljani
je otvorila pretekli teden svoji podružnici
smilil.
ZVONA
crkvena iz bronca
dubavlja	1481 6—4
..DILTA** d. d., Zagreb
Marllteva ul. IS (produijena .luriiiceva). 1635 Prazne ln rabljeno 30 -t
vreče (diakova)
v vsaki množini pn nujuižji coni pri
FJR. SIKC, Kranj.
Kupuje
suhe gobe, fižol, brinBeva olie.
Telefon int. št 9. Kranj.
n	ii. i	i	i ii	i	ii-..-i—.-...i
d. d.
- v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
veeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kskor tudi za industrijska podjetja in rnzpečava
Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črx?i premog.
Naslov:	1560 1
Prometni z^oil za premog, d. d. o Ljubljani, nunska ulica 19.
________
vik»<ni«OkV»<»a..•«•..,	..» » >«•»
»V U
M *>
l" it
Iti
iv l> II vi
v\ «
i«
n V<
i\ (•J iV vV

Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
državno investicijsko posojilo!, 1921. v iznosu Din. 500,000
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis
7% državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. SOO,€$
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 "I,, na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po prfeteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Genera'ni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 6 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačili borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.	Minister financ:
Dp. Kosta Kumanudi s. r.

Jatisnila Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani.