NACIONALKINA VOJNA
Z BOLNIM STARČKOM
Stran 7
AMBASADORKE
HUMANOSTI V CELJU
Stran 6
DVAJSET LET ZAPORA
NAMESTO SMRTI
stran 27
ŠT. 48 - LETO 57 - CELJE, 28.11.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
NATAŠA SREDI
NIGERIJSKIH NEMIROV
Stran 24
ZA NORO KRAVO
ŠE ANTIBIOTIK
Stran 8
ZA JESENSKI
NASLOVZOLIMPIJO
Stran 21
2
DOGODKI
UVODNIK
Blagor psom
Vesoljna slovenska javnost pla-
ne pokonci ob vsakem omenja-
nju zapuščenih živali. Enkrat hva-
li, drugič se zgraža nad Mileno
Močivnik, potem najde spet kaj
drugega. In po Sloveniji rastejo za-
vetišča za zapuščene živali. Lepo
in prav. Kaj pa ljudje?
Ne, ljudi pa naši dragi družbi
ni mar Vsak naj poskrbi sam za-
se, je postalo vsesplošno pravi-
lo. Nekateri so to naredili tako
odlično, da so poskrbeli še za svoje prihodnje rodove, drugi
malo težje, tretji komajda. Na koncu ostanejo tisti, ki
tega zaradi bolezni, včasih tudi starosti ali drugih razlo-
gov, ne zmorejo. Tem bi naj pomagala družba. Ta pa je
gluha in slepa. Kako si lahko sicer razlagamo, da ni v
Sloveniji enega samega doma, enega samega zavetišča
za ljudi, ki ne sodijo v zdravstvene ustanove, sami pa
tudi ne morejo skrbeti zase - povrhu pa še niso dovolj
stari, da bi jih sprejeli v domovih upokojencev? Ti sicer
včasih naredijo izjemo in sprejmejo tudi kakšnega mlaj-
šega varovanca - a nikoli še niso sprejeli bolnika z aid-
som ali s hepatitisom. Pravijo sicer, da bolezen ni razlog,
da so preveč zasedeni, potihem pa priznavajo, da si tega
ne upajo narediti. Kaj, ko bi se izvedelo? A bodimo pošte-
ni. Ti domovi resnično niso bili zgrajeni s tem name-
nom. So samo nekakšna edina možna rešilna bilka za
bolnike, kakršen je na primer Ivan, o katerem pišemo v
današnji številki.
Pravijo, da bi si lahko pomagal sam, a si ne in vsi to
tudi vedo. Medicinski dokazi, da bi lahko hodil, mu prav
nič ne pomagajo. So le tolažba za morebitno slabo vest.
Posameznikov, ne družbe. Ker družbi to sploh ni mar
Ker se ne odzove niti na neposredne klice na pomoč. Ker
se je to ne tiče. Ker so za to pristojni drugi. Ki pa jim,
oprostite izrazu, to dol visi. Ker jim lahko, ker javno mnenje
ne pritiska nanje, ker ljudje ne podpisujejo peticij, ker se
vesoljna slovenska javnost prav nič ne zgraža. Ker jih
nihče ne prisili v dejanja.
MILENA B. POKLIC
Ovadili
Faicina
Bo nekdanji prvi mož celjske
bolnišnice sedel na zatožno klop?
Nekdanjemu direktorju
celjske bolnišnice Samu Fa-
kinu grozi denarna kazen
ali kazen do enega leta za-
pora, če bi se afera iz bolni-
šnice preselila na sodišče in
se končala z obsodbo.
Znano je, da so ga štirje
zdravniki celjske bolnišnice
pred časom ovadili zaradi
ogrožanja. Gre za strokovne-
ga direktorja bolnišnice dr.
Radka Komadino, predstoj-
nika otroške kirurgije Jože-
ta Robido, predstojnika od-
delka za infekcijske bolezni
dr. Gorazda Lešničarja in
predstojnika oddelka za poš-
kodbe Miodraga Vlaoviča.
Fakin naj bi jim, kot je že zna-
no, v času odločanja o nje-
govi odstavitvi, grozil z orož-
jem. Kljub izjavam o pištoli
se je kasneje izkazalo, da Fa-
kin sploh ni imel orožnega
lista. Šlo naj bi za več sporo-
čil po mobilnih telefonih, ki
naj bi jih predstojniki razu-
meli kot grožnje. Druga
ovadba naj bi šla v nasprotni
smeri. Fakin naj bi ovadil
zdravnike zaradi lažne pri-
jave. S tem se še ukvarjajo
celjski policisti, ovadba Fa-
kina pa je že na mizi vodje
okrožnega državnega tožils-
tva v Celju Ivana Žaberla.
Tudi zgodbe o izginulem
aparatu na oddelku za nu-
Samo Fakin
klearno medicino očitno še
ne bo tako kmalu konec. Pred
dobrim mesecem je vodstvo
celjske bolnišnice ovadilo ta-
krat še neznano osebo zara-
di skrivnostnega izginotja
aparata. Policiste, ki so za-
devo preiskovali, naj bi po-
datki pripeljali do enega iz-
med zdravnikov na omenje-
nem oddelku, ki je v tistem
času nadomeščal predstojni-
co. Očitali naj bi mu pona-
rejanje, kar pa naj bi zdrav-
nik zanikal. Aparat je med-
tem že nekaj časa na Koso-
vu, kamor bi ga naj odpeljal
dobavitelj medicinske opre-
me. Zaradi razjasnitev dodat-
nih okoliščin je Žaberl zah-
teval dopolnitev ovadbe.
SIMONA ŠOLINIČ
Advent za konec
pričakovanj
Volitve letos sovpadajo s
prazniki; prvemu volilnemu
krogu predsedniških in lokal-
nih volitev na Martinovo ne-
deljo bo sledil drugi na 1. ad-
ventno nedeljo. Vstop v štiri-
tedenski čas pričakovanj bo
tako za marsikoga tudi ko-
nec pričakovanj; v nedeljo
zvečer bo namreč znano, kdo
bo na čelu Slovenije prihod-
njih pet let, v enainšestdese-
tih slovenskih občinah in os-
mih občinah na Celjskem pa
bodo izvoljeni tudi župani za
naslednja štiri leta.
V senci predsedniških in
lokalnih volitev smo včeraj,
v sredo, dobili 22 predstav-
nikov lokalnih interesov v Dr-
žavnem svetu Republike Slo-
venije, danes pa bodo elek-
torji izvolili še 18 državnih
svetnikov,   predstavnikov
funkcionalnih oziroma po-
klicnih interesov. Mandat DS
bo trajal do leta 2007.
V drugem volilnem krogu
bosta na glasovnicah za pred-
sedniške volitve zapisani ime-
ni Janeza Drnovška, ki je v
prvem krogu osvojil 44,39 od-
stotka glasov, in Barbare Bre
zigar, ki jo je 10. novembra
podprlo 30,8 odstotka voliv-
cev. Volilna udeležba v prvem
krogu je bila 72,07-odstotna,
kako pa bo v nedeljo, je sko-
raj nemogoče napovedovati.
Odgovor, komu - če komu,
bodo prav Kučanovi škornji,
bomo dobili v večernih urah.
Zanje se glede na odločitev
volivcev potegujeta Drnovšek,
ki ga že dobro desetletje
spremljamo kot spretnega po-
gajalca, domačega v medna-
rodnih vodah ter dovolj poli-
tično pragmatičnega, da do-
ma kroti različne ideološke
struje, ter Brezigarjeva, ki pri-
sega na pravno državo in, v
šali, enako kot Kučan nosi čev-
lje številka 39.
Na Celjskem bo drugi krog
županskih volitev v Šentjur-
ju, kjer se bosta pomerila Šte-
fan Tisel in Jurij Malovrh;
v Občini Kozje bosta tekme-
ca Dušan Andrej Kocman
in Jože Planine; v Občini Ta-
bor Vida Slakan in Vilko
Jazbinšek; v Podčetrtku
Marjan Drofenik in Srečko
Gobec; v Vitanju Slavko Ve-
trih in Marjan Plankl; v Bra-
slovčah Dušan Goričar in
Marko Balant; v Šmartnem
ob Paki Alojz Podgoršek in
Frančišek Fužir ter v Rade-
čah Franc Lipoglavšek in
Ludvik Sotlar. Županske
Še danes, v četrtek, do 17,
ure so na sedežih okrajnih
in občinskih volilnih komi-
sij v tistih občinah, kjer je
tudi drugi krog županskih'
volitev, odprta predčasna
volišča. Na njih lahko gla-'
sujejo volivci, ki v nedeljo
ne bodo v domačem kraju'
oziroma kraju, kjer imajo'
prijavljeno stalno prebiva '
lišče in kjer so vpisani v vo-'
lilni imenik.
kandidate podrobneje pred-
stavljamo na lokalnih časo-
pisnih straneh. Lokalne vo-.
litve v občinski svet bodo v f
nedeljo ponavljali na enem,
volišču v KS Zagorje v obči-|
ni Kozje, kjer je 10. novem-
bra prišlo do nepravilnosti.
I. STAMEJČIČ
-J
Denar študentov
v Ljubljano
Zaradi notranjih razprtij so celjski študentje ostali brez
koncesij študentskih servisov
Pomladno vrenje v Klu-
bu študentov celjske regi-
je (KŠCR) z očitno legal-
nim, vendar komaj legitim-
nim volilnim občnim zbo-
rom, je po poletnem zatiš-
ju dol3ilo jesensko klofuto
- štirje celjski študentski
servisi morajo prenehati fi-
nancirati KŠCR in denar se-
daj nakazujejo študentski
organizaciji v Ljubljani.
Zveza študentskih organi-
zacij Slovenije (ŠKIS) je po
marčevski volilni farsi, ko
je bilo sedanje vodstvo iz-
voljeno na podlagi zastop-
niških glasovnic in ko pred-
sedniku ŠKIS-a Marcu Ožbe-
ju niso dovolili vstopa na
občni zbor, KŠCR-ju zagro-
zila z izključitvijo iz svojih
vrst in posledično z odvzet-
jem statusa Študentske orga-
nizacije lokalne skupnosti
(ŠOLS). Slednji je pomenil,
da so vsi štirje celjski štu-
dentski servisi del svojih pri-
hodkov nakazovali KŠCR za
njegovo delovanje. Celjski
kljub je status izgubil kma-
lu po spornem občnem zbo-
ru, odločbe ministrstva pa
so različno dolgo potovale
na študentske servise. Tako
so npr. na servisu Študent de-
nar v Ljubljano nakazovali
že od maja, Študentski ser-
vis Celje pa je odločbo pre-
jel šele konec novembra.
Kljub morda nelegitimne-
mu vodstvu KŠCR je treba
poudariti, da je to povsem
legalno - celjska upravna eno-
ta je namreč potrdila ime-
novanje Marka Romaniča za
predsednika upravnega od-
bora kluba, upravno sodiš-
če pa je zavrnilo pritožbo,
ki jo je vložila Romaničeva
opozicija. To pomeni, da je
KŠCR neupravičeno izgubil
status ŠOLS, posledično pa
naj bi bila odločba ministrs-
tva za delo družino in social-
ne zadeve neveljavna. KŠCR
je menda napovedal tožbo,
vendar pa slednjega v sredo
ni bilo moč preveriti, saj Ro-
manič »zaradi težav z veri-
fikacijo, ali ste res novinar«
po telefonu ni želel odgovar-
jati na vprašanja.
Ostaja dejstvo, da so za-
radi ambicij in pogoltnosti
posameznikov vsak mesec
celjski študentje (in dijaki)
ob približno pet milijonov
tolarjev. Študentje, ki dela-
jo in nekateri celo študirajo
v Celju. V knežje mesto se
bo ta vsota vrnila šele po
sprejemu novega študentske-
ga društva v ŠKIS, kar lahko
traja kar nekaj časa. Zani-
mivo je, da očitno hudo kri-
zo celjskih študentskih or-
ganizacij mirno opazujejo lo-
kalne oblasti, ki sicer resda
niso pristojne za poseganje
v študentsko sfero, ob vseh
načrtih za visokošolsko sre-
dišče ob Savinji pa bi s svo-
jim vplivom vendarle lahko
pomagale presekati gordij-
ski vozel.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Marko Romanič, predsednik
upravnega odbora KŠRC.
Pred novim voznim redom
Slovenske železnice se pripravljajo na nov vozni red, ki bo začel veljati 15. decem-
bra. Veljal bo točno leto dni, z nekaterimi spremembami v poletnem času.
V Slovenskih železnicah so povedali, da na celjskem območju ne predvidevajo bistve-
nih sprememb. Prav tako so poudarili, da bodo decembrske spremembe še bolj prilago-
jene potrebam potnikov.
V prizadevanjih za boljšo zasedenost vlakov Slovenske železnice ponekod po Sloveniji
že bočno napajajo posamezne relacije. Tako avtobusi zbirajo potnike po krajih, ki so od
železnice bolj oddaljeni ter jih nato prevažajo do železniških postaj. BJ
KRATKE-
SLADKE
Rekordno
rastoči    i
Engrotuš je ponovno doka
zal, da si zares zasluži vodil
no mesto med najhitreje ra-
stočimi podjetji v Sloveniji
Svoj celjski Planet je odprl
za obiskovalce le dobrih de-
set dni po tistem, ko je za ob-
jekt pridobil enotno gradbe
no dovoljenje.
Dan republike
V Kompolah nad Štor'ai
bo otvoritev prenovljene š
le na 29. november, bivši ji
goslovanski dan republike,
ga posamezniki še vedno b(
cenijo kot domače državi
praznike. Župan Franc Ja
bec prisega, da nima datu
prav nobene zveze z jugon(
stalgijo. Za izbiro 29. noveB
bra so edini krivci roki, p
čemer je bivši dan republil
letos pač zadnji delavnik v m
secu.
Brez dela
Stara tekstilna podjetja ^
Celjskem padajo drugo za dr"
gim. Tistih, ki se še borijo (I*
tudi med njimi vsaj enemu ^
krepko pojenjuje sapa), je ifl"
goče prešteti na prste ene f
ke. Zato sploh ne čudi, da sif
dikalisti niso zaskrbljeni sai^'
zaradi vse večje armade bre^
poselnih tekstilk, ampak zgf^
zo ugotavljajo, da bo km*
tudi njim zmanjkalo dela.
Št. 48 - 28. november 2002
DOGODKI
3
Škodo bo
treba povrniti
»Mlekarji bomo zahteva-
i, da nekdo povrne nasta-
0 škodo - ali tisti, ki je mle-
:u karkoli dodajal in mu
lodo to dokazali, ali pa ti-
ti, ki so afero sprožili,« je
agotovil direktor Mlekar-
le Celeia v Ar j i vasi Mar-
an Jakob, ki je ponovil, da
o izdelki in živila, ki pri-
lajajo iz celjske mlekarne,
lovsem neoporečni.
To so sicer dokazovali že
la samem začetku mlečne
ifere, saj niti njihove niti ana-
ize v drugih državah prisot-
losti kloramfenikola niso po-
rdile - niti na progi v okoli-
;i Podloga niti na delu dra-
vograjske proge. To so po do-
latnih analizah potrdili tudi
'VURS. »Sam sem videl re-
;ultat, ki je prišel za savinj-
sko progo. Na njem je bilo
zapisano 0,0, hkrati pa ga je
spremljala beseda sumljiv.
Zato smo v želji, da zaščiti-
mo potrošnika, odreagirali,
kot je treba in zavrgli mle-
ko,« je razložil Jakob.
Škode zaenkrat še ne mo-
rejo oceniti. »V Sloveniji ni
bilo zaznati velikih padcev,
strahoten odmev pa ima mleč-
na afera na trgih bivše Jugo-
slavije. Prej smo tedensko iz-
vozili 7 ali 8 vlačilcev, v mi-
nulih dveh tednih pa je bil
izvoz nula. Vrednost vlačil-
ca ocenjujemo na 12-15 ti-
soč evrov. Torej smo imeli
minuU teden 112 tisoč evrov
izpada,« je ocenil Jakob.
»Najodgovornejši ljudje so
afero prenapihnili in našU
krivce, še preden so jim do-
kazali krivdo. Ne vem, če je
bil potreben takšen pomp, po-
leg tega sem pogrešal korekt-
ne informacije, saj so z alar-
mantnimi obvestili povsem
zbegali javnost,« pravi Jakob.
»Občutek, da si ožigosan, pa
čeprav za en dan, je straho-
ten. Tudi zato se v mlekarni
nismo želeli izpostavljati.
Prepričan sem, da je neod-
govorno človeka obdolžiti po
krivem in brez argumentov.
Se zavedajo, kakšen žig aU
šok je za osumljene ljudi? Ja-
sno, da se boš branil, dokler
ne boš dokazal, da nisi kriv.
Potvorb mleka ne sme biti -
če je kdo karkoli dodal, mo-
ra rigorozno odgovarjati. Po-
sledice bodo namreč straho-
vite,« je prepričan Jakob in
dodal, da so svoje storili tu-
»V začetku tedna smo spet obveš-
čali potrošnike na trgih bivše Ju-
goslavije, da so izdelki iz celjske
mlekarne neoporečni,« pravi Mar-
jan Jakob.
di nekateri veterinarji, ki po-
pravnega izpita še dolgo ne
bodo mogli opraviti.
URŠKA SELIŠNIK
Zastoj v premogovniku
v Premogovniku Velenje so konec mi-
nulega tedna ustavili delo v jami, saj se
je poškodoval glavni trak za izvoz pre-
moga. Okvaro so do včeraj že odpravili
in začeli z normalno proizvodnjo.
Do poškodbe odvoznega traku, brez
katerega premoga ne morejo prepeljatij.
na površino, je prišlo zaradi ostrega pred-
meta, ki se je zagozdil na presipnem me-
stu. Okvara ni povzročila večje material-
ne škode, izpad proizvodnje pa bodo naj-
verjetneje nadomestili v dodatnih delov-
nih dnevih.
Ustavimo nasilje!
v ponedeljek se je pričel mednarodni teden boja proti
asilju, v sklopu katerega predstavniki pristojnih usta-
ov opozarjajo predvsem na nasilje nad ženskami in
Iroki.
Namen akcije je predvsem opozarjanje na problem na-
'Ija, z oddajami, plakati in drugimi medijsko odmevnimi
l^cijami pa so jo pod okriljem Urada za enake možnosti
beležili tudi v Celju. Tako so v ponedeljek na zvezdi sre-
' Celja postavili stojnico, na kateri se je mimoidočim z
Dvimi zloženkami predstavila celjska Varna hiša. Na stop-
ite v nekaterih najbolj obiskanih celjskih javnih ustano-
pa so v sklopu skupne akcije Urada za enake možnosti
' Ženske svetovalnice nalepili nalepke, ki na svojstven
5fin opozarjajo na problem nasilja "nad ženskami. Na-
Pka na fotografiji je s stopnišča celjskega sodišča, enake
^lepke pa bodo vse do 15. decembra mimoidoče opomi-
3le tudi s stopnišča zdravstvenega doma in Splošne bol-
'^nice Celje.
AMS, foto: AŠ
Nov
referen-
dum?
Vseslovensko združenje
upravičencev do vračila vla-
ganj v javno telekomunika-
cijsko omrežje je pripravi-
lo akcijo za zbiranje pod-
pore za razpis zakonodaj-
nega referenduma o vrača-
nju omenjenih vlaganj.
Podpise zbirajo na sedežih
upravnih enot, kjer lahko ob-
čani oddajo glas podpore.
Združenje se je za to akcijo
odločilo, ker se junija spre-
jeti zakon o vračilih vlaganj
ne izvršuje. Tudi sicer se ne
strinjajo z določbami tega za-
kona, ki predvideva vračilo
le manjših vlaganj v razvoj
telefonije, vračilo tistim, ki
so vlagali v razvoj telekomu-
nikacij do leta 1995, ne pa
tudi tistim, ki so vlagali do
leta 1997. Hkrati se jim ne
zdi prav, da v zakonu ni do-
ločena obveznost države, do
kdaj mora vrniti sredstva vla-
gateljem. Podpise bodo zbi-
rali do 2. decembra.     BS
ZDRUŽENA LISTA
socialni/l demokratov
Spoštovane volivke in volivci!
Zahvaljujemo se vam za vaš glas in
se veselimo nadaljnjega sodelovanja z vami.
Za Mestno občino Celje ter občine Vojnik,
Štore in Dobrna
Območna organizacija ZLSD
predsednica Janja Romih
Antene v našem
bivalnem
okolju
Občani na Polzeli so se uprli postavitvi še ene bazne
postaje za mobilno telefonijo sredi kraja. V svojem
protestu se med drugim sklicujejo na sevanja takšnih
naprav in posledično na negativne vplive na zdravje
prebivalcev. Takšnih in podobnih zgodb pri tovrstnih
posegih v prostor je bilo že veliko in polzelska gotovo
ni zadnja. Je zaskrbljenost med ljudmi brez pravih
osnov, kot zatrjujejo operaterji mobilne telefonije?
Mobitel d.d. telekomunikacijske storitve, Ljubljana:
Mobilni telefoni in bazne postaje so oddajno-sprejem-
ne naprave, kar pomeni, da prek svojih anten oddajajo in
sprejemajo elektromagnetna sevanja v območju mikro-
valov. Sevanje baznih postaj in mobilnih telefonov je v
Sloveniji v povprečju stokrat nižje od mejnih vrednosti,
ki so določene v zakonodaji (za ustrezne jih priznava
tudi Svetovna zdravstvena organizacija), slovenska za-
konodaja je na tem področju usklajena z evropsko, v ne-
katerih primerih je celo mnogo strožja.
Vse raziskave sevanja naprav, ki so bile opravljene do
sedaj, so pokazale, da ni nobenih dokazov za povezavo
med elektromagnetnimi sevanji in morebitnimi zdravs-
tvenimi težavami. Nasprotno, obstajajo raziskave sve-
tovno priznanih institucij, med drugim tudi Svetovne
zdravstvene organizacije, ki dokazujejo, da izpostavlje-
nost elektromagnetnemu sevanju baznih postaj znotraj
mejnih vrednosti, ki jih določa slovenska zakonodaja,
ne škoduje zdravju.
Večja gostota baznih postaj določenega operaterja ne
pomeni tudi večje količine sevanja. Nasprotno, omogo-
ča boljši signal in tako zmanjšuje sevanje mobilnih tele-
fonov. Moč sevanja pri mobilnih telefonih se namreč po-
večuje z oddaljenostjo od bazne postaje. Bližje kot je
bazna postaja, manjše je sevanje mobilnega telefona.
Potrebno je tudi poudariti, da raziskave kažejo, da je
količina sevanja pri običajnih gospodinjskih in drugih
domačih aparatih pogosto še večja, npr. pri mikrovalov-
ni pečici, sušilniku za lase, televizijskem sprejemniku.
Kljub temu se verjetno nihče ne bi odrekel uporabi teh
naprav, saj je njihova uporaba nekaj povsem vsakdanjega
in (enako kot v primeru mobilnega telefona) ljudem močno
lajša življenje, omogoča hitre komunikacije in učinkovi-
to izrabo časa.
Iz Memoranduma G. J. Hylanda z Univerze Warwick
v Coventryju v Veliki Britaniji in Mednarodnega inšti-
tuta za biofiziko v Neuss-Holzheimu v Nemčiji:
Škodljivi zdravstveni učinki baznih postaj se lahko po-
javijo že pri zelo majhnih jakostih sevanja, pri veliko
manjših, kot je opredeljena kot spodnja, še sprejemlji-
va, torej varna meja sevanja. V poročilu so dokazi, da
lahko že veliko manjše sevanje (manjša gostota jakosti
sevanja), kot naj bi bilo dovoljeno, povzroči glavobole,
nespečnost, kronično utrujenost, prizadetost kratkoroč-
nega spomina, anksiozna stanja... Dokazano je, da seva-
nje poveča pogostnost epileptičnih napadov pri otrocih.
Uradne institucije zagotavljajo, da njihove meritve ka-
žejo popolno nenevarnost baznih postaj, saj je po njiho-
vih besedah mogoče primerjati sevanje bazne postaje s
sevanjem likalnika. Seveda se te besede nanašajo na ter-
mični del sevanja, nobena institucija pa se ne ukvarja
(zakon ji tega ne nalaga) z netermičnim delom sevanja,
ki je po svoji naravi koherenten, zato da lahko prenaša
informacije. Količina energije, ki jo človek prejme iz
sevajočega polja, ni najpomembnejša, bolezenske okva-
re sprožijo informacije, katerih frekvenca se bodisi uje-
ma ali pa je zelo blizu tisti, ki jo uporablja celica.
Št. 48 - 28. november 2002
4
•fe DOGODKI
Formula S
Avtohiša Selmar ob Ma-
riborski cesti v Celju. V
zgornjem nadstropju je
zgovorna pisarna direkto-
rice. O Marjani Seles iz-
vemo to in ono, ko si og-
ledujemo posamezne pro-
storske detajle v splošnem
ozračju reda, estetike, pri-
jetnih vonjav in okrasnih
rastlin. Na stenah umet-
niške slike in fotografije
direktorici najdražje ose-
be, vnuka Marcela. Ter fo-
tografije Ralfa Schumac-
herja. Miniaturni BMW-je-
vi lepotci na vidnih mestih
pisarne, da se ve, kaj je po-
nos in glavni tržni atribut
hiše. V vitrini so knjige,
iz katerih se je direktori-
ca učila in se še vedno, ka-
ko je treba voditi podjet-
je, kako se obnašati v po-
slovnem svetu, kako se
izogniti bankrotu, kako
ravnati z zaposlenimi, da
so zadovoljni in uspešni.
In še slovarji, med njimi
slovar sipvenskega knjiž-
nega jezika, tudi ta je po-
memben.
Marjana Seles je bila la-
ni med najuspešnejšimi
slovenskimi podjetniki in
podjetnicami. Vrsto let že
blesti med gazelami. Us-
pela je
prepričati
ves moški
svet, da
kot ženska
enako-
vredno in
suvereno
obvladuje
tako zna-
čilen moš-
ki fetiš, kot
je avtomo-
bil, tak-
šen, ki se
ponaša z
bleščečo
znamko in
s še bolj
bleščečim
ozadjem industrije ploče-
vinastih sanj. In Marjani-
nih tudi. Tistih, ki jih je
sanjala pred mnogimi leti
in si dopovedovala, da je
sanje mogoče živeti tudi z
odprtimi očmi. Naredila
je prvi korak, ko je začu-.
tila, da je pravi čas zanj.
Dvajset let je prodajala
avtomobile in si kot vod-
ja prodaje v Avtotehniki v
Celju nabirala dragocene
izkušnje. Na začetku de-
vetdesetih je med prvimi
zaznala ugodne poslovne
vibracije in družbeno kli-
mo, naklonjeno zasebniš-
tvu, ter se odločila, da po-
stane podjetnica.
Prvega januarja leta 1991
je Marjana Seles ustanovila
svoje podjetje z imenom
Selmar. Brez kapitala, njen
edini osnovni vložek so bi-
le izkušnje. Svoj prvi av-
tosalon je odprla na borih
stotih kvadratih površine
v Kovinotehninem prodaj-
nem centru na Hudinji v
Celju in prodajala vse ta-
krat dosegljive avtomobil-
ske blagovne znamke. Ne-
kaj mesecev je bila brez
plače, ves prodajni iztržek
je šel za nakup vozil. »Da-
nes se ne bi dalo tako za-
četi, a kdor se je takrat od-
ločil, je ravnal prav. Je pa
te odločitve spremljala ve-
lika negotovost, saj ni nih-
če vedel, kako se bodo stva-
ri odvijale,« se Marjana Se-
les danes spominja začet-
kov.
Pet let pozneje je svoj sa-
lon in poslovne prostore se-
lila v Šmarjeto, ko sta se ji
pridružita oba sinova. In
potem leto 1998, ko je ob
Mariborski cesti zrasel ob-
jekt z napisom Selmar za
vozila blagovnih znamk
BMW in Rover Group. Šti-
ri milijone takratnih nemš-
kih mark vredna Investici-
ja in posojila, ki jih bo treba
v dogovorjenem času vrni-
ti. »Če si hotel v naši bran-
ži preživeti in imeti vizi-
jo, si se moral odločiti za
dobro blagovno znamko,
zato smo pristali na vse po-
goje uvoznika BMW in se
spet podali v riziko,« pove
danes, ko je njeno podjet-
je spet v središču pozornosti
javnosti, kupcev in močne
konkurence. Tik ob avto-
hiši Selmar, ki je bogatej-
ša za še eno blagovno znam-
ko (Mazda), je namreč zdaj
zrasel še en mogočen po-
slovno-tr-
govski ob-
jekt, v kate-
rega se je
pogodbeno
naselila fir-
ma Big
Bang. Je s
tem impe-
rij Selmar
dosegel
svoj vrhu-
nec? Zago-
tovo ne,
kajti za
njim stoji
generacija
mladih,
ambicioz-
nih, spo-
sobnih in zadovoljnih lju-
di, kreacije po vzoru Mar-
jane Seles, uspešne poslov-
ne ženske. Ženske, ki je
zrasla v skromni, ljubeči in
delavni družini s tremi
otroki. Ženski, ki se danes
koplje v bogastvu in slavi?
»Naš cilj niso bile nikoli
materialne dobrine, vse,
kar smo dosegli, je nasta-
lo z delom, z ljubeznijo do
dela in nič nam ni samo
padlo z neba. To, kar sem
počela in kar počnem, so
moji izzivi, v tem delu uži-
vam, danes skupaj s svoji-
mi dvajsetimi sodelavci, vsi
smo kot velika zadovoljna
družina. Tudi sreča je bila
kdaj vmes in morda imam
kaj tudi v genih: na primer
to, da sem znala ponujene
priložnosti s pridom izko-
ristiti. Ko na vse to pomi-
slim, se imam res lahko za
bogato. A za vsakršno bo-
gastvo je vedno treba daja-
ti. Jaz vedno več dajem, kot
dobivam,« odgovarja Mar-
jana Seles. Le malokomu
je znano, da je tudi dobro-
delnica, za stiske ljudi ra-
zumevajoča ženska.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Marjana Seles
Planet med
zvezdami
V torek so slavnostno odprli Planet Tuš, trgovski center
z multikinom
»Najprej je sanjal le eden.
Potem smo sanjali vsi. In
danes smo dosanjali.« S te-
mi besedami je direktor En-
grotuša Aleksander Svetel-
šek v torek zvečer nagovo-
ril blizu dva tisoč povabljen-
cev, ki so smeli prisostvo-
vati otvoritvi ene največjih
naložb v Celju, dolgo pri-
čakovanega Planeta Tuš -
trgovski center z multiki-
nom.
Ko je na odru predstavil še
vse zaslužne za uspeh mega-
lomanskega projekta, se je
zgodilo prvovrstno presene-
čenje. Zbrane je, tam nekje
z malega odra, v povsem dru-
gem delu avle multikina, na-
govoril Mirko Tuš, celjski
podjetnik, ki je bil prvi, ki
je sanjal sanje, imenovane
Planet Tuš. Človek, ki se si-
cer skriva pred javnostjo, se
je duhovito vprašal, kdo prav-
zaprav stoji za Mirkom Tu-
šem in dejal: »Najprej pre-
senečena tašča, za njo odli-
čen tim sodelavcev, za njimi
odlični kupci in slednjič še
dragi, predragi dobavitelji...
Pred leti sem vas povabil na
ladjo, ki nas bo popeljala med
zvezde, danes sem to ladjo
pripeljal v pristan, na nov pla-
net...,« je, v soju laserskega
šova, dejal Mirko Tuš in zbra-
ne povabil na zabavo. S po-
sebej za otvoritev skompo-
nirano pesmijo Aleša Klinar-
ja sta jo uvedla Ivan Hudnik
in Pika Božič. Nadaljevalo se
je z veličastnim ognjemetom,
nastopom sijajnih Soul fin-
gers in družabnim srečanjem
par-excelence.
Planet Tuš ima 10 tisoč
kvadratnih metrov površin,
8 kinodvoran s 1781 sede-
ži, 45 trgovin, 7 lokalov in
več kot tisoč parkirišč. Na-
ložba je podjetje Engrotuš,
skupaj z nakupom zemljiš-
ča in odškodninami, stala
blizu 5 milijard tolarjev.
In kakšen sploh je Planet
Tuš? Begajoče ogromen kom-
pleks s skoraj 400 zaposle-
nimi, že kar pravo malo me-
sto, znotraj katerega je spre-
hajališče in ob njem kar 45
večjih in manjših trgovin. Ne
manjkata ne lekarna, ne cvet-
ličarna, tudi banka je tam.
In v zgornjem nadstropju,
kjer je na strehi tudi parki-
Popravek
v članku z naslovom Po
sili župan že'tretji mandat,
ki smo ga prejšnji teden ob-
javili v rubriki Ime tedna,
smo napačno zapisali, da je
bil šmarski župan Jože Čakš
v nekdanji Občini Šmarje
pri Jelšah med drugim tudi
načelnik oddelka za gospo-
darstvo. Za napako se opra-
vičujemo. BoJ
rišče, je osem amfiteatersko
postavljenih kinodvoran z
ogromnimi platni (največje
ima 150 m^), kjer je slika ime-
nitna, zvok pa sijajen. Naj-
večja dvorana se ponaša še z
eno posebnostjo - na stropu
je na tisoče drobnih lučk, pra-
vo zvezdno nebo, ki neneh-
no spreminja barve.
V torek je bilo Celje kot
prestolnica sveta. V Planetu
Tuš smo doživeli otvoritev,
kakršne se ne bi sramovali
niti v največjih svetovnih pre-
stolnicah. Planet Tuš je no-
vo mesto v Celju, kraj, ki
bodo mnogi oboževali in
hkrati kraj, ki ga bomo po-
gosto obtoževali, da jemlje
dušo staremu mestnemu je-
dru.
Planet Tuš so zgradili m
191 dneh in 190 urah. Za^
radi znanih zapletov so
gradbeno dovoljenje dobiM
šele nekaj dni pred otvon
tvijo, še uro pred otvorit^«
jo pa je bil pravo delovišča
Aleksander Svetelšek je zM
prihodnje leto napovedal
dva »planeta«. Prvega bodB
že konec poletja odprli v NckI
vem mestu, drugi bo v Mari-
boru.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTHRN
Sredina otvoritev centra je privabila mnoge radovedneže.
St. 48 - 28. november 2002
m TEDNIK
VROČA TEMA
5
anuarja, dva meseca po prometni nesreči, je bil Ivan sicer nepokreten, a v postelji, zgovoren, poln želja In
načrtov. Takrat so ga še obiskovali prijatelji.
Ivan z
aidsom
umira sam
)b dnevu boja proti aidsu smo preverili, kaj se je v
adnjih mesecih zgodilo z bolnim Ivanom iz okolice Celja
.   Neznosne domače razmere, v dom ga nikjer nočejo
Leži na tleh ob premoče-
i postelji, prekrit z lastni-
li izločki, v neznosni uma-
aniji in dušečem smradu.
Iled, suh, molčeč. Ivan, 41-
etni bolnik z aidsom. Ivan,
li se je lani novembra poš-
kodoval v prometni nesre-
i, si je letos januarja želel
amo dvoje: da bi lahko
pet hodil in da bi se prese-
I v obljubljeno lepše sta-
ovanje. Pa ni bilo nič iz
ga. Ker sam tako hoče, ali
er mu nihče ne zna (no-
i, ne more) pomagati?
Edini znak, da na tem sve-
1 še ni povsem pozabljen,
svež obrok hrane na mizi.
sak dan mu jo prinesejo iz
entra za pomoč na domu,
deluje v okviru celjskega
iJma upokojencev. V centru
Idi skrbijo za najosnovnej-
čiščenje (eno uro teden-
o). Drugih ljudi ni. Prija-
Iji so skopneli, zdravstve-
■ nege menda ne potrebu-
. prostovoljke Hospica so
I klicale po telefonu, na ka-
kega se ni oglašal, zdaj pa
tako in tako pokvarjen,
■^vzaprav ga Ivan sploh ne
ijde. Ja, Fundacija Robert,
skrbi za bolnike z aidsom,
u je pred časom tudi na-
gnila obisk in mu poklo-
'a nekaj malega denarja. A
f nimajo na našem območ-
prostovoljcev, je bilo to tu-
Vse. Tako je Ivan dneve in
'fi sam, edina družba mu
televizija, edini užitek ci-
■^eta - če doseže vžigalice,
'ravila, ki bi jih moral redno
^ti zaradi aidsa, so lepo
pospravljena. Nanje se sam
ne spomni, drugih se to ne
tiče. Njegov zdravnik na Kli-
niki za infekcijske bolezni in
vročinska stanja v Ljubljani,
Primož Karner, dr. med., ga
je nazadnje videl spomladi.
Strinja se, da to za Ivana ni
dobro. A če zavrača pomoč...
»Sam očitno ni sposoben skr-
beti zase. Na željo socialne
službe sem naredil priporo-
čilo za sprejem v domsko
varstvo, čeprav vem, da niso
sprejeli še nobenega bolni-
ka z aidsom.« Bo Ivan prvi?
Niicjer ga
nočejo
Center za socialno delo Ce-
lje skuša Ivanu najti name-
stitev v domu že vse leto.
»Nikjer ga nočejo. Naša stro-
kovna delavka piše, prosi, mo-
leduje, pa nič. Povsem je že
obupana. Kadar lahko, ga
obišče, a vemo, da to ni do-
volj. Nujno bi potreboval
stalno skrb. Mi pa smo po-
vsem zvezanih rok,« potoži
direktorica centra Janja Pe-
terman. » Takoj ko povemo,
da potrebuje posebno oskr-
bo, je konec. Pa ni tako sa-
mo pri bolnikih z aidsom. Ti-
stim, ki imajo hepatitis, se
ne godi nič bolje. Dokler ne
bomo v državi načelno raz-
rešili, kje bi naj skrbeli za
okužene ljudi potrebne po-
moči, ne vidim rešitve. De-
lamo, trudimo se, iščemo
prostor zanje, uspeha pa ni.
Še prostovoljcev, ki bi bili pri-
pravljeni pomagati tem lju-
dem, ni. Ivan je tako popol-
noma osamljen, žrtev nepri-
pravljenosti družbe. Tu ne gre
za denar, ampak za neposred-'
no skrb in pomoč.«
V Sloveniji Ivan v tej zade-
vi ni osamljen. Dr. Evita Le-
skovšek, dr. med., nacional-
na koordinatorica za zdravs-
tveno vzgojo v programu
HlV/aids z Inštituta za varo-
vanje zdravja Republike Slo-
venije, ki vodi tudi Fundaci-
jo Robert: »V Sloveniji me-
šanega socialno zdravstvene-
ga zavoda, ki bi bil namenjen
bolnikom, ki jim prenehajo
indikacije za zdravljenje, a
niso sposobni skrbeti zase,
nimamo. Sama sem kot mest-
na svetnica v Ljubljani dala
pobudo v okviru razvoja
zdravstvenega in socialnega
varstva do leta 2005, da zgra-
dimo takšen dom. Potrebe
so, v prihodnosti jih bo še več.
Naše izkušnje pri iskanju po-
moči pa so porazne. Za eno
izmed bolnic, žal že pokoj-
no, smo zbirali denar, iskali
vsaj skromno sobico - brez
odziva. Od takrat je minilo
že nekaj časa in zdi se mi, da
se mišljenje Slovencev ven-
darle izboljšuje. Dokler ne
bomo problema celovito re-
šili, bomo skušali pomagati
po svojih najboljših močeh.
Še najbolj se obnesejo pro-
stovoljci. V Mariboru jih ima-
mo, v Celju ne. Ivanu tako
ne moremo zagotoviti stal-
ne skrbi - smo mu pa enkrat
finančno pomagali, poleg te-
ga smo skušali poiskati nje-
govega brata in vzpostaviti
kontakt z njim. Neuspešno.«
V ponedeljek smo našli Ivana v neznosni umazaniji, na tleh ob povsem premočeni postelji. Hrane se tistii
dan nI dotaknil, govoril je le s težavo. Ker sam tako hoče?
Sam je icriv!
Zdravstvena služba si je v
Ivanovem primeru umila ro-
ke. Storili so vse, kar je v nji-
hovi pristojnosti, zagotavlja-
jo v Ljubljani in v Celju.
»Pred lansko poškodbo je
normalno sodeloval v zdrav-
ljenju, potem se je začelo za-
pletati. Pisal sem mu napotni-
ce, ga pošiljal na preglede, na
zdravljenje. Včasih je šel, še
večkrat ne. Lahko rečem, da
smo zanj naredili vse, kar je
mogoče, ali še več. Povezal
sem se tudi s socialno službo,
da bi mu našli domsko name-
stitev,« zatrjuje njegov izbra-
ni zdravnik Jovo Sunajko, dr.
med.
A vseeno ima v Ivanovi uso-
di zdravstvena služba po-
i membno vlogo. Dokler je bil
I uradno nepokreten, soknje-
, mu hodile negovalke, ki so
ga umivale in sploh poskrbele
zanj. »Našli smo mu tudi po-
steljo v bolnišnici, a jo je po
treh dneh zapustil na lastno
odgovornost. Na fizioterapijo
je nekajkrat šel, nekajkrat ni
hotel. Prisiliti pa ga ne mo-
reš,« razlaga medicinska se-
stra Branka Kocuvan.
Potem, poleti, so ga posla-
li na preglede. »Ugotovili so,
da so se zlomi lepo zacelili,
da lahko vstane. Predpisali so
mu bergle, fizioterapevt pa ga
je naučil hoje z njimi. Priča-
kovali bi, da bo sam hodil na
stranišče, da bo skrbel za hi-
gieno. Pa ni. Skušali smo ga
motivirati, prepričati, a brez
uspeha. Ker je fizioterapevt
ugotovil, da zelo težko vsta-
ne z nizkega kavča, smo za-
prosili za bolniško posteljo s
trapezom. Komisija jo je za-
vrnila. Do plenic tudi ni upra-
vičen, ker ni inkontinenten.
Po vseh ugotovitvah zdravs-
tvene pomoči ni več potrebo-
val, tako da mu je ostala le
laična pomoč in te je tudi de-
ležen,« pove patronažna se-
stra. Dnevnega toplega obro-
ka in ene ure na teden pomo-
či pri vzdrževanju higiene v
prostoru.
Ivan pa kljub dejstvu, da bi
lahko hodil, ne hodi. Ne na
stranišče ne kam drugam. Leži
na tleh ob postelji, dokler ga
ne prestavijo nanjo. V blatu
in urinu, v sobi brez ogreva-
nja. Ker se je sam tako odlo-
čil? Za počasen, boleč samo-
mor?
Alarm
v torek je Ivana obiskala tudi
nova vodja Centra za pomoč
na domu Maja Vivod: »Ivan
nujno potrebuje pomoč. Če-
prav je naš center zadolžen le
za hrano in osnovno vzdrže-
vanje prostora, smo počistili
ležišče in tudi Ivana vsaj za si-
lo uredili. Pri tem so naše de-
lavke opazile na njegovem hrb-
tu odrgnine, zato smo o tem
obvestili njegovo patronažno
sestro, ta pa njegovega izbra-
nega zdravnika. On oziroma
zdravstvena služba bo odloči-
la, kakšno pomoč Ivan potre-
buje.« V sredo (včeraj) ga je
Jovo Sunajko, dr. med., napo-
til na infekcijski oddelek celj-
ske bolnišnice, ker sumi, da
gre za poslabšanje njegove os-
novne bolezni. Ali bo Ivan os-
tal na zdravljenju v Celju, ali
ga bodo poslali na infekcijsko
kliniko v Ljubljano, ali mor-
da celo nazaj domov, še ne ve-
mo. Vemo pa, da potrebuje po-
moč. Zdaj, nemudoma. Če-
prav se ne pritožuje, čeprav ves
čas govori: »Saj je v redu.« Ne,
pa ni v redu.
MILENA B. POKLIC
Foto: GREGOR KATIC
•mar
Zlvl in pusti živeti
Letošnji 1. december, svetovni dan boja
proti aidsu, spremlja geslo »Živi in pusti ži-
veti«. Z njim želi Svetovna zdravstvena or-
ganizacija osvestiti svet, da se lahko samo z
znanjem in informacijami borimo proti
okužbam z virusom HI V in proti aidsu, pred-
vsem pa proti vsemu tistemu, kar ju sprem-
lja. »Osamljenost, strah pred predsodki in
izolacija so stalne skupne teme v izpovedih
ljudi, okuženih s HIV ali obolelih za aid-
som. Diskriminacija okuženih in bolnih, so-
cialna izolacija in socialna smrt sta veliko-
krat hujši kot težave, povezane z okužbo in
boleznijo,« je zapisala Alenka Skaza, dr.
med., specialistka epidemiologije v Zavo-
du za zdravstveno varstvo Celje.
Z virusom HIV se v svetu vsak dan okuži
približno 16 tisoč ljudi. Doslej se je okužilo
že več ko 40 milijonov ljudi, več kot 12 mili-
jonov jih je umrlo. V Sloveniji je bilo do 30.
septembra prijavljenih 98 primerov aidsa (85
moških, 11 žensk ter 2 otroka), živi jih še 29.
Ob tem sta bila prijavljena še dodatna 102
primera okužbe s HIV. Na Celjskem je bilo
doslej prijavljenih 8 primerov aidsa.
Ker proti bolezni še vedno ni niti pravega
zdravila niti cepiva, je preventiva edino učin-
kovito orožje v borbi proti okužbi s HIV. V
ta namen na Celjskem stalno pripravljajo
različne oblike osveščanja in izobraževanja,
ob letošnjem svetovnem dnevu aidsa pa bo-
do v središču Celja (pred Zvezdo), tako kot
tudi v številnih drugih krajih, spet postavili
informacijske stojnice. V Slovenskih Konjicah
sta Mladinski svet in Rdeči križ poleg dru-
gih oblik pripravila tudi okroglo mizo, ki
bo v soboto, 30. novembra, ob 16. uri v Mla-
dinskem centru Dravinjske doline.
Prostovoljno, zaupno in brezplačno testiranje morebitne okužbe s HIV je možno v
ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsak dan od ponedeljka do četrtka med
8 in 12, uro. Najkrajši čas, v katerem lahko ugotovijo morebitno svežo okužbo, je 3 tedne
po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. Informacije o možnosti testira-
nja lahko dobite na telefonski številki 42-51-122 vsak dan med 8. in 12. uro. Do sedaj se je
v ambulanti testiralo preko 1.200 oseb. Pri 5 osebah so ugotovili prisotnost HlV-protiteles
(pri 2 moških in 3 ženskah); okužbo so potrdili s potrditvenimi testi v Ljubljani.
Št. 48 - 28. november 2002
6^
INTERVJU
Ambasadorke
humanosti
v nedeljo bo v Celjskem domu dobrodelni bazar, ki ga pripravlja Slovensko mednarodno združenje žensk SILA -
Zbrana sredstva bodo namenile celjskemu zavetišču za brezdomce
Koki Veber, po rodu In-
dijka, že tri desetletja živi
v Sloveniji. Je mati dveh
otrok in lastnica trgovine
z indijskimi izdelki sredi
Ljubljane. Je tudi članica
SILE, slovenskega medna-
rodnega združenja žensk,
v katerega so vključene Slo-
venke, ki so živele v tujini,
ter žene tujih veleposlani-
kov in gospodarskih pred-
stavnikov, ki živijo v Slo-
veniji.
SILA vsako leto pripravi
dobrodelni bazar, na katerem
prodajajo izdelke, značilne
za države, ki jih predstavlja-
jo, izkupiček pa je namenjen
v humanitarne namene za po-
trebe občine gostiteljice. Tako
bodo v nedeljo zbirale denar
za celjsko zavetišče za brez-
domce, ki se je pred kratkim
preselilo na novo lokacijo,
ter za materinski dom, ki so
ga v Celju odprli pred krat-
kim in še ni v celoti zaživel.
Koki Veber se je s priho-
dom v Slovenijo življenje
temeljito spremenilo. Čeprav
je prišla že pred tridesetimi
leti in izjemno lepo govori
slovensko, in čeprav se je po-
vsem vključila v novo oko-
lje, se ji včasih zdi, kot da je
prišla z drugega sveta... Iz de-
žele, ki je s Slovenijo skoraj
v ničemer ni mogoče primer-
jati.
Kako deluje mednarodna
organizacija žensk v Slo-
veniji?
Osnovni namen organiza-
cije je, da pri vključevanju v
življenje v Sloveniji poma-
gamo ženskam, ki prihajajo
v Slovenijo iz drugih držav.
Najbolj odmevna dejavnost
pa je zagotovo dobrodelni ba-
zar, na katerem vsako leto
predstavimo države, iz kate-
rih prihajamo, hkrati pa po-
magamo tistim, ki so v obči-
ni, v kateri pripravimo ba-
zar, pomoči najbolj potreb-
ni. Celoten izkupiček je na-
mreč namenjen za humani-
tarno dejavnost.
V organizacijo je trenut-
no vključenih okoli 250 čla-
nic iz 40 držav sveta, ki s svo-
jimi družinami stalno ali za-
časno živijo v Sloveniji, šte-
vilo pa se spreminja glede na
to, koliko časa članice osta-
jajo v Sloveniji...
Kakšna je osnovna ideja
dobrodelnega bazarja, ki ga
članice SILE v Sloveniji pri-
pravljate že deveto leto?
Na bazarju ima vsaka dr-
žava svojo stojnico, na kate-
ri se prodajajo različne stva-
ri, značilne za deželo, iz ka-
tere prihaja predstavnica. Na
stojnicah predstavljamo po-
sebnosti svoje dežele in kra-
ja, pa tudi druge značilne
stvari, kot so kulinarika, obi-
čaji, oblačila... Vsa zbrana
sredstva se vrnejo v občino,
kjer pripravimo bazar, za
katero humanitarno dejav-
nost bodo ta sredstva name-
njena, pa odloči župan. Ko-
rist je dvojna, saj se tako v
občini, kjer gostujemo, zbe-
rejo sredstva, s katerimi po-
magamo. Ljudje, ki obišče-
jo bazar, lahko spoznajo vsaj
del življenja držav, iz kate-
rih prihajamo, me pa ob tem
spoznamo mesto, v katerem
gostujemo.
Kakšno je v državah, od
koder so članice SILE, za-
nimanje za predstavitev teh
držav na dobrodelnem ba-
zarju v Sloveniji?
Veseli nas, ker so povsod
zelo zainteresirani za pred-
stavitev svojih držav. Same
se pričnemo na bazar pri-
pravljati že spomladi. Vsaki
članici, ki gre čez poletje
domov na obisk, rečemo, naj
prinese kaj tipičnega iz svo-
je dežele, da bo potem za ba-
zar. Zelo dober je tudi odziv
podjetij, ki imajo predstav-
ništva v Sloveniji. Pogosto
prispevajo izdelke ali pa de-
nar, ki ga potem porabimo
za srečolov. Vsi, ki nam po-
magajo, se namreč zaveda-
jo, da na bazarju na poseben
način s skupnimi močmi
predstavljamo države, iz ka-
terih prihajamo, predvsem pa
opravimo humanitarno po-
slanstvo.
Kako se bo na bazarju v
nedeljo v Celju predstavila
Slovenija?
Slovenske članice SILE vse-
lej postavijo tudi veliko slo-
vensko stojnico. Na enem de-
lu bodo razstavljene tipične
slovenske jedi in izdelki, na
drugem delu pa se bo v Celj-
skem domu predstavilo me-
sto Celje.
Namen dobrodelnega ba-
zarja namreč ni le v zbira-
nju denarja, temveč tudi v
tem, da ljudje spoznajo kul-
turo dežel, iz katerih priha-
jamo. Tako bova s predstav-
nico Nepala v nedeljo oble-
čeni v sarije, za preseneče-
nja pa bodo zagotovo poskr-
bele tudi predstavnice vseh
drugih dežel.
Slovenija in Indija sta po-
vsem različni državi, kot da
bi šlo za dva različna sve-
tova. Se je bilo težko nava-
diti na življenje na sončni
strani Alp?
V začetku, ko sem pred tri-
desetimi leti prišla skupaj z
možem, Indijcem, ki je v Slo-
veniji študiral, je bilo zelo
težko. Bili smo vegetarijan-
ci, nismo poznali jezika, ki
se ga je bilo kar težko nauči-
ti, nismo poznali načina živ-
ljenja... Počasi pa najdeš pot.
Kako živite sedaj?
Poročena sem s Sloven-
cem, imam dva otroka in tr-
govinico, v kateri prodajam
indijske izdelke. Občasno de-
lam kot prevajalka iz bengalš-
čine, predvsem, ko je potreb-
no prevajati pogovore z be-
gunci. Sicer govorim štiri in-
dijske jezike od 22 glavnih
jezikov, ki jih govore ljudje
v Indiji.
Kako Slovenci poznajo
Indijo?
Veliko jih hodi k Sai Ba-
bi, veliko je pripadnikov Ha-
re Krišne, dosti jih pozna
Njegovo svetost Dalaj La-
mo. Skratka, nenehno me
preseneča, kako dobro Slo-
venci in Slovenke poznajo
Indijo. Včasih pomislim, da
jo poznajo celo veliko bo-
lje kot jaz.
Indija je dežela naspro-
tij...
Indija je dežela, kjer je
veliko revščine, po drugi
strani pa v tej deželi nad ce-
lotnim življenjem prevladu-
jeta religija in tradicija. Že
ko stopiš v Bombayu na le-
tališče, spoznaš, da si pri-
šel v povsem drugačen svet.
Ne jemo veliko mesa, veli-
ko več je zelenjave. V o&
predju je religija, ki prevJ
va naše vsakdanje življenjeT
Skratka povsem drugačna je
kot Slovenija in težko bi naš-
la nekaj skupnega.
...in dežela tradicije, v ka
teri so ženske pogosto ne«
nakopravne do bolečine..
Na Indijo je potrebno gle
dati z dveh plati. Eno je živ
Ijenje na deželi, drugo pa živ
Ijenje v velemestih, ki se hi
tro razvijajo. Ženske tam pc
stajajo naprednejše, bolj 0(
prte. Mladi hočejo v služb(
želijo svoje življenje, mai
otrok... Na deželi pa živi na
več ljudi in če želiš vide
pravo, tradicionalno Indij(
moraš na deželo. Tam sol
zakoreninjene tradicije, 1
se pogosto ne spremenij
tudi zato, ker si ženske tej
ne želijo.
Neenakopravnost žens
gre tako daleč, da starši n
želijo otrok-deklic, pa četi
di morajo pri tem uporabi
krute in nezakonite načine
Starši dajo vse za doto sv
jih otrok, predvsem dekle
saj je to edini način, da s
lahko poročijo. Dota za di
kleta je za številne družin
največji strošek in prav z<
to se skušajo pogosto izo|
niti temu, da bi bil njiho
otrok deklica. Najprej zat(
ker jih to veliko stane, s<
morajo zanje skrbeti vse d
poroke, za doto pa si mor
jo še posebej v revnejši
družinah trgati od ust vse ži
Ijenje. Drugič pa zato, k(
velja običaj, da bo za starS
potem, ko bodo ostareli, p(
skrbel sin.
Dežele v Indiji so povsei
različne; kot da bi člove
obiskal več različnih d
žav...
Rasla sem v Bengaliji,
Kalkuti, ki je povsem dr
gačna kot Bombay, kam
smo se preselili pozneje,)
sem bila malo starejša.
Kalkuti sem študirala, ta
sem postala prevajalka
bengalski jezik in to de
opravljam še danes. Tal
preprosto mesto je, zelo p
časno... Čeprav v njem vi
da velika revščina, denar i
pomeni nič. Ljudje posi
bijo zate. Četudi sami '
majo ničesar, ti bodo di
prav vse... Bombay je P
vsem drugačen in povsC
pod vplivom ZDA.
Si kdaj želite, da bi se^
nili domov?
Hm... kar navadila sem
na življenje tukaj. Razen'
ga pa... Poti nazaj ni.
ALMA M. SEDLJ
Foto: GREGOR KAT^
Koki Veber je delovanje v SILI osmislilo velik del življenja. Zelo pomembno se ji zdi v Sloveniji predstavljati deželo, iz katere prihaja, pomembno
pa je tudi pomagati ženskam, ki se po prihodu v Slovenijo znajdejo v podobnem položaju, kot se je sama pred dobrimi tridesetimi leti.
Na dobrodelnem bazarju, ki ga članice SILE (Slovenian
International Ladies Association) letos pripravljajo v Ce-
lju, se bo v nedeljo, 1. decembra, med 10.30 in 15. uro v
Celjskem domu predstavilo 18 držav: ZDA, Avstrija, Bel-
gija, Finska, Kanada, Hrvaška, Francija, Nemčija, Indi-
ja, Italija, Nepal, Nizozemska, Rusija, Slovenija, Tajska,
Turčija, Jugoslavija in Velika Britanija, posebna stojnica
pa bo namenjena predstavitvi Evropske unije.
Na MOC in v Projektni pisarni Celje zdravo mesto k
sodelovanju še vedno vabijo tudi celjska podjetja in po-
sameznike, ki lahko nakažejo finančna sredstva oziro-
ma podarijo izdelke ali storitve, ki se bodo prodajali na
slovenski stojnici. Prispevek lahko do petka, 29. novembra,
nakažete na račun društva SILA, št. 02010-0013190705
pri Novi Ljubljanski banki d. d. Če želite za dobrodelni
bazar podariti izdelek ali storitev, pa pokličete v Projekt-
no pisarno Celje zdravo mesto (tel. 4925940), kjer bodo
do petka zbirali izdelke, s katerimi se bo na -dobrodel-
nem bazarju predstavilo mesto Celje.
St. 48 - 28. november 2002
AKTUALNO
7
Nacionalkina vojna z
bolnim starčicom
Tretje leto hude bitke med Službo za obračun RTV-prispevka ter revežem s hribov nad Socko
služba za obračun RTV-prispev-
i, ki deluje v okviru Radiotele-
zije Slovenija, hudo greni živ-
;nje osemdesetletnemu Jožetu
ipežu. Bolni in osameli starček,
živi v hribih nad Socko (obči-
1 Vojnik), radia in televizorja
iloh nima, saj je med drugim težje
dno prizadet. V omenjeni služ-
I so kljub vsemu neusmiljeni.
Bistvo problema je v tem, da je
arček odjemalec električne ener-
je. Kot je znano, je po zakonu o
dioteleviziji vsak odjemalec
ektrike avtomatično zavezanec
i plačilo RTV-prispevka, razen
'poda izjavo, da radia oziroma
levizorja nima. Zakon seveda ni
edvidel posebnosti ter tragiko-
edij, kakršno doživlja Jože Pa-
!Ž. Pri Službi za RTV-prispevek
[je v zvezi s Papeževo zadevo
ibralo za lep kupček spisov!
Kdo je Jože Papež? Gre za ču-
iškega človeka brez svojcev, ki
že dve desetletji vdovec in brez
rok. Papež ni več sposoben skr-
iti niti za najosnovnejšo osebno
gieno, okoli njegove lesene ko-
!se nabira ničvredna ropotija. »Do
ega zlepa nihče ne more. Živi
avo samotarsko življenje. Tudi
mu človekoljubna organizaci-
skuša pomagati s kakšnim ob-
čilom ali delom pohištva, do nje-
1 osebno ne more. Največkrat se
li ne pokaže in mu stvari pustijo
maj. Tudi okolica ga odklanja,«
I med drugim zapisano v enem
Ipisem, ki je bilo poslano na na-
bv RTV-hiše. Pri težavah z RTV
tuša Papežu pomagati predvsem
ikalna humanitarna delavka Ka-
ta Pešak, ki je dejavna v Karita-
lin Rdečem križu.
Ta je službo RTV Slovenije oseb-
) obvestila, da Papež sprejem-
ka sploh nima. »Lepo vas pro-
m, pošljite nekoga k njemu na
im, da si boste ustvarili svojo
iko, da ne boste mislih, da po-
arjamo dejstva,« je med drugim
ipisala. To se ni zgodilo, RTV-
užba pošilja k invalidskemu
lokojencu z varstvenim dodat-
itn le pismonošo z opomini.
Marca leta 2000 ga je služba pr-
vič pisno pozvala, naj poda izjavo
glede RTV-sprejemnikov, Papež pa
je osebno sprejel šele tretje opozo-
rilo s povratnico. »Na poziv ni od-
govoril,« nam je zatrdil pravnik Dra-
gan Trivič iz Službe za obračun
RTV-prispevka. »Zato je RTV Slo-
venija dne 20. 4. 2001 na njegovo
ime izdala odločbo za neporavna-
ne obveznosti od meseca junija 2000
do aprila 2001, ki je zavezanec na
poštni enoti ni dvignil, niti se ni
odzval na obvestilo o poslani po-
šiljki,« so pojasnili iz omenjene
službe. Potem ko je Papež prejel v
plačilo položnico v znesku 21 ti-
soč tolarjev, je končno poslal do-
pis, da nima televizijskega, niti ra-
dijskega sprejemnika. Služba je
vztrajala, tako da je maja letos konč-
no prejela še zakonsko predpisano
izjavo. »Zato smo ga naknadno, s
februarjem 2002, razbremenili
RTV-prispevka.«
Terjajo star dolg
s tem pa RTV-jeve bitke s čudaš-
kim starčkom še zdaleč ni konec.
RTV terja od njega star »dolg«, pla-
čilo RTV-prispevka za čas od juni-
ja 2000 do januarja letos, v skup-
nem znesku 53 tisoč tolarjev (z
obrestmi). »Na podlagi navedb v
zadnjem dopisu stranke je RTV Slo-
venija zavezanca pozvala, naj za pre-
sojo o morebitnem odpisu, odlo-
gu oziroma obročnem odplačeva-
nju dostavi določena potrdila. Na
omenjeni dopis pa se zavezanec žal
ni odzval.«
Sicer pa zahteva služba za pre-
sojo o morebitnem odpisu dolga
nič manj kot pet različnih potrdil;
od obračuna pokojninskih prejem-
kov, potrdila o višini katastrskega
dohodka do potrdila o družinskem
stanju, o premoženjskem stanju ter
izjave, da zavezanec nima drugih
dohodkov. »V primeru, da so za
odločanje potrebna še dodatna po-
trdila, RTV Slovenija vlagatelja
prošnje za odpis, delni odpis ali
obročno odplačevanje za le-ta pi-
sno pozove,« nam je pojasnil us-
lužbenec RTV-ja v prestolnici.
Vsa pojasnila Katice Pešak ter naše
posredovanje v RTV-službi niso za-
dostovali. Tudi ne sporočilo, da je
Pešakova med drugim dobitnica vi-
sokega občinskega priznanja za hu-
manitarno dejavnost ter da gotovo
ne navaja lažnih podatkov.
Huda revščina
Takšen odgovor iz RTV-službe
nas je presenetil, še najbolj zato,
ker smo čakali nanj kar mesec dni.
Zato smo se k Jožetu Papežu od-
pravili osebno, za spremstvo pa
poprosili Katico Pešak, ki jo do-
bro pozna ter ceni. Papež živi v
odmaknjenem zaselku Čreškova,
visoko nad Socko, od koder pe-
šači v Socko zgolj v eno smer po
eno uro. Tudi z najbližjima sose-
dama, ki sta prav tako ostareli,
nima stikov.
Med našim obiskom je pred Pa-
peževo hišo, prizoriščem hude
revščine, kljub poznemu dopold-
nevu gorela luč. Okoli hiše je ogra-
ja. Papeža čuva pes, zato je Peša-
kova gospodarja skušala priklica-
ti. Po skoraj polurnem neuspe-
šnem klicanju, sva prestopila
ograjo ter se približala vhodnim
vratom. Zaradi psa jih je previd-
no odrinila ter znova poklicala Pa-
peža. Po nekaj klicih brez odgo-
vora se je Papež končno oglasil
ter povedal, da je bolan.
Nato je znova pojasnil, da tele-
vizorja in radia nima več, imel ju
je pred dolgimi leti. Potožil je za-
radi zdravja ter opozoril na dejs-
tvo, da ne more razumeti zakaj
se je RTV zarotila proti njemu.
V Službi za obračun RTV-pris-
pevka so očitno brez vsakega so-
cialnega čuta, zakona se držijo
kot pijanec plota. Za marsikate-
rega pravnika spornega zakona,
ki ni v skladu z ustavo. Po njem
mora občan javnemu zavodu do-
kazovati, da nima radia in televi-
zorja, ne obratno. Toda zakon
zaenkrat velja, v njegovem smi-
slu ima RTV res pravico zahteva-
ti od ostarelega Papeža vsa ome-
njena potrdila. Ko bi se vsi v tej
državi tako vestno držali vseh za-
konov!
In kaj lahko stori Jože Papež v
tretjem letu bitke s Službo za obra-
čun RTV-naročnin? Sam očitno
ničesar. V Centru za socialno de-
lo Celje, kjer imajo na skrbi ob-
močje Socke, smo izvedeli, da Jo-
žeta Papeža ne poznajo. Znano pa
jim je, da imajo revni ljudje, ki
so odjemalci električne energije
ter se ne znajdejo, marsikdaj re-
sne težave z omenjeno službo
RTV. »Pomagali smo jim pri iz-
polnjevanju obrazcev in dopiso-
vanju,« je povedala Romana To-
minšek. »Drugače je seveda, ko
nekdo stike odklanja, takšnemu
res težko pomagamo.« Center za
socialno delo lahko Papežu po
uradni dolžnosti priskrbi našteta
potrdila v primeru, če bo mogo-
če priti do njega. Sicer pa ima Jo-
že Papež osebne listine, ki niso
več veljavne.
Tudi v primeru, če bo dostavil
Jože Papež vsa zahtevana potrdi-
la, bo odpis starega »dolga« tež-
ko doseči. »Zavod lahko odpiše
dolg v celoti, če mesečni neto do-
hodki na družinskega člana zave-
zanca ne presegajo 40 odstotkov
zajamčenega osebnega dohodka,«
so nam sporočili iz Službe za obra-
čun RTV-prispevka. V RTV Slo-
venija pa je bilo pisno sporoče-
no, da je Papež invalidski upoko-
jenec z minimalno pokojnino, ki
prejema varstveni dodatek. Vse to-
rej kaže, da se plačila starega »dol-
ga« in obresti ne bo uspel rešiti
niti s tujo pomočjo.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Zakon o radioteleviziji ni predvidel posebnosti in tragikomedij, kot jih doživlja Jože Papež. Osamelemu in bolnemu osemdeset-
letniku, ki živi uro hoda nad Socko, skuša pomagati lokalna humanitarna delavka Katica Pešak.
P< starček, ki je težje vidno prizadet, televizijskega programa niti ne bi mogel gledati. V
Službi za obračun RTV-prispevka se kljub vsemu strogo ravnajo po črki zakona.
Jože Papež živi čudaško, zato ga ljudje v njegovi okolici odklanjajo, on pa odklanja
njih. Okoli njegove hiše je gora škatel Alpskega mleka.
Št. 48 - 28. november 2002--
8i
VROČA TEMA
Za noro kravo
še antibiotik
Dvakrat Zgornja Savinjska: s kmeti v Florjanu o mleku, s »kršiteljem« Vladi-
mirjem Tratnikom o šoku, garanju in senci
Od 16 mlečnih prog, ki
jih je Veterinarska uprava
RS (VURS) zaprla 8. novem-
bra, so od torka dalje sproš-
čene vse proge. Od skup-
no 117 vzorcev mleka, v ka-
terih so z encimskimi testi
posumili na prisotnost klo-
ramfenikola, je bilo do tor-
ka iz referenčnega labora-
torija na Nizozemskem vr-
njenih 40 vzorcev, med ka-
terimi so v 3 primerih potr-
dili, da je mleku dodan an-
tibiotik. Med temi je tudi
pridelovalec iz Zgornje Sa-
vinjske doline, natančneje
iz Tiroseka, kraja, kjer so
pred slabim letom odkrili
prvo slovensko »noro
kravo«.
Po prvih napovedih mini-
stra za kmetijstvo Francija
Buta in direktorja VURS Zo-
rana Kovača bodo kršitelji
strogo kaznovani - od pre-
povedi oddaje mleka do po-
vračila stroškov in možne-
ga sodnega pregona. Vendar-
le se bodo verjetno morali
potem, ko bodo ugotovih,
kako je kloramfenikol pri-
šel v mleko, pogovarjati še
o drugih, včasih preštevilnih
napakah, ki so se pojavile v
tej aferi. Že minuli teden
smo opozorili, da so pone-
kod veterinarski inšpektor-
ji napačno odvzeli vzorce -
namesto individualnih so je-
mali skupinske vzorce.
»Vzorci so bili vzeti čisto pra-
vilno,« je v sredo povedala
veterinarska inšpektorica
Bojana Šturm, vodja inšpek-
torata v Mozirju. »Najprej iz-
ločanje, potem pa smo vze-
li individualne vzorce.« In-
dividualne vzorce na lokal-
nih progah v Šmiklavžu in v
Florjanu so jemali šele mi-
nulo sredo.
Kmetje s črno
piko
v petkovem jutru so štiri
kmete iz Florjana pri zbiral-
nici pri Završkem znamenju
pozdravljale megla in obča-
sne dežne kaplje. Kmetje kot
da neprijaznega vremena ni-
so opazili. Že davno so na-
mreč vstali, oskrbeli živino
ter pomolzli krave, mleko pa
ob sedmih pripeljali k zbi-
ralnici, od koder ga menjaje
vozijo v zbiralnico v Radmir-
je-
Kam je šlo mleko, v Ljub-
ljanske mlekarne ali na uni-
čenje v Ihan, florjanski kmet-
je v tem jutru še niso vedU.
Bili so namreč »del radmir-
ske proge, ki je bila v petek
zjutraj še zaprta«. Tako se je
glasilo skopo sporočilo, eno
od mnogih, ki je v minulih
skoraj treh tednih tako bole-
lo slovenske kmete. Da o ob-
tožbah, da so lopovi, bara-
be... niti ne govorimo. »Lah-
ko samo rečemo, da grešni-
ki nismo. Kaj pa bodo poka-
zale analize, pa v tem trenut-
ku ne vemo,« so v en glas za-
trdili v mračnem petkovem
jutru. »Naj že najdejo ta klo-
ramfenikol in ugotovijo, za-
kaj sploh gre, nato pa naj kriv-
ce primerno kaznujejo,« so
si prav tako zaželeli, hkrati
pa izrazili bojazen, da bo v
mlečni aferi na koncu odkri-
tih in kaznovanih »par revč-
kov, ker je dosti politike zra-
ven«.
Štirje gospodarji so upaU,
da bodo tudi rezultati njiho-
vega mleka čimprej znani.
»Minulo sredo so vzete vzor-
ce še tople odnesli naprej.
Sploh je s temi vzorci včasih
tako, da se še hudiču gravža,
ko mučijo kmete na vse na-
čine. Kontrola mora biti, ven-
dar je že tako, da smo na kon-
cu vedno mi na udaru. Če ne
drugega, nam zagrozijo z niž-
jo odkupno ceno. Najboljše
mleko plačujejo največ po 70
tolarjev za liter, slabše pa po
60 ali še toliko ne. Je pa res, /
da je mleka preveč,« so ben-
tili florjanski kmetje. In da
je mlečna afera posledica te-
ga dejstva. »Kar poglejte BSE
- odkrili so dve nori kravi,
potem pa je vse potihnilo.
Cilj, odpravo zakola na čr-
no, so povsem dosegli, cene
za klanje v klavnicah pa ve-
mo, kakšne so. Tako se bo
tudi pri mleku šele čez čas
izkazalo, kaj je bilo v ozad-
ju.«
Tudi kmetje so ugibali, ka-
ko bi lahko kloramfenikol pri-
šel v mleko. »Krave krmimo
s krmili in vitaminskimi do-
datki - nekaj jim moraš dati,
da molzejo. Seno in trava sta
premalo, kaj pa je v prepa-
ratih, kupljenih v Emoni, pa
ne moremo vedeti,« so pri-
povedovali. »34 let že vozim
mleko. Vse sorte je bilo, ven-
dar tako hudo, kot je sedaj,
še nikoli. Nikoh se nisem
vprašal, ali je božič ali novo
leto - vsako jutro je bilo mle-
ko oddano in vsa leta tudi ka-
kovostno. Nismo kot v tovar-
ni, krav ne moreš čez vikend
ugasniti ali prekiniti molže.
Potem pa pride tole! Čeprav
120-odstotno vem, da v mle-
ko nisem ničesar dal, te vsee-
no stisne. Ne veš, kaj bodo
rekli oni... In ta občutek, da
me vsi postrani gledajo,« je
razpredal eden izmed sogo-
vornikov.
Potem, ko so mleko iz kan-
gel pretočili v cisterno, so se
kmetje od Završkega zname-
nja odpravili proti domu.
Kmalu za tem so dobili ob-
vestilo, da je njihovo mleko
neoporečno.
Tratnikova
resnica
Za kraj Tirosek mnogi v
življenju niti sUšali ne bi, če
ne bi pred slabim letom v hle-
vu Braneta Rihterja odkrili
prvi primer BSE na Sloven-
skem. Sedaj je kraj nesreč-
nega imena v gornjegrajski
občini spet udaril. Tokrat na
drugem koncu, za obnovlje-
no cerkvijo Marije Zvezde.
Vladimir Tratnik je namreč
tisti pridelovalec mleka, pri
katerem so tudi dodatne ana-
lize pokazale precejšnjo
vsebnost kloramfenikola v
mleku. »En dan bi rad v mi-
ru preživel. Tako sem napet,
da nisem sposoben niti za po-
govor. Ne spim cele noči, ble-
de se mi, delo na kmetiji pa
priganja,« je včeraj zjutraj po
telefonu povedal Tratnik. Pri
Tratnikovih so lastniki 39
krav, pred izbruhom afere pa
so dnevno namolzli 270 li-
trov. Sedaj nekaj manj, Trat-
nik pa je hvaležen sosedom,
ki so se organizirali in jem-
ljejo »njegovo« mleko. Pora-
bijo ga za krmljenje telet, ki
so namenjeni nadaljnji reji.
Na Tratnikovi domačiji je po-
leg gospodarja in gospodinje
šest še otrok, družina pa se
je preživljala predvsem z mle-
kom. Tratnik ima v rokah la-
boratorijski izvid ter zapi-
snik, s katerim je prepove-
dana oddaja mleka.
»Kaj naj rečem? Povsem ne-
dolžna žrtev sem. O kloram-
fenikolu nisem niti slišal ni-
ti ga videl, zato je šok popoln.
Nikogar ne smem obtoževa-
ti, vendar se sprašujem, za-
kaj ravno pri nas,« pravi Trat-
nik. »Zagotavljam, da niti jaz
niti žena niti otroci mleku ni-
smo ničesar dodali. Zato kriv-
da na naši strani ne more bi-
ti. Podobno sem povedal kri-
minaUstom.«
Na Tratnikovi domačiji je
malo gozda, pa še tega so po
gospodarjevih besedah »špa-
rali«. »Vsa leta smo garali.
Vztrajal sem, da bi imeli naj-
manj 20 molznic, sedaj jih je
več, in da bi od mleka privar-
čevali toliko, da bi začeli z
gradnjo novega doma,« pravi-
Tratnik. Odkar sta prevzela
vajeti na domačiji, sta z ženo
vlagala v kmetijstvo. Obno-
vili so gospodarsko poslop-
je, mlečno proizvodnjo spra-
vili na zadovoljiv nivo, več pa
itak niso zmogli. Za delo nam
kmetiji je namreč potrebnilfe
več pridnih rok, saj vsega ne
morejo opraviti s traktorjem.
Tudi v tem predelu Tiroseka
je namreč breg. »Z načrti o
novi hiši smo zaključili.«
Kako naj bi antibiotik pri-
šel v mleko, se sprašuje tu-
di Tratnik. Hrano za živali,
kolikor je niso pridelali, so
uradno kupili. Krave, kadar
je bilo potrebno, so zdravi-
li s pomočjo veterinarjev,
»Med hišno preiskavo niso
ničesar našli - pa saj niso mo-
gli. Doslej so praktično vzeli
vzorce vsega, kar uporablja-
mo na kmetiji, nenapoveda-
no jemljejo vzorce mleka,
sedaj pa čakamo na rezulta-
te. Je pa res, da z nami rav-
najo korektno,« pravi Tra|
nik, ki želi, da strokovnjaB
ugotovijo, kako se je anti-
biotik znašel v mleku. »Ne
pristanem, da bi ostali uma
zani, ker nismo krivi. Todai
vem, da bo senca hodila z;
nami. Če bo pravica, če i
poštenje, se mora dognal
kje je izvor antibiotika,« je|
pogovor zaključil Tratnik.!
URŠKA SELIŠNIlJ
Florjanski kmetje.
Št. 48 - 28. november 2002
10
GOSPODARSTVO
Alpos gradi nove tovarne
V Šentjurju bodo razvijali programe z višjo dodano vrednostjo, del cevarske proizvodnje selijo v tujino
šentjurski Alpos je to je-
sen pričel z obsežnim inve-
sticijskim ciklom. V manj
kot enem letu bo doma po-
stavil kar tri nove tovarne,
še eno načrtuje tudi v Srbi-
ji. Vrednost domačih naložb
znaša blizu 2,9 milijarde to-
larjev, z njimi pa si bo naj-
pomembnejši slovenski
proizvajalec aluminijskih
izdelkov in konstrukcij-
skih cevi dolgoročno zago-
tovil še boljše finančne re-
zultate in odprl še nekaj de-
lovnih mest.
Prvo se bo že marca pri-
hodnje leto v nove proizvod-
ne prostore preselilo Alpo-
sovo hčerinsko invalidsko
podjetje Alpos posebne sto-
ritve. V hali, ki jo gradijo na
območju bivših Emovih Kot-
Ijev, bodo postavili novo la-
kirnico ter namestili sodob-
ne obdelovalne stroje, pred-
vsem pa bodo zagotovili bolj-
še delovne pogoje za 130 de-
lavcev. Celotna naložba je
vredna okrog 400 milijonov
tolarjev. Polovico denarja so
zagotovili sami, ostalo so
bančna posojila. Podjetje Al-
pos Posebne storitve je bilo
ustanovljeno pred osmimi le-
ti in je sprva zaposlovalo le
36 invalidov iz matičnega pod-
jetja. Zdaj je invalidov 52,
med njimi jih je kar nekaj
tudi iz širšega okolja. V pod-
jetju zadnja leta beležijo hi-
tro rast in se uvrščajo na les-
tvico gazel. Letos bodo us-
tvarili za okrog 700 milijo-
nov tolarjev prihodkov, za
prihodnje leto pa napovedu-
jejo 35-odstotno rast. Po be-
sedah direktorja Dušana Be-
leja bodo z novo halo konč-
no na enem mestu združili
vse svoje dejavnosti, to je ko-
vinsko proizvodnjo, tapetniš-
tvo in storitvene dejavnosti,
ki so zdaj razdrobljene na treh
lokacijah.
Cevarstvo na
vziiod in jug
»Zadnje čase vlagamo pred-
vsem v predelovalne progra-
me, kjer je več dodane vred-
nosti,» pojasnjuje nove nalož-
be generalni direktor Alpo-
sa Mirjan Bevc in napovedu-
je, da bodo delež cevarstva v
proizvodnji v Sloveniji po-
stopoma zmanjševali. Januar-
ja ali najkasneje v začetku fe-
bruarja bodo začeli graditi no-
vo tovarno aluminijskih iz-
delkov, ki bo imela tudi last-
no vhodno skladišče in skla-
dišče za gotove izdelke. S to-
varno, ki bo stala 5,5 milijo-
na evrov, bodo podvojili se-
danji obseg proizvodnje,
stroški logistike pa se bodo
bistveno znižali. Zdaj mora-
jo namreč končne izdelke iz
proizvodnih obratov preva-
žati v skladišča na več loka-
cijah v Celju, pa tudi znotraj
Alposa posamezne faze proi-
zvodnje ne potekajo na enem
mestu. »Zaradi tega je kako-
vost izdelkov slabša, slaba pa
je tudi pretočnost proizvod-
nje. Zato sem prepričan, da
je naložba povsem upraviče-
na,« pravi Bevc.
Hkrati s tovarno aluminij-
skih izdelkov bodo na ob-
močju industrijske cone za-
čeli graditi tudi skladišče za
program trgovinske opreme
in še eno lakirnico. Skupaj s
popolnoma avtomatsko linijo
za izdelavo kovinskih ele-
mentov, ki je že nameščena,
bodo v Alposu na enem me-
stu zaokrožili proizvodnjo tr-
govinske opreme, ki je prav
tako obremenjena z nepo-
trebnimi stroški. Tudi ta na-
ložba je vredna blizu 5,5 mi-
lijona evrov, zaključena pa
bo sredi prihodnjega leta, ta-
ko kot tovarna aluminjskih
izdelkov.
V Alposu načrtujejo, da
bodo v prihodnjih treh le-
tih skupno proizvodnjo cevi
doma in v tujini iz sedanjih
100.000 ton povečali na
200.000 ton. S tem se bodo
postavili ob bok največjim
evropskim izdelovalcem
konstrukcijskih cevi.
In kateri so poglavitni raz-
logi, da so v Alposu proizvod-
njo cevarstva začeli seliti v tu-
jino? »To je specifična dejav-
nost, kjer so stroški materia-
la zelo visoki, vrednost izdelka
pa je dokaj nizka. Dodatno
breme so visoki stroški za pre.'
voz surovin do Šentjurja in
nato izdelkov na evropske ir.
ge. Ker v Sloveniji prodamo
le 10 odstotkov proizvodnje;"
smo se odločili za spremem''
bo strategije. Del proizvodnje'
bomo približali najbolj od-i'
daljenim trgom. Marca letos'
smo na Poljskem, v bližini Ka'
tovic, zagnali tovarno, ki jel
naši večinski lasti. Iz nje pJ
leg poljskega pokrivamo tfl
di trg severne Nemčije. Na
slednja bo na vrsti tovarna na'
območju Srbije. Najverjetneje!
jo bomo postavih blizu žele-'
zarne Smederevo, pokrivala'
pa bo Srbijo in Mekedonij(
deloma pa tudi Bosno in He
cegovino. Madžarsko in R(
munijo,« pojasnjuje Mirja
Bevc.       JANJA INTIHA
Načrti velenjskih icnapov
Do zapiranja Premogovnika Velenje še 90 milijonov ton premoga - Karbon
za reciklažo sekundarnih surovin
Minuli teden so v velenj-
skem premogovniku pri-
pravili knapovsko malico,
na kateri je prvič javno na-
stopil pred dobrim mese-
cem imenovani direktor dr.
Evgen Dervarič. Njegovo
imenovanje je v javnosti
dvignilo precej prahu, ven-
dar so se strasti že umiri-
le. Danes in jutri je upra-
va premogovnika na stra-
teški konferenci, kjer za-
stavlja dokončne načrte za
delo v prihodnje.
Dr. Dervarič, ki ga je za di-
rektorja imenoval nadzorni
svet premogovnika zaradi
boljšega programa, bo poleg
poenostavitve procesov pri
pridobivanju premoga največ
pozornosti namenil prestruk-
turiranju matične in hčerin-
skih družb. Premogovnik je
od lani včlanjen v Holding
slovenske elektrarne, za nje-
govo nadaljnje delo pa bo naj-
pomembnejši nacionalni
energetski program, ki ga pri-
čakujejo v začetku prihod-
njega leta. V premogovniku,
kjer bodo letos zaradi izred-
nih razmer v obratovanju Ter-
molektrarne Šoštanj (TEŠ)
nakopali več kot 4 milijone
ton premoga, naj bi se po le-
tu 2010 proizvodnja ustalila
na 3,5 milijona ton. Po letu
2004, ko premoga za široko
potrošnjo ne bodo več zago-
tavljali, bo edini- kupec ve-
lenjskega lignita TEŠ, kjer je
življenjska doba največjega,
petega bloka načrtovana do
leta 2023, druge štiri pa naj
bi ugasnili že prej. V tem ča-
su bodo za TEŠ nakopali 90
milijonov ton premoga, na
šaleškem odkopnem območ-
ju pa je približno 170 ton pre-
moga.
Dezinvestiranje v premo-
govniku vodijo v želji, da
delavci ne bi izgubili služb,
čeprav v petih letih načr-
tujejo 30-odsotno zmanjša-
nje zaposlenosti. Ob tem
bodo na novo zaposlovali
štipendiste, tudi v želji, da
v Velenju ohranijo rudar-
sko šolo.
»Lignit je edina slovenska
strateška surovina, zato je tre-
ba opredeliti narodno gospo-
darski interes in ga postaviti
v razmerje do svetovnih cen
premoga. Vsekakor pa mo-
ramo ceno premoga še zni-
žati,« je poudaril dr. Derva-
rič. Dodal je, da o cenovni
konkurenčnosti lignita ne
morejo govoriti, ker se nje-
govo pridobivanje bistveno
razlikuje od uvoženih premo-
gov, čeprav so Velenjčani v
svetovnem vrhu s svojo ino-
vativno metodo podzemne-
ga pridobivanja premoga.
Hčerice na
svoje
Najpomembnejša naloga
ostaja prestrukturiranje hče-
rinskih družb, ki naj bi jih
usposobili za samostojno
preživetje na trgu. Eno izmed
možnosti vidijo v družbi Kar-
bon, kjer naj bi reciklirali se-
kundarne surovine, pred-
vsem plastične mase, razmiš-
ljajo o reciklaži gospodinj-
skih aparatov, avtomobilov,
bele tehnike... »V skrbi za oko-
lje bomo opravili vse potreb-
ne teste in raziskave, upošte-
vali tudi javno mnenje, in se
šele potem odločali za posel,«
poudarja dr. Dervarič.
Premogovnik ima šest hče-
rinskih družb, v podjetju Eri-
co pa ima 30-odstotni delež.
V Gostu bodo prodali vse lo-
kale, razen restavracije Jeze-
ro, dejavnost družbe PLP so
prenesli na profitni center, ki
ga prav tako prodajajo, žagar-
ski program pa bodo spojili z
Vegradom oziroma novim
skupnim podjetjem. Z Vegra-
dom se dogovarjajo tudi pri
povezovanju kamnolomov, v
Habitu in Telkomu pričaku-
jejo širitve programov, za se-
daj pa ostaja tudi invalidsko
podjetje HTZ, kjer je zapo-
slenih 770 delavcev, od tega
slaba polovica invalidov.
URŠKA SELIŠNIK
Dr. Evgen Dervarič: »Z odpadki ne pričakujemo velikih dobičkov.«
Čuprija ponuja
200.000 kupcev
Minuli teden se je v Celju
mudila delegacije Čuprije, ki
sta jo sestavljala predstav-
nika občinske oblasti Du-
šan Trifunovič in Ninoslav
Popovič ter podpredsednik
združenja zasebnih podjet-
nikov Josif Miladinovič. V
Celju in regiji so želeli na-
vezati dobre gospodarske
stike, zato so obiskali ne-
katera podjetja in se srečali
s predstavniki gospodarske
in obrtne zbornice.
S pogovori so bili zelo za-
dovoljni, še zlasti pa so bili
navdušeni nad visoko ekološ-
ko zavestjo in reševanjem ko-
munalnih problemov. Zato
bodo celjske izkušnje, ko bo
pri njih sprejeta ustrezna za-
konodaja, poskušali prenesti
v svojo občino. Na gospodari
skem področju jih je zanimale
predvsem sodelovanje s kof
vinsko-predelovalnimi podi
jetji, saj je, oziroma je bila ti<
industrija, poleg kmetijstva i?i
živilsko-predelovalne indJ
strije, do razpada Jugoslaviji i
med najbolj pomembnimi a'
njihovem območju. Predstav:
niki čuprijske občine in tam i
kajšnjega gospodarstva upa
jo, da bodo tudi celjska pod
jetja sodelovala pri privatiza
ciji v Srbiji in vsaj del proi
zvodnje prenesla v to državo
Za lastnike ali solastnike pod
jetij bi namreč raje kot Itali
jane ali Avstrijce imeli Slo
vence.      JANJA INTIHAl
V iViaxiiiii spet vre
Zaradi nenehnega kršenja panožne kolektivne pogodbe
in ostale zakonodaje je območni odbor SKEI vodstvo celi-
ske Libele Maxima prijavil inšpektoratu za delo. Okrog
20 zaposlenih že tri mesece ni dobilo rednih plač, direk-
tor Janez Fischer ne nakazuje davkov in prispevkov, de-
lavcem pa še vedno dolguje tudi septembrsko plačo iz leta
1999. Če oktobrskih plač jutri ne bo, bodo zaposleni naj-
verjetneje spet stavkali. J'
Tablica za Gorenje in pivovarno
Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru projekta Urejeno delovno okolje in vseslo-
venskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna že osmo leto zapored izbrala najlepše
urejene proizvodne obrate. Podjetjem, ki so priznanja dobila že vsaj trikrat in še vedno
sodelujejo v tekmovanju, je podelila tudi posebne tablice za trajno urejenost. Med dobit-
niki priznanj za najlepše urejeno delovno okolje sta letos v kategoriji malih in srednjih
podjetij tudi Biterm iz Bistrice ob Sotli in Puškarstvo Podkrižnik iz Ljubnega ob Savinji,
tablico za trajno urejenost pa bosta dobila Gorenje in Pivovarna Laško. JI
Dobrna na zeleni veji
v Termah Dobrna, kjer
so pred kratkim odprli po-
polnoma prenovljeni hotel
Vita, bodo prihodnje leto
spet gradili. Izza hotela na-
črtujejo 700 kvadratnih me-
trov velik bazenski kom-
pleks in objekt s savnami.
Naložba je vredna 500 mi-
lijonov tolarjev, zaključili
pa jo bodo julija oziroma
septembra.
Direktor term Danijel Brc-
ko je z letošnjim poslovanjem
zelo zadovoljen, saj bodo po
treh letih izgub spet imeh do-
biček. Čeprav je bil hotel za-
prt skoraj tri mesece, so za-
beležili za dobrih 11 odstot-
kov več nočitev kot lani, še
zlasti uspešni so bili v okto-
bru, saj se je število nočitev v
primerjavi z lanskim okto-
brom povečalo kar za 38 od-
stotkov. Tako kot obisk so se
povečali tudi prihodki, ki so
v prvih desetih mesecih zna-
šali 932 milijonov tolarjev,
dobička iz rednega delovanja
pa je bilo za 15,6 milijona to-
larjev. Danijel Brcko pričaku-
je, da se bodo do konca leta
prihodki povečali na 1,2 mi-
lijarde tolarjev, v letu 2003,
ko naj bi se število nočitev
povzpelo na 95.000, pa naj
Danijel Brcko    ^  ^
bi bili prihodki še za 200 ^
lijonov tolarjev višji.      .
Št. 48 - 28. november 2002
GOSPODARSTVO
11
■Z sobe v bazen preko
schengenske meje
rerme Olimia gredo leta 2004 na hrvaško stran Sotle - V naslednjih letih za
3 milijarde tolarjev naložb
v družbi Atomske topli-
>, ki se dobro leto tržijo pod
oritveno znamko Terme
limia, že nekaj časa ne
icrivajo svojih ambicioz-
ih načrtov - postati želijo
ajboljše zdravilišče v Slo-
jniji. Sicer že nekajkrat
apovedane nove naložbe
odo po zagotovilih direk-
irja Zdravka Počivalška v
aslednjih dveh ali treh le-
h končno »spravili pod
reho«, leta 2004 pa bodo
li tudi čez mejo na hrvaš-
0 stran, kjer bodo posta-
iii apartmajsko naselje. V
rvi fazi bodo zgradili 25
partmajev.
Zdravko Počivalšek je
ovedal, da bodo apartmaj-
(e enote na drugi strani Sot-
1 sprva imele okrog sto le-
išč. »Gradili bomo pravza-
rav na lastnem dvorišču,
ij bo naselje na ozemlju,
jer naše terme preseka re-
a oziroma državna meja.
a naložbo na Hrvaškem, ki
0 v prvi fazi vredna nekaj
eč kot en milijon evrov, bo-
10 še letos v tej državi us-
inovili podjetje.« Na vpra-
inje, kako si predstavlja
•ehajanje gostov na eno in
rugo stran takrat, ko bo na
3tli schengenska meja, pa
očivalšek odgovarja, da
jchengen« na projekt ne bo
rav nič vplival. Pričakuje,
a bo pod hotelom Breza
lejni prehod, preko kate-
tga bodo lahko zdraviliš-
1 gosti brez težav prečkali
leje tako kot sedaj, ko po
ližnjici preko hrvaškega
Kemija hodijo le s hotel-
kimi dovolilnicami do vod-
ega parka Aqualuna.
Atomske toplice bodo v na-
slednjih dveh ali treh letih na-
menile za naložbe skoraj tri
milijarde tolarjev. Največ de-
narja, okrog 1,8 milijarde to-
larjev, jih bo stal nov Grand
hotel Olimia, ki ga bodo za-
čeli graditi leta 2004. Hotel,
ki bo sodil v kategorijo šti-
rih zvezdic, bo imel 150 sob
s 300 ležišči, več konferenč-
nih dvoran, od katerih bo naj-
večja imela 500 sedežev, spro-
stitveni center in igralni sa-
lon z zabaviščem. Okrog 900
milijonov tolarjev pa bodo v
zdravilišču namenili za raz-
širitev in posodobitev vodnih
površin. Že prihodnje leto
bodo v Aqualuni zgradili 225
milijonov tolarjev vreden va-
lovalni bazen, ki bo omogo-
čil obisk vodnega parka še
kakšnim tisoč kopalcem, v
dveh letih pa nameravajo te-
meljito prenoviti tudi bazen-
ski kompleks ob hotelih.
Železnica še
čaica
Kot je pojasnil Zdravko Po-
čivalšek, so se za gradnjo no-
vega hotela odločili tudi za-
to, ker lahko zdaj v tujini tr-
žijo le svojih 520 postelj. Vse
ostale posteljne zmogljivosti
(na območju zdravilišča jih
skupaj 1.350) so namreč v la-
sti podjetij ali zasebnikov in
Atomske toplice z njimi le
upravljajo. Prav od večjega
števila tujih gostov si obeta-
jo še boljše finančne rezul-
tate, ki so sicer že sedaj zelo
dobri. V prvih desetih mese-
cih so ustvarili 221,6 milijo-
na tolarjev dobička iz poslo-
vanja, kar je za 16,3 odstot-
ka več kot v enakem lanskem
obdobju, prihodkov iz po-
slovanja pa je bilo nekaj manj
kot 1,7 milijarde tolarjev. Tu-
di v prihodnje načrtujejo naj-
manj petodstoten donos na
kapital.
Letos so v Termah Olimia
imeli 50.566 gostov, ki so
ustvarili 254.891 nočitev,
kar je 1,3 odstotka več kot
lani. V termalnih vodah se
je doslej kopalo 393.364 ko-
palcev, največ v bazenih
Termalija, v parku Aqualu-
na pa »le« 92.985, kar je 11,8
odstotka manj kot lani.
Razlog je slabo vreme v po-
letnih mesecih.
Čeprav v Podčetrtku že ne-
kaj časa napovedujejo po-
membne lastniške premike,
se po Počivalškovih besedah
vsaj še pol leta ne bo prav nič
zgodilo. Slovenske železni-
ce, ki imajo v lasti dobrih 28
odstotkov vseh delnic zdra-
vilišča, so sicer februarja le-
tos objavile razpis o prodaji
tega deleža, vendar dlje od
razpisa niso prišli. »Na sre-
čo ali pa nesrečo so se v mi-
nulih mesecih v vrhu želez-
nic dogajale nenehne kadrov-
ske spremembe, zato do vpra-
šanja, komu prodati te del-
nice, najbrž sploh niso uteg-
nili priti,« pravi Počivalšek.
V podjetju zato tudi sami iš-
čejo primernega strateškega
partnerja, ki bi bil priprav-
ljen železniški delež odku-
piti. Doslej se je prijavilo že
veliko interesentov, a se je ve-
čina takoj, ko je beseda na-
nesla na denar, umaknila.
»Ker imajo zaposleni le 1,5
odstotka vseh delnic, ne mo-
rejo odločati o nadaljnji usodi
zdravilišča. Lahko pa z do-
brimi poslovnimi rezultati
preprečimo prodajo pod mi-
zo,« je prepričan direktor
Atomskih toplic.
JANJA INTIHAR
Lastniki zaupajo
Brezigarjevi
^Nadzorni svet celjskega
lera je dosedanjo direkto-
ico Mileno Brezigar ime-
•oval še za naslednje 5-let-
mandatno obdobje. Ae-
»), ki je pretežni izvoznik,
»sega v zadnjih letih kljub
stri konkurenci in recesi-
na zahodnih trgih, zelo
i^bre poslovne rezultate in
isoke stopnje rasti.
Letos so v prvih devetih me-
tih v primerjavi z enakim
nskim obdobjem povečali
oda jo za 17 odstotkov in
I 6 odstotkov presegli po-
ovne načrte. Slabše povpra-
Vanje po samokopirnem
pirju in precejšnje zmanj-
ije prodajnih cen pa sta lani
tudi letos krepko oklesti-
prihodke Aera Copy. Zato
sc v matični družbi Aero
ločili za temeljito sanaci-
tega hčerinskega podjet-
' v katerem imajo 75-od-
"^tni lastniški delež, preo-
^le delnice pa so v rokah
'Piriiice Goričane. Kot je po-
dala Brezigarjeva, bodo Aer
Milena Brezigar bo vodila Aero
še pet let.
ro Copy v prihodnjih treh le-
tih tehnološko posodobili in
poleg programa samokopir-
nih papirjev uvedli še dopolni
program, ki bo na dolgi rok
zagotavljal pričakovani do-
nos. Za kakšen program gre,
direktorica Aera še ne želi go-
voriti.
IJ, Foto: GK
Klasje še naprej
pod Mariborčani
Celjsko Klasje ima po več kot enem mesecu spet po-
polni nadzorni svet. Delničarji so na skupščini z veči-
no glasov podprli predlog Pekarne Jager, ki ima v pod-
jetju nekaj manj kot 25-odstotni lastniški delež, in za
nove člane - predstavnike kapitala, izvolili Ireno Ču-
rin, Neveno Teo Gorjup, Avguština Vuka in Nado Vido-
vič.
Po naših informacijah so vsi iz Maribora, vsaj dve novi
članici pa zastopata sklade Probanke, ki imajo v Klasju
uradno blizu 17 odstotkov vseh delnic. Pekarna Jager je
predlagala tudi umik delnic Klasja s prostega trga ljub-
ljanske borze, vendar sklep ni dobil potrebne 90-odstotne
večine delničarjev.
Lastniki Klasja so se seznanili tudi s potekom sanacijske-
ga programa, ki ga v podjetju izvajajo že poldrugo leto.
Predsednik uprave Matjaž Pavčič je povedal, da je letos
potljetje v posameznih obdobjih že začelo dosegati prag
rentabilnosti, sanacijski učinki pa bodo še bolj vidni v na-
slednjih nekaj mesecih. Številne racionalizacije so bistve-
no pripomogle k likvidnemu poslovanju družbe, ki jo v
prihodnjih mesecih čaka še kadrovska sanacija. JI
ZADEVA:
JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO POSLOVNIH OBJEKTOV
Mestna Občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg
celjskih knezov 9, objavlja na podlagi 6., 7., 39., 42. in 47. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih, 2., 5. in 7. člena Pravilnika o načinu,
pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za
gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti MOC (Ur. list RS, štev. 46/
2000) in skladno s pogoji iz Odloka o zazidalnem načrtu gospo-
darske cone Vzhodne Trnovlje II (Ur. list RS, štev. 67/2001 )
objavlja
JAVNI RAZPIS
za prodajo stavbnega zemljišča za gradnjo objektov
proizvodne, servisne, trgovske in poslovne dejavnosti
1. Predmet prodaje je stavbno zemljišče na parceli št. 214/9
in delih parcel štev. 215/6, 205/1 in 227/1 vse k.o. Bu-
kovžlak. Zemljišče, ki je predmet prodaje po tem razpisu,
meri cca. 24.205,00 m2.
2. Predmetno zemljišče je organizirano v tri kareje in sicer:
• kare št. 1 z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 7930
m2, s predvidenim objektom z gabariti 85 x 30 m, višine
cca. 10 m;
• kare št. 2 z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 6710
m2, s predvidenim objektom z gabariti 85 x 30 m, višine
cca. 10 m;
• kare št. 4, z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 6801
m2, s predvidenim objektom z gabariti 70 x 30 m, višine
cca 10 m;
V sklopu posameznega kareja so predvidene tudi površine za
izgradnjo parkirišč.
Ob obveznem upoštevanju gradbenih linij vhodnih front, se
lahko objekti širijo ali manjšajo v okviru zemljišč, mogoče pa jih
je tudi združevati, skladno z veljavnim zazidalnim načrtom.
3. Cena komunalno urejenega stavbnega zemljišča je izračuna-
na na dan 26.11.2002 in znaša 62,85 EUR za m2 nezazida-
nega stavbnega zemljišča, namenjenega za izgradnjo objek-
tov, opisanih v točki 2, vse v tolarski protivrednosti po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan plačila na podlagi sklenjene
kupoprodajne pogodbe, ki se sklene z izbranim interesen-
tom.
V ceni komunalne ureditve zemljišča je zajet strošek komunal-
ne opreme stavbnega zemljišča, in sicer z vodovodnim, kana-
,  lizacijskim, plinovodnim, cestnim, elektro in telefonskim omrež-
jem, z možnostjo priključkov na javno sekundarno omrežje.
V tej ceni niso zajeti prispevki za priključitev na naprave indivi-
dualne komunalne rabe ter fizična izvedba priključkov na se-
kundarno komunalno omrežje.
4. Zainteresirani ponudniki lahko ponudijo odkup celotnega raz-
pisanega zemljišča v skupni približni površini 24.205,00 m2, ali
pa odkup posameznega, oziroma dveh karejev, kot so opisani
v točki 2.
Prednost pri izboru bo imel ponudnik, ki bo ponudil odkup
celotnega zemljišča v cca. površini 24.205,00 m2, ki je pred-
met tega razpisa.
5. Ceno stavbnega zemljišča in stroške priprave in opreme stavb-
nega zemljišča je kupec - izbrani ponudnik dolžan plačati v 15
(petnajst) dneh po podpisu pogodbe.
6. Plačilo je potrebno zavarovati z bančno garancijo za celoten
znesek kupnine, in jo je potrebno predložiti ob sklenitvi po-
godbe. Veljavnost bančne garancije mora biti še najmanj 60
dni od dneva podpisa pogodbe.
7. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15
(petnajst) dni po pravnomočnosti sklepa o izboru najugodnej-
šega ponudnika. V primeru, da izbrani ponudnik v tem roku ne
podpiše pogodbe, lahko razpisovalec proda zemljišče druge-
mu ponudniku, vplačana varščina pa zapade v dobro razpiso-
valcu.
8. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev, rok izgradnje pa 24
mesecev od dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega zen>
Ijišča.
9. Davek na promet nepremičnin, stroške notarskega zapisa in
stroške izvedbe vpisa lastništva v zemljiško knjigo plača izbrani
ponudnik.
10. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, državljani R
Slovenije in pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, ki ponudbi
predložijo kopijo overjenega potrdila o državljanstvu oz. over-
jen izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni.
11. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
- ponujena višja cena od razpisane
- roki pričetka in konca gradnje
V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudijo enake pogoje,
si prodajalec pridržuje pravico, da s temi enakovrednimi po-
nudniki izvrši javno dražbo.
12. Na podlagi geodetske odmere zemljišča bo opravljen poračun
morebitne razlike v površini zemljišča v primeru, da bodo povr-
šine zemljišča po opravljeni parcelaciji večje od površin iz raz-
pisa.
13. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponud-
niki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do petka,
6.12.2002 do 12.00 ure na naslov: Mestna Občina Celje-
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih kne-
zov 8, z oznako »NE ODPIRAJ - Za javni razpis - Vzhodne
Trnovlje II« . Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov
pošiljatelja.
Ponudbi je potrebno predložiti:
-potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % od ponujene cene
stavbnega zemljišča natransakcijski račun Mestne občine Ce-
lje št. 01211-0100002855, sklic na 28 75108-7221002-
28013602 (ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, bo razpiso-
valec varščino vrnil v 15 dneh po izboru najugodnejšega po-
nudnika, izbranemu ponudniku pa bo razpisovalec vplačano
varščino vračunal v ceno ob plačilu);
14. Odpiranje ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Zavoda za
planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8 (drugo nad-
stropje) v ponedeljek, 9.12.2002 ob 9.00 uri. Predstavniki
ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju po-
nudb izkazati s pooblastilom ponudnika. Pravočasno prispele
ponudbe bo obravnavala komisija za prodajo zemljišč in vse
ponudnike obvestila o izboru najugodnejšega ponudnika v
15-ih dneh od dneva javnega odpiranja ponudb.
15. Vsa pojasnila in morebitni ogled lokacije v zvezi z razpisom
lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Zavodu za planiranje
in izgradnjo, tel. 03-426-56-26, ga. Darja Zabukovec, univ.d.i.a.
in Mojca Perše, univ.dipl. prav. tel. 03-426-56-34.
Št. 48 - 28. november 2002
12
NOVI nm.^
Celje bo žarelo
v soboto, tik pred prvo ad-
ventno nedeljo, bo Celje za-
žarelo v podobi, ki so si jo
na komunalni direkciji za-
mislili za letošnje pričako-
vanje novega leta v mestu.
Letos so v komunalni di-
rekciji že od lani znano kra-
sitev mesta za petino oboga-
tili, več pozornosti pa so na-
menili krasitvi krajevnih
skupnosti in mestnih četrti,
cerkvam, Gosposki ulici in
mostovom. V mestu so na-
mestili kar 9 kilometrov svet-
lobnih kablov, okoli 300 več-
jih svetlobnih okraskov, 500
manjših okraskov ter 8 tisoč
žarnic. Za presenečenje pri-
pravljajo pravljično okrasi-
tev Starega gradu. 18. decem-
bra bo zaživela tudi Pravljična
dežela. Krasitev mesta izva-
ja podjetje Elektrosignal Ce-
lje, vrednost del pa znaša
približno 10 milijonov tolar-
jev. Z Mestne občine poziva-
jo občane, predvsem pa last-
nike lokalov, da ,tudi sami
primerno okrasijo svoje ob-
jekte.
Tudi sicer se v mesto opaz-
no tihotapi prednovoletno
vzdušje in čas, v katerem si
trgovci najbolj manejo roke.
O tem že pričajo izložbe tr-
govin, pa tudi številne dejav-
nosti, ki jih pripravljajo v raz-
ličnih zavodih in institucijah.
Tako v Hermanovem brlogu
od torka do petka (vsak dan
ob 17. uri) že prirejajo Miklav-
ževe lutkovne predstave, v
Mladinskem centru pa vsak
ponedeljek (od 15. do 17. ure)
in soboto (od 10. do 12. ure)
vabijo v brezplačne ustvarjal-
ne delavnice, pri čemer sta-
rostnih omejitev za udeležen-
ce ni. Vsak petek v decembru
bodo tam ob 16.30 uri tudi
pravljične urice.
BRST, foto: G. KATIC
NA KRATKO
Celjsid
gimnazijci na
gostovanju
Kulturno društvo Peter
Martine, ki združuje pri-
morske frankofile, je v pe-
tek, 22. novembra, organi-
ziralo tradicionalni Večer ob
beaujolaisu, v Pokrajin-
skem muzeju v Kopru.
Za kulturni del prireditve
so na predlog ministrice dr.
Lucije Čok povabili dijake I.
Gimnazije v Celju, s predsta-
vo »De la chanson a...«, ki so
jo pod mentorskim vodstvom
prof. Carmen Deržek že spom-
ladi zelo uspešno predstavi-
h v Plesnem forumu v Celju
in v Cankarjevem domu v
Ljubljani. Tudi tokrat je bi-
lo občinstvo navdušeno. Va-
bila za gostovanja prihajajo
tudi od drugod - iz Zagreba
in Trsta. Če bodo mladi »Fran-
cozi« dobili tudi finančno po-
moč, bodo lahko, v sodelo-
vanju s Plesnim forumom,
ponovno predstavili tradici-
jo uspešnih francoskih pred-
stav celjske I. Gimnazije in s
tem tudi promovirali mesto
Celje v tujini.
SD
Računalniki za
starejše
Ljudska univerza Celje je
pretekli mesec odprla novo
računalniško učilnico, kjer
lahko istočasno dela in se uči
16 slušateljev. Zdaj so ponu-
dili računalniško učilnico tu-
di starejši generaciji.
V sodelovanju z društvi upo-
kojencev iz občin Celje, Do-
brna, Štore in Vojnik so pri-
pravili program za člane dru-
štev, kjer lahko upokojenci
brezplačno delajo na računal-
nikih in obiskujejo svetovni
splet. To je mogoče vsako sredo
med 8. in 10. uro, v primeru
večjega zanimanja pa bodo na
voljo dodatni termini. V tem
času bo na voljo tudi strokov-
ni sodelavec, ki bo starejšim
svetoval in tudi odpravil vse
strahove pred »sodobno ma-
šino«. Upokojenci pa se lah-
ko z računalnikom seznani-
jo in ga uporabljajo oziroma
se naučijo uporabe tudi v sre-
dišču za samostojno učenje
vsak ponedeljek, torek, četr-
tek in petek med 8. in 10.uro.
Nov letopis
Fit media napoveduje, da
bo v ponedeljek tedna izšel
Letopis 2002, ki prinaša
uporabne informacije in
analitični prikaz z vseh bis-
tvenih področij življenja in
dela v občinah Celje, Dobr-
na, Vojnik in Štore.
V kronološkem pregledu
dogajanj, pa tudi v bogatem
analitičnem dodatku zajema
letopis čas od lanskega do le-
tošnjega novembra, vsebuje
pa tudi že rezultate nedavnih
volitev. Letopisu so dodali vet
zanimivih demografskih po-
datkov iz letošnjega popisa
prebivalcev, predstavili so ne-
katere nove institucije, pose
bej temeljita pa je analiza gos-
podarskih gibanj. Letopis bo
imel 400 strani, prodajali pa
ga bodo po tisoč tolarjev.
BS
Advent - znanilec božiča
V šmartnem v Rožni dolini so v nedeljo in ponedeljek pripravili razstavo Adventni
čas - znanilec božiča.
Gre za zdaj že tradicionalno akcijo krajevne organizacije Rdečega križa, ki na vsakoletni
razstavi prikaže adventne venčke, božične in novoletne aranžmaje, voščilnice, okraske,
cvetje iz papirja, vezenine, pa tudi za predbožični čas značilne sladice. Posebej zanimivo
je bilo na razstavi v nedeljo, ko so ljudske pevke iz Jezerc prikazale prejo volne, na prizo-
rišču pa so učili tudi, kako se spletajo adventni venčki. BS, Foto: GK
Teden Karitosa
Ta teden je v Sloveniji na-
menjen Karitasu, dobrodel-
ni organizaciji, katere vo-
dilo je pomoč človeku v sti-
ski. Višek tedna je bil že tra-
dicionalno v Celju, kjer so
sinoči pripravili veliki kon-
cert Klic dobrote.
V Golovcu so nastopili
Kingstoni, Zoran Predin,
Marjan Zgonc, Čuki, Pupe,
Sebastian, Marko Mulec, Vi-
tezi Celjski, Igor in Zlati zvo-
ki. Rok Weber trio, Tanja Zaje
Zupan, Domen, Lidija Ko-
drič, Nina Kompare, Špela
Stražišar, tamburaši iz Hoč,
orkester slovenske policije in
pihalni orkester Logatec.
Na lanskem koncertu so
zbrali 38 milijonov tolarjev,
ki so jih porabili za različne
oblike pomoči več kot 500
najbolj revnim družinam v
Sloveniji.
Karitas dobi letno preko 30
tisoč zaprosil za pomoč dru-
žinam ali posameznikom. Po-
magajo jim v obliki hrane,
plačil položnic, kurjave, na-
kupa šolskih potrebščin, pa
tudi z zbranimi oblačili in
obutvijo. Lani so v 350 kra-
jih, kjer je organiziran Kari-
tas, s 3.500 rednimi in tisoč
občasnimi prostovoljci zbrali
in razdelili za 350 milijonov
tolarjev pomoči. Ti podatki
pričajo o izjemnem karita-
tivnem poslanstvu te sloven-
ske organizacije.
BRST
13
Zadnji zapleti
pred otvoritvijo
V kompolski šoli tudi dvorana, vrtec in prostori za
društva
Za Kompole nad Štora-
mi ter okolico bo jutri, v pe-
tek, 29. novembra, zgodo-
vinski dan. Odprli bodo po-
vsem prenovljeno podruž-
nično šolo, kjer bodo po
novem še prostori bodoče-
ga vrtca, telovadnica ozi-
roma krajevna večnamen-
ska dvorana ter prostori za
društva.
Podjetje Rudis in njegovi
parketarji so v začetku ted-
na z deli še zamujali. Sicer
pa je bil zaključek prenove
šole prvotno predviden za ko-
nec avgusta, vendar je prišlo
do več zapletov. Najprej s sta-
novalcem v šolskih stanova-
njih, s cerkovnikom Rutar-
jem, kar je privedlo tako da-
leč, da je zadeva odmevala
po vsej Sloveniji.
Nato je prenovo podaljša-
la odločitev, da bodo v šoli
uredili še štiri prostore bo-
dočega vrtca, prihajalo pa je
tudi do napetosti med izva-
jalcem oziroma podizvajal-
ci ter občino. Po zadnji od-
ločitvi je tehnični pregled pre-
novljene šole predviden za
danes dopoldan.
V občinski upravi so že
prejšnji teden napovedali, da
bo otvoritev šole v vsakem
primeru jutri, v petek. Za ve-
liko kompolsko slovesnost je
vse nared, nastopili bodo vo-
kalna skupina Kompolčani,
Kompolske pevke, folklorna
skupina Kompole, štorska
godba na pihala, ansambel Ju-
rij in domači šolarji.
Sicer pa se bo slovesnosti
udeležil državni sekretar mi-
nistrstva za šolstvo, znanost
in šport Herman Tomažič,
odgovoren za investicije. Ob
tej priložnosti se bosta s štor-
skim županom Francem Jaz-
becem tudi pogovarjala o de-
ležu, ki ga naj bi za obnovo
kompolske šole prispevala dr-
žava. Tudi tu je nastal zaplet,
saj bi ministrstvo moralo pris-
pevati polovico osnovnega zne-
ska, to je 28 milijonov tolar-
jev. V ministrstvu naj bi ime-
li s sofinanciranjem pomisle-
ke, ker so v Občini Štore za-
čeli z obnovo preden je bila
povsem dogovorjena. Pri tem
se občina sklicuje na odloč-
bo inšpekcije, ki je vrata do-
trajane šole preprosto zaprla.
Začetek pouka za kompol-
ske in okoliške šolarje, ki so
biU dolgo gosti madčne šole
v Štorah, bo v vsakem prime-
ru 9. decembra. Do takrat naj
bi odpravili morebitne po-
manjkljivosti, ki bi jih odkriU
med tehničnim pregledom. V
malih Kompolah, kjer je ze-
lo bogato kulturno življenje,
pa se obenem posebej veseli-
jo svojega prvega večnamen-
skega prostora, ki bo sicer slu-
žil kot šolska telovadnica. V
šoli bodo tudi stalni prostori
vokalne skupine Kompolča-
ni, folklorne skupine Kompo-
le ter upokojencev.
Glede oddelka vrtca napo-
vedujejo v občinski upravi,
da bi lahko začel z delom že
v februarju. Šolskih stano-
vanj, zaradi katerih je za Kom-
pole izvedela vsa Slovenija,
pa v stavbi po novem ni več.
BRANE JERANKO
Hudinja povezana z Novo vasjo
Delavci podjetja CM Ce-
je so v roku končali zah-
tevno gradnjo severne vez-
le ceste v Celju, ki povezu-
e Hudinjo z Novo vasjo.
Otvoritev ene najpomem-
mejših celjskih cestnih po-
vezav bo jutri. Ob tem velja
Joudariti, da je gradnjo v
lajbolj ključnem času tra-
iiranja silno oviralo vreme
n da gre tudi zato za pose-
)en dosežek CMC. Hkrati
)odo namenu predali tudi
lel obnovljene ceste med Si-
tiončičevo ulico in krožiš-
5em s severno vezno cesto v
Novi vasi. Na tem delu so
Zgradili dve krožišči. Cestiš-
če so v celoti asfaltirali, ploč-
fiike in kolesarsko stezo, pod
katerima so položili vrsto
komunalnih vodov, pa bo-
do asfaltirali pomladi. Že-
lijo namreč, da se teren čez
zimo dodatno utrdi in da ne
bi ob prehitrem asfaltiranju
tudi teh površin prišlo do
kakšnih posedanj, ki bi lah-
ko vode poškodovala.
Naložba v severno vezno
cesto je celjsko komunalno
direkcijo stala 192 milijonov
tolarjev, podaljšek ceste in no-
vi krožišči pa še dodatnih 40
milijonov tolarjev. S petko-
vo otvoritvijo naložba še ne
bo končana, saj bodo po
opravljenih meritvah uredi-
li še protihrupno zaščito no-
ve ceste na delu, kjer se ta
najbolj približa stanovanj-
skim naseljem v Novi vasi.
BRST
Foto: AŠ
Sejem
uspel
Smučarsko društvo Sne-
žak Celje je med minulim če-
trtkom in nedeljo na sejmiš-
ču Golovec pripravilo tradi-
cionalni smučarski sejem.
Ob uveljavljeni prodaji in
nakupu rabljene smučarske
opreme je bilo na sejmu mo-
goče kupiti tudi novo opre-
mo, poskrbeli pa so tudi za
razvedrilo, saj je s programom
aerobike kar dvakrat nasto-
pila plesna skupina Top fita.
Dobrodošla novost sejma je
bilo sprotno računalniško vna-
šanje vseh podatkov, kar je
omogočilo ponudnikom opre-
me, da so lahko kar na med-
mrežju spremljali ali je bila
njihova oprema prodana ali
ne. V prodajo so šle zlasti no-
vejše smuči s poudarjenim
stranskim lokom, prodaja pa
je bila slabša kot prejšnja le-
ta. »To le dokazuje, da smu-
čanje ob visokih cenah ne bo
več dolgo najbolj množičen
šport Slovencev,« je povedal
predsednik društva Snežak,
Boštjan Jeraša. BS
Konstituitivita seja MS MOC
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v
torek, 3. decembra 2002, ob 12. uri v veliki dvorani
Narodnega doma. Trg celjskih knezov 9, Celje, 1. -
konstitutivno sejo Mestnega sveta MOC.
Predlog dnevnega reda:
pod točko 3 - imenovanje Komisije za mandatna vpra-
šanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade; pod 4
- predložitev poročila Občinske volilne komisije o izi-
du volitev in potrditev mandatov svetnikov Mestnega sveta
Mestne občine Celje in župana Mestne občine Celje.
Droga ni moda
v Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled razstava Droga ni moda.
Pripravili so jo Borut Kramer, Tone Kregar in Matevž Cene, z njo pa so pos[iremili izid
tematske številke revije Filter, v kateri je objavljenih vrsta prispevkov o drogah, izpovedi
ozdravljenih narkomanov, nekaj slikovnega gradiva in podobno. Tako revija kot razstava
sta namenjena detabuizaciji drog ter z njimi povezane odvisnosti in osvečanju o tem, da
je med nami tudi narkomanija, ki je in bo spremljevalka sodobne družbe. BS
St. 48 - 28. november 2002
14
Plaz z luknjami
Sredi decembra dokončen dogovor za sanacijo Macesnikovega plazu - Po
izdelanem lokacijskem načrtu odškodnine
Macesnikov plaz je, vsaj
v zadnjem letu, velikokrat
pridrsel tudi v medije, saj
so vsaj trije lastniki zem-
ljišč v Podolševi ostro nas-
protovali načrtovani sana-
ciji plazu, ki že več kot de-
set let ogroža Solčavo. Po
napovedih na petkovi no-
vinarski konferenci pa naj
bi sredi decembra končno
presegli nesoglasja in na-
daljevali s sanacijo.
Med sanacijskimi ukrepi
na Macesnikovem plazu je bil
predviden tudi krak B, ki naj
bi »ujel« večino površinskih
voda. Ta krak zaradi naspro-
tovanj Roka Krivca, po do-
mače spodnjega Ušovnika, ni
bil končan. Po sodni odloč-
bi bi morali na Ušovnikovi
domačiji porušiti silos in del
gospodarskega poslopja, ven-
dar so se v petek predstavni-
ki ministrstva za okolje in
prostor s Krivcem dogovori-
li, da bo dovolil izvedbo do-
polnjene variante. »Krak B,
ki bo speljal površinsko vo-
do s plazu, bomo speljali med
silosom in gospodarskim ob-
jektom, s tem da bomo oba
objekta okrepili, pod cesto
zgradili oporni zid in posta-
vili še nadomestni objekt za
shranjevanje strojev,« je po-
jasnil dr. Bojan Majes, pred-
sednik strokovnega odbora za
sanacijo plazov velikega ob-
sega. Dokončno naj bi po-
godbo podpisali sredi decem-
bra, ko bodo izdelani idejni
projekti. Do takrat sanacija
Macesnikovega plazu, ki jo
sedaj izvaja celjski Nivo (celj-
sko podjetje za urejanje vo-
da se je preimenovalo v Ni-
vo d. d.), miruje. Če Rok Kri-
vec sredi decembra ne bo že-
lel podpisati pogodbe z mi-
nistrstvom, bodo v Nivoju
delali po sodni odločbi, »saj
ne moremo več čakati,« kot
je zatrdil dr. Majes.
Premiki plazu
še po sanaciji
»v 10 letih se je čelo plazu
premaknilo za 800 metrov,
s tem pa je ogrožena cela Sol-
čava - s številnimi ukrepi,
programom nujnih raziskav
in nadaljnjih ukrepov smo
ogroženost samo zmanjšali,«
je v petek zatrdil dr. Majes
in dodal, da so v vseh prere-
kanjih vsi strokovnjaki zago-
varjali samo strokovna mne-
nja. S tem je nekako omilil
nekatera nasprotovanja z biv-
šimi izvajalci sanacijskih del.
Predsednica komisije za plazove
Sonja Beseničar-Ahčan, ki je bila
v zgodbi o Macesnikovem plazu
velikokrat omenjena: »Nismo bav-
bavi, kot se nas prikazuje.«
predvsem podjetjem za ure-
janje hudournikov. Opravlje-
na dela so strokovnjaki oce-
nili kot »kakovostna, vendar
pa je vprašanje, če so bili na-
črti in ideje pravilni.«
Izvedbi dveh ločenih od-
vodnjavanj naj bi sledila po-
stavitev globokih odvodnih
sistemov in pregradnih ob-
jektov, saj morajo predvsem
zmanjšati količino vode v
plazu. »Proces ne bo hiter -
plaz se bo po vseh opravlje-
nih delih lahko premikal še
20 let,« menijo v odboru, dr.
Majes pa je dodal slikovito
primerjavo plazu s sirom
ementalcem - podobno kot
ima sir luknje, ima plaz pla-
zine, polne vode, ki se pre-
mika.
»Osebno menim, da so
Ušovniku napačno svetovali
in da se je zaradi tega sanaci-
ja zavlekla za leto in pol,« je
menil solčavski župan Voj-
ko Klemenšek in dodal, da
sta Peter in Rok Krivec ogro-
žena, saj gre plaz po njuni
zemlji. »Hkrati pa so ogro-
ženi vsi Solčevani. Tudi zato
so pritiski precejšnji. Kot lo-
kalna skupnost pa ne more-
mo drugega kot upoštevati
strokovna mnenja. Vesel
bom, če se bodo zadeve od-
vijale tako, kot so zastavlje-
ne,« je še povedal Klemen-
šek, Sonja Beseničar-Ah-
čan, predsednica komisije za
plazove, pa je dodala, da se
bodo po izdelavi lokacijske-
ga načrta začeli pogovarjati
tudi o odškodninah.
U. SELIŠNIK
Zlatoporočenca
Blagotinšek
Pred kratkim sta se kro-
gu zlatoporočencev pridru-
žila Ivan in Marija Blago-
tinšek s Polzele.
Zlatoporočenca sta svojo
zaobljubo najprej obnovila
v občinski sejni dvorani, kjer
je.obred opravil polzelski žu-
pan Ljubo Žnidar, v bližji žup-
nijski cerkvi pa je zlato ma-
šo bral dekan Jože Kovačec.
Ivan se je rodil leta 1918 v
Dobriču v družini s štirimi
otroki. Že ko 9-leten fantič
si je po bližjih kmetijah slu-
žiti vsakdanji kruh, izučil pa
se je tudi zidarskega pokli-
ca. Med vojno je bil na ruski i
fronti, po vojni pa je nekai
časa zidal, nato se je zapo-
slil v Garantu, upokojil pa se
je kot Hmezadov delavec. Že-
na Marija je 10 let mlajša, ro-
dila pa se je na Polzeli v šte-
vilni družini. Zgodaj je izg«
bila starše, med vojno je 2
leti delala v Brežicah, upo-
kojitev pa je dočakala v To-1
varni nogavic Polzela. V za- >
konu sta se Blagotinškovimai
rodila sinova Miran in Ivan,
sedaj pa ju razveseljujejo tuij
di trije vnuki: Karmen, Bo^-1
jan in Tina. TT^
Dan
gledaliških
ljubiteljev
četrt stoletja dela so
praznovali igralci Amater-
skega gledališča Vrba iz
Vrbja, ki še sami ne mo-
rejo verjeti, da se jim je u^
pelo tako dolgo obdržafl
v slovenskem prostoru.
Igralci so doslej uprizo-
rili 20 premier, s katerimi
so gostovali po skoraj vseh
slovenskih krajih. Delo »Vr-
be« je predstavil predsed-
nik Milan Vogrinc, ob od-
prtju razstave 25 let ustvar-
janja so med drugim spre-
govorili žalski župan Loj-
ze Posedel, predsednik Zve
ze kulturnih društev Savi-
nja Ivan Lindič, .ložica Oc-
virk iz žalske izpostave
sklada RS za ljubiteljske de:
javnosti in drugi.
Gledališčniki so ob svojem
jubileju pripravili tudi okro-
glo mizo, na kateri so spre-
govorili o ljubiteljskem gle-
dališču v širšem slovenskein
prostoru. Okroglo mizo je vo-
dil Jože Krajnc, sodelovali
so številni poznavalci, reži-
serji in igralci v ljubiteljskih
gledališčih. Izpostavljen je bil
marsikateri problem, od iZ'
bora tekstov, financiranja,
gostovanj..., za konec pa so
si skupno ogledali gledali'
ko predstavo KD Štandrež Ja
sem Berto.
TONE TAVČAl
DRUGI KROG ŽUPANSKIH VOLITEV
Skupno vprašanje za vse
kandidate pred drugim kro-
gom se je glasilo: Kje vidite
svoje prednosti pred nas-
protnikom?
Občina
Braslovče
Marko Balant, rojen
1957, gradbeni tehnik, vod-
ja komerciale, kandidat
SDS, NSi:
»Volivcem in volivkam se
zahvaljujem za glas, ki so
mi ga namenili v prvem kro-
gu volitev za župana Obči-
ne Braslovče. Pred odločil-
nim krogom, ki bo v nede-
ljo, 1. decembra, se ponov-
no obračam na Vas, da mi
zaupate in pomagate uresni-
čiti začeto delo. Prednosti
utemeljujem s programom,
saj želim poskrbeti za ce-
lovito in pošteno informi-
ranje vseh občanov z uved-
bo časopisa, preko lokalnih
medijev in Interneta. Z
uvedbo krajevnih skupno-
sti želim omogočiti aktiv-
no sodelovanje vseh kraja-
nov pri urejanju komunale
in infrastrukture; pomagal
bom naši mladini pri orga-
niziranju in izvedbi njiho-
vih idej; pripraviti in izve-
sti želim celovit razvoj ob-
čine Braslovče na področ-
ju turizma. Poleg tega že-
lim sodelovati z našimi
obrtniki in podjetniki pri iz-
gradnji obrtne cone in us-
tvananiu novih zaposlitev.«
Dušan Goričar, rojen
1958, elektrotehnik,
vodja enote, kandidat
SLS:
»V prvi vrsti bi med pred-
nostmi v primerjavi s pro-
tikandidatom omenil izku-
šenost ter nadaljevanje po-
trebnih razvojnih ciklusov
pri že začetih investicijah.
Poznam problematiko vseh
segmentov življenja v lo-
kalnih skupnostih ter tudi
načine, kako slediti konč-
nemu cilju, ki je oprede-
ljen v osnutku razvojnih
programov. Poleg tega poz-
nam posameznike, proble-
matiko, s katero se sreču-
jejo. Kot prednosti pred
protikandidatom izpostav-
ljam znanje, zagnanost in
poznavanje poti do vrat
različnih ministrstev, pa tu-
di sodelovanje z medna-
rodnimi ustanovami za na-
daljevanje skupno začetih
projektov.«
Občina
Tabor
Vilko Jazbinšek, rojen
1952, univ. dipl. ing. stroj-
ništva, svetovalec, kandi-
dat SLS:
»Prednosti vidim v do-
zorelosti in urejeni eksi-
stenci. V občino Tabor sem
se priselil z družino pred
devetimi leti iz Žalca, za-
to sem popolnoma neobre-
menjen z lokalno proble-
matiko, ki temelji na ne-
razčiščenih osebnih zame-
rah. Etiketa priseljenca
sploh ne drži, saj smo vča-
sih živeli v isti občini. So-
žitje in razumevanje v ne-
posredni soseski v Miklav-
žu je moja opcija za širšo
občinsko skupnost. Izpo-
stavljam še ustrezno izo-
brazbo, dolgoletne izkuš-
nje na vodilnih položajih,
smisel za komunikacijo ter
skupinsko delo. Čeprav
kandidiram na listi SLS,
nisem njen član, kar mi
omogoča enak odnos do
vseh. Osebno imam zelo
dobre stike z nekaterimi
župani. Moje službeno živ-
ljenje se ujema z interesi
županovanja, saj se vse vrti
okrog denarja. Poznavanje
finančnih virov in institu-
cij je prioriteta vsakega
župana. Nenazadnje pou-
darjam prednost pred pro-
tikandidatko v deprofesio-
nalizaciji županovanja.
Prihranek iz tega naslova
bi v celoti namenil pove-
čanju proračuna posamez-
nih društev ter reševanju
najnujnejših socialnih
problemov.«
Vida Slakan, rojena 20.
6. 1958, gimnazijska ma-
turantka, županja, neodvi-
sna kandidatka:
»Moja prednost je pred-
vsem v izkušnjah - dejstvu,
da bom v primeru izvohtve s
svojim dobro zastavljenim
delom v minulem mandatu
nadaljevala. Program razvo-
ja občine, ki ga zagovarjam,
je realen, torej uresničljiv, pa
vendar dovolj ambiciozen.
Moja prednost je tudi v tem,
da sem domačinka, ki obči-
no, njene prebivalce in raz-
mere, v katerih živijo, dobro
pozna. Poleg tega sem se z
odgovornim in korektnim žu-
panovanjem že dokazala. Me-
nim, da je moja prednost tu-
di v skromnosti, skrbnosti,
pozornosti, strpnosti, nepri-
stranskosti, delavnosti in
vztrajnosti, kot so zapisali tu-
di že socialdemokrati Obči-
ne Tabor, ki podpirajo mojo
sicer nestrankarsko kandida-
turo.«
St. 48 - 28. november 2002
15
Žalski občinski svet ob pričetku mandata.
Občinske posadite
s polno paro
Prvi, ki so se sestali na
ustanovni seji, so bili žal-
ski svetniki, ki so se danes,
v četrtek, zbrali že na dru-
gi seji. V tem tednu je skli-
cala konstitutivne seje tu-
li večina drugih županov
v občinah Spodnje in Zgor-
ije Savinjske doline.
Minuli četrtek je žalski žu-
Dan Lojze Posedel v nagovo-
■u omenil, da je občinski svet
/ prejšnjem mandatu funk-
cioniral kot orkester, v no-
vem sestavu pa naj bi kot lad-
ja, ki pluje proti skupnemu
cilju, s tem da je na krov po-
vabil vse občane. Sicer je v
žalskem občinskem svetu 26
svetnikov in 3 svetnice, ki bo-
do danes imenovali organe
in delovna telesa, med dru-
gim pa naj bi razpravljali tu-
di o podžupanih.
Na ustanovni seji so se v
petek že zbrali svetniki v Ob-
čini Gornji Grad, kjer jih je
pozdravil Toni Rifelj, ki je
župan občine že tretji man-
dat. V ponedeljek so svetni-
ki v Občini Prebold že obrav-
navali dve odstopni izjavi, in
sicer izvoljenih Vinka Debe-
laka, ki je župan, ter Marja-
na Žoharja, načelnika Uprav-
ne enote Žalec. Namesto
obeh izvoljenih bo občinska
volilna komisija ugotovila,
komu na listi pripada nasled-
nji mandat. Neuradno naj bi
na listi LDS mandat pripadel
Valterju Zupancu, na ZLSD
pa Francu Rezarju.
V torek so se prvič sestali
tudi svetniki v Občini Mo-
zirje, kjer je mandat prev-
zel nov župan Ivo Suhover-
šnik, ter v Občini Polzela,
kjer župan ostaja Ljubo Žni-
dar. Danes bosta novoizvo-
ljenim svetnikom po potrdi-
tvi mandatov naloge in de-
lovanje občinskega sveta
predstavila še Ivan Purnat,
župan Občine Nazarje, in
Anka Rakun, županja Obči-
ne Ljubno. Oba vodita ob-
čini že tretji mandat.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Dosežki za praznik
s slavnostno sejo sveta
KS Vrbje v žalski občini so
se končale prireditve ob
krajevnem prazniku. Delo
v zadnjem mandatnem ob-
dobju je predstavil predsed-
nik sveta KS Jože Meh, ki
je poudaril, da je Vrbje pr-
va KS v žalski občini, ki ji
je uspelo dograditi kanali-
zacijsko omrežje.
V Vrbju so na novo asfalti-
rali več cest, zagorele so luči
javne razsvetljave, razširili so
ttiost čez potok Lavo, popol-
noma obnovili gasilski dom
b dom krajanov ter na novo
postavili avtobusno postaja-
hšče.
Med pomembne naloge za
prihodnje sodita sanacija bre-
žine reke Savinje in ureditev
ribnika Vrbje. Priznanji za
delo sta prejela Alfonz Les-
jak in Zmagoslav Glušič. V
okviru praznovanja so pri-
pravili srečanje starejših kra-
janov in odprli razstavo fo-
tografij Mirana Orožima z
naslovom Tako živi vrben-
ski ribnik, v sklop priredi-
tev pa so se vključili tudi člani
turističnega in gasilskega
društva. T T
Načrti za
nov razvoj
z jutrišnjim dnem stopi
v veljavo nov prostorski
plan v Občini Tabor, ki do-
loča približno 40 lokacij za
gradnjo individualnih sta-
novanj, kar naj bi občini pri-
neslo nov zagon, življenje
in razvoj.
Druga pomembna pridobi-
tev je lokacija za gradnjo obrt-
ne cone, ki bo v Blatah ponu-
jala možnosti nadaljnje širi-
tve ter povezavo z vransko ob-
čino. S sprejetim prostorskim
planom, ki je bil pred dvema
tednoma objavljen v Uradnem
listu, so legalizirane številne
črne gradnje, ki so jih ljudje
zgradili mimo veljavnega pro-
storskega plana. Poleg tega so
v novih planih predvidene ši-
ritve dejavnosti na posamez-
nih kmetijah, gradnja kana-
lizacije, lokacija za čistilno
napravo in druge infrastruk-
turne objekte...
Vsaj za krajane v Ojstriški
vasi je nedvomno veUka pri-
dobitev nova lokacija za pu-
ranjo farmo, ki je bila v mi-
nulih letih večkrat kamen spo-
tike in pritoževanja. Tako je
v prostorskih planih spreje-
ta lokacija, sprejemljiva ta-
ko za lastnika kot za mini-
strstva. Sicer so v občinskih
službah zbrali približno 300
različnih pobud, vendar jih,
predvsem z ministrstvom za
okolje in prostor ter s kme-
tijskim ministrstvom, niso
mogli vseh uskladiti.
Pred planom, ki stopi v ve-
ljavo jutri, je za območje Ob-
čine Tabor veljal star žalski
prostorski plan, v katerem je
bilo šentjursko območje
opredeljeno kot rezervat za
kmetijstvo in ni ponujal pra-
vih možnosti razvoja. V ta-
borski občinski službi so že
pripravljeni prostorski ure-
ditveni pogoji, ki sledijo spre-
jetemu prostorskemu planu,
te pogoje pa naj bi po javni
razgrnitvi potrjevali januar-
ja prihodnje leto.
U. SELIŠNIK
Prepoved za Si.mobil
V zvezi z bazno postajo, ki jo je na Polzeli začel gradi-
ti Si.mobil in ki je med krajani povzročila precejšnje ogor-
čenje, so v občini Polzela že ukrepali.
Že v sredo so namreč sklicali sestanek s krajani in inv^ti-
torjem gradnje bazne postaje, vendar se predstavniki Si.mobila
sestanka niso udeležili. Vseeno so se krajani in župan Ljubo
Žnidar dogovorili, da bo občina prijavila črno gradnjo v
središču Polzele. Tako je pristojna inšpektorica za okolje
že minuli teden izdala odločbo, s katero je Si.mobilu pre-
povedala nadaljevanje gradnje in zahtevala, da zemljišče za
gasilskim domom povrne v prvotno stanje.
US
Priprave na sneg
čeprav vreme ljubiteljem
belih strmin še ni najbolj
naklonjeno, so se minuli
teden že zvrstili prvi smu-
čarski sejmi.
Tako so lastnike menjavali
smuči, tekaške smuči, čevlji,
drsalke in ostala potrebna
oprema za zimske radosti v te-
lovadnici Upi-Ljudske univer-
ze Žalcu, kjer je sejem pripra-
vil Smučarski klub Gozdnik.
Naprodaj je bila tudi nova
oprema, ravno tako kot v Mo-
zirju, kjer so sejem pripravili
člani Gornjesavinjskega smu-
čarskega kluba (če bodo raz-
mere ugodne, bodo člani po-
skrbeli tudi za smuko na Brd-
cah v Mozirju). Prve trgovske
izkušnje so si nabirali učenci
5. razredov na Rečici ob Savi-
nji, ki se decembra odpravlja-
jo v šolo v naravi, z zaslužkom
pri organizaciji sejma pa bi radi
pokrili vsaj del stroškov. V pe-
tek popoldne in v soboto bo-
do smučarski sejem pripravi-
li v Osnovni šoli Prebold.
US, Foto: TT
Sejem v Žalcu
NA
ICRATKO
Repenšek
odhaja, prihaja
Poiičniic
Od začetka decembra bo
mesto načelnika Upravne
enote Mozirje prevzel Vinko
Poličnik. Dosedanji načelnik
Darko Repenšek, ki je mo-
zirsko UE vodil sedem let, je
sprejel delovno mesto držav-
nega podsekretarja v mini-
strstvu za notranje zadeve.
Otroštvo brez
nasilja
v žalski sejni sobi se bodo
danes dopoldne zbrali učen-
ci vseh šol v občini Žalec, ki
bodo na otroškem parlamen-
tu razpravljali o otroštvu brez
nasilja in zlorab. Učenci OŠ
Vransko-Tabor pa bodo o na-
silju spregovorili jutri po-
poldne, ko bodo nagradili li-
terarne prispevke, nato pa
pripravili okroglo mizo in po-
govor z Nežo Maurer.
Donava in
iViississippi
Na dan splošnih knjižnic v
Sloveniji so v Medobčinski
matični knjižnici Žalec pred-
stavili knjigo Draga Medveda
Donava, ki jo je avtor pred-
stavil kot reko s tisoč obrazi.
Gost večera je bil ultramara-
tonski plavalec Martin Strel,
saj je posebno poglavje name-
njeno tudi njegovemu podvi-
gu, pri katerem je preplaval
celo dolžino reke. Čeprav je
bila rdeča nit pogovora Do-
nava, so zbrani Strela izzva-
li, da je pripovedoval tudi o
svojem spustu po slovitem
Mississippiju. Kulturni pro-
gram je obogatil kvartet kitar
pod vodstvom prof. Marije
Alatič, saj je Strel tudi sam
glasbenik - kitarist.
Piočniicob
cesti
Minuli petek so uradno od-
prli pločnik in kanalizacijo
vzdolž lokalne ceste Mala Pi-
rešica - Zaloška Gorica. Pred-
sednik sveta Krajevne skup-
nosti Petrovče Peter Kainz in
predsednik režijskega odbo-
ra Iztok Kučer sta ocenila, da
vrednost del znaša približno
10 milijonov tolarjev, denar
za izgradnjo pa je odškodni-
na Montane Tred iz Zaloške
Gorice.
Svetovalna
pisarna na
Polzeli
v okviru mreže informacij-
skih svetovalnih pisarn za od-
visnike od prepovedanih drog
in njihove starše, ki jih orga-
nizira Škofijska karitas Ma-
ribor, v prostorih polzelske
Karitas deluje svetovalna pi-
sarna za območje Savinjske
doline. Svetovalna pisarna je
odprta vsak drugi in četrti to-
rek v mesecu od 9. do 12. ure,
namenjena pa je odvisnikom,
svojcem in drugim zaintere-
siranim.
TT, US
Št. 48 - 28. november 2002
16
Jubilej
ipavčevih pevk
ženski pevski zbor skla-
dateljev Ipavcev iz Šentjurja
je s slavnostnim koncertom
ter pregledno razstavo o pre-
teklih zborovskih letih v so-
boto praznoval 25-letnico
delovanja. V zboru, ki so
ga na pobudo Ivana Vebra
in prve zborovodkinje Jel-
ke Iskra ustanovili 25. ok-
tobra leta 1977, so ob jubi-
leju izdali tudi svojo prvo
zgoščenko.
V osemdesetih letih je vo-
denje zbora prevzel Franc
Klinar, ki je s šentjurskimi
pevkami osvojil tudi srebr-
no in bronasto plaketo na
zborovski reviji Naša pesem.
Zadnja leta je zborovodki-
nja Emilija Sorčan Kladnik,
ki je šentjurske pevke vodi-
la na medobmočni reviji
odraslih pevskih zborov sre-
di novembra v Celju, kamor
je selektor Tomaž Tozon po-
vabil 15 zborov s Celjskega.
V Kulturnem domu Šentjur
so v soboto zvečer odprli pre-
gledno razstavo o četrtsto-
letnem delu zbora, na kate-
ri so s fotografijami in do-
kumenti pevke predstavile
svoje koncerte, gostovanja in
nenazadnje tudi družabno
življenje, ki ga v zboru ne
manjka. Razstavo so pripra-
vile v sodelovanju z Muze-
jem novejše zgodovine Ce-
lje, avtorica pa je kustosi-
nja in hkrati tudi pevka v
zboru Darja Jan.
»Veseli smo, da so se naše-
ga slavnostnega koncerta ude-
ležili tudi Dada Kladnik ter
Moški pevski zbor skladate-
ljev Ipavcev in Ženska vokalna
skupina skladateljev Ipavcev
iz Šentjurja,« je bila v sobo-
to zvečer, po praznovanju v
do zadnjega kotička napol-
njeni dvorani Kulturnega do-
ma Šentjur, zadovoljna pred-
sednica zbora Judita Met-
hans Šarlah.
I. STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Zadovoljstva ob asfaltu ni mogel skriti Janko Tovornik, ki je ob županu Jožetu Rajhu in direktorju
Komunale Marjanu Salobirju prereza! trak.
Po asfaltu
do Krnišce
Na Tovornikovi domači-
ji v Velikih Gorelcah v kra-
jevni skupnosti Vrh nad
Laškim so konec tedna pri-
pravili zaključno slove-
snost ob odprtju okrog 800
metrov dolgega asfaltnega
odseka od Velikih Gorele do
Krnišce.
Asfaltni odsek, ki povezu-
je devet domačij, je izpolnil
dolgoletna pričakovanja kra-
janov, saj je bilo kar nekaj
zapletov s pridobivanjem po-
trebne dokumentacije. Zato
ne presenečajo besede pred-
sednika Sveta KS Vrh nad Laš-
kim Stanka Seliča, da se je
še »nebo ob otvoritvi zjoka-
lo nad težavami, ki so sprem-
ljale pridobitev vseh sogla-
sij in dovoljenj«. Za uredi-
tev ceste je v veliki meri za-
služen domačin Janko Tovor-
nik, predsednik vaškega od
bora in član sveta KS, s pris-
pevki pa so k osem milijo-
nov tolarjev vredni naložbi
sodelovali tudi krajani. Izva-
jalec del je bila Komunala Laš-
ko, asfaltno prevleko pa so
položili delavci podjetja CM
Celje.
Na Vrhu nad Laškim bo-
do od skrbeli za izgradnjo
in ureditev mrliške vežice, ',
ki je v kraju še nimajo, za-.
tem pa se bodo znova lotii'
urejanja še okrog desetih ki-
lometrov javnih poti, saj
imajo za štiri odseke že na-
ročene projekte.
VLADO MAROT
DRUGIKROG ŽUPANSKIH VOLITEV
Skupno vprašanje za vse
kandidate pred drugim kro-
gom se je glasilo: Kje vidite
svoje prednosti pred nas-
protnikom?
Občina
Radeče
Franc Lipoglavšek, kan-
didat ZLSD s podporo Zve-
ze za napredek Radeč in ra-
deškega območja, rojen le-
ta 1944, inženir železniške-
ga prometa, član Nadzorne-
ga sveta Slovenskih želez-
nic:
»Kako se bo poznalo novo
vodstvo Občine Radeče? Raz-
lika bo v vsakdanjem življe-
nju. Večja bo vloga krajev-
nih skupnosti, ki bodo same
odločale o porabi proračun-
skih sredstev, jih plemeniti-
le z lastnim delom in sreds-
tvi. Krajani bodo odgovorni
za življenje in delo v svoji sre-
dini. Občinske naložbe bo-
do nadzorovane, vsaka pora-
ba proračunskega denarja bo
morala imeti osnovo v postav-
ki, ki bo sprejeta v občinskem
svetu. Naknadno potrjevanje
porabe bo izjema in ne pra-
vilo, kot je to zdaj. Razvoj
bo temeljil na lastnih priza-
devanjih ob angažiranju na
državni ravni sprejetih pro-
gramov. Naša prednost je pa-
pirniška tradicija, ki mora biti
inkubator novim dejavnostim
pri oplemenitenju izdelkov
iz papirja. Izkoristili bomo
primerjalne prednosti v tu-
rizmu s pridelavo in trženjem
domače hrane. Jezero HE Vr-
hovo lahko veliko ponudi.«
Ludvik Sotlar, nestran-
karski kandidat s podpo-
ro SDS, SMS in SLS, rojen
leta 1941, strojni inženir,
nepoklicni župan Občine
Radeče:
»V čem bi bil sam boljši
župan Občine Radeče kot
moj protikandidat, bom
lahko odgovoril šele čez ne-
kaj časa, ko bodo vidni pr-
vi rezultati. Moja prednost
pa je samo v nadaljevanju
že začetih projektov.«
Občina
Šentjur
Jurij Malovrh, rojen leta
1946, prometni inženir že-
lezničarske smeri, posla-
nec v DZ, župan Občine
Šentjur, kandidat SLS:
»Izzivi in načrti so veliki,
vendar vanje trdno verja-
mem. Do leta 2006 bomo
skupaj spravili pod streho pri-
zidek k šoli na Ponikvi; knjiž-
nico v Ulici Valentina Orož-
na; čistilno napravo za me-
sto Šentjur ter manjši čistil-
ni napravi Blagovna in Pri-
mož; blok, v katerem bomo
rešili stanovanjske probleme
mladih družin; mladinski
kulturni center; telovadnico
v Loki pri Žusmu. Proučili
bomo možnosti štipendira-
nja in kako pridobiti doda-
ten denar, čaka nas gradnja
novega mostu ter nadvoza čez
železniško progo, moderni-
zacija in sanacija cest Sele-
Bukovžlak, Dramlje-Žiče,
Sele-Ponikva z železniškim
prehodom, Planina-Prapret-
no, Šentvid-Podlog, Planina-
Sevnica ter obnova cest po
planih krajevnih skupnosti.
Prav tako tudi kulturnega cen-
tra v Šentjurju, krožišča na
Selah, nadaljevanje gradnje
vodovodov Kalobje, Prevor-
je in dokončanje del v Dram-
Ijah ter Slivnici, širjenje in
urejanje industrijske cone,
izgradnja pločnikov Vrbno,
Dole, Nova Vas in Stopče, do-
končna ureditve pokopališ-
ča v Šentjurju.
Posebna skrb bo veljala dol-
goročnemu planu občine,
problemom mladih, športu,
turizmu in enakomernemu
razvoju podeželja. Želimo
podvojiti število obrtnikov in
podjetnikov. Vse to moramo
doseči s še večjo finančno
udeležbo države ter struktur-
nih skladov Evrope, pri če-
mer mi je v veliko pomoč tu-
di funkcija poslanca v DZ. Za-
to naj bo za Šentjur prihod-
njih generacij župan Jurij Ma-
lovrh.«
Štefan Tisel, rojen leta
1954, zdravnik, urolog v Splo-
šni bolnišnici Celje, kandi-
dat LDS, SDS in NSi:
»Poslanstvo župana je dobro
delo, ne politične delitve. Za-
to smo moči združili v koali-
cijo strank, ki je dobila veči-
no v občinskem svetu in mi
bo v veliko pomoč pri ustvar-
janju pogojev za gospodarski
napredek in hitrejši razvoj po-
sameznih krajev naše občine.
Dobrih 49 odstotkov pod-
pore v prvem krogu je očitno
znamenje, da so spremembe
v vodenju občine nujne. Na-
doknaditi moramo zaostanek
v sprejemanju prostorskih na-
črtov, ki zavirajo želje gospoj
darstva in občanov po naloa
bab. Ljudje morajo vedeti^
kakšna je vizija razvoja obči-
ne: kje in kdaj lahko priča-
kujejo nove ceste, komunal-
ne objekte, kakšne so mož-
nosti za stanovanjsko gradnjo,
kje bodo koristno in prijetno
preživljali prosti čas... Km(
tijski politiki in razvoju p<
deželja moramo posvetiti pi
sebno pozornost. Ena prvi
nalog je sprejetje kriterijev 2
delitev proračunskih sredste
po krajevnih skupnostih in Z
preglednost njihove porabe
Dosedanje izkušnje pri vfl
denju mi potrjujejo, da je zi
lo pomembno sodelovati
ljudmi, ki so predani delt
imajo ustrezna znanja in s
zavedajo sprejete odgovorn(
sti. Računam na pomoč strt
kovnjakov v kraju in na d
žavni ravni. Nadejam se tu<
dobrega sodelovanja z vseil
strankami in z obema šen
jurskima državnima poslal
cema, kar nam, skupaj s po<
poro volivcev, zagotavlja 2
četek lepšega obdobja v ži^
Ijenju naše občine.«
Št. 48 - 28. november 2002
17
Porazna anketa o parku
V Bistrici ob Sotli so občani zelo slabo ocenili vlogo Kozjanskega parka
Po znanih zapletih med
}bčino Bistrica ob Sotli in
kozjanskim parkom ob
»radnji ceste od Kunšperka
lo Orešja je skoraj prišlo do
jrekinitve odnosov in so-
Jelovanja. Eden od vzrokov
za poslabšanje odnosov je
tudi nedavna anketa v gos-
podinjstvih v občini Bistri-
ca ob Sotli. Z njo naj bi pre-
verili, kakšen odnos imajo
»bčani do javnega zavoda
Kozjanski park.
Pri prvih dveh vprašanjih
50 iskali odgovor, kakšen je
vpliv javnega zavoda na gos-
podarski razvoj zaščitenega
območja. S tretjim vpraša-
njem pa so želeli ugotoviti,
kaj menijo občani o doseže-
ni stopnji komuniciranja in
vključevanja idej v program
dela oziroma razvojne načr-
te javnega zavoda.
Anketo so v začetku novem-
bra posredovali 433 gospo-
dinjstvom, odzvalo se jih je
174 ali 40,2 odstotka vseh an-
ketiranih. Na vprašanje, ka-
ko vpliva javni zavod na hi-
trejši razvoj in izboljšanje po-
gojev za življenje in delo pre-
bivalcev na območju parka,
iih je kar 62 odstotkov od-
govorilo, da zelo slabo. Pri
i/prašanju o vplivu zavoda na
razvoj različnih dejavnosti pa
se je za oceno zelo slabo od-
ločilo 53 odstotkov vpraša-
nih. Samo 8 odstotkov jih je
menilo, da je ta vpliv zelo do-
ber. Sodelovanje prebivals-
tva v programu dela zavoda
je kot zelo slabo ocenilo 67
odstotkov vprašanih, slabo 20
odstotkov, zelo dobro pa 6
odstotkov.
Župan Občine Bistrica ob
Sotli Jože Pregrad je bil v
oceni ankete kratek: »Anke-
ta je pač pokazala stanje, na
osnovi katerega se bomo v pri-
hodnje pogovarjali. Zdaj je
na potezi Kozjanski park.«
Direktor Kozjanskega par-
ka Franci Zidar pa je menil,
da je nastopil čas, da se loti-
jo prave ankete in izmerijo
resnični utrip prebivalstva v
občini Bistrica ob Sotli vse
do sodelovanja s Kozjanskim
parkom. Anketa mora biti ta-
ka, da ne sugerira odgovora,
meni Zidar. »Smo pa veseli
pisma odbora Mladinskega
društva iz Bistrice ob Sotli,
ki je dokaz, da le ni vse tako
proti nam, kot kažejo rezul-
tati ankete.«
Kozjanski park je sprejel
pobudo mladih, zato bo še
letos pripravil pogovor o kon-
kretnem sodelovanju. Ravno
tako pripravljajo temeljito
obnovo Trebč s spominski-
mi objekri, ki se je bodo lo-
tili prihodnje leto, ministrs-
tvo za kulturo pa je že zago-
tpvilo 18 milijonov tolarjev.
Od 1. julija 1983 je obči-
na Bistrica ob Sotli del Koz-
janskega parka. V tem ča-
su je bilo obnovljenih 19
spomeniško zaščitenih hiš
in dve cerkvi. Kmetje, ki so
člani SKOP, imajo 15 odstot-
kov prednosti pri subven-
cijah.
Kljub neugodnim rezulta-
tom ankete in zapletom s spor-
no cesto Kunšperk - Orešje pa
je trenutno v ognju nekaj pro-
jektov, ki obetajo izboljšanje
odnosov in preprečitev črne-
ga scenarija celo z morebit-
nim izstopom iz parka. Zad-
nji pogovor med županom in
direktorjem parka je bil v po-
nedeljek dopoldne o dokon-
čanju projekta informacijsko
promocijskega gradiva v vred-
nosti 7,8 milijona tolarjev. 4,8
milijona bo prispevala drža-
va iz fonda »življenje ob me-
ji«, ostalo pa občina in Koz-
janski park. Gradivo za bolj-
šo razpoznavnost občine in
parka ob slovensko-hrvaški
meji bo pripravljeno decem-
bra, predstavljeno pa skupaj
s podobnim gradivom za ob-
čino Podčetrtek ob sloven-
skem kulturnem prazniku fe-
bruarja prihodnje leto.
TONE VRABL
Jubilej Kulturnega društva Zagorje
Pred desetimi leti so v krajevni skupnosti Zagorje v občini Kozje ustanovili kulturno
društvo. Ob jubileju bodo pripravili srečanje, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 19. uri v
prostorih Kulturnega društva Zagorje. Člani bodo pripravili bogat program, predstavile pa
se bodo vse sekcije, ki sicer skozi leto ob različnih priložnostih skrbijo za kulturno in
družabno življenje v kraju. TV
DRUGI KROG ŽUPANSKIH VOLITEV
Skupno vprašanje za oba
kandidata pred drugim kro-
gom se je glasilo: Kje vidite
svoje prednosti pred nas-
protnikom?
Občina
Kozje
Jože Planine, župan Ob-
čine Kozje, kandidat ob
Podpori LDS:
»Moje prednosti pred pro-
tikandidatom so v izkušnjah
'n dobrem poznavanju lo-
jalne problematike, s čimer
lahko pripomorem k hitrej-
šemu razvoju občine. S tr-
(lim delom, spoštovanjem
^okrajanov in poštenostjo
'ahko naredim veliko več
bt ostali. Postavljeni so do-
t^ri temelji za uspehe na
^seh področjih, le dokon-
čati in uresničiti je treba za-
stavljene točke preteklega
Programa. Izdelan imam
Program za vsa področja za
''^slednje štiriletno obdob-
ij- Dobro sem seznanjen z
državnimi institucijami
(ministrstvi) ter imam od-
lične odnose s posamezni-
mi funkcionarji.«
Dušan Andrej Kocman iz
Lesičnega, samostojni kan-
didat za župana:
»Nerad odgovarjam na
vprašanja, kdo je boljši, ker
se nikoli v življenju nisem
imel in se tudi sedaj nimam
za boljšega od drugih. Ver-
jamem, da ima vsak človek
svoje dobre in tudi slabe
lastnosti, seveda pa tega vsak
noče priznati ali pa se ni-
ma možnosti dokazati. Mo-
jo osebnost vrednoti spošto-
vanje družine kot temeljne
celice v življenju. Ljubim
naravo, cenim delo v druš-
tvih in športu, sem vnet ga-
silec in kulturnik. Spoštu-
jem in bom spoštoval vsa-
kega človeka ne glede na
njegovo prepričanje, status,
vero ali stranko. Imam svo-
jo hrbtenico. Ne poslužu-
jem se volilnih prevar in šir-
jenja laži o protikandidatih.
Sem človek, ki zelo nerad
obljubi nekaj na pamet, ka-
dar pa obljubim, obljubo
tudi izpolnim. Takšen bom
ostal tudi v vlogi župana.
Spoštovane volivke in voliv-
ci - odločitev je vaša.«
Občina
Podčetrtek
Marjan Drofenik, rojen le-
ta 1949, univ. dipl. strojni
inženir, župan dva manda-
ta, kandidat SLS:
»V pripravah na drugi krog
volitev sem spoznal pred-
vsem to, da so volivke in vo-
livci zaznali zapletenost in
prepletenost lokalnih inte-
resov, ki so preprečevali nor-
malno delovanje občine kot
celote in s tem tudi posa-
meznih ožjih delov. Menim,
da je prav v tem prednost,
da sem uspel sestaviti koa-
licijo, ki se je zavezala, da
bo delovala v korist vseh ob-
čank in občanov, kar je po-
tem koristno tudi za obči-
no kot celoto. Na ta način
nameravam tudi delovati in
prepričan sem, da se bo
zgradilo zaupanje med ob-
činskim svetom in župa-
nom. Tako bomo lažje in us-
pešneje reševali problema-
tiko na cestno-komunalnem
področju, na področju gos-
podarstva, turizma in kme-
tijstva, kakor tudi na vseh
segmentih družbenih dejav-
nosti. Menim, da bo geslo
>sodelujmo< prišlo do izra-
za in prineslo občini Pod-
četrtek dobre možnosti raz-
voja.«
Srečko Gobec, rojen leta
1953, strojni tehnik, direk-
tor zasebnega podjetja
MODELIS v Štorah, neod-
visni kandidat:
»Z uvrstitvijo v drugi krog
sem kot kandidat za župa-
na Občine Podčetrtek zado-
voljen, še posebej s podpo-
ro volivcev v Krajevni skup-
nosti Pristava, s katero so
izkazali zaupanje vame in
v moje delo. Vsem, ki so vo-
lili zame, se iz srca zahva-
ljujem in upam, da mi bo
svoj glas v drugem krogu
namenilo še več volivcev.
Župan mora imeti vizijo za
razvoj gospodarstva, kme-
tijstva, kulture in športa ter
vse to znati prenesti na ob-
činski svet in občinsko
upravo. Posebno važno je,
da se proračun realno in
pravočasno pripravi, da se
pripravi razpisana doku-
mentacija za državna sreds-
tva in sprejme dolgoročni
investicijski plan. Vse te na-
loge so predpogoj za dobro
in uspešno delovanje obči-
ne. Prepričan sem, da bi kot
župan poskrbel za takšno
delovanje, kar pa po osem-
letnih izkušnjah za proti-
kandidata močno dvomim.
Skrajni čas je za spremem-
be, vendar pa bodo o tem
odločali volivci in pokaza-
li, ali so že pripravljeni na
to, ali pa bomo na to čakali
še štiri leta.«
Razveljavili
volitve v
Z nedeljskimi volitvami
za župana v občini Kozje
bodo na volišču št. 4 pri
Marjanu Potočniku v Bi-
strici 13 v KS Zagorje po-
novili volitve za člane ob-
činskega sveta in sveta
KS. Zaradi utemeljenega
suma o nepravilnosti de-
la volilnega odbora so na-
mreč razveljavili rezulta-
te prvih volitev na omenje-
nem volišču.
Po doslej znanih podat--
kih naj bi se devet volivcev
udeležilo volitev in oddalo
glasovnice, vendar ti zatr-
jujejo, da jih na volišče ni|
bilo. Po volitvah se je gle-
de domnevne nepravilnosti
nekdo pritožil občinski vo-
lilni komisiji, ki pa ga je|
zaradi zamujenega roka za-,
vrnila. Zatem pa je prišlo
obvestilo s tožilstva in ob-|
činska volilna komisija je
morala ukrepati. V ponede-
ljek popoldne se je odloči-j
la, da zaradi utemeljenega!
suma rezultate volitev raz-
veljavi in tako bo 82 volil-
nih upravičencev, kolikor
jih je v Zagorju, moralo šej
enkrat voliti občinske svet-
nike in člane sveta KS Za-
gorje.
Namestnica predsednika
občinske volilne komisije
Andreja Rehar in tajnica Su-
zana Kunst sta pojasnili, da
bo tudi na volitvah 1. de-
cembra delal isti volilni od-
bor, ki ga bodo dopolnili s
štirimi novimi člani, kar naj
bi zagotovilo poštene rezul-
tate. »Ker ne vemo, kdo je
povzročil zmedo z volilni-
mi rezultati v Zagorju, ker
gre za sum in krivda še ni
dokazana, smo se zaenkrat
odločili samo za razširitev
volilnega odbora,« sta bili
mnenja Reharjeva in Kun-
stova. Bodo pa o morebit-
nih spremembah v volilnem
odboru razmišljali po vo-
litvah.
TV
Haložanov
večer
v Kulturnem domu Roga-
tec bodo prihodnjo sredo ob
18. uri pripravili pogovor z
avtorjem knjige Pokošena tra-
va, pisateljem Jožetom Topo-
lovcem Haložanom. Z njim
se bo pogovarjal dr. Milan Dol-
gan, glasbeno pa bo večer obo-
gatila citrarka Helena Letnar.
Jože Topolovec Haložan, ro-
jen v Kočicah pri Žetalah, je
upokojeni duhovnik, ki zad-
njih pet let živi v Rogatcu. Jav-
nost ga predvsem pozna kot
enega od ljubljanskih bogo-
slovcev, ki so v petdesetih le-
tih izdajali glasilo Brazde. Da-
nes njegova književnost ob-
sega enajst knjig v lastni za-
ložbi Oznanenje ter nekaj no-
vel in črtic, ki so izšle v revi-
jah. BoJ
St. 48 - 28. november 2002
18
Da droge ne
bodo privlačne
Mladinski center Dravinj-
ske doline v Slovenskih Ko-
njicah ponuja prostor in
pripravlja programe, s ka-
terimi želi med mladimi
zmanjšati motivacijo za
uporabo oziroma zlorabo
drog.
Je pomemben del Lokal-
ne akcijske skupine, v kateri
se povezujejo osnovne šole.
Občina Slovenske Konjice,
zveza prijateljev mladine,
sodstvo, socialno varstvo,
zdravstvo, policija. Rdeči
križ, taborniki, skavti in Klub
študentov Dravinjske doline.
Dela je za vse več kot dovolj,
saj ocenjujejo, da se poraba
tako dovoljenih kot prepo-
vedanih drog na Konjiškem
ne zmanjšuje, starostna me-
ja uporabnikov pa je vse niž-
ja.
Mladi v lokalni skupnosti
iščejo občutek pripadnosti.
V MCDD jim nudijo prostor,
kjer se lahko družijo, ponu-
jajo jim različne oblike in na-
čine dela, izobraževanja in
zabave. Pri tem skušajo mla-
dim dajati vse potrebne in-
formacije in jih na podlagi
njihovih izkušenj spodbuja-
ti, da sami poiščejo načine
zdravega življenja. V mladin-
skem centru namenjajo svo-
jo skrb predvsem zdravi mla-
dini, delno pa tudi mladim,
ki so mamila že poskusili, ozi-
roma tistim, ki so zaradi svo-
jega načina življenja še po-
sebej izpostavljeni temu spe-
cifičnemu družbeno-social-
nem problemu.
»Ustvarili smo prostor, ka-
mor prihajajo mladi s teža-
vami in kjer jim tudi na pod-
lagi njihovih odločitev za
spremembo ponujamo čim
več možnosti za reševanje te-
žav. Hkrati je to tudi prostor,
kamor mladi prihajajo vsa-
kodnevno, se srečujejo z ljud-
mi in prijatelji, ki jih spod-
bujajo k pozitivnemu nači-
nu življenja, za katerega so
se odločili,« pravi ^ Karlo
Opravs, programski vodja
MCDD in koordinator LAS
»Skupaj 13746 Slov. Konji-
ce«.
V mesecu preventive proti
zasvojenosti bo v petek, 29.
novembra, v Mladinskem
centru Patriot gledališka
predstava Mi, otroci s posta-
je ZOO, absurd drama v iz-
vedbi Teaterfray in MC Bre-
žice. V prostorih MCDD bo
zadnji teden v novembru raz-
stava del in pesmi Ambroža
Urha, v torek, 3. decembra,
pa v predavalnici mladinske-
ga centra strokovno predava-
nje z diapozitivi na temo Od-
nos ljudi do odvisnosti, ki ga
pripravlja Mitja Gregorič iz
MC in LAS Velenje.
MBP
DRUGI KROG
ŽUPANSKIH VOLITEV
Občina
Vitanje
V prvem krogu volitev so
si v Vitanju trije županski
kandidati dokaj enakovred-
no razdelili glasove voliv-
cev. Največ jih je dobil Slav-
ko Vetrih, za katerega je gla-
sovalo 545 volivcev ali 38,11
odstotka, na drugo mesto
pa se je uvrstil Marjan
Plankl s 478 glasovi oziro-
ma 33,43 odstotka glasov.
V nedeljo se bosta pome-
rila v drugem krogu volitev,
oba pričakujeta glasove tistih,
ki so se v prvem krogu odlo-
čili za tretjega kandidata,
Mirka Polutnika. V čem vi-
dita kandidata svojo predno-
sti, zakaj bi naj volivci gla-
sovali za enega ali za druge-
ga?
Marjan Plankl, rojen le-
ta 1946, srednja poslovno-
komercialna šola, zaposlen
kot komercialist v Resevni
Šentjur, kandidat LDS:
»Zaradi jasnih načrtov in
močne ekipe sem prepričan,
da bomo naš kraj znali hitro
in pogumno voditi naprej. Šte-
vilni tehtni razlogi so, da nas
bo v drugem krogu še več. Z
močno podporo ministrov iz
vrst LDS lahko zagotovimo
hitrejši razvoj občine, pred-
vsem podeželja z majhnimi
in srednjimi kmetijami. Z od-
ličnim sodelovanjem s sosed-
njo občino Zreče bomo poi-
skali skupne interese, ki bo-
do v dobro in korist obeh ob-
čin. Pred propadom bomo
zaščitili bogato zakladnico
kulturnih spomenikov. Ob-
ljubljam vztrajnost pri iska-
nju najboljših prostorskih re-
šitev s široko javno podporo
(izgradnja kotlovnice na bio
material, lokacija industrij-
ske cone, postavitev večna-
menskega centra...). Moji ci-
lji so urejen trg in vasi z re-
gulacijo prometnega režima,
cestne povezave Vitanje-Soc-
ka, Vitanje-Rakovec-Rogla in
dokončanje izgradnje čistil-
ne naprave. Sem za dogovo-
re, ki povezujejo ljudi, us-
tvarjajo enakopravnost, po-
magajo ljudem, da prevza-
mejo svojo odgovornost, do-
ločijo pogoje za pomoč in
podporo drugim ter dogovo-
re, ki ustvarjajo podlago za
skupinsko delo. To je garan
cija uspeha.«
Slavko Vetrih, rojen leta
1956, strojni ključavničar,
zaposlen kot zavarovalni
zastopnik Zavarovalnice
Maribor, kandidat SLS s
podporo NSi, ki ga v dru-
gem krogu podpira tudi SDS:
»Ljudje, ki so mi namenili
glasove v prvem krogu, po-
vedo, da so to storili zato, ker
vidijo v meni zagovornika
drugačne - prijaznejše -občin-
ske politike, kot smo je bili
vajeni doslej.
Povedo, da so in še bodo
glasovali zame, ker vedo, da
vedno trdno vztrajam pri
sprejetih stališčih in sklepih,
da se nikdar ne obračam po
vetru. Vedo, da gre pri meni
vedno hudo zares, ne samo
ob volitvah.
Vedo, da znam prisluhniti
ljudem, da spoštujem vred-
note kot so poštenje, iskre-
nost, enakost, pomoč v sti-
ski...
Vedo, da sem vsak dan med
njimi, da poznam njih in nji-
hove kraje, predvsem pa nji-
hove potrebe. Vedo, da sein
človek, ki ne išče konfliktov,
prej delujem pomirjevalno-
Osebno vidim veliko pred-
nost tudi v večinski strankar-
ski podpori. Po prvem kro;
gu me je poleg SLS in NSi
podprla tudi SDS, ki ima "
novoizvoljenem občinskeitij
svetu kar 7 od 10 svetniškit^
mest. Omenjena stranka iiH'^
tudi odlično strokovno vod^
tvo, to so moji prijatelji
prav v tej navezi vidim ob svfl
ji izvolitvi velik pozitivni pr<
mik v novo smer v vitanjsll
občinski politiki.«
Prezrte dragocenosti iz Socice
V Novi Cerkvi odpirajo razstavo rastlinskih fosilov
Soteski skladi, imenova-
ni po Socki, se raztezajo vse
od Klanca nad Dobrno do hr-
vaške meje. Skladi slovijo
po bogatih rastlinskih fosi-
lih, zato se je turistično druš-
tvo v Novi Cerkvi odločilo
za razstavo, ki bo gotovo
vzbudila široko zanimanje.
Po etnografsko obarvanih
razstavah se je turistično druš-
tvo letos odločilo, da bo za
razliko pripravilo razstavo fo-
silov. V društvu, ki ga vodi geo-
grafinja Lea Sreš, so namreč
odkrili staro knjigo, na kate-
ri je pisalo Fosilni ostanki iz
Socke - flora. Knjiga avtorja
Franca Ungerja je izšla že dav-
nega leta 1850.
Tako se je rodila zamisel
za postavitev zanimive, ne-
vsakdanje razstave. Za ude-
janjenje se je turistično druš-
tvo med drugim povezalo z
ljubiteljskim zbiralcem s Pra-
gerskega, skupaj so odšli na
teren soteških skladov in oz-
načili nahajališča. Zbiralec
Franc Pajtler bo tudi vodič
po razstavi fosilov, ki jo bo-
do slovesno odprli v nedeljo,
1. decembra (ob 8. uri).
Na ogled bodo reproduk-
cije risb fosilov iz starodav-
ne Ungerjeve knjige. V vitri-
nah bodo razstavljeni rastlin-
ski fosili, ki so jih poiskaU
na terenu ali si jih izposodili
od tamkajšnjih občanov. Ne-
kateri doma skrbno čuvajo
pravo bogastvo, ki bo od ne-
delje na ogled najširši javno-
sti. Za dodatno popestritev
bodo razstavi dodali še ne-
kaj mineralov iz slovenske-
ga prostora.
Razstava bo v Slomškovi
kapeli, ki se je uveljavila kot
lokalni razstavni prostor. Tam
bo fosile mogoče občudovati
ob sobotah in nedeljah, vse
do božiča. Ogled bo mogoč
tudi ob delavnikih, vendar po
predhodnem dogovoru.
BRANE JERANKO
Lanska smučarija na Rogli je prav tako zamujala.
Na Rogli še ne smučajo
v Unior Turizmu so pričetek smučarske sezone na Rogli napovedali za včeraj, 27.
novembra, toplo jesensko vreme pa jim je načrte prekrižalo.
Kot je povedal vodja centra na Rogli Srečko Retuznik, so temperature previsoke, da bi
lahko delali umetni sneg, kar so ga pripravili pred 3 tedni, pa je skopnel. »Takoj, ko se bodo
temeperature znižale, kar napovedujejo že za konec tega tedna, bomo pričeli z izdelavo
umetnega snega. Seveda upamo, da ga bo vsaj nekaj priletelo tudi z neba. Da usposobimo
vsaj dve smučišči, to sta zaradi enostavnega pristopa Uniorček in Košuta, potrebujemo le
4-5 dni hladnega vremena.«
Če se bo torej konec tedna ohladilo, lahko pričakujemo smuko na Rogli samo s tedenskim
zamikom. Ne glede na datum pričetka bodo prvi trije dnevi smučanja brezplačni, na Rogli pa
zagotavljajo, da bo to takoj, ko bo mogoče. Obljubljenih 100 smučarskih dni ni ogroženih,
vedo pa, da je želja po smučanju najmočnejša prav jeseni. MBP, foto: TRIARTES
Nova Cerkev je
človeicoijubna
Pred začetkom tedna Ka-
ritas je bil v Novi Cerkvi v
soboto veliki dobrodelni
koncert domačega Karitasa.
Na odru so se zbrale števil-
ne glasbene skupine, izku-
piček od vstopnic pa so na-
menili za delo te človeko-
ljubne organizacije.
Na odru polne dvorane
gasilskega doma so bili an-
sambli Modrijani, Mira
Klinca, Klateži, Veseli So-
čani, Slatinek, Izvir, Založ-
nik, Hlapci, etno skupina
Vrajeva peč, duet Biser ter
pihalna godba. Program je
povezovala Mojca Kolar. Or-
ganizator je zbral z vstop-
nino dvesto tisoč tolarjev,
pa tudi nekaj prostovoljnih
prispevkov. Oboje bo Kari-
tasu v pomoč pri pestri de-
javnosti.
Župnijski Karitas Nova Cer-
kev, ki deluje deseto leto, pos-
veča veliko pozornost starej-
šim, bolnim, osamljenim,
mladim v stiski in številnim
drugim. Omogočajo letovanja
otrok v stiski, pomagajo jim
pri nakupu šolskih potrebščin,
starejšim namenjajo v božič-
no-novoletnem času drobne
pozornosti, krajanom v hudi
stiski pomagajo plačevati po-
ložnice...
Sicer pa se je Nova Cerkev
v preteklih letih izkazala tudi
s pomočjo po potresu v Posoč-
ju, pomagali so trpečim med
vojno v Bosni in Hercegovini
ter na Hrvaškem... Voditelji-
ca Karitasa Nova Cerkev je pri-
zadevna Katica Pešak, ki je
prejela za svoje delovanje med
drugim visoko priznanje Ob-
čine Vojnik. BJ
St. 48 - 28. november 2002
bvi TEDNIK
INFORMACIJE
19
P   DRUGI KROG
ŽUPANSKIH VOLITEV
Obema kandidatoma smo
istavili vprašanje, v čem
idita svoje prednosti pred
rugim.
I jDbčina
Šmartno
ob Paki
Frančišek Fužir, rojen
?55, dipl. ing. strojništva,
odja priprave dela in in-
esticij v Glin Grif, kandi-
at SLS:
»Prednosti pred protikan-
idatom vidim v izobrazbi
1 strokovni usposobljeno-
ti na področju investicij ter
oznavanju ustrezne zako-
odaje; dobrem poznavanju
bčine in občinske uprave,
i sem jih spoznal kot po-
župan v preteklem manda-
1, kot član sveta zavoda pa
obro poznam problemati-
3 osnovne šole. Vse projek-
ki sem se jih lotil na po-
[icnem ali drugih področ-
h, sem uspešno realiziral,
oleg tega ocenjujem, da
im odprt do vseh in da sem
posoben sklepati kompro-
lise, odlikuje me jasna vi-
ija razvoja občine in pove-
Dvanje vseh dejavnikov v ob-
čini, ki lahko pripomorejo
k temu. Kot član velikega šte-
vila društev v občini dobro
poznam njihovo problema-
tiko, imam bogate izkušnje
kot organizator kulturnih in
kulturno zabavnih prireditev,
dobro pa sodelujem z vsemi
generacijami občanov in po-
litičnimi strankami.«
Alojz Podgoršek, rojen
1952, prometni tehnik, vod-
ja delovne enote Zavoda za
republiške rezerve, neodvi-
sni kandidat s podporo
ZLSD:
»Ocenjujem, da protikan-
didat predstavlja neko kon-
tinuiteto dosedanjega dela, ki
pa v zadnjem času v Občini
Šmartno ob Paki ni najbolj-
še uspevalo. Prepričan sem,
da v ta prostor vnašam po-
trebno svežino in ideje, ki jih
potrebujemo za razvoj in na-
predek. Prednosti vidim tu-
di v tem, da sem Šmarčan,
rojen v domačem kraju. Ta-
ko dobro vem, kako ljudje v
naši občini čutijo in dihajo,
poznam njihove želje in upa-
nja. Večino občanov seveda
tudi osebno poznam, in s te-
ga vidika ocenjujem, da bo
možno izpeljati načrtovano
in zastavljeno delo.«
Zbiramo in
izbiramo voščilnice
v božično-novoletnem
času se z lepo voščilnico in
prijetnim tekstom spomni-
mo sorodnikov, prijateljev
in znancev. Šesto leto pri-
pravljata Novi tednik in Ra-
dio Celje akcijo izbiranja
najlepših in najoriginalnej-
ših božično-novoletnih voš-
čilnic.
Letos bomo voščilnice
sprejemali do 31. decembra.
V prvi polovici januarja bo-
mo vse prispele voščilnice
pregledali in ocenili ter pri-
pravili prireditev s podeli-
tvijo priznanj najboljšim us-
tvarjalcem. Tudi tokrat je
pokrovitelj akcije Občina
Vojnik z županom Benom
Podergajsom in na njiho-
vem področju bo tudi za-
ključna prireditev. Knjižnica
Vojnik, v kateri je do 20.
decembra razstava v lanski
akciji ustvarjenih voščilnic,
bo pripravila razstavo naj-
lepših primerkov. K sode-
lovanju vabimo mlade us-
tvarjalce iz vrtcev in šol z
njihovimi mentorji, druži-
ne in posameznike. Spomin-
ske diplome bo tudi tokrat
izdelal znani slikar iz Glo-
boč v vojniški občini Jože
Žlaus.
Vsako leto med množico
voščilnic dobimo tudi ne-
kaj imenitnih primerkov, ki
so naši akciji v ponos. Upa-
mo, da bo tako tudi letos.
Na pošiljko z voščilnicami
napišite: Novi tednik - Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
Celje, Voščilnice 2003.
TV
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urška Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
REPUBLIKA  X^ SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA CEUE
Oddelek za okolje in prostor
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
p.p. 432, 3001 Celje
Tel.: (03) 4265366 Fax: (03) 4265304
Upravna enota Celje, Oddelek za okolje in prostor.
Trg celjskih knezov 9,3000 Celje na podlagi 4. odstavka 60.
člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in
1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo
poslovno-trgovskega objekta, skladiščnih objektov, zuna-
nje ureditve, rušitve obstoječih objektov in gradnje pove-
zovalne ceste ter trafo postaje, uvedenega na zahtevo in-
vestitorja ENGROTUŠ d.o.o.. Cesta v Trnovlje lOa, 3000
Celje,
OBJAVLJA
L Dne 15. U. 2002 je Upravna enota Celje, Oddelek za
okolje in prostor, z odločbo št. 35102-1395/2001-19/KG
izdana enotno dovoljenje za gradnjo poslovno-trgov-
skega objekta, skladiščnih objektov, zunanje uredi-
tve, rušitve obstoječih objektov in gradnje povezoval-
ne ceste ter trafo postaje, vse na kompleksu Engrotuš v
Celju.
2. V postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo je
bilo dne 5. 11. 2002 izdano okoljevarstveno soglasje št.
:  35405-146/2002.
Med javno predstavitvijo, obravnavo in zaslišanjem in-
vestitorja so bile podane določene pripombe. Pripombe
neposrednih sosedov, ki so se nanašale predvsem na
varovanje njihove lastnine, je investitor rešil s pisnim
dogovorom z njimi. Pripombe, ki so se nanašale na pove-
čanje hrupa in prometa pa so bile predmet presoje Poro-
čila o vplivih na okolje št. PVO-04/2001 in dopolnitve št.
' PVO-02/2002, ki ga je izdela! Anton Viktor Stergar s.p.,
i/, katerega izhaja, da mejne ravni emisij ne bodo prese-
žene in da je skupna ocena posega rahlo pozitivno.
Damjan Vrečko
Načelnik upravne enote Celje,
ŠPORT
21
Za jesenski
naslov z Olimpijo
Bodo celjski nogometaši prvič osvojili prestižni vrh pred zimskim
odmorom? - Velenjčani slavili za Bežigradom - 10 golov v Šmartnem ob Paki
Skalna klet bo v nedeljo
prizorišče zaključka jesen-
skega dela lige Simobil, preo-
stale tekme 18. kroga pa bo-
do odigrane dan prej. Kljub
televizijskemu prenosu se
obetajo nabito polne tribu-
ne, kajti CMC Publikum do-
slej takšne priložnosti še ni
imel. Čeprav v Kopru ni zma-
gal, pa je zaostanek za Olim-
pijo vseeno znižal na dve
točki, kajti Rudar je izjem-
no presenetil pod ljubljan-
skimi žarometi.
»Vsi lahko igrajo. Kazno-
vanih in poškodovanih ni,«
je dejal Marijan Pušnik in
dodal: »No, le trener je poš-
kodovan...« Tehnični vodja
Ambrož Krajnc je nemudo-
ma pristavil: »Na srečo!« Pu-
šnik ima spet zdravstvene te-
žave, a še vedno prekipeva
od energije. Prvo mesto ni im-
perativ, a Publikum po nje-
govem mnenju v nedeljo ne
bo veliko časa prebil na svo-
ji polovici. Oči bodo uprte v
prevaljskega Ljubljančana
Oraga Kosa, koroškega sod-
nika, ki Publikumu (in nje-
govim Korošcem) še ni bil na-
klonjen. Pa da ne bo pomo-
te: pomoči na Skalni kleti ne
želijo, le pravico.
Končan
zmagoviti niz
Celjska serija desetih zapo-
rednih zmag (8 v DP, 2 v po-
kalu) se je končala na Bonifi-
ki. Za izgubljenima točkama
žalujejo Celjani, čeprav so
zmago pričakovali gostitelji,
da bi ujeli stik z vodilnima.
»Po izjemnem nizu moramo
biti s točko na težkem gosto-
vanju zadovoljni, čeprav bi lah-
ko tudi zmagali,« je po tekmi
razmišljal celjski strateg Ma-
rijan Pušnik, ki je v Kopru
močno šepal. Mnogi so meni-
li, da bo temperamentni Ko-
rošec tokrat mirno spremljal
srečanje na klopi, vendar so
nespametni individualni poiz-
kusi Domna Beršnjaka in
Dragana Čadikovskega tudi
njega vrgli pokonci.
Celjani so prevladovali in
si predvsem v L delu pripra-
vili številne priložnosti, ki pa
so minile brez pravega zaključ-
ka. Tretjič se je zgodilo, da
Publikum, ki je sicer najučin-
kovitejše moštvo lige, ni do-
segel zadetka. Težavno, raz-
močeno igrišče mu ni šlo na
roko pri razvijanju njegove-
ga načina igre. »Naš cilj je bil
v Kopru ostati neporažen. Če-
prav smo na igrišču prikazali
več od tekmeca, moramo bi-
ti zadovoljni. Vsaka serija se
enkrat konča,« je dejal mo-
tor celjske igre Simon Seš-
lar. Glede na presenetljiv po-
raz Olimpije z Rudarjem bi
se Celjani z zmago že povz-
peli na vrh lestvice lige Simo-
bil, tako pa se v zadnjem kro-
gu na Skalni kleti pripravlja
prava poslastica. Pred televi-
zijskimi kamerami in upaj-
mo tudi polnimi tribunami,
se bo odločalo o naslovu je-
senskega prvaka. »Naslov ni
pomemben. Če bodo naši
igralci dali vse od sebe in odi-
grali tako kot znajo in bo
Olimpija kljub temu boljša,
ji bom prvi čestital,« je pred
derbijem dejal Pušnik, ki
zvezdniku Robiju Prosineč-
kemu ne bo namenil čuvaja:
»Škoda je >uničiti< našega igral-
ca, da bo onemogočil Robi-
ja, ki tekmo lahko kljub te-
mu odloči s prostim strelom.«
Zadnji poraz v DP, prav za
Bežigradom z nesrečnim av-
togolom Čadikovskega, bi
moral biti za Celjane še do-
datna vzpodbuda, in pa seve-
da naslov, ki si ga po prikaza-
nem nedvomno zaslužijo. »S
pomočjo številnega občinstva
bomo nedvomno odigrali do-
bro in se z zmago povzpeli na
vrh lestvice,« je pred derbi-
jem jeseni optimističen Mar-
ko Križnik.Vstopnice so za-
čeli prodajati včeraj, vrata sta-
diona bodo odprU ob 12.30,
posebni varnostni ukrepi (vsaj
40 specialcev) pa bodo name-
njeni predvsem ljubljanskim
Green Dragonsom.
Lepotica,
triier, toča
golov
Kaj kmalu je bila travnata
površina zelo »utrujena« in v
Šmartnem ob Paki nihče ne
bi stavil na višje število zadet-
kov, kaj šele na deset. A to se
je zgodilo, po treh enajstme-
trovkah in pravzaprav vseh iz-
koriščenih priložnostih. Era
je vodila trikrat do 3:3, nato
Maribor Pivovarna Laško dva-
krat. Šmarčani so na 5:5 ize-
načili v 86. minuti, ko je Mla-
den Kovačič žogo s svoje pre-
nesel na glavo Samirja Bala-
giča. Le dve minuti kasneje
je slednjega zadela žoga v ro-
ko v lastnem kazenskem pro-
storu, glavni sodnik Darko Če-
ferin pa ni dosodil četrte naj-
strožje kazni. Mariborska
klop je »ponorela«, trener
Matjaž Kek je zakorakal na
igrišče in po posredovanju če-
trtega sodnika Petra Šarta ga
je Čeferin izključil. »Vem, da
čakate na moj komentar. Nič
ne bom dejal. Naj si ljudje
pogledajo posnetek in nato po-
vedo mnenje. Žalostno je, da
o teh stvareh odločajo takšni,
ki niso ustrezni za določeno
nalogo. Čestitam domačim in
upam, da bo v soboto šmarš-
ko igrišče za nas srečnejše.
Obračun z Ero je bil lepotica
prvenstva, kajti v naši ligi red-
kokdaj pade 10 golov. Videli
smo vse, kar je v nogometu
zanimivega: ogromno golov,
ogromno enajstmetrovk,
ogromno napak igralcev in tu-
di tistih, ki odločajo o odlo-
čilnih zadevah, izključitev tre-
nerja... Priznanje vsem igral-
cem, ki so na težkem igrišču
naredili vse, da bi zmagali,«
je na novinarski konferenci
že povsem umirjen razpredal
Matjaž Kek.
Tudi Borut Jarc je čestital
vsem nogometašem: »O naši
igri nimam kaj dodati. Pred
fantastično publiko so moji
varovanci povedali vse na igriš-
ču. To ni bila zgolj lepotica
letošnjega prvenstva!« Vijolič-
ni derbi (zanimivo, nobena
od ekip ni imela dresov te bar-
ve) si je ogledalo 1500 obi-
skovalcev. Državni prvak tu-
di v petem poskusu ni ugnal
Ere, po četrtem zaporednem
remiju so bili bolj zadovolj-
ni v domačem taboru. Oba
strela Ramiza Smajloviča z
bele točke sta končala v mre-
ži (1:0, 2:1), izjemen volej
Gorana Rističa je preletel sla-
bo postavljenega vratarja Še-
remeta (3:2), Ante Šimundža
(4:4) in Samir Balagič (5:5)
pa sta z natančnima streloma
z glavama ulovila mariborski
vodstvi. A najbolj vroč je bil
Jernej Javornik, »dribler v
šprintu«: »Super tekma za gle-
dalce, a sem z razpletom ra-
zočaran. Spomladi bom po-
vsem pripravljen, a kje bom
igral, še ne vem!«
Oblak
povzdignil
Rudarja
Velenjski Rudar je zmagal
že drugič zapored in Olimpi-
ja je doživela šele drugi po-
raz. Zmaga gostov je povsem
zaslužena in bi lahko bila tu-
di višja, saj so v 2. polčasu
zapravili številne priložnosti.
Spopad Oblakov za Bežigra-
dom je torej dobil Franci, ki
je po prevzemu velenjske eki-
pe zabeležil drugo zmago. Na
tekmi s Publikumom spre-
membe še niso prišle do izra-
za, napredek »knapov« pa je
zdaj že viden. »Vsi so odigraU
odlično. Nikogar ne bi želel
izpostaviti. Morda nam je ko-
ristilo tudi mokro igrišče, naša
zmaga je povsem zaslužena,«
je dejal velenjski trener in za-
vrnil očitke o »bunkerju«
svojega moštva: »Pred sreča-
njem sem vedel, da Ljubljan-
čanom ne moremo parirati na
njihovi polovici, zato smo igro
temu podredili. Vendar ni šlo
za klasično hranjenje gola, kot
nam mnogi očitajo.« Velenj-
čani so ponovno pomagali
Publikumu v boju za jesen-
ski naslov. Njih čaka pomem-
bno srečanje s Korotanom, ki
je neugoden nasprotnik. Če-
prav se bo igralo Ob jezeru,
to ne bo prednost. Z zmago
bi si Rudarji utrdili položaj
na sredini lestvice in mirno
čakali nadaljevanje prvenstva,
kazen Združenju prvoligašev
pa naj bi bila že poravnana.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Oliver Bogatinov se ob odličnem Simonu Sešlarju ni naigral, z očetom
pa že objokujeta odhod iz Ceija.
V skoku kapetan Ere Ramiz »Smajo« Smajlovič in Žikica Vuksanovič
Rudar ima recept za »Pušnikove terierje«
Igralec kroga Zeljko Spasojevič (Rudar), trener kroga Franci Oblak (Rudar)
Št. 48 - 28. november 2002
22
ŠPORT
(Doslej) najlepše leto v življenju Jolande Čeplak.
Jolise
Bloudkova
nagrada
športni uspehi na Celjskem niso ostali prezrti
Velenjska atletinja Jolan-
da Čeplak je dobitnica le-
tošnje Bloudkove nagrade,
najvišjega državnega priz-
nanja na področju športa.
Na 38. slovesni podelitvi sta
plaketi prejeli tudi celjska
judoistka Petra Nareks, 3.
na EP, in mladinska roko-
metna reprezentanca (moč-
no celjsko in velenjsko
obarvana), ki je na EP os-
vojila srebrno medaljo.
Vrhunski dosežki Čeplako-
ve so bili v letošnji sezoni brez
primere v zgodovini slovenske
atletike. Joli je najboljša teka-
čica na 800 metrov na Stari
celini tako v dvorani kot na
prostem. Za nagrado so dobit-
niki prejeli po 540 tisoč tolar-
jev, za plaketo pa 180 tisoč.
Med dosedanjimi Bloudkovi-
mi nagrajenci so bili tudi: Gre-
gor Cankar, Roman Lešek, RK
Celje Pivovarna Laško, Jure
Zdovc, Matjaž Debelak, Beno
Hvala, Draga Stamejčič-Poko-
vec, TVD Mozirje, Društvo Par-
tizan Gaberje, Jože Geršak,
Ljubo Jovan, Nataša Urbančič,
Karel Jug, Občinski sindikal-
ni svet Celje, TVD Partizan Što-
re, Stanko Lorger, AD Kladi-
var Celje in Fedor Gradišnik.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Petra Nareks: do odličij z garanjem in vadbo predvsem z moškimi
tekmeci.
Srebrni s srebrno penino med sprejemom pri županu Bojanu Šrotu.
MLADI SAIUIPIONI
Gregor Lorger
Hobotnica z Grobeinega
21-letni celjski vratar
Gregor Lorger je nase re-
sneje opozoril pred dvema
tednoma, ko je v članskem
moštvu Celja Pivovarne
Laško odlično nadomestil
poškodovanega Dejana Pe-
rica. Bil je najboljši celjski
igralec na derbiju s Prula-
mi, ključno vlogo pa je
imel tudi pri uvrstitvi Ce-
ljanov v osmino finala
evropskega pokala.
Katera tekma ti bo naj-
bolj ostala v spominu?
Nedvomno tekma državne-
ga prvenstva s Prulami, kjer
sem pred polno dvorano zbral
18 obramb. Bil je res pravi
derbi, medtem ko smo imeli
z Izraelci precej lažje delo kot
smo pričakovali.
In kje si začel svojo ro-
kometno pot?
Prvič sem se z žogo srečal
v osnovni šoli v Šentjurju,
kjer sem vzljubil ta šport in
se pri 15 letih odločil za tre-
ning rokometa pri Celju Pi-
vovarni Laško.
Tvoji največji uspehi?
Z mladinsko ekipo Celja
sem bil dvakrat državni pr-
vak in se pred tremi leti pre-
bil v člansko ekipo. Pri Jo-
sipu Šojatu sem postal tret-
ji vratar, za Peričem in Tor-
lom.
In kako je s tvojo repre-
zentančno kariero?
Lani smo z mladinsko re-
prezentanco na svetovno pr-
venstvo v Švico odpotovali kot
favoriti in se uvrstili le na 16.
mesto. Moj glavni cilj je, da
se prebijem v člansko izbra-
no vrsto. Morda mi bo uspe-
lo do evropskega prvenstva
2004, ki bo v Sloveniji.
Te je mesto drugega vra-
tarja v letošnji sezoni pre-
senetilo?
Vodstvo kluba se je odlo-
čilo za pomladitev ekipe,
vendar pogovarjali so se tu-
di z Dušanom Podpečanom,
ki pa je sprejel ponudbo dr-
žavnih prvakov. Tako sem
prevzel vlogo drugega vra-
tarja v Celju. V moštvo se po
poškodbi vrača Dejan Peri-
č, vendar mislim, da sem si
pridobil zaupanje trenerja in
bom lahko tudi sam prispe-
val svoj delež k nadaljnjim
uspehom našega kluba.
V osmini finala pokala
pokalnih zmagovalcev se
boste pomerili z makedon-
skim Tutunskim kombina-
tom. Kaj lahko dosežete v
tem tekmovanju?
Z žrebom smo zelo zado-
voljni, saj menimo, da z uvr-
stitvijo v nadaljevanje tekmo-
vanja ne bi smeli imeti težav.
Potem pa je ponovno veliko
odvisno od nasprotnikov,
Prebijemo se lahko zelo vi-
soko.
In kateri so tvoji vzorni
ki?
Imel sem srečo, saj sem
ves čas delal z izvrstnimi
vratarji. Moj vzor jelahko
Dejan Peric, ki je nedvom-
no eden najboljših na sve-
tu. S svojimi izkušnjami in
kvaliteto pozitivno vpliva tu
di name, saj se od njega lah-
ko res veliko naučim. Se-
veda pa se mi vseskozi pos-
veča trener vratarjev Her
man Wirth.
Ostane še kaj časa za
druge aktivnosti?
Treniram dvakrat na dan.
zato za druge hobije sploh ni
mam časa. Med šolanjem na
srednji elektro šoli sem se z
Grobeinega z vlakom vozil
tudi na treninge v Celje. Bilo
je zelo naporno. Zdaj imam
tukaj svoje stanovanje in voz-
niški izpit, prostega časa pa
še vedno nimam.
PETRA ŠAFRAN
... ..^_.FQto:ALMS ŠTE^^^
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi 7. decembra na
Barbarin pohod. Odhod ob
7.30 z avtobusnega postaja-
lišča ob Glaziji. Prijave do
2.12. na tel. 03 545-29-27 ali
040 324-669.
Planinska sekcija Druš-
tva upokojencev Dolgo po-
lje Celje vabi na 22. spo-
minski pohod od Litije do
Tišja, ki bo 8. decembra. Od-
hod vlaka bo ob 8.00 uri,
povratek ob 17.24. Informa-
cije na telefon 03 541-67-
27.
Zavod za kulturne pri-
reditve Celje vabi v soboto
14. decembra na strokovni
izlet na Dunaj. Odhod av-
tobusa bo ob 5.00 uri z av-
tobusnega postajališča na
Glaziji, vrnitev v Celje oko-
li 23.00 ure. Prijave do 6.
decembra.
50 let atietiice
Na drugem občnem zbo-
ru so člani atletskega kluba
Žalec s predsednikom Adi-
jem Vidmajerjem ugotovili,
da so v dobrem letu delova-
nja dosegli več kot so priča-
kovali.
Obnovili in posodobili so
enega izmed najlepših atletskih
stadionovvSloveniji, kar je stalo
110 milijonov tolarjev. Manj-
kajočo opremo bodo s pomoč-
jo sponzorjev nabavili prihod-
nje leto, ko bo minilo 50 let od
začetka atletike v Žalcu in Sa-
vinjski dolini. Ob jubileju bo-
do med drugim izdali tudi knji-
go s popisom bogate zgodovi-
ne kraljice športov ter imeni
znanih atletov iz teh krajev, ki
so uspešno nastopali v dresu
celjskega Kladivarja. Poleti so
pripravili brezplačno atletsko
šolo za najmlajše selekcije, kjer
so predstavili tudi druge šport-
ne panoge, način športnega živ-
ljenja, pravila atletike... Pono-
sni so na 28-članski sodniški
zbor, ki ga kot predsednik vo-
di Viktor Lešnik, strokovni svel
pa bivša odlična atletinja Kla-
divarja Anita Seles iz Levca. V
bodoče želijo še okrepiti sod-
niški zbor, ki bo sodeloval s Kla-
divarjevimi sodniki. V atletske
vrste želijo sprejeti vse mlade
iz Savinjske doline, ki jim je
všeč ukvarjanje s kraljico špor-
tov. Vodstvo kluba je hvaležno
občini in županu Lojzetu Po-
sedelu za razumevanje pri ob'
novi stadiona, svoje poslanstvo
pa želijo opravičiti z vključi-
tvijo čimvečjega števila mladil^
v atletske vrste. Razveseljivoj^-
da se je v delo kluba vključilo
veliko nekdanjih odličnih at-
letov Kladivarja (Važič, Naraks-
Primožič, Vučer, Čede, Vidma-
jer...), ki so mladim pravi vzof'
niki.
TONE VRABh
Št. 48 - 28. november 2002

ŠPORT
23
Lokalni derbi Topoišici
Šempetrski navijači so se v Šoštanju trudili iz vseh grl, a ni pomagalo
[Odbojkarji Šoštanja To-
lolšice so v srečanju 8. kro-
ja 1. državne lige prema-
lali SIP Šempeter s 3:1 in
e oddaljili od dna razpre-
lelnice (glej Panoramo).
,okalni derbi se je po pri-
iakovanjih začel precej
iivčno.
Prvi niz so dobili domači
1.25:21, drugega pa s 25:19,
lotem ko je zablestel David
levčnikar s serijo petih za-
lorednih servisov in asom
p odločilni točki. Najbolj
tanimiv je bil tretji niz, v
[aterem so Šoštanjčani po-
jedli že z 12:7, potem pa
nočno popustili in nepo-
mstljivi Šempetrani so izid
)reobrnili v svojo korist ter
liz dobih s 25:22. Prebudi-
a sta se namreč tujca pri Sa-
/injčanih Nenad Karič, ki
e bil nezaustavljiv pri mre-
ii, in organizator Nikola Ne-
skovič, ki je dobro razigra-
val soigralce. Domači trener
Nikolaj Pozdniak je nato s
številnimi premori le pre-
dramil svoje moštvo, ki je v
4. nizu že imelo prednost
21:17. Na drugi strani trener
SIP-a Darko Dimec ni obu-
pal in borbena igra se je go-
stom izplačala, saj so domače
ujeli pri 22. točki. A to je
bilo obenem tudi vse, kar so
še zmogli storiti, in Šoštanj-
čani so zavoljo učinkovite-
ga bloka osvojili tri točke za-
pored.
Belorus dr. Nikolaj Pozd-
niak je pohvalil nekaj tekme-
cev: »Izkazala sta se oba po-
dajalca, vlogo liderja moštva
je upravičil Dejan Udrih, gost-
je so polovili veliko težavnih
žog v svojem polju. Pri nas
se lahko zelo zanesem na ka-
petana Bruna Najdiča, ki je
razigral Davida Sevčnikarja,
Denisa Pomerja, Zorana Pa-
viča in Hrvata Mateja Leja. V
končnici je izstopal Robi So-
vinek. Liga je zelo izenače-
na, glede obstanka bo odlo-
čila psihološka pripravlje-
nost.«
Šempetrani so bili po sko-
raj dve uri trajajočem boju
malce potolčeni. »Ni kaj, Šo-
štanj je bil drevi pač boljši.
Po doslej prikazanem je naš
obstanek v ligi še realen. Tuj-
ca imata precej rezerv. Ko
smo skušali znižati zaosta-
nek, smo preveč tvegali pri
začetnih udarcih in zaprav-
ljali točke,« je dejal bivši član
Topolšice in nekdaj tudi mla-
dinski reprezentant Jugosla-
vije, sedaj pa strateg Šempe-
tra Darko Dimec, ki ima nižjo
ekipo in jo bo skušal še okre-
piti.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Vrhunski blok Topolšice je Karič, ki ima zelo »težko« roko, znal
prelisičiti tudi z lobom.
Celjani po
sedmih
letih
skomin
16 mladih vaterpolistov
celjskega Posejdona se pod
vodstvom trenerja Gregor-
ja Lebiča v pokritem baze-
nu Golovca temeljito pri-
pravlja na začetek držav-
nega prvenstva. V uvodni
tekmi 1. državne lige bodo
v soboto igrali v Mariboru,
domačemu občinstvu pa se
bodo prvič predstavili teden
dni kasneje proti kranjski
Kokri.
Predsednik kluba Alek-
sander Krašovec je razkril
želje igralcev in ocenil oprav-
ljeno delo: »Po sedmih su-
šnih letih smo si letos v dru-
gi ligi priborili prvo mesto
in tako znova vstopamo v li-
go najboljših. To je ogromen
uspeh naše mlade ekipe, ki
je stara povprečno 21 let. To
potrjuje, da še imamo mož-
nosti za nadaljnji razvoj. Ob
pomoči osrednje zveze in
sponzorjev bomo kljub fi-
nančnim težxivam uspeli kon-
čati prvenstvo. Naša želja je
seveda obstanek v ligi in čim
boljše igre. Pomembno pa je
predvsem, da se vaterpolo vra-
ča med Celjane in jih vzpod-
budi, da si bodo ob sobotah
ob 20. uri ogledali naše na-
stope v bazenu Golovec«
Največja okrepitev ekipe
je Uroš Štuhec, državni re-
prezentant številnih selekcij.
Iz Maribora bodo kot poso-
jeni igralci za Posejdon igra-
li tudi: Andrej Zagernik, Ti-
ne Kacafura, Miroslav Trbu-
5ič, Marko Jokič, Damjan
Donko in Saša Weixl. Vodja
ekii)e Maks Podpečan pa je
izmed Celjanov v prvo eki-
po uvrstil Aleša Manfredo,
Dušana Kovariča, Nejca Bau-
cona, Francija Božička, Da-
fiila Tosiča, Mateja Čretnika,
Oejana Kosiča in Uroša Man-
ila.
JOŽE KUZMA
V Dobovcu mislijo resno
Moštvo Alena Brečka meša štrene v 1. SLMN
v prvi ligi malega nogo-
meta je po sedmih odigranih
krogih prav gotovo prvo pre-
senečenje prvenstva ekipa
Dobovca. Potem ko se je
spomladi klub iz kraja, ki je
znan predvsem po mejnem
prehodu s Hrvaško, komaj
v zadnjem krogu rešil izpa-
da iz prve lige, je v letošnji
sezoni stvari zastavil precej
bolj ambiciozno.
Novinci so štirje izkušeni
igralci: Andrej Dobovičnik,
Zoran Lazič, Aleš Hrastnik
in Vladislav Brečko, nekda-
nji člani šampionskega Peli-
kana iz Celja, prišel pa je tudi
Peter Stres iz Kidričevega. Za-
radi poškodbe še ni zaigral ka-
petan moštva in eden od ste-
brov kluba Zvonko Mordej,
ki pa se počasi tudi poslavlja
od prve ekipe. Sicer Dobovec
ni neznanka v slovenskem ma-
lem nogometu, kajti v uvod-
nem DP do 21 let (1997/98),
je prav ekipa iz bližine Rogat-
ca osvojila naslov prvaka. Po
dveh neuspelih poskusih pa so
se člani pred dvema sezona-
ma le uspeli uvrstiti v elitno
ligo.
Novi predsednik kluba Bo-
jan Horvat je ambiciozno za-
stavil načrte kluba. »Želimo
postati stabilen prvoligaš. Z na-
šega območja, v katerem smo
trenutno edini v 1. ligi, smo
pripeljali nekaj izkušenih igral-
cev, ki bodo pomagali našim
mladim nogometašem, da čim-
prej dozorijo. Naš cilj je sre-
dina lestvice, a zdaj vidimo,
da bi se lahko borili celo za
tretje mesto. Tudi mi imamo
težave z zbiranjem finančnih
sredstev. V največjo podporo
nam je vsekakor občina Ro-
gatec, kamor tudi spadamo, pa
čeprav tekme igramo v Rogaški
Slatini. Žal pa zaradi zasede-
nosti tamkajšnje športne dvo-
rane nimamo dovolj terminov
za trening, tako da celotna eki-
pa skupaj vadi le enkrat teden-
sko. Upam, da bomo v okolju
našli dovolj razumevanja za
pomoč našemu klubu, ki prak-
tično kot edini v najvišjem ran-
gu zastopa tako matični Ro-
gatec kot tudi Rogaško Slati-
no, ki nas je že sprejela za svo-
je. Velika podpora gledalcev
nam daje motiva za nadalj-
nje delo, kot tudi generacija
igralcev, ki prihaja in s kate-
ro se načrtno dela.« A mladi
igralci radi odhajajo v tretje-
ligaša Mons Claudius iz Ro-
gatca (»veliki« nogomet), kljub
temu pa ima od eden od usta-
noviteljev kluba Jože Mordej
sila nadarjeno generacijo ka-
detov. V tej sezoni bodo po-
rabili več kot tri milijone to-
larjev. Slabo tretjino proraču-
na priskrbi občina Rogatec,
vse ostalo pa »prigospodari-
jo« člani kluba. Druga ekipa
nastopa v občinskih ligah Ro-
gaške in Šmarja, tako da je v
pogonu 50 igralcev. Zelo od-
meven je vsakoletni turnir ob
prazniku občine Rogatec, ki
se odvija pod reflektorji v Do-
bovcu, kar je pravi praznik
za mali kraj.
JANEZ TERBOVC
Dobovec s preverjenimi Pelikanovimi asi Docom, Lazotom, Slavčijem...
NA KRATKO
Anja četrta
Bukarešta: Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec je na
mednarodnem ISU tekmovanju, na katerem nastopijo le
najboljši predstavniki svojih držav, osvojila 4. mesto. Po
kratkem programu je bila peta, odličen prosti program pa
je še dvignil njeno uvrstitev. (JK)
Ping - pong Cetisu
Celje: V okviru športnih iger se je končal tudi jesenski del
namiznoteniške lige. Najboljši so bili igralci Cetisa pred
Petrovčami in Obrtniki. (JK)
Dve zmagi celjskih maičicov
Dubendorf: Kljub temu, da v Celju ni članske hokejske
ekipe, pa v hokejski šoli dobro skrbijo za mladi naraščaj.
Malčki (letniki '93, '94 in '95) so že drugič nastopili na
mednarodnem turnirju hokejskih šol v Švici. Odigrali so
pet tekem (Lions 0:6, Arau 2:4, Dubendorf 1:5, Raunfeld
3:1 in Freidburg 4:2) in osvojih končno 11. mesto med 16
udeleženci. Najboljši strelec v celjski ekipi je bil Andraž
Hriberšek s tremi zadetki. (JK)
Dve drugi mesti
Leskovec: Člani strelskega društva »Dušan Poženel« iz
Rečice pri Laškem so si v 2. krogu državne lige priborili
ekipno drugo mesto. K uspehu je največ prispeval Peter Tka-
lec, ki je osvojil tudi posamično drugo mesto v streljanju z
zračno pištolo.
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
17. krog: Koper - CMC Pub-
likum 0:0, Era Šmartno - Ma-
ribor Pivovarna Laško 5:5
(2:1); Smajlovič (12 - llm,
32-llm),Ristič (51), Šimun-
dža (67), Balagič (86); Pe-
kič (28 - llm, 48), Balajič
(58), Rakovič (61, 72). Vega
Olimpija - Rudar 1:2 (0:1);
Ribič (24), Spasojevič (69);
Puc (84). Vrstni red: Vega
Ohmpija 35, CMC Publikum
33, Koper 29, Maribor Pivo-
varna Laško 27, Era Šmart-
no 24, Dravograd 20, Rudar,
Gorica, Ljubljana 19, Primor-
je 18, Mura, Korotan 16.
MALI NOGOMET
L SL, 7. krog: Dobovec -
Beton 2:3 (2:2); Svetelšek
(12, 17). Vrstni red: Beton
21, Litija 16, Puntar 15, Do-
bovec 12, Kix 9, Metropol 8,
Napoh 7, Tomaž 5, Grafis,
Sevnica 3.
KOŠARKA
SAVINJSKA LIGA
4. krog: Laško - Žalec
80:55, Prebold - Gomilsko
67:69, Parižlje - Velenje
73:85, Gornji Grad - Polzela
64:54. Vrstni red: Gomilsko,
Velenje, Gornji Grad 8, Pi-
vovarna Laško 6, Parižlje, Ža-
lec 5, Prebold, Polzela 4.
ROKOMET
1. SRL - moški
8. krog: Celje Pivovarna
Laško - Cimos Koper 37:25
(18:12); Maksič 8, Vugrinec,
Žvižej 6, Rutenka, Milosav-
Ijevič, Kokšarov 4, Oštir 2, Ga-
jič, Ivančič, Tomšič \.Gorenje
- Inles Riko 34:31 (17:18); L.
Dobelšek 9, Sirk 8, Kavtičnik
6, Tamše 4, Sovič 3, J. Do-
belšek 2, Mlakar, Oštir 1. Vrst-
ni red: Mobitel Prule 67 16,
Celje Pivovarna Laško 14, Go-
renje 12, Prevent 11, Trimo
9, Rudar 7, Slovan 6, Velika
Nedelja, Termo, Ribnica 5,
Koper 3, Pivka 1.
ODBOJKA
1. DOL -moški
8. krog: Šoštanj Topolšica
- Šempeter 3:1. Vrstni red:
Salonit 21, Kamnik, Bled, Fu-
žinar 15, Svit 14, Stavbar 12,
Šoštanj 9, Triglav, Pomurje
7, Šempeter 5.
ŠPORTNI
KOLEDAR
NEDEUA 1. 12.
NOGOMET
LSNL, IS.krog, Celje: CMC
Publikum - Vega Olimpija (14).
TOREK 3. 12.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 6. krog. Laš-
ko: Pivovarna Laško - Oosten-
de (18.30).
~^iREDA 4. 12.
ROKOMET
1. SRL - moški, 10. krog,
Celje: Celje Pivovarna Laško
- Prevent (18.30).
Št. 48 - 28. november 2002
24
INTERVJU
Nataša sredi
nigerijskih nemirov
o zapletih na letošnjem lepotnem izboru z miss Slovenije Natašo Krajnc
Lepotice z vseh celin, ki sodelujejo na
tekmovanju za miss sveta, so v nedeljo
s posebnim letalom prispele iz nigerij-
ske prestolnice Abuja v London, kamor
so zaradi izbruha nasilja v Nigeriji pre-
stavili letošnje tekmovanje za miss sve-
ta, ki bo 7. decembra. V London smo po-
klicali miss Slovenije, Celjanko Natašo
Krajnc.
Kako ste lepotice spremljale razmere v
Nigeriji?
Šele pred kratkim smo izvedele, za kaj
pravzaprav gre. Kar nekaj časa o dogajanju
v Nigeriji nismo vedele nič, prav tako ni-
smo čutile nobenih nemirov. Novico so nam
povedali naši agentje oziroma smo dogaja-
nje videle na televizi-
ji-
So vas res povpraša-
li za mnenje o tem, ali
naj prestavijo izbor?
Najprej so nam do-
poldne povedali, da se
bo stanje umirilo ter
da nas prosijo za razu-
mevanje. Proti večeru
pa so nam povedali, da
bodo tekmovanje pre-
stavili v London. De-
kleta smo se s tem stri-
njala, ker res ni pri-
merno, da bi tekmo-
vala v Nigeriji, če vla-
da ne more vzpostavi-
ti reda. Mislim, da je
odločitev pravilna.
Nekatere lepotice so
se odpravile iz Nigeri-
je že kakšen dan prej.
Je bilo med vami čuti-
ti kaj strahu?
Ne vem, koliko jih je
odšlo prej, sicer pa strah
ni bil prisoten, ker sa-
me res nismo čutile no-
benih nemirov in se ni-
smo zavedale, kaj se
okrog nas dogaja. Ni pa
primerno in ni prijet-
no tekmovati v takšnem
okolju.
Kako so vas spreje-
li v Nigeriji?
Zelo so nas razvaja-
li. Ko smo prišli na le-
tališče, so nam pripra-
vili zelo lep in topel
sprejem. Pozdravili so
nas mnogi politiki. V
Nigeriji so nastale tu-
di fotografije, ki jih bo-
do prikazali na dan pri-
reditve, je pa bilo med fotografiranjem tu-
di kar nekaj čakanja, ker nas je 93. Razde-
ljene smo po skupinah. V vsaki skupini je
šest deklet in skupaj imamo fotografiranja,
snemanja, intervjuje... Veliko je čakanja in
prilagajanja.
V Londonu so vas zdaj najprej začasno
namestili. Kako ste sploh obveščene o tem,
kaj vas čaka tisti dan oziroma v prihod-
njih dneh?
Vse informacije nam organizatorji sproti
povedo. Počasi se bodo začele priprave ozi-
roma vaje za sam nastop. Talent show bo 2.
decembra, takrat pa se bom, kot že veste,
predstavila s plesom.
Kdo je vaša sostanovalka?
Moja sostanovalka je
lepotica Slovaške. Ze-
lo dobro se razumeva že
od prvega dne. Zmeni-
li sva se že, da jo obiš-
čem v Bratislavi, kjer tu-
di stanuje.
Že imate kaj domo-
tožja?
Ker imam priložnost
zastopati Slovenijo na
izboru za miss sveta,
skušam čim bolj uživa-
ti in odklopiti razmiš-
ljanje o domačih.
Vas bodo prišli do-
mači oziroma vaš fant
obiskat, glede na to,
da je izbor prestavljen
v London?
Sem mu že namigni-
la, pa tudi staršem. Ze-
lo radi bi prišli.
Je že slišati kakšne
govorice o najlepši
med najlepšimi?
Z dekleti se zelo do-
bro razumemo in se ne
pogovarjamo o tem,
katera bo prišla med pr-
vih deset. To je zelo tež-
ka odločitev, ker so de-
kleta res zelo lepa. Po-
skušamo se zabavati.
Kaj pa hrana, spa-
nje?
Zelo rada jem in ta-
ko v Nigeriji kot tudi v
Londonu je hrana zelo
dobra. Zvečer smo kar
veliko časa proste, spat
hodimo okrog 22. ure,
zbudimo se okrog 8. ure
zjutraj, tako da je spa-
nja dovolj.
SIMONA BRGLEZ
Nataša ob odhodu z letališča Brnik.
Mišice so se po nekaj dnevih bivanja v Nigeriji vrnile nazaj v London, kamor so zaradi varnosti prestavili
letošnji izbor.
Nataša Krajnc v Londonu na gala dobrodelni prireditvi med Juiio Mortey in filmskim igralcem Bruceom Forsythom.
INFORMACIJE
25
Nagrada študentoma
Bor Pungerčič iz Zabukovice in Konjičanka Tea Fink sta dobitnika
prestižne študentske nagrade piranezi
Piranski dnevi arhitektu-
re, na katerih podeljujejo na-
grado Piranezi, so uveljav-
ljena arhitekturna priredi-
tev, na kateri že 20 let sode-
lujejo ugledni evropski ar-
hitekti, letos, na primer, tu-
di sloviti Podrecca. Na njej
arhitekti in študenti arhitek-
ture predstavijo svoje pro-
jekte na zadano temo, letos
je bila ta Vizija-realnost.
Bor Pungerčič je študent če-
trtega, Tea Fink pa tretjega let-
nika arhitekture. Med semi-
narjem na fakulteti sta nare-
dila vsak svoj idejni projekt
prenove opuščene perutnin-
ske farme v Kubedu v Sloven-
ski Istri, pri čemer sta upo-
števala zlasti, da si izjemno
aktivni krajani želijo tam več-
namenski dom, v katerem bi
lahko opravljali številne šport-
ne, društvene in družabne de-
javnosti. Vsak v svojem pro-
jektu sta si kot cilj predvsem
postavila čim bolj smotrno in
racionalno prenovo, ki bi jo
bilo mogoče, glede na skrom-
na sredstva, izvajati v več za-
ključenih fazah.
Na fakulteti za arhitektu-
ro so med 200 seminarski-
mi deli študentov za Piran-
ske dneve arhitekture prija-
vili 20 del, med njimi tudi
njunega. Študentska nagrada
Piranezi sicer ni števna, je pa
zelo prestižna in na področ-
ju arhitekture edina, razen di-
plomske študentske Prešer-
nove nagrade.
Bor Pungerčič pravi, da je
to nagrada, ki tudi študentom
odpira lažjo pot za sodelo-
vanje na različnih natečajih,
kjer lahko mladi arhitekti
razmeroma hitro pridejo tu-
di do pomembnih in velikih
projektov.
Nagrade se je silno razve-
selila tudi Tea Fink, ki pou-
darja, da je to najvišja nagra-
da, kar jo lahko prejmejo štu-
denti arhitekture in da je
predvsem potrditev petmese-
čenega trdega in odgovorne-
ga dela. BRST
Bor Pungerčič in Tea Fink
Nagrajeni projekt Tee Fink.
26
KULTURA
Ta veseli dan
kulture!
Praznovanja v spomin na pesnikovo rojstvo - Dan
odprtih vrat kulturnih ustanov
Bolj kot obletnico smrti
pesnika Franceta Prešerna,
8. februar, ki je v samostoj-
ni Sloveniji tudi državni
praznik, zadnja leta na po-
budo ministrstva za kultu-
ro praznujemo obletnico
njegovega rojstva, 3. de-
cember.
Po vsej Sloveniji bodo kul-
turne ustanove in društva pri-
pravili dan odprtih vrat, ki
se od lani imenuje Ta veseli
dan kulture!
»Z dnevom odprtih vrat naj
bi kulturo bolj približali lju-
dem in spodbudili zanima-
nje za dosežke umetnosti in
za dediščino, ki jo hranijo
kulturne ustanove. Hkrati pa
bi tako počasi Prešernovo
praznovanje prenesli tudi na
njegov rojstni dan,« se glasi
priporočilo ministrice za kul-
turo Andreje Rihter, ki še do-
daja, da bo ministrstvo za
kulturo s svojimi finančnimi
sredstvi, podobno kot lani,
poskrbelo tudi za promoci-
jo tega dneva v medijih.
Kulturne ustanove v Celju
bodo, vsaka po svojih gmot-
nih zmožnostih, poskrbele za
kar najbolj »veseli dan kul-
ture«.
V Osrednji knjižnici Celje
bo mogoče izvedeti vse o upo-
rabi elektronskih podatkov-
nih zbirk, iskanju po elek-
tronskem katalogu, podalj-
šavah izposojnih rokov in še
o čem. Delo bodo organizi-
rali v majhnih skupinah ali s
posamezniki, vse od 8. do 18.
ure, in sicer v oddelku za
odrasle in oddelku za študij.
In vsem, ki se bodo ta dan
včlanili v knjižnico, bodo po-
klonili enoletno članarino!
Ob 18. uri tega dne pa bodo
v Levstikovi sobi knjižnice
pripravili predstavitev knji-
ge z naslovom Sv. Jožef nad
Celjem in lazaristi, avtorja dr.
Bogdana Kolarja.
V gledališču pripravljajo ob
17.uri pripovedni večer za
enega igralca. Igralec Igor Žu-
žek bo pod strokovnim vods-
tvom uprizoril Levstikovega
Martina Krpana. Ob 19.30 uri
pa bo ansambel zaigral še Can-
karjevo predstavo Za naro-
dov blagor. Vstop za obe
predstavi bo na veseli dan
prost.
V Muzeju novejše zgodo-
vine Celje, ki bo odprt do
18. ure, bo tega dne vstop
prost. Poskrbeli bodo tudi
za vodstvo po razstavah mu-
zeja.
Prav tako bodo na dolgo
in široko, kar do 22. ure, od-
prta vrata Pokrajinskega mu-
zeja Celje, brezplačen pa bo
tudi ogled razstave jaslic v sta-
ri grofiji muzeja.
Pobudi za praznovanje Pre-
šernovega rojstnega dne se bo-
do tudi letos pridružili celj-
ski ljubiteljski kulturniki. Po
lanskem zgledu bodo sredi
mesta postavih stojnice ozi-
roma manjši oder in med 10.
in 14. uro mimoidočim re-
citirali ali igrali krajše odlom-
ke iz iger.
Vsakdo bo v tej ponudbi
kulturnih ustanov Celja in
kulturnikov prav gotovo na-
šel kaj zase in tako tudi pris-
peval za praznično vzdušje
v spomin na pesnikovo rojs-
tvo.
MATEJA PODJED
Večer z Jančarjem
Minuli četrtek zvečer je
na literarnem večeru v
knjižnici v Šentjurju ob-
činstvo navdušil pisatelj,
dramatik in publicist Dra-
go Jančar, s katerim se je
pogovarjal in mu zastav-
ljal vprašanja dr. Igor Gr-
dina.
»Jančarjev nastop je ned-
vomno podprl predstavo ne-
dostopnega pisatelja, ki ži-
vi v izoliranem svetu s stari-
mi zamerami. Drago Jančar
je namreč pisatelj in eden
redkih slovenskih intelek-
tualcev, ki si upa javno spre-
govoriti, da je svoboda du-
ha posameznika, ki se lote-
va političnih tem v sloven-
skem prostoru, še vedno
omejena ali nepravilno ra-
zumljena«, povzema pogo-
vor v knjižnici prof. Tatja-
na Oset.
Sicer pa ima Drago Jančar
v slovenskem hterarnem pro-
storu mesto ustvarjalca knji-
ževnega absurda. Prozo in po-
lemične članke je začel ob-
javljati že med študijem in
prejel nagrado za časnikar-
sko delo. V 80. letih je Dra-
go Jančar, po rodu Maribor-
čan, sodeloval v gibanju za
slovensko demokracijo. V
slovenskem osamosvojitve-
nem letu pa je s članki sode-
loval v zahodnoevropskem ti-
sku, kjer je mednarodno jav-
nost pozival k podpori slo-
venskih prizadevanj.
V svojih novelah in roma-
nih pripoveduje o zlu in nasi-
lju v človeku ter o nasilju ob-
lasti nad posameznikom. Zna-
na je tudi njegova drama Hal-
štat, ki se dogaja v opuščenem
rudniku, leta 1995 pa so jo
uprizorili v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje. Bil je
tudi soavtor razstave z naslo-
vom Temna stran meseca, ki
je bila pred časom na ogled
tudi v Muzeju novejše zgodo-
vine Celje.
Drago Jančar je dobitnik šte-
vilnih nagrad, med drugim tu-
di nagrade Prešernovega skla-
da, nagrade Kresnik, Rožan-
čeve nagrade in drugih.
MATEJA PODJED
Foto: MATEJ NAREKS
Gosta večera Draga Jančarja je skozi pogovor vodil dr. Igor Grdina
Helena Zorenč pri restavriranju jasličnih figur v laboratoriju muzeja.
Jaslice v laboratoriju
Prvo adventno nedeljo, L
decembra, ob 16. uri bodo
v Pokrajinskem muzeju
Celje letos prvič počastili s
praznično razstavo jaslic.
Na ogled bodo do svetih treh
kraljev, 6. januarja, pri-
hodnje leto. Razstavo jaslic
bo odprla ena izmed žena
veleposlanikov v Sloveni-
ji, udeleženk srečanja SILA,
ki bo ta dan v Celju. O zbir-
ki in pomenu jaslic bo spre-
govoril celjski opat gospod
Marjan Jezernik.
V stari grofiji muzeja se bo-
do oči obiskovalcev naužile
figuric vseh velikosti, od ze-
lo velikih do najmanjših, na-
rejenih iz razhčnih materia-
lov, od gline do svile, voska,
papirja in oljkovine. Mnoge
figurice so bile že zelo zapra-
šene ah poškodovane, zato
so jih pred postavitvijo raz-
stave z veščo roko obdelali v
laboratoriju oziroma resta-
vratorski delavnici, da bodo
lahko v prazničnih dneh za-
živele v svojem nekdanjem
sijaju.
Direktorica Pokrajinskega
muzeja Darja Pirkmajer je s
svojimi sodelavci, kustosi,
navdušena nad zbrano zbir-
ko jaslic, ki bo na ogled v stari
grofiji. »Dobršen del jih je
posodila celjska opatija,«
pravi, »ki je za razstavo pris-
pevala vse tiste jaslice, ki na
božič ne bodo postavljene v
celjskih cerkvah. Iz kartuzi-
je Pleterje pa bodo na ogled
vehke glinene jaslice. Neka-
tere zbirke so zelo stare, saj
datirajo že v trideseta leta 20.
stoletja. Med zbirkami jaslic
bodo pozornost zbujale ze-
lo majhne, osebne jashce, ki
so jih imeh opati na svojih
nočnih omaricah.«
MATEJA PODJED
Foto: AŠ
Jaslice predstavljajo tridimenzionalno podoživljanje
Kristusovega rojstva, saj se prizor ponavadi dogaja v
panoramsko oblikovani pokrajini z maketo arhitekture
in premakljivimi figuricami. Najprej so jaslice postav-
ljali samo v cerkvah, leta 1560 pa si je prve doma postav-
ljene jaslice omislila vojvodinja Konstanca Piccolomini
Aragonska v Amaflfiju. Po letu 1900 so se v meščanskih
krogih jaslice začele umikati božičnemu drevesu ali pa
so jih zamenjali tiskani primerki zložljivih jaslic.
Smeh v Zagradu
Prva ponovitev Partljiče-
ve komedije Politika, bole-
zen moja, je minuli petek v
dom krajanov v Zagradu v
Celju ponovno privabila
smeha željno občinstvo, ki
je domače gledališčnike iz-
jemno toplo sprejelo. S to
uprizoritvijo zagrajska gle-
dališka skupina nadaljuje
tradicijo gledališkega us-
tvarjanja v kraju in strnje-
nega dela zadnjega obdob-
ja.
Delo je na oder tudi tokrat
postavil domači režiser Sreč-
ko Mastnak, ki je v predstavi
zaigral tudi vlogo Francka,
poleg njega pa v komediji so-
deluje še dvanajst igralcev.
Zagrajski gledališčniki so
predstavo pričeli pripravlja-
ti že prejšnjo sezono in očit-
no jim, sodeč po predstavi
iz prejšnje sezone, komedio-
graf Partljič najbolj ustreza.
V letošnjem volilnem letu pa
je pričujoča komedija seve-
da še bolj aktualna. Zaveda-
jo se, da s svojim dejanjem
sicer niso ustvarili predsta-
ve prvega kakovostnega raz-
reda, to je v predstavi očit-
no. Očitno pa je tudi, da jih
pri tem druži pošten odnos
do gledališkega dela, medse-
bojno spoštovanje in pred-
vsem ljubezen do odrskih
desk.
Komedijo Politika, bole-
zen moja nameravajo Zagraj-
čani po novem letu uprizar-
jati tudi na gostovanjih, pa
tudi domače občinstvo je bo
brez dvoma še deležno.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Češnje v decembru
V Likovnem salonu Celje bodo drevi (četrtek) ob 19.
uri odprli novoletno prodajno razstavo z naslovom Češ-
nje v decembru. Razstavo, ki bo marsikomu pomagala
pri izbiri in nakupu prazničnega darila, pripravljajo vsaki
dve leti.
Že naslov razstave natančno pojasnjuje, da gre za mož-
nost nakupa stvari, ki so redke in posebne kot češnje pozi-
mi.
Letos se bodo na prodajni razstavi v Likovnem salonu s
svojimi deli predstavili umetniki, ki so z galerijo ali salo-
nom v preteklih letih že sodelovali ali pa bodo gostje obeh
razstavišč v bližnji prihodnosti.
Razstava bo raznolika in pisana, kot je bil program obeh
galerij v minulem letu. Na ogled pa bodo umetniška dela v
širokem spektru likovne umetnosti. Češnje v decembru, ka-
kršne bo mogoče zobati v Likovnem salonu, bodo vsako-
mur dostopne umetnine za novoletna obdarovanja, napo-
veduje dogodek kustodinja salona Nevenka Šivavec.
MP
St. 48 - 28. november 2002
KRONIKA
27
Razveljavili
kazen za roparja
Višje sodišče v Celju je znižalo zaporno kazen bratoma, obsojenima zaradi
ropa podružnice Nove ljubljanske banke v Lučah
Višje sodišče v Celju je v
petek spremenilo sodbo pr-
vostopenjskega sodišča v
Celju, ki je bila 3. julija izre-
čena vpletenim v rop Nove
Ljubljanske banke v Lučah.
Prvoobtoženi, 31-letni Mar-
ko Čas iz Mislinje, je bil ob-
sojen, ker je ob pomoči svo-
jega brata Matjaža in prija-
telja Sebastjana Veronika iz
podružnice NLB v Lučah ja-
nuarja letos odnesel približ-
no 14 milijonovtolarjev v raz-
ličnih valutah. Višje sodišče
je Marku Času, ki je bil ob-
sojen na 10 let enotne kazni,
le-to znižalo na 7 let in 10
mesecev, njegovega brata
Matjaža, ki je bil zaradi po-
moči pri ropu obsojen na 5
let in pol zapora, pa so izpu-
stili na prostost, saj mu bo-
do znova sodih.
Pritožbo tretjeobtoženega
Sebastjana Veronika, ki naj
bi obtoženega Marka Časaod-
peljal s kraja ropa, za kar je
bil obsojen na pol leta po-
gojne kazni za obdobje dveh
let, pa je višje sodišče v Ce-
lju v petek v celoti zavrnilo.
Marko Čas je med sojenjem
dejanje v celoti priznal, za-
nikal pa je, da sta mu pri ro-
pu pomagala brat in prijatelj.
Prvostopenjsko sodišče tej tr-
ditvi ni verjelo, sledilo je na-
vedbam v obtožnici, da je bilo
dejanje skrbno načrtovano,
saj sta si brata dan pred ro-
pom okolico banke dobro og-
ledala. Marko Čas je bančno
uslužbenko, ki ji je zagrozil
s pištolo, tudi hudo prestra-
šil, po ropu pa sta soobtože-
na Matjaž Čas in Sebastjan
Veronik poskrbela za njegov
umik s kraja ropa. Razen te-
ga kriminalisti roparskega
plena še niso našli, saj Mar-
ko Cas ni povedal, kam je skril
ukradeni denar.
AMS, foto: SHERPA
Bratoma Čas je višje sodišče znižalo zaporno kazen.
Namesto smrti dvajset
let za zapahi
Morilca 23-letnega Aljoše Polenška bosta čez dvajset let na prostosti - Lani
sta ga brutalno umorila v Črni gori
Vrhovno sodišče v Črni
gori je pred nekaj dnevi raz-
veljavilo sodbo, po kateri bi
morala Črnogorca 25-letni
Slavko Devic in 35-letni Ra-
do Arsovič zaradi brutalne-
ga umora slovenskega av-
toprevoznika Aljoše Polenš-
ka iz Stopč pri Grobelnem,
sama umreti pod streli.
Smrtne kazni zdaj v Črni
gori ni več, morilca bosta
za zapahi presedela dvaj-
set let, se je odločilo črno-
gorsko vrhovno sodišče. In
ta odločitev je dokončna.
Aljoša, ki je bil lani star
23 let, je bil kot avtoprevoz-
nik navajen dolgih voženj.
Usodnega 16. februarja je vo-
zil po eni največjih črnogor-
skih prometnic Kolašin -
Podgorica, ko ga je ustavil De-
vic, pod pretvezo, da se mu
je pokvaril avto. Sedel je k
njemu v vozilo, saj naj bi ga
Aljoša odpeljal do najbližjega
avtomehanika, zatem pa mu
je s pištolo zagrozil, da gre
za rop. Aljošo je najprej us-
trelil v glavo, ga nato poti-
snil med sedeže tovornega vo-
zila in še enkrat pritisnil na
sprožilec. Vse to, za nekaj sto
nemških mark in mobilni te-
lefon. Sodišče je bilo takrat
mnenja, da gre za načrtovan
Umor (kar sta obsojenca tu-
di priznala) in nepopravljivi
osebi, ki sta za okolico skraj-
no nevarni. Sodbo o smrtni
kazni sta sprejela hladnokrv-
no, a sta obžalovala dejanje.
Devic je celo v sodni dvora-
ni rekel, da ga bo pokojni Al-
joša »v sanjah preganjal celo
življenje.« Vrhovno sodišče
je svojo dokončno odločitev
utemeljilo s tem, da Arsovič
prej še ni bil kaznovan. De-
vic pa le enkrat, »...kar ne
predstavlja osnove za zaklju-
ček, da bi bilo osebi potreb-
no odstraniti iz družbe.« To-
da ubila sta ga hladnokrvno,
je že takrat menila črnogor-
ska javnost in tako meni tu-
di odvetnik, ki je zastopal dru-
žino Polenšek, Milivoj-Mi-
ro Raičevič. »Kaj takšnega ni-
smo pričakovali. Odločitev
vrhovnega sodišča sem dobil
po pošti minuli teden in na-
njo je zelo vplivalo posredo-
vanje nekaterih mednarodnih
organizacij, ki so se borile
za odpravo smrtne kazni.«
Kot smo že pisali v začet-
ku leta, so se na odločitev pr-
vostopenjskega sodišča v
Podgorici glasno in takoj od-
zvali člani Amnesty Interna-
tionala. V Črni gori tako v ka-
zenskem zakoniku ni več
smrtne kazni. »Javnost, ki je
vseskozi spremljala sojenje,
je ogorčena nad končno od-
ločitvijo. Tudi meni je tež-
ko. Predvsem zaradi druži-
ne Polenšek, ki so izgubili Al-
jošo. Toda borili se bomo še
naprej. Zaradi materialne
škode in duševne bolečine,
ki jo je morala družina ves
ta čas trpeti,« nam je v tele-
fonskem pogovoru povedal
Raičevič, ki kot sam pravi,
ne more verjeti, da se je kaj
takšnega zgodilo. Najbolj pa
so pretreseni Polenškovi, ki
so o končni odločitvi o uso-
di morilcev svojega sina iz-
vedeli iz medijev.
SIMONA ŠOLINIČ
Odločitev Vrhovnega sodišča Republike Črne gore je dokončna.
Pristrigli so
jim lovke
Kriminalisti so zaradi su-
ma več vlomov na Celjskem
priprli 19-letnega A. K. in 26-
letnega M. T., oba iz Celja.
Slednjega je preiskovalni sod-
nik po zaslišanju izpustil.
Oba naj bi 15. novembra
vlomila v stanovanjsko hišo v
Spominski ulici v Celju, pre-
gledala vse prostore, našla in
odnesla pa naj bi nakit in več
kot pol milijona tolarjev v tu-
ji valuti. Naslednji dan naj bi
vlomila še v stanovanjsko hi-
šo Ob Koprivnici v Celju, od
koder naj bi odnesla nakit, te-
lefon, 10 steklenic vina, do-
kumente, brivnik in še nekaj
drugih predmetov za okrog
šeststo tisočakov. 19. novem-
bra pa naj bi iz hiše v Travniš-
ki ulici odnesla plen v vred-
nosti dvesto tisoč tolarjev. Na
vesti naj bi imela še en vlom
Ob Koprivnici v Celju, kjer naj
bi naletela na odklenjena vra-
ta hiše, zato sta vstopila in pre-
gledala prostore. Odnesla naj
bi dva telefona, dve ročni uri
in nekaj denarja, lastniku pa
naj bi s tem povzročila za sto
tisoč tolarjev škode.
Ukradene predmete, kot
pravijo policisti, naj bi prodala
17-letnemu D. S. iz Celja, pri
katerem so večino predmetov
zasegli, mladoletnika pa bo-
do ovadili zaradi prikrivanja.
Oba osumljena sta stara znan-
ca policije, saj sta bila že več-
krat ovadena zaradi podobnih
zadev, denar pa sta porabila
za nakup mamil. 26-letniku,
ki je osumljen več vlomov v
poslovne prostore na Celj-
skem, je v času pridržanja pri-
jateljica poskušala dostaviti ma-
milo, a so ji policisti to pre-
prečili. Na sodišču se bo mo-
rala zagovarjati tudi ona.
Ovadbo pa bodo napisali tu-
di 26-letnemu G. Z., ki naj bi
novembra vlomil v garderob-
no omarico v Cinkarni, vzel
sedem tisoč tolarjev in ključe
osebnega avtomobila Seat Cor-
doba, s katerim se je odpeljal,
a ga je naslednji dan brez av-
toradia vrnil. Nepovabljen naj
bi prišel tudi v stanovanje svo-
jega znanca v Kajuhovi ulici v
Celju, za katerega je vedel, da
ga ni doma. Zaradi njegove od-
sotnosti še ni znano, kaj vse je
26-letnik odnesel. Samo v pod-
jetju VIA2 v Ulici XIV. divizi-
je v Celju je novembra s tatvi-
no povzročil za skoraj mili-
jon in pol tolarjev. Vlomil naj
bi še v pisarne v Razvojnem
centru in odnesel računalniš-
ki monitor. Slednjega je z 20-
letnim B. L. iz Celja zamenjal
za mobilne telefone. Tudi 20-
letnik bo ovaden zaradi pri-
krivanja. Policisti so pri hišni
preiskavi pri G. Z. našli poleg
denarja še večino ukradenih
predmetov.
CVETKE
• Nekdo ima očitno prebav-
ne motnje, saj je iz nedogra-
jene stanovanjske hiše na
Celjskem odnesel kar štiri-
najst wc-kotličkov, čeprav bi
mu bil eden čisto dovolj. No,
zdaj bo lahko brez skrbi ka-
kal in za seboj dodobra po-
čisril.
• Z nohti in metlo naj bi mi-
nuli teden obračunavala ne-
ka celjska partnerja. Strasti
nohtanja in metlanja so odš-
li umirit policisti, ki so si vse
potankosti pridno zabeleži-
li med svoje zapiske.
• Štirje mladeniči so se pre-
tekli teden ubadali s tatvino
goriva iz tovornega vozila. Da
jih ni sram. Te zadeve bi se
lahko lotila le dva. Kakorkoli
že, policisti so jih zalotili, dva
prijeli za ušesa in ju privle-
kli na postajo, kjer sta ver-
jetno zašpecala še drugo dvo-
jico, ki jo je s kraja ucvrla.
• Še ena bencinska. Ženska
si je na eni izmed celjskih
bencinskih črpalk natočila
kar 60 litrov bencina, plača-
la in odpeljala. Optimistka.
Po naših virih naj bi prišla le
do prvega ovinka, potem pa
je avto čudno zabrundal. Ben-
cinkelnerji so se ušteU in v
rezervoar namesto bencina
naliU kurilno olje. Ups...
Trčil v
peško
v Prvomajski ulici v Ro-
gaški Slatini se je v petek, 22.
novembra, huje poškodova-
la 69-letna peška M. Ž. iz Ro-
gaške Slatine, ki se je med
hojo želela izogniti večji lu-
ži in je zato stopila proti sre-
dini vozišča. Ravno takrat je
z osebnim vozilom pripeljal
27-letni I. I. in jo kljub umi-
kanju z desnim zunanjim
vzvratnim ogledalom zadel
v roko.
Radarski nadzor
cestnega prometa bo:
' jutri, 29. novembra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Celja;
' v soboto, 30. novembra, popoldne na območju Rogaš-
ke Slatine;
' v nedeljo, 1. decembra, popoldne na območju Šmarja
pri Jelšah;
I v ponedeljek, 2. decembra, dopoldne na območju Mo-
zirja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
I v torek, 3. decembra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Velenja;
' v sredo, 4. decembra, dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Mozirja;
I v četrtek, 5. decembra, dopoldne na območju Šentjur-
ja, popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
St. 48 - 28. november 2002
Sofija, mesto z dušo
Med Balkanom in Orientom - Glavno mesto Bolgarije si prizadeva ustvariti evropsko podobo - Bogato nočno življenje
Vsakourna menjava straže pred predsedniško palačo.
Prodajalka izdelkov domače obrti. Čipkasti prti za nekaj deset levov.
Bolgarija se nam kljub re-
lativni bližini še vedno zdi da-
leč. Za mnoge Slovence je ne
posebej zanimiva balkanska
država, ki je podobna neka-
terim državam bivše Jugosla-
vije. Vendar to ne drži, kar
takoj spoznajo tisti, ki se od-
ločijo za potovanje. Vedno več
slovenskih turistov potuje na
obalo Črnega morja. Redki pa
se ustavijo v glavnem mestu
Sofiji, ki je izredno zanimi-
vo in ima dušo pravega vele-
mesta.
V zadnjih desetih letih je
mesto z milijon tristo tisoč
prebivalci spremenilo svojo
podobo. Postaja evropsko
mesto s pridihom Orienta. Ši-
roki bulvarji, številni parki,
moderne zgradbe, trgovine
znanih svetovnih proizvajal-
cev, bari in diskoteke dajejo
mestu ob številnih kultur-
nozgodovinskih znamenito-
stih čar, ki si ga je vredno og-
ledati in podrobneje spoznati.
Fasade zgradb, ki so nekaj de-
setletij nazaj dajale vtis otož-
nega mesta, so ob vračanju
prejšnjim lastnikom in pro-
daji tujcem doživele barvno
in arhitekturno renesanso.
Hoteli dobivajo novo podo-
bo, tuje verige pa gradijo no-
ve. Tako je nova zgradba ho-
tela Hilton skupaj z nacional-
no palačo kulture [sofijski
Cankarjev dom) popolnoma
spremenila podobo Južnega
parka v neposredni bližini
centra.
Sofija pa se ni spremenila
samo na zunaj. Močno se
spreminja tudi v biti. Vedno
bolj postaja turistično središ-
če z izredno bogatim nočnim
življenjem. Koliko je nočnih
barov, klubov, diskotek vam
ne ve povedati nihče. Zago-
tovo jih je več sto. Pridružu-
jejo se še restavracije, kjer v
programih prikazujejo svo-
je folklorno bogastvo, ki ga
dopolnjujejo še s ponudbo
bolgarskih vin in kuhinje.
Vstopnina za bare in di-
skoteke je 5 levov, kar znese
pribhžno šeststo tolarjev. Pi-
jača pa ni nič dražja od pi-
jače v naših zakotnih go-
stilnah. Najboljše diskoteke
in klubi v mestu so Amor z
latino glasbo, Biad, Cacao,
Escape, Enigma, Frozen club
in drugi. Na gay sceni so vo-
dilni klubi George, Sparta-
cus, Vital.
V vseh teh barih, klubih
in nacionalnih restavracijah
se življenje začne pozno zve-
čer. Ponavadi jih odpirajo po
20. uri, »pravi« programi pa
se pričnejo okrog polnoči.
Zapirajo jih zjutraj in mar-
sikdo gre na delo kar iz lo-
kala.
Turizem icot
možnost
Bolgari so bili dolga stolet-
ja pod turško oblastjo. Pri os-
voboditvi izpod otomanskega
carstva so jim pomagali Rusi,
za kar so jim še vedno hvalež-
ni in do njih ne gojijo nobe-
nih zamer. Zanimivo je, da so
Bolgarom vse od leta 1878 pa
do 1944 vladali člani nemške
rodbine Sachsen-Coburg. Sin
zadnjega carja Borisa, ki je po;
begnil v Španijo, Simeon Sach-
sen-Coburg-Gotha, je že dru-
go leto legalno izvoljeni pred-
sednik bolgarske vlade. Zuna-
nji minister je Žid Solomon
Pasi, predsednik države pa
Georgij Prvanov, član komu-1
nistične stranke. |
Bolgari se na ta račun več-
krat zabavajo, vse skupaj pa
se jim ne zdi nič neobičajne-
ga. Tudi s tem priznavajo raz-
ličnost in dokazujejo, da jim
demokracija ni tuja.
Bolgarsko gospodarstvo je i
že vrsto let v krizi. Težka in
predelovalna industrija zara-
di zastarelosti, izgube trga in
visokih cen propadata. Veli-
ko je brezposelnih, ki se pre-
življajo na različne načine.
Dokaj dobro pa se drži tek
stilna industrija z dodelavni-
mi posli za razvite evropske
države. Številni kamioni s
tekstilnimi izdelki in hrano
vozijo dnevno proti razviti
Evropi, kamor si vse bolj že-
li tudi Bolgarija. Bolgari ve
do, kakšne so njihove pred-
nosti v Evropi, in te v zad-
njem času hitreje razvijajo.
Ocenjujejo, da bodo najbolj
uspešni v kmetijstvu in turiz-i
mu. Turizem, zlasti na črnol
morski obali, jim že prina& 1
veliko denarja. Vedno bolj I
razvijajo tudi zimski turizem
v okohci Sofije. Borovec je
središče s številnimi FlS-pro-
gami na več kot 2.000 me-
trih višine. Letos pričakuje-
jo veliko smučarjev tudi iz
Jugoslavije.
Rotunda sv. Georgi, znamenitost iz 6. stoletja.
Cez mejo brez
zapletov
Da se Bolgari zavedajo, da
je njihova prihodnost v tu-
rizmu, so začeli kazati tudi
na mejnih prehodih. Seveda
še ni vse po evropskih stan-
dardih, vendar prehod meje
ni več odisejada. Ko smo sredi
novembra s skupino avtobu-
snih šoferjev Integrala iz Za-
gorja, ki so bili na sindikal-
nem izletu, prestopali mejo,
smo formalnosti opravili v ne-
kaj minutah. Seveda pa je me-
ja še vedno posebnost. Ogla-
siti se moraš kar na štirih
okencih, da urediš vse za
vstop v državo. Policija po-
gleda potne liste in vanje vloži
kartonček, ki ga mora vsak-
do potrditi v hotelu, kjer pre-
biva in ga ob odhodu vrniti
policiji. Cariniki ne delajo te-
žav. Postopek je hiter, brez
posebnih pregledov. Na tret-
jem okencu je treba plačati
»dezinfekcijo« in cestno pri-
stojbino. Na četrtem vse to
pokazati in pot v državo je
odprta.
Za slovenskega turista je
Sofija izziv. Številni kultur-
ni spomeniki, cerkveni ob-
jekti in državne palače so
vredni ogleda. Posebej
pritegnejo pozornost kate-
drala Aleksandra Nevskega,
cerkev sv. Sofije, zavetnice
mesta, skromna cerkvica sv.
Petke, sinagoga, džamije.
narodno gledališče, pred-
sedniška palača z menjavo
straže, palača parlamenta,
spomenik osvoboditeljem,
spomenik ruski armadi in
drugo. Impozantna je glav-
na ulica Vituša, v kateri so
trgovine vseh svetovnih
proizvajalcev tekstila, us-
nja, kozmetike in drugega,
ki kaj pomenijo v svetu. Na
robu Sofije pa so megamar-
keti.
Cene v trgovinah so za naš
žep izredno ugodne. Poceni
pa je tudi življenje in biva-
nje v Sofiji. Izredno nizke ce-
ne hrane in pijač v restavra-
cijah pripomorejo k pospe-
šenemu trošenju.
MILAN BRECL
Št. 48 - 28. november 2002
30
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Aktivni
upolcojenci
Ferraiita
Delavci nekdanjega žalske-
ga Ferraiita, sedaj že upoko-
jenci, se še vedno radi družijo
in sestajajo še sedaj, ko Ferra-
iita ni več. Povezali so se v klub
upokojencev, glavni cilj pa jim
je srečevanje s pogovori o te-
žavah, ki jih tarejo po napor-
nih letih dela v livarstvu.
Naj omenimo, da je bil Fer-
ralit Žalec najstarejše kovin-
sko predelovalno podjetje, ki
ga je ustanovil Josef Lorber v
zadnji četrtini devetnajstega
stoletja. Pod njegovim vods-
tvom je Ferralit preživel šte-
vilne padce in vzpone, pred
leti pa je iz nerazumljivih
vzrokov prišel v stečaj, kar pa
nekdanje delavce ni potolklo.
Od novo nastalega podjetja
so prevzeli tudi svoj sindikal-
ni prapor, s katerim spremlja-
jo umrle sodelavce na njihovi
zadnji poti. Takega spremstva
so deležni le člani kluba, saj
se sami financirajo. Ne vedo
pa, zakaj se nekateri nočejo
vključiti v klub, saj je prispe-
vek članov zelo skromen. Še
bolj pa je nerazumljivo to, da
so potem svojci umrlih celo
užaljeni, ker je pokojni člans-
tvo v klubu odklonil.
V triletnem delovanju so v
klubu priredili vrsto izletov ter
srečanje upokojencev na Lož-
nici. Na takih srečanjih si iz-
menjajo informacije ter se tu-
di poveselijo. Srečanje starih
sodelavcev je vedno prijetno.
V klub so se vključili tudi so-
delavci, ki so bili dalj časa za-
posleni v Ferralitu, upokojili
pa so se drugje. Člani kluba so
tudi svojci nekdanjih sodelav-
cev.
V novembru načrtujejo iz-
let in tradicionalno martino-
vanje v Derbetincih pri Jur-
šincih na kmečki turizmu
Marta. Septembra so bili v Mi-
ljah, ogledali so si Luko Ko-
per, srečanje pa so zaključili
na kmečkem turizmu v Ka-
stelcu pri Črnem Kalu.
IVAN JURHAR,
Žalec
Srečanje
dveh
Elizabet
Na povabilo župnika Petra
Leskovarja, je tretji vikend v
novembru v Slovenj Gradcu
gostoval nemški zbor sv. Eli-
zabete iz Beriina. To je bilo
srečanje dveh Elizabet ob go-
du sv. Elizabete Ogrske, ki je
zavetnica župnije v Slovenj
Gradcu in tudi zavetnica žup-
nije v Berlinu, ki jo vodi slo-
venski duhovnik Izidor Pečov-
nik-Dori. Lani je župnija v Slo-
venj Gradcu praznovala 750-
letnico, župnija v Berlinu pa
90-letnico obstoja. Gospod Le-
skovar je tedaj ob obisku v Ber-
linu izrazil željo, da bi bilo le-
po, če bi se obe župniji pove-
zali, tako na duhovnem kot tudi
na kulturnem in gospodarskem
področju. Berlinčani so z ve-
seljem sprejeli povabilo in v
petek, 15.novembra, so v zgod-
njih jutranjih urah prispeli v
Slovenj Gradec.
Okrepčani z okusnim zajtr-
kom, so se podali na oglede,
najprej pod zemljo, v muzej
premogovništva rudnika ligni-
ta v Velenje, kjer so ob multi-
medijski predstavitvi doživlja-
li, kako so knapi nekdaj pre-
življali delovni dan. Posebno
doživetje je bila malica v ja-
mi! Po vrnitvi na površje zem-
lje jih zunaj čakalo presene-
čenje, harmonikarski orkester
Barbara iz Velenja, ki je goste
iz Nemčije pozdravil s frajto-
naricami in jih pogostil. Za ne-
pričakovano veselje je poskr-
bel Bojan Lajlar, ki je lani v
januarju s tem orkestrom obi-
skal Berlin. Frajtonarice so še
zadnje utrujene in zaspane Ber-
linčane do konca prebudile.
Naslednja točka ogleda je
bila kartuzija Žiče, kjer se gost-
je kar niso mogli načuditi le-
potam narave in duhovni ener-
giji, ki vlada tam, tako da so
kar pod milim nebom opravi-
li prvo pevsko vajo. Prvovrst-
no presenečenje za sicer izbirč-
ne Nemce je bilo kosilo v sred-
njeveškem okolju žičke resta-
vracije.
Zvečer so goste v Slovenj
Gradcu pozdravili vsi, ki so jih
sprejeli na prenočišče. V so-
boto so se najprej odpeljali k
slovenj egraškemu županu, ki
je Dorijevim pevcem pripra-
vil prisrčen sprejem. Tudi on
je že bil v Berlinu in ob tej pri-
ložnosti so se spominjali ta-
kratnega srečanja... Potem pa
jih je pot vodila naprej, v Le-
gen, kjer jih je pričakal dekan
Franc Rataj. Ogledali so si eno
najstarejših slovenskih cerkva,
kjer so pevci spet opravili va-
jo. Naslednja postaja je bila
Vuzenica, kjer so jih pozdra-
vili umetnik gospod Šol, ki je
pevcem podaril svoj izdelek,
velik lesen križ, ga. Darja in
stari znanec Edi, predsednik
vuzeniškega zbora. Z zanima-
njem so si ogledali Slomškov
muzej in cerkev. Tako so še
bolj spoznali blaženega Slomš-
ka, ki je nekoč deloval v tej
župniji, od letos pa je z vitra-
žem prisoten tudi v cerkvi sv.
Elizabete v Berlinu.
Dan se je nagibal k večeru
in slovenjegraška cerkev se
je napolnila do zadnjega ko-
tička. Po maši je berhnski
zbor sv. Elizabete pripravil
nepozaben koncert - poklon
sv. Elizabete iz Berlina sv. Eli-
zabeti v Slovenj Gradcu. Po
koncertu je sledilo družab-
no srečanje z domačini, ko
so prebivalci milijonskega
Berlina začutili večerni utrip
malega slovenskega mesta.
V nedeljo, na sam praznik
sv. Elizabete, je bilo ob 10.uri
slovesno bogoslužje, ki ga je
ob somaševanju župnika Pe-
tra Leskovarja in sodelovanju
diakona Janeza Turineka vo-
dil berlinski župnik Dori. S
tem je praznovanje doseglo
višek. Župnik je v nagovoru
poudaril, kako pomembne so
medsebojne vezi, povezova-
nje malih in velikih mest, po-
vezovanje različno govorečih,
a enako mislečih v Gospodu.
Berlinski zbor je ob orgelski
spremljavi ene najboljših slo-
venskih organistk. Barbare
Sevšek iz Šoštanja, pel Hayd-
novo mašo sv. Janeza in nemš-
ke zahvalne pesmi. Po maši
je direktorica galerije Mile-
na Zlatar le-to posebej zanje
odprla in jih popeljala na og-
led. Berlinčane sta prišla poz-
dravit tudi Alfonz Naberžnik,
nekdanji slovenski veleposla-
nik v Berlinu in njegova žena
Julija, ki sta bila pogosto go-
sta slovenske župnije v Berli-
nu. Župan g. Komljanec je vse
zbrane povabil na kosilo in
potem je prišlo slovo in dol-
ga pot, polna nepozabnih spo-
minov na prijazne in odprte
ljudi, ki so jih srečevali na vsa-
kem koraku.
MARINKA MOŠNIK
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencij sko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika. tednik@nt-rc. si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič
Glasbeni urednik:
Stane Špegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena Brečko-
Poklič, Simona Brglez, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Sebastijan Kopušar,
Mateja Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-.^0
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in
425-63-18
DRUŠTVO OZARA
CEUE
ponuič liudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celjo, tel.; 03 492 57 50.    ,
ZAVOD ZA TURIZEM CELEIA
CELJE
Trg celjskih knezov 9, Celje
objavlja
JAVNO VABILO
gostincem za gostinsko ponudbo
na silvestrovanju na prostem
Na Trgu celjskih knezov bo 31. decembra od 21. do 3. ure
potekalo silvestrovanje na prostem. Ker želimo prebivalcem in
obiskovalcem Celja ta večer zagotoviti kar najboljšo in kvalitetno
gostinsko ponudbo, vabimo gostince, da se odzovejo vabilu za
gostinsko ponudbo na silvestrovanju na prostem.
Pogoji:
- urejena potrebna dokumentacija
- dovoljenja na Upravi enoti Celje
- kvalitetna in času primerna ponudba
O enotni vizualni podobi, enotni ponudbi in enotnih cenah se bo
dogovorilo kasneje.
Prijave sprejema Zavod za turizem Celeia Celje, Trg celjskih knezov
9, 3000 Celje do petka, 15. decembra.
Informacije:
Zavod za turizem Celeia Celje
Trg celjskih knezov 9
3000 CEUE
tel: 03/ 42 65 766
fax: 03 / 42 65 767
e-mail: tic@celje.si
št. 48 - 28. november 2002
TV VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 24. NOVEMBRA, OB
12.10: PESEM SLOVENSKE DEŽELE
NOVA ODDAJA Z JOŽETOM
GALIČEM
Oddaja Pesem slovenske dežele je name-
njena predvsem ljubiteljem slovenske narod-
ne glasbe v izvedbi pevskih in instrumental-
nih ansamblov ter solistov, pa tudi drugim,
ki so v poplavi novonastahh domačih viž mor-
da že malce pozabili na njihove korenine.
Čeprav je glasbena produkcija v tej zvrsti
manj množična, se v oddaji zvrstijo sami
dobri izvajalci slovenskih narodnih pesmi,
njihove nastope pa bodo popestrili še zani-
mivi gosti, pripovedovalci in šaljivci. V od-
daji se zvrstijo različne rubrike: Narodna
po novem. Vaša pošta - vaše želje. Poglejmo
na koledar. Slovenska pesem na tujem. Zve-
del sem nekaj novega. Odkrijmo pozablje-
no pesem. Vaški veseljaki...
Avtor oddaje je Jože Galič, ki jo tudi vo-
di. Znani glasbenik in dolgoletni spremlje-
valec domačih viž, se je doslej izkazal kot
redaktor in voditelj na Televiziji Sloveni-
ja, napisal je več kot sto člankov za različ-
ne slovenske revije, tudi nekaj veznih be-
sedil za oddaje Radia Slovenija, ob ustvar-
janju narodno-zabavne glasbe pa so njego-
va velika ljubezen slovenske narodne pe-
smi. Je vnet zbiralec posnetkov slovenskih
narodnih pesmi, tako da bo marsikatera pe-
sem iz njegovega zasebnega arhiva oboga-
tila glasbeno oddajo Pesem slovenske de-
žele.
OB 16.20; FILMSKO PUTNO
MULTIKINO ODPIRA VRATA
Sreda bo pomemben dan za vse ljubite-
lje filma. V Celju bodo ta dan odprli mul-
tikino, zaprli pa vrata kina Union, med-
tem ko si bomo v kinu Metropol v bodoče
lahko ogledali le art filme. Odprtju multi-
kina bo namenjena tudi oddaja Filmsko
platno.
Še vedno Skrita
gesla v programu
Radia Celje
Naša igrica je pritegnila vašo pozornost,
kar dokazujejo številna pisma s skritimi
gesli, ki ste jih ulovili v našem programu.
Gesla prvega tedna so se navezovala na Ra-
dio Celje, ta teden pa so povezana z oddaja-
mi Radia Celje. Eno tedensko nagrado smo
že podelili, vendar še vedno velja, pozorno
nas poslušajte vsak dan-od ponedeljka do
petka, ko vam vsak dan v dopoldanskem,
popoldanskem in večernem programu vrti-
mo 3 skrita gesla Radia Celje. Gesla so ena-
ka pet dni, tako da če jih zamudite en dan,
jih boste lahko slišah naslednji dan. V petek
jih boste shšali zadnjič, naslednji teden jih
bodo namreč zamenjala tri nova gesla. Ko
boste zbrali vsa gesla tekočega tedna, jih poš-
ljite na naš elektronski naslov
desk.radio@radiocelje.com ah po pošti na
naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, s pripisom Za skrita gesla. Javite jih lah-
ko tudi na tel. številki 49-00-880 in 49-00-
881 eno uro pred glavnim tedenskim žreba-
njem, ki bo vsak torek ob 11.15 v novembru
in decembru.
Vsak teden bomo med tistimi, ki bodo zbra-
li 3 tedenska gesla, izžrebali nekoga, ki bo
prejel tedensko nagrado. Po štirih tednih pa
bomo nekomu, ki bo poslal čim več teden-
skih gesel ali pa morda celo zbral 4-krat po
tri gesla Radia Celje, podelili glavno nagra-
do, sanjsko potovanje za dve osebi v vred-
nosti 200.000 tolarjev.
TEDENSKI SPORED
90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 21. novembra
5.00 Zočetek jutranjega progromo, 5.30 Norodno-zabav-
na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jatk pot, 9.10
Med zaprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Podobo dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Od-
mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordono in Dolores, 23.00 No krilih ljubezni (love
songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 22. novembra
5.00 Začetek jutranjego programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15Torča, 13.40
Halo, Zdrovilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbira-
mo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20
vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študent-
ski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 23. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poroda, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice,
10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90
tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice,
14.30 Izbiromo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kroniko,
17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15
Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 24. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov-
na melodijo tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do-
mače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00
Čestitke in pozdrovi, 20.00 Glasbo iz studia Radia Celje,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postoj Slovenije
PONEDEUEK, 25. novembra
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zabovna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s
Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
16.15 Top 5 glasbenih željo, 17.00 Kronika, 18.00 Rodi ste jih
poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni progrom, 19.15 Vrtiljak
polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih
in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 26. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45Jackpot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dnevo, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju prijazne
minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10Večemi program, 20.00
Rodio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 27. novembra
5.00 Zočetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 Fullcool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20
Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra
Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regio-
nolnih radijskih postaj Slovenije


35
Zmagovalca: Sobota
in Sestre magdalenke
Na LIFFe-u so v nedeljo podelil nagrade
LIFFe seveda ni popoln pre-
sek svetovne filmske produk-
cije; vsaki zaključki so ome-
jeni na meje, ki jih postavlja-
ta izbor in številka filmov, ki
jih festival lahko zavrti. Pa
vendar se nekateri približni
zaključki lahko izvedejo. V
prejšnjem prispevku z LIFF-
e-a smo govorili o boju med
iculturami. Pri mnogih filmih
festivala je ta boj izpostavljen
tudi v obliki boja proti holly-
woodskemu obrazcu pripo-
vedovanja...
Eden najbolj glasnih upor-
nikov (poleg dokumentarne-
ga Michaela Moora) je God-
dard. Njegov kulturni boj je
boj proti Ameriki (in njenemu
filmskemu sistemu), poteka pa
na ravni vsebine in forme. Ko-
mentarji proti Spielberga - in
še čemu - bi morda bolj spa-
dali v kakšne kolumne kot v
film, poleg tega je Goddard
malce pristranski, pa vendar
je Hvalnica ljubezni precej
(verjeli ali ne) zabavna. Soku-
rou v svoji hvalnici Rusiji - Ru-
skem zakladu - jemlje pripo-
vedovanje na drugačen način...
na žalost pa njegov enokadrov-
ski sprehod po Hermitagu bolj
malo pove. (Kar spominja na
Hollywood.) Zloglasni otrok
festivala iz Cannesa je Nepo-
vratno Gaspara Noela; tudi ta
naj bi bil upornik na vseh rav-
neh. Film je v njegovem pri-
meru teza, ki jo hoče dokaza-
ti, na žalost pa jo dokazuje na
najbolj enostaven, najbolj šo-
kanten način - finejši pristop
bi bil večji izziv in v primeru
uspeha, večji uspeh. Tako pa
končni izdelek znova precej
spominja na klišejski Holly-
wood, ki ga zavrtiš nazaj.
Kaj nagrajuje Evropa? Pianist
Polanskega je eden njegovih
bolj bledih filmov. Zlata pal-
ma Cannesa je verjetno padla
predvsem zaradi tematike (Polj-
ska med okupacijo) in morda
zavesti, da bi režiserja lahko
nagradili že zdavnaj. Sestre mag-
dalenke imajo večjo težo, pred-
vsem zaradi zagrizenosti in zo-
pet tematike, o kateri je vred-
no govoriti - pa vendar je to
film, ki čisto po scenarističnih
nastavkih spada bolj v stranski
okras kakšnega festivala. Naj-
bolj jo odnese Aki Kaurisma-
ki s svojim Mož brez preteklo-
sti: to je sicer klasičen Kauri-
smaki, ki pove, kar smo že več-
krat slišali, vendar je v tem nad-
vse prepričljiv in dosleden (pa
duhovit).
Zlati kolut, nagrado ob-
činstva, za katero so tekmo-
vali filmi iz sekcije Obzorja
in zagotavlja odkup filma za
prikazovanje v Sloveniji,
prejme film Sestre magdalen-
ke (The Magdalene Sisters),
režiserja Petra MuUana.
Osebna bisera festivala sta
še dva: britanska Seksi zveri-
na izgleda, kot da bi nekdo
vzel karakterje Guya Ritchie-
ja in jih povsem prizemljil: film
je sproščen v svojem poigra-
vanju z žanrom in zato domi-
seln, Ben Kingsley pa iz svoje
vloge naredi peklenski pečat
za spomin..Italijanska Punči-
ca mojega očesa je izredno »lju-
beč«, razumevajoč film z do-
vršenimi karakterji, docela
premišljenim castingom in od-
lično igro.
Strokovna žirija 13. LIFF-
e-a v sestavi Igor Šterk (slo-
venski režiser - Ekspres, Eks-
pres; Ljubljana), Anna Ka-
rina (francoska igralka šved-
skega rodu) in Neil Young
(britanski kritik, član Fipres-
ci), je v sekciji Perspektive
podelila nagrado vodomec
filmu Sobota (Sabado/Satur-
day), režiserja Juana Ville-
gasa. Žirija je posebej ome-
nila film Morska hrana (Hai
Xian), režiser Wen Zhu.
Tokrat ne bomo spraševali,
če je 13. LIFFe potekal v zna-
menju napredka ali zaostaja-
nja; obilica razprodanih pred-
stav je dovolj zgovorna. Naj-
bolj zanimivo vprašanje zade-
va prihodnost: kaj bo za pro-
gram in obisk LIFFe-a pome-
nila vzpostavitev art mreže in
Ljubljanski Kinodvor - torej
stalna ponudba »težje videnih»
filmov? Morda je to možnost,
da se program festivala spro-
filira, izostri. In se film pri nas
pokaže v še bolj raznoliki lu-
či, kot se je do sedaj....
PETER ZUPANC
Občinstvo LIFFe-a je z zlatim kolu-
tom nagradilo Sestre magdalen-
ke.
Izbranec tričlanske strokovne komisije festivala je film Sobota.
CELJSKIH^PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (18.11. do 24.11.)
Znamenja
Znamenja so
film, v katerem
ljudje hodijo kot
duhovi, ah pa gle-
dajo, kot da vidi-
jo duhove - kot da
(akajo, kdaj jih bo-
do videli; film, v
katerem se vrata velikokrat
^rtajdejo na sredini platna,
ia sredini vrat pa človeška
figura: oseba med svetovi,
^se to postaja M. Night
Shymalanov zaš-
čitni znak. Tež-
ko, da bi temu de-
jali avtorski pe-
čat, pa vendar
Shymalan raz-
mišlja skoraj kot
slikar, ko postav-
lja ljudi pred kamero, in to
je dobro. Tudi njegova tema-
tika je značilna, je stvar pre-
mišljenega namena. V fan-
tastiko skuša vnesti reali-
zem; pokazati, kako bi »res
bilo, če bi se zgodilo to ali
to.« Zna pokazati, da je do-
volj seznanjen z korenina-
mi in dvomi svojega žanra.
(Zanimivo bi bilo vedeti, če
je naključje, da je psu dru-
žine iz Znamenj ime Hou-
dini - kot čarovniku, ki je
po marsikaterih teorijah iz-
vor oziroma prvi naravni he-
roj zlate dobe ameriških stri-
povskih superherojev, za ka-
Piše: PETER ZUPANC
tere je Shyamalan v Nezlom-
ljivem pokazal, da jih ima
precej rad. Mimogrede: be-
rite Chabonove Fantastične
avanture Kavaliera in Claya,
dobitnika Pulitzerjeve nagra-
de za 2001. Knjiga je izmiš-
ljeno realna štorija, ki pove
ogromno o tej kulturi.) Vse
našteto se sliši lepo, ven-
dar. ..
Gibson v Znamenjih po-
stane podoben Bruce Wil-
lisu; črtice ob ustih so glob-
lje kot ponavadi, skoraj ta-
ko globoke kot VJillisove;
Gibsonu celo uspe podreti
nekaj ponavadi nedotak-
njenih mejnikov svoje pre-
cej trde mimike... vendar
-   Št. 48 - 28. november 2002
niti njegova niti Phoenixo-
va igra nista kaj posebne-
ga. Shymalan tokrat razla-
ga, kako bi bilo, če bi na-
padli vesoljci - vendar brez
globalnosti Dneva neodvi-
snosti. Znamenja so v bis-
tvu lokaliziran Dan neod-
visnosti. Ideja je vsaj zani-
miva. Na začetku je celo iz-
peljana z mero posebnega,
umirjenega humorja. Toda
bolj ko se premikamo na ko-
nec filma, bolj Shymalan
prenaša težo gledanega na
povsem poenostavljeno po-
trditev vere. Vero najprej po-
trdi s pomočjo dveh izmiš-
ljotin (duhov in vesoljcev),
potem pa jo celo zamenja
za metodo dihanja in suge-
stijo. Film navsezadnje - če
seštejemo poanti - izpade kot
preprost klic obupanim
Američanom: udarite, ko-
likor morete, in verjemite!
Uspešnica poletja je bil
predvsem zaradi dobrega ti-
minga.
PETER ZUPANC
PRIHAJAJO
Moja obilna grška
poroka
My Big Fat Greek Weddingj
Igrajo: Nia Vardalos,      j
John Corbett, Michael
Constantine, Joey Fatone \
Režija: Joel Zwick
Scenarij: Nia Vardalos
Zvrst: komedija
Dolžina: 96 minut
Intacto
Intacto
Igrajo: Max von Sydow,
Antonio Dechent, Eusebio
Poncela, Leonardo,
Sbaraglia
Režija: Juan Caralos
Fresnadillo
Scenarij: Juan Caralos
Fresnadillo, Andres
M. Koppel
Zvrst: španski triler
Dolžina: 96 minut
8 žensk
8 femmes
Igrajo: Catherine
Denevue, Isabelle Huppert,
Emanuelle Beart, Fanny
Ardant, Virginie Ledoyen,
Danielle Darrieivc,
Ludvine Sagnier,
Firmine Richard
Režija: Francois Ozon
Scenarij: Francois Ozon
(po igri Robert Thomas)
Zvrst: francoska dramatična komedija
Dolžina: 103 minut
Slepa pega
Igrajo: Manca Dorrer,
Kolja Saksida, Primož
Bezjak,
Uroš Fiirts, Lotos V.
Šparovec, Silva Cušin
Režija: Hanna A. W. Slak
Scenarij: Hanna A. W. Slak
Zvrst: slovenska drama
Dolžina: 88 minut
Nevarna smer
Changing Lanes
Igrajo: Ben Affleck,
Samuel L. Jackson
Režija: Roger Michell
Scenarij: Ciiap Taylor
& Michael Tolkin
Zvrst: triler
Dolžina: 100 ininut
Božiček 2
Santa Clause 2
Igrajo (glasovi): Tim
Allen, Elizabcth Miichell,
David Krumholtz...
Režija: Michael Lemheck
Scenarij: Don Rhymer,
Cinco Paul, Ken Daurio,
Ed Decter, John J. Strauss
Zvrst: družinska
animirana komedija
Dolžina: 90 minut
Noč čarovnic: vstajenje
Hallovveen: Resurrection
Igrajo: Bianca Kajlich,
Busta Rhymes, Brad Loree,
Jamic Lee Curtis
Režija: Rick Rosenthal
Scenarij: Debni Hill.
John Carpentcr
Zvrst: grozljivka
Dolžina: 94 minut
36
NASVETI
V sladkem pričakovanju
praznikov
Težko si zamišljamo
praznike brez doma speče-
nega kolača. V kolač zame-
simo suho sadje, bodisi le-
šnike, orehe, mandlje, ro-
zine, ali pa mešanico vseh
teh dobrot. Kolač ostane
svež, če ga na debelo potre-
semo s sladkorjem. Če že-
limo prihraniti čas, speče-
mo hkrati dva kolača: ene-
ga za takojšnjo uporabo,
enega pa za zalogo. Kolač
shranimo v zamrzovalnik,
teknil nam bo tudi v popraz-
ničnih dneh.
Osnovni
recept za
icvašeno testo
Za 2 kolača potrebujemo:
1 kg moke, 1/4 žličke cime-
ta, ščepec soli, 2 zavitka su-
hega kvasa, 175 g sladkorja,
250 g masla ali margarine,
125 g rastlinske masti, 1 va-
nilin sladkor, 2 žlici ruma.
2 jajci, 1/4 litra mleka, 300
g rozin, 100 g sesekljanih le-
šnikov.
Kvas razmešamo z mlač-
nim mlekom. V skledo da-
mo moko, cimet, sol in slad-
kor. Prilijemo mleko s kva-
som in maščobo, ki smo jo
razpustili in ohladili. Doda-
mo tudi rum in jajca. Iz se-
stavin zamesimo gladko in'
voljno testo, dolgo ga stepa-
mo, da je rahlo. V testo za-
mesimo tudi rozine in lešni-
ke. Testo pokrijemo s prti-
čem, skledo pa postavimo na
toplo. Testo naj vzhaja 1 uro,
nato ga zamesimo z drugimi
sestavinami in spečemo, kot
zahteva recept.
Kolač z
marcipanom
Za kolač potrebujemo: 150
g mandljev, 100 g marcipa-
na, 4 žlice sladkorja v pra-
hu, 50 g masla ali margari-
ne, pol količine kvašenega
testa po osnovnem receptu.
Mandlje prevremo, nato jih
odcedimo, oplaknemo pod
mrzlo vodo in olupimo. Pu-
stimo jih, da se osušijo, nato
jih grobo sesekljamo. V skle-
di zmešamo marcipan, sese-
kljane mandlje, 2 žlici slad-
korja v prahu in 10 g masla,
da dobimo nadev, s katerim
polnimo kolač. Kvašeno in
vzhajano testo za kolač
raztegnemo z rokami v
obliko pravokotnika.
Po sredini testa na-
pravimo z roko
brazdo, v katero
položimo po-
dolgasto kloba-
so iz marcipana
in mandljev. Te-
sto zgrnemo z
obeh strani pre-
ko nadeva. Ko-
lač še malo ob-
likujemo z roka-
mi, nato ga pre-
ložimo na namaš-
čen pekač in ga po-
krijemo s prtičem. Na
toplem naj vzhaja še
eno uro.Pekač damo v
hladno pečico. Vključimo
jo na 175 stopinj. Kolač pe-
čemo približno eno uro. Če
prehitro porjavi, ga proti kon-
cu pečenja pokrijemo s ko-
som aluminijeve folije. Še
vroč kolač premažemo z raz-
topljenim maslom ali marga-
rino. Ko se ohladi, ga potre-
semo s sladkorjem v prahu.
Sadni kolač s
čajem
Za kolač potrebujemo: 200
g mešanega suhega sadja (fi-
ge, jabolčne krhlje, dateljne),
1/8 litra močnega pravega ča-
ja, 2 žlici sladkorja, 1/4 žlič-
ke cimeta, 40 g sesekljanih
mandljev, pol količine kva-
šenega testa po osnovnem re-
ceptu, 50 g masla ali mar-
garine, sladkor v prahu za
potresanje.
Suho sadje narežemo in se-
sekljamo. Damo ga v koži-
co, dodamo sladkor in cimet,
zalijemo s čajem in pristavi-
mo na štedilnik. V pokriti ko-
žici kuhamo sadje na majh-
nem plamenu toliko časa, da
se napoji s čajem. Vmešamo
tudi mandlje in počakamo,
da se nadev ohladi. Kvašeno
in vzhajano testo razvlečemo
na pomokani površini v ob-
liko pravokotnika. Sadni na-
dev naložimo po sredini te-
sta, sadje malo potlačimo z
roko, da se sprime s testom.
Z obeh strani zgrnemo testo
preko nadeva, kolač tudi ob-
likujemo z rokami, da dobi
lepo, podolgasto obliko. Ko-
lač preložimo na namaščen
pekač. Pokrijemo ga s prti-
čem in postavimo na toplo.
Vzhaja naj še eno uro. Damo
ga v hladno pečico, ki jo vklju-
čimo na 175 stopinj in kolač
pečemo eno uro. Še vročega
premažemo z maslom. Ko se
kolač ohladi, ga potresemo
s sladkorjem v prahu.
Orehov kolač
Za kolač potrebujemo: po-
lovico kvašenega testa po os-
novnem receptu, 150 g ore-
hovih jedrc, 1 žličko poma-
rančnega izvlečka (arome),
50 g masla aH margarine.
V vzhajano kvašeno testo
zamesimo pomarančno aro-
mo, lahko pa tudi še žlico na-
strgane pomarančne lupine.
Testo razvlečemo na pomo-
kani površini v obliko pravo-
kotnika. Orehe grobo sese-
kljamo, polovico jih potrese-
mo po sredini testa. Testo zgr-
nemo z obeh strani preko ore-
hov. Z rokami oblikujemo po-
dolgasti kolač, ki ga na vrhu
potresemo s preostalimi ore-
hovimi jedrci. Orehe malo
potlačimo, da se sprimejo s
testom. Kolač položimo na na-
maščen pekač. Pokrijemo s
prtičem in postavimo na to-
plo, da vzhaja še eno uro. Pe-
kač damo v hladno pečico, ki
jo nato vključimo na 175 sto-
pinj. Pečemo 1 uro. Še vroč
kolač premažemo z ma-
slom in potresemo s
sladkorjem v prahu.
Mandljeva
torta
Potrebuje-
mo: 350 g mle-
tih mandljev,
I      350gsladkor-
I      ja, 200 g ma-
sla ali marga-
rine, 3 jajca, 7
rumenjakov,
75 moke, vreč-
ko  pecilnega
praška, pol žlič-
ke nastrgane li-
monine lupinice,
vanilijev sladkor, 1 kg
listnatega testa, maščo-
bo in moko za tortni mo-
del, sladkor v prahu za po-
tresanje.
V skledi razmešamo zmeh-
čano maslo ali margarino in
sladkor. Dodamo mlete man-
dlje in jajca in rumenjake. Me-
šamo, da dobimo enotno
zmes, nato dodamo še vanili-
jev sladkor, nastrgano limo-
nino lupinico in moko, ki smo
jo presejali s pecilnim praš-
kom. Dobro premešamo.
Tortni model s premerom 28
cm namastimo z maslom ah
margarino in potresemo z mo-
ko. Odtajano listnato testo raz-
valjamo na debelino 3 mili-
metre. Z razvaljanim testom
obložimo dno in stene tort-
nega modela. Na testo damo
mandljevo zmes. Robove te-
sta zapognemo proti sredini,
segajo malo čez rob nadeva.
Površino nadeva poravnamo.
Tortni model damo v pečico,
ki smo jo ogreh na 150 sto-
pinj. Torto pečemo 40 minut.
Vzamemo jo iz pečice, poča-
kamo, da se malo ohladi, na-
to jo vzamemo iz modela in
pustimo, da se popolnoma
ohladi. Torto potresemo s
sladkorjem v prahu.
Orehov
zavitek
Potrebujemo: za testo: 300
g moke, ščepec soli, ščepec
sladkorja, 2 žlici olja, 1 jajce.
Za nadev: 2 jajci, 1 rumenjak,
100 g sladkorja v prahu, pol
žličke cimeta, 80 g marcipa-
na, nastrgano limonino lu-
pino, 150 g masla aU marga-
rine, žlico ruma, 250 g ore-
hov, 2 kosa prepečenca, maš-
čobo za pekač in sladkor v
prahu za potresanje.
Iz moke, soli, sladkorja,
žlice olja, jajca in osminke
litra mlačne vode zamesimo
Piše: MAJDA KLANŠEK,
gladko in voljno testo. Testi
oblikujemo v kepo, prema
žemo ga z žlico olja in pQ
krijemo s skledo. Počiva na
30 minut. Medtem pripravi
mo nadev. Zmešamo jajci ii
rumenjak, sladkor v prah^
cimet, marcipan, nastrgano
limonino lupino in 75 g meh
kega masla ali margarine
Dodamo rum in drobno s«
sekljane orehe, dobro preme
šamo. j
Razvlečeno testo premaži
mo z maslom, potresemo:
zdrobljenim ah nastrganim
prepečencem, na vrhu nam^
žemo orehov nadev. Test
zvijemo s pomočjo prta v zj
vitek, ki ga premažemo s preo
stalim maslom. Pečemo ga v
ogreti pečici pri 200 stopinja
45 minut. Po 30 minutah |
še enkrat premažemo z ra
topljenim maslom. Zavite
potresemo s sladkorjem v pr;
hu, ponudimo pa ga z vanil
jevim prelivom.
Vanilijev prelil
Za pol litra preliva potr
bujemo: 1/4 litra sladke snu
tane, 50 g sladkorja, 4 mm
njake, 10 g jedilnega škrobi
ščepec soh, vanilijev sladko
Smetano zmešamo s čet
litra vode. Odvzamemo l/J
litra te tekočine in jo zmeš^
mo s sladkorjem, rumenjal
in jedilnim škrobom. DoC|
mo tudi vanilijin sladk(Š
Preostalo tekočino osolimj
zavremo jo, nato pa odsta^
mo kožico s štedilnika. V ^
vreto tekočino prilivamo m^
mešanjem zmes sladkorja, n
menjakov in škroba. PrisB
vimo na štedilnik in med stl
panjem segrevamo, da se pn
liv zgosti. Preliv ponudili
vroč, k mlačnemu zavitku,
Marcipan naredimo sami
Drobno zmeljemo 50 g olupljenih mandljev in jih
zmešamo s 50 g sladkorja v prahu. Dolijemo žličko
ruma in zamesimo gladko testo.
Kolač iz kvašenega testa ostane dlje časa svež, Či.
ga na debelo potresemo s sladkorjem v prahu. Kola|
premažemo z maslom, nato potresemo s sladkorjem^
spet premažemo z maslom, spet potresemo s sladkoP
jem. Tako nastane debela in čvrsta sladkorna plast.
St. 48 - 28. november 2002
kVI TEDNIK
NASVETI
37
Slovenska
moda na
razpetem križu
»Poglej, koliko pogrebcev...,« je v nedeljo
zvečer, nekaj pred 21. uro, vzkliknil mimoi-
doči sredi Baragove ulice v Ljubljani. V dvo-
rano Mercedesovega servisa gospodarskih
vozil se je naim-eč zgrinjala nmožica v črni-
no oblečenih ljudi.
Seveda ni šlo za kakšno žalno slovesnost! Mno-
žica je prihajala na tradicionalno revijo blagov-
nih znamk oziroma najvidnejših slovenskih krea-
[orskih imen.
V organizaciji revije Modna Jana in pod tak-
tirko stilističnega tandema Sašo Radovič in Bar-
bara Žnidar se je tokrat dogajala novembrska
modna zgodba. Tokrat na temo gotike; arhitek-
turno in oblačilno razgibanega vrhunca sred-
njega veka. Z gotsko filozofijo verske resnice,
ki človeka usmerja od realnosti k onostrans-
tvom. Vizualno nadgrajena s cerkvenimi vitra-
ži, grbi, križi... Križ je bil vrisan tudi na vabilo
za prireditev; z željo, naj bodo obiskovalci ob-
lečeni v črno... Odgovor na vprašanje zakaj, se
je ponudil takoj ob prihodu v dvorano; mistič-
na scena s stiliziranimi vitraži ob straneh, vse
ostalo v črnem... Zato, da je še bolj efektno
izstopala bela modna steza v ob-
liki križa!
Ironično naključje glede na
položaj slovenske in tudi sve
tovne mode?
»Morda zgolj banalizacija tren-
dov, ki letos obujajo gotska
^dušja. Zato smo slovensko
modo pač želeli ujeti in na kri-
žu razpeti,« je idejo razčlenil Sašo
Radovič.
Kaj smo torej videli? Nekaj
kreatorskih zadetkov v sredino
gotskega modnega dogajanja, za
katerega so bile značilne obleke, sestavljene iz
dveh ali več razUčno barvitih delov, z vlečkami,
poudarjeno višino, z grbi, križi in drugimi sim-
boli. Všečnih pa j^bilo tudi nekaj vzdušij, ki so
poiskali inspiracijo v kasnejših zgodovinskih
obdobjih.
Kolaž, Ludvik XIV. in
čipkasta senzibiinost
Izmed vidnejših imen so izstopale izvime krea-
cije Mure in oblikovalke Zdenke Ščančar, ki je
navdušila z večerno kolekcijo v snežni belini.
Presenetila sta Akultura z asimetrično dodela-
nimi usnjenimi oblačili in Vodeb s plise-temo
Pletilni studio Draž
črno na črno, navdušile pa so
tudi oblikovalke s Celjskega.
Urša Draž, ki se je za Pletilni
studio Draž iz Velenja tudi to-
krat poigravala z volnenim večplastno-barvitim
kolažem. Celjanka Jolanda Thaler, ki prisega
na žakard, prepleten z usnjenimi nitkami. Ob-
lačila pa nadgrajuje z resami in cofki, znanimi
kot detajl na zavesah in oblazinjenem pohištvu
v obdobju baroka oziroma sončnega kralja Lud-
vika XIV. Tudi Urša Drofenik iz Šmarja pri Jel-
šah je s svojo senzibilno čipko na večernih ob-
lekah vzbudila med ženskim občinstvom mar-
sikateri poželjivi vzdihljaj.
Nenazadnje, ideje so bile kot nalašč za čas,
želje in potrebe, ki prihajajo; vključno z novo
silvestrsko obleko.
Foto: STANE JERKO
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Thaler Collection
Urša Drofenik
Št. 48 - 28. november 2002
38
GLASBA
Znani finalisti Fuii
Cooi Demo Topa
10. decembra ob 17. uri bo v Memp-
his clubu v Celju javna finalna oddaja
FuU Cool Demo Top Novega tednika in
Radia Celje. Posebna gosta prireditve,
za katero vstopnine ne bo, bosta Seba-
stian in Natalija Verboten. Poleg njiju
pa bodo nastopili še finalisti, tako ti-
sti, ki ste jih izbrali z glasovanjem po-
slušalci in bralci, kot tudi tisti, ki jih je
izbrala strokovna komisija.
Posnetke so poslušah in jih ocenili
vsestranski glasbenik Vojko Sfiligoj,
glasbeni urednik Radia Celje Stane Špe-
gel ter pevka in voditeljica Natalija Ver-
boten. V finalu bomo tako poslušali Bar-
baro Maček, Sašo Zamernik, Barbko
Peskar, Mojco Bitenc, Katjo Žohar, Moj-
co Ramšak, Jernejo Stropnik, Julijo Gaj-
šek, Biljano Vilendetič, Matejo Gorjup,
Jožico Grudnik, Martino Skurnšek, Li-
dijo Križnik, Sašo in Špelo Gajer, Ma-
nuelo Brečko, predstavil se bo tudi Al-
joša Vražič, pa tudi dve četverici de-
klet - iz Vranskega Nina, Patricija, Sa-
nja ter Teja, iz Hudinje pa Anita, Nina,
Tjaša in Katja.
10. decembra bodo finalisti razdeljeni
v dve kategoriji do in nad 14 let, v vsaki
kategoriji pa bomo prve tri tudi nagra-
dili. Nastopajoče boste ocenjevali gostje
prireditve in strokovna komisija, naj-
boljši scenski nastop pa boste izbrali
samo obiskovalci. Prva nagrada je že
tradicionalna - snemanje lastne sklad-
be v glasbenem ateljeju Goda v Celju.
.________.SIMONA BRGLEZ.
EKSPRES EKSPRES
^ Režiser Tomaž Štrucl je
končno le zmontiral že po-
leti posnete kadre za nov vi-
deospot celjske skupine Nu-
de. Po skladbah Budala, Raz-
log in M čist greii je video
verzijo tokrat dobil še četrti
single Polje sanj z njihovega
lanskega albuma Drugačna
gravitacija.
^ »Strokovnjaki« iz glasbe-
ne industrije so na pobudo
glasbenega časopisa Mojo iz-
brali najboljšo pesem vseh ča-
sov, ki obravnava tematiko
drog. Prvo mesto so zasedli
kultni The Jefferson Airpla-
ne s pesmijo White Rabbit,
ki smo jo lahko slišali tudi v
filmski mojstrovini Platoon.
The Beatles imajo na ome-
njeni lestvici kar tri skladbe,
med njimi tudi drugouvršče-
no Tomorrow Never Knows,
ki jo slavna liverpoolska če-
tverica posnela pod vplivom
v šestdesetih zelo popularne-
ga LSD-ja.
^ Te dni objavljeni album
3D bo najbrž zadnji s podpi-
som skupine TLC. Po tragič-
ni smrti najvidnejše članice
znamenitega ameriške žen-
skega R&B tria Lise »Left-Eye«
Lopes sta Tionne »T-Boz« Wat-
kins in Rozonda »Chilli« Tho-
mas le dokončali večinoma
že posnet material in za prvi
single posneli tudi videospot,
na koncertnih odrih pa ju kot
TLC ne bomo več videli.
^ Legendarna ameriška
pop-rock skupina Fleetvvood
Mac se po daljšem premoru
spet vrača na sceno. Še pred
koncem tega meseca bo iz-
šel dvojni »de-luxe« album
TJie Very Best of Fleetvvood
Mac z zbirko njihovih naj-
večjih uspešnic, ki so jih na-
nizali med letoma 1975 in
1997, spomladi pa bo na vo-
ljo tudi njihov nov studijski
album, prvi po petnajstih le-
tih. Stevie, Lindsey, Mick in
John bodo izid tega dolgo in
težko pričakovanega izdelka
seveda pospremili z veliko
svetovno turnejo.
Vodilna ameriška rap-me-
tal zasedba Limp Bizkit je ob
asistenci slavnega producen-
ta Ricka Rubina že posnela več
kot dvajset novih skladb, ve-
čino kitarskih vložkov pa sta
namesto lani odpadlega We-
sa Borlanda posnela kar pe-
vec Fred Durst in basist Sam
Rivers. Na albumu Less Is Mo-
re, ki naj bi izšel aprila, bodo
gostovali tudi člani skupin
Weezer in Korn.
^ Zaradi eksplicitnih scen,
ki namigujejo na sado-mazo
seks, je ameriški MTV iz pro-
grama črtal video za nov sin-
gle Pretty Baby najstniške
zvezdnice Vanesse Carlton.
Založba Universal je iz videa
že izrezala sporne kadre, ki
bi jih v Evropi brez težav vr-
teli tudi v prime-timeu.
^ Izbor najvidnejših del
kultnih grungerjev Nirvana
se je znašel med prvih deset
večine nacionalnih lestvic
vseh glasbeno pomembnih
držav sveta. Dobri prodajni
rezultati so število vseh nji-
hovih prodanih nosilcev zvo-
ka dvignili nad magično me-
jo 50 milijonov prodanih iz-
vodov, do sedaj neobjavlje-
nega pesem You Know You're
Rigfit pa se je uvrstila na drugo
mesto Billboardove lestvice
Modern Ročk, kjer še vedno
kraljuje udarna Ali My Life
skupine Foo Fighters, ki jo
vodi Dave Grohl, nekdanji
bobnar Nirvane.
Sveže zapečeno
Ksiht
... m PROFIT = DUŠA
(Dallas 2002)
Cena (Big Bang): 3299 tolarjev
Ocena: OOO
Siddharta so z meteorskim
vzponom in etabliranjem v
postulat domačega rokenro-
la odpdi radijske postaje, les-
tvice in druga tovrstna gojiš-
ča glasbenega dogajanja za
zvrstno podobno zveneče
skupine. Ušesom prijazno
nažiganje kitar ter mešanica
misticizma in intelektualiz-
ma je te dni klasičen recept
za podobo (vidno in slušno)
muskontarjev, ki si želijo na
r&r Parnas. Če k temu pride-
nemo še zlatega petelina slo-
venskih producentov, Deja-
na Radičeviča dobimo O.S.T.
in pričujoče KsIht. Prvi de-
lujejo kot nekakšen popstar
projekt z nasilnim mešanjem
žanrov in scenskim pozers-
tvom, zato pa so Ksihtovci
veliko bolj kompaktni in na-
ravno zveneči, brez pestici-
dov in konzervansov. Tri ki-
tare, klaviature, bas in bob-
ni se zlivajo v monolitno zvoč-
no steno, ki deluje dovolj pre-
pričljivo, potrudili so se tu-
di pri besedilih, povprečen
bralec bi dejal, da celo pre-
več. Pač v slogu mističnega
intelektualizma... Ta je na ko-
žo pisan mladi publiki, ki bo
lahko še enkrat obilno nahra-
nila svoj rjoveči spleen.
(KAKOO)
Pop norenje v Golovcu
Velika večina vas odšteva ure do jutrišnjega koncerta v
celjskem Golovcu. Na premieri velike Pop Tours turneje se
bodo predstavili Bepop, Game over, Povverdancers in Seba-
stian. V Novem tedniku smo izžrebali dva srečna dobitnika
vstopnic, Ajdo Koštrun iz Velenja in Roka Juršeta iz Ce-
lja. Vstopnici lahko dvigneta v tajništvu Novega tedna vsak
dan do 17 ure.
LOJTRNIH
Najvišjo pozicijo britanske
lestvice single plošč je ta te-
den zavzela Christina Agui-
lera s prvim singlom Dirrty
s pred nedavnim objavljene-
ga albuma Stripped. S tret-
jega se je na drugo mesto po-
novno vrnila letošnja največja
ameriška uspešnica Dilem-
ma, plesna verzija Adamso-
ve ročk balade Heaven pa je
padla na tretje mesto. V ZDA
je tudi ta teden največ single
plošč prodal Eminem. Nje-
gova Lose Vourself je daleč
za seboj pustila drugouvrš-
čeno VJork It hip-hop dive
Missy EUiot, mesto nižje pa
se usidrala kalifornijska za-
sedba No Doubt s simpatič-
no reggae popveko Under-
neatli It Ali. Med albumi se
v Ameriki še vedno najbolje
prodaja Eminemov sound-
track 8 Mile, nič slabše pa
ne gre v promet prvi samo-
stojni LP Justified Justina
Timberlakea iz skupine N
Sync. V Angliji se je na vrh
lestvice albumov takoj po izi-
du zavihtela zbirka uspešnic
irskega boy-benda Westlife,
na drugo mesto so padli nji-
hovi največji tekmeci Blue s
ploščo One Love, tretji pa je
Elton John z izborom največ-
jih hitov The Greatest Hit s
1970 - 2002.
Christina Aguilera
Missy Elliot
No Doubt!
20 VROČIH RC
GLASBA
39
Krajcarji z gosti na
Gomiisifem
Mlada glasbena skupina Krajcarji iz Podvrha med Bra-
slovčami in Gomilskim bo pripravila koncert s promocijo
prve kasete in zgoščenke Savinjski kavboj. Krajcarji so Dra-
go, Franci in David Strojanšek, dva brata in sin, ki so si
podobni kot »krajcar krajcarju« in igrajo za »krajcarje«. Fantje
so sicer samouki, vendar je njihovo igranje in petje tako, da
je všeč mnogim ljubiteljem veselih melodij. Izhajajo iz dru-
žine, kjer je doma tudi družinsko petje, njihov mentor je
Mišo Melanšek.
Predstavitveni koncert bodo imeli v soboto, 30. novem-
bra, ob 19.30 v dvorani na Gomiskem, kjer bodo njihovi
gostje: Natalija Verboten, Dolores, Milena Kolšek, Polka
punce, ansambel Francija Zemeta, Lipovšek, Dan in noč,
Habrovi fantje, Zvončki, Matjaž Ograjenšek in godba iz
Hramš, za humor pa bosta poskrbela Jaka Šraufciger in Fran-
ček Partizanček. TV
Rok Švab naj pevec?
TV 3 z voditeljem Francem
Pestotnikom pripravlja izbor
naj pevca narodnozabavne
glasbe, ki bo 8. decembra. V
konkurenci je po pet pevcev
in pevk, med njimi tudi član
odlične glasbene skupine
Modrijani z Dobrne, Rok
Švab (na sliki). Na odloči-
tev o zmagovalcu bo sicer tre-
ba še počakati, vendar je že
sam izbor med najboljše ve-
liko priznanje tako za sku-
pino kot za pevca. V ognju je
seveda predvsem njegova od-
lična interpretacija Spomin
na pevca še živi, ki bo letos
med naj vižami v Sloveniji.
TV
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Strašna
»naj vižaff
Slovenije
v soboto, 30. novembra,
ob 20. uri bo finale tekmo-
vanja »naj viža« Sloveni-
je 2002, na kateri bo na-
stopilo dvanajst mesečnih
zmagovalcev od lanskega
decembra do letošnjega
novembra. Vsi najboljši se
bodo predstavili v studiu
slovenske TV in radia, oce-
njevali pa jih bodo poslu-J
šalci in gledalci s pomoč-
jo telefonov.
Voditelja bosta Smilja Ka-
ranja in Janez Dolinar. Za
zmagovalca se bodo pote-
govali Vitezi Celjski (zma-l
govalci-decembra 2001),?
Svetlin (januar 2002), Mladij
Dolenjci (februar), Tone
Rus (marec). Slapovi
(april), Jevšek (maj), Mir-
ko Šlibar s prijatelji (junij).
Vrisk (julij). Modrijani (av-
gust). Bratje Poljanšek (sep-
tember), Nanos (oktober) ^
in Korenine (november).
Kot gost bo nastopil tudi lan-^
ski zmagovalec ansambel;
Franca Potočarja s pevci in
melodijo Dekle iz mlina.
Zmagovalec bo znan takoj
po prireditvi, vsi ansambli
pa bodo 7. decembra nasto-
pili še v revialnem delu na
Bledu. V močni konkuren-
ci odličnih slovenskih an-
samblov upamo na uspeh
dveh skupin - Vitezov Celj-
skih in Modrijanov.
TONE VRABL
Vitezi Celjsici z
novimi imeni
v imenu grofov Celjskih so Barbara pl.,
Sneziana pl. grajska in Judiana pl. (pred-
stavnice Zavoda za turizem Celeia Celje)
na posebni prireditvi poimenovale Viteze
Celjske z novimi, grajskimi imeni. Kita-
rist Sandi Knez je tako postal Strunus, Vi-
ki Ašič Hasintus, Bojan Zeme Saksus, An-
drej Zeme Trobus, Robi Marzel Basus in
Polona Podovac Padopolonija.
Vitezi Celjski veliko in dobro sodelujejo z
Zavodom za turizem Celeia Celje, grajske
prireditve pa tudi »zahtevajo« tako poime-
novanje. Vitezi Celjski bodo za silvestrovo
igrali na največjem silvestrovanju na Gorenj-
skem v Bohinju v šotoru za 3.000 ljudi, si-
cer pa se bodo predvidoma že decembra od-
pravili v studio na snemanje novih melodij,
ki jih bodo izdali na drugi kaseti predvido-
ma aprila prihodnje leto.
Včeraj so nastopili na tradicionalnem kon-
certu Klic dobrote v Celju, prejšnji konec
tedna pa na dveh koncertih na 30. reviji v
Libojah, ki je bila letos odlično pripravlje-
na, ter Štajerskem valčku v Šmarju pri Jel-
šah.
TONE VRABL
Vitezi Celjski v spremstvu potomk grofov Celjskih
Božična glasba malo drugače
v Narodnem domu v Celju bo v četrtek,
5. decembra, ob 19.30 uri nastopil meša-
ni pevski zbor iz ZDA z glasbeno skupino
The New Hope Band & Singers. V svojem
koncertnem programu z imenom Božič za
vsakogar, bodo predstavili številne božič-
ne himne, klasične in moderne božične pe-
smi ter črnske duhovne pesmi (gospel) v
slovenščini in angleščini. The New Hope
Band & Singers vključuje 22 odraslih in 11
otrok - pevcev in glasbenikov, ki so se v
Kaliforniji šest mesecev pripravljali na svo-
jo drugo turnejo po Sloveniji. Koncert bo
brezplačen.
TVOKOZAODROiVI
Modrijani z Dobrne bodo do konca letoš-
njega leta imeli kar 140 nastopov, na treh fe-
stivalih narodnozabavne glasbe pa so osvojili
kar sedem nagrad: štiri na Vurberku, eno v
Števerjanu in dve na Ptuju. Dobili so tudi zla-
tega Slavčka in bili proglašeni za najbolj obe-
tavno glasbeno skupino v Sloveniji na prire-
ditvi, ki je bila v Domžalah. V soboto, 30.
novembra, jih čaka nova preizkušnja, ko se
bodo med dvanajstimi mesečnimi zmagovalci
potegovali za naj vižo Slovenije 2002. V fina-
le so se uvrstili po zmagi v avgustu s pesmijo
Spomin na pevca še živi, ki je tudi zmagoval-
na v glasbeni oddaji Domačih 5 na radiu Ce-
lje ter večini slovenskih radijskih postaj. Za
silvestrovo bodo Modrijani igrali pri Smo-
gavc na Pohorju, 1. januarja pa v Gaberkah.
Prihodnje leto bodo od 27. julija do 6. avgu-
sta gostovali v Ameriki. Bili so tudi gostje na
promocijskem koncertu njihovih prijateljic
Navihank, katerim so podarili simpatične pli-
šaste zajčke. TV
Dorijev
večer v
Laškem ]
v petek, 29. novembra,
bo v Treh lilijah v Laškem
3. Dorijev večer, ki ga pri-|
pravlja Kvintet Dori. Pred-I
stavili bodo kaseto in zgoš-|
čenko Slovenija med zvez-
dami ter dokumentarni
film o kvintetu na video
kaseti v režiji Slavka Hre-
na.
Film traja 55 minut, v
njem pa bo prikazanih šest;
videospotov na melodije;;
Krava mu je všla, Ko svetlo^
sonce gre za goro spat. Za-
to sem muzikant. Zgubil
sem klarinet, Maček v ža--
kiju in Slovenija med zvez-
dami. Predstavljeni bodo le-
pi kraji, kjer živijo člani
Kvinteta Dori ter stari do-,
mačijski običaji.
Tokrat bodo gostje Kvin-
teta Dori Natalija Verboten,;
Nagelj, Okrogli muzikan-
ti, Californija, Druga gene-
racija iz Berlina z župnikom
Izidorjem Pečoviiikoni - Do-
iiii'in, [)lesna skupina Tač-
ke z Bleda, Folklorna sku-:
pina Antona Tanca iz Ma-
lija Gradca in Kondi Pi-
žorn. Kvintet Dori obljub-
lja dve uri dobre glasbe in
humorja ter ob napoveda-
nem tutli vrsto [irijetnih
presenečenj. Kvintet Dori |)a
se ob tej priložnosti zahva-
ljuje vsem, ki so omogoči-;
li, da se bo Dorijev večer
tudi v tretje lahko zgodil.
TONE VRABU
Št. 48 - 28. november 2002
40
* ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNii
Štirikolesni pogon za mazdoG
Japonska Mazda je letos
nadomestila svoj srednje-
razredni model 626 s po-
vsem novim avtomobilom
z oznako mazda6. Kot ka-
žejo zadnji podatki, gre
avto tako rekoč odlično v
promet, kar pomeni, da so
imeli prav, ko so trdili, da
so ga naredili predvsem za
evropski avtomobilski pro-
stor.
Avto je na voljo v treh ka-
roserijskih različicah, in si-
cer kot štiri in petvratna li-
muzina ter kot kombi, ki
mu pravijo šport kombi.
Novost, ki jo predstavljajo
tik pred zimo, pa je šport
kombi s stalnim štirikole-
snim pogonom z oznako
AWD (Ali Wheel Drive).
Navzven se ta mazda6 od
drugih komaj kaj razliku-
je. Zaradi štirikolesnega po-
gona je avto centimeter višji
oziroma za toliko bolj od-
daljen od tal, po drugi stra-
ni pa je rezervoar za goriva
nekaj manjši (62 litrov).
Kljub zadnjemu diferencia-
lu, ki vzame nekaj prosto-
ra, je ostal prtljažnik ena-
ko velik, saj v osnovni po-
stavitvi meri 490, s podira-
njem zadnje sedežne klopi
pa naraste na 1697 litrov.
Zanimivo je, da se je Maz-
da odločila, da bo šport
kombi AWD najprej ponu-
jala le s 2,3-litrskim ben-
cinskim motorjem s 162 KM
in 205 Nm navora pri 4000
vrtljajih v minuti, medtem
ko naj bi bil z dizelskim mo-
torjem na voljo kdaj kasneje.
Ob tem je avto že serijsko
dobro opremljen, saj ima po
šest zračnih varnostnih blazin,
pa protiblokirni zavorni si-
stem ABS z ojačevalnikom
zavorne moči EBA v kombi-
naciji še z nekaterimi drugi-
mi elektronskimi sistemi. Se-
rijsko so zraven še ksenonski
žarometi, pa samoprilagodlji-
va višina zadnja prema (kar
je ugodno pri nalaganju prt-
ljage v zadek), klimatska na-
prava, radijski sprejemnik s
CD predvajalnikom ipd. Zra-
ven je vedno samodejni me-
njalnik, ki mu pri Mazdi pra-
vijo activematic; slednji poz-
na tudi možnost ročnega pre-
tikanja. Mazda6sport kombi
AWD je pri nas že naprodaj,
maloprodajna cena pa je 6,66
milijona tolarjev.
MazdaG šport kombi AWD
Avtomobil-
ski salon
bo in ne bo
Zgodba okoli slovenske-
ga avtomobilskega salona
oziroma sejma se zapleta in
razpleta. Kot smo že pred
časom pisali, so predstavniki
avtomobilskih tovarn zavr-
nili možnost, da bi salon or-
ganizirali aprila prihodnje
leto na Gospodarskem raz-
stavišču v Ljubljani. Tam so
pred časom povsem obno-
vili halo A, vendar je v njej
prostora le za štiri ali pet
razstavljavcev. Prav zaradi
tega so se odločili, da salo-
na ne bo. Medtem pa Ljub-
ljanski sejem, ki je bil pred
dvema letoma skupaj z uvoz-
niki soorganizator salona,
pravi, da avtomobilski sa-
lon, takšen ali drugačen, bo.
Kako naj bi ga organizirali
brez pomoči predstavnikov
avtomobilskih hiš, seveda
niso povedali.
Opel vectra GTS
Veotra GTS ima ceno
Vectra GTS, najmočnejša oziroma najodličnejša različica novega Oplovega avtomobila,
je na slovenskem trgu znana že nekaj časa. Vendar pa uradni prodajalci vse doslej niso
imeli uradnih cen, zato prodaja tudi ni bila mogoče (ali naj bi vsaj bilo tako). Sedaj te
nerazumljive zadrege ni več. Za GTS 1,8 je treba tako odšteti 5,08 milijona tolarjev, med-
tem ko je izvedenka z 2,2-litrskim bencinskim motorjem na voljo za 5,39 milijona tolar-
jev. Vectro GTS z 2,2-litrskim turbodizelskim agregatom ponujajo za 5,62 milijona tolar-
jev, medtem ko stane najmočnejši GTS z oznako V6 7,38 milijona tolarjev. Ob tem je treba
povedati še to, da Opel za svoje avtomobile od 1. novembra naprej priznava dvoletno
splošno garancijo. To velja za vse avtomobile modelnega leta 2003 brez omejitve prevože-
nih kilometrov.
Akcija za
večjo varnost na cesti
Renault Slovenija in Svet za preventivo in vzgojo v ces^
nem prometu sta pripravila akcijo Varnost za vse. Ta akcija
je namenjena predvsem učencem četrtih razredov osnovne
šole in bo tekla vse do konca aprila 2003. Za sodelovanjem
tej nedvomno koristni in poučni akciji se je prijavilo 463
razredov iz 303 slovenskih osnovnih šol, kar torej pomeiu
da sodeluje več kot 8.300 učencev. .H
lOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
41
Oktober je (končno)
prinesel plus
Letošnji oktober je vsaj te-
daj, ko je v mislih prodaja
novih avtomobilov, majh-
na izjema. V tem letošnjem
mesecu je bila namreč pro-
daja ugodnejša kot oktobra
lani. Tako so letos pri nas
prodali 4335 novih osebnih
avtomobilov, kar je bilo za
Jest odstotkov več kot ok-
tobra lani.
V letošnjih desetih mese-
cih je bilo na slovenskem tr-
gu prodanih 45 tisoč novih
osebnih avtov. Morda te šte-
vilke napovedujejo pričako-
vanje, da bo končna letošnja
prodajna številka le zlezla čez
50 tisoč. Po pričakovanju je
tudi oktobra največ prodal Re-
nauU (1.090 vozil). To je bi-
lo za 7,5 odstotka bolje kot
oktobra lani. Volksvvagen na
drugem mestu je prodal 509
vozil (plus 8,8 odstotka),
medtem ko je tretji, franco-
ski Peugeot, letošnji oktober
končal z 2,9-odstotnim pro-
dajnim minusom (503 avto-
mobili). Med tistimi, ki so
imeli v letošnjem desetem
mesecu največji plus, je bil
Ford. Ta je prodajo zvečal za
dobrih 67 odstotkov na sku-
paj 196 avtomobilov. Konč-
no se je popravila tudi Ško-
da, ki je prodajo povečala za
nekaj več kot 42 odstotkov.
Večina prodajalcev prizna-
va, da je ugodnejša prodaja
predvsem posledica nekaterih
prodajnih akcij, kar samo po-
trjuje trditev, da brez različ-
nih popustov oziroma ugod-
nosti pri nas posel skoraj ni
mogoč. Na lestvici najbolje
prodajanih vozil oktobra ni bi-
lo presenečenj. Pred vsemi je
bil renault clio (687), peugeot
204 (307) je že zelo zaostal,
na tretjem mestu je bil fiat pun-
to (222), na četrtem pa večni
VW golf (203). Med deseteri-
co najbolje prodajanih vozil
so še VW polo, pa peugeot 307,
Citroen C3, škoda octavia, ford
focus in opel astra.
Škoda fabia
Avtoimopex ob zastopstvo Škode?
že dolgo časa se je govorilo, da bo pri zastopanju češke Škode na Slovenskem prišlo do
sprememb. Vse kaže, da se je oziroma da se bo to tudi zgodilo. Češko Škoda na slovenskem
trgu zastopa ljubljansko podjetje Avtoimpex. Kot je bolj ali manj znano, je Škoda v lasti
nemškega Volksvvagna in prav zastopniki koncema VW so večinoma tudi predstavniki
Škode. Tako kaže, da bo češko tovarno po 1. januarju 2003 tudi na slovenskem trgu zasto-
pal Porsche Slovenija, ki pri nas predstavlja koncern Volkswagen oziroma še Audi, Seat in
Porsche. Ali se bo zaradi te spremembe izboljšala tudi prodaja čeških škod, ki je bila v
zadnjih mesecih res zelo skronma, je še veliko vprašanje.
Prihodnje leto mali
Oplov roadster
Nemški Opel (General Motors) se v zadnjih letih zelo
trudi, da bi izboljšal svoj tržni položaj. Zaradi tega se je
lotil prave modelske in s tem tržne ofenzive, s katero naj bi
Upadajoče prodajne krivulje obrnil v pozitivno smer. V ok-
viru tega načrta predstavlja prve fotografije novega malega
roadsterja, ki bo nastajal v sodelovanju s francoskim pod-
jetjem Heuliez. Kaj več o tem vozilu ni znanega, ve pa se, da
Heulize za Peugeota izdeluje zložljivo kovinsko streho, s
katero je med drugim opremljen peugeot 206 CC. Avto naj
M po sedanjih napovedih na trge pripeljal leta 2003.
Popusti pri
citroenih in
Citroenu
v teh dnevih številni pro-
dajalci avtomobilov ponu-
jajo popuste. To velja tudi
za Citroen. Tako zgolj v no-
vembru ponujajo saxo VTS
l,4i, ki je na voljo v kovin-
ski barvi, poleg tega zanj
odobravajo dodaten po-
pust, kar pomeni, da je av-
to cenejši za skoraj 300 ti-
soč tolarjev. Ob tem so vse
xsare cenejše za 240 tisoč
tolarjev, za povrh pa ob na-
kupu dodajo še štiri zim-
ske pnevmatike. Tudi pri ve-
likem C5 je na voljo nekaj
popustov; med drugim je
mogoče pri posameznih iz-
vedenkah računati na več
kot 400 tisoč tolarjev po-
pusta. Pri xsari picasso, na-
juspešnejšem citroenu nas-
ploh, je popust 350 tisoč to-
larjev, medtem ko so posa-
mezne različice berlinga ce-
nejše za 300 tisoč tolarjev.
Št. 48 - 28. november 2002
48
ZANIMIVOSTI
NOVI TED^
Na VIP otvoritvi Planeta Tuš
Torkov večer nad
Celjem je razsvetlil
ognjemet, v novem
centru zabave ob
Mariborski pa se je
trlo povabljenih
znanih in manj zna-
nih. Šampanjec, iz-
brana sortna vina,
piva, topli in hlad-
ni prigrizki. Če bi
za naštevanje povab-
Ijenih porabili za
manjši telefonski
imenik debelo knji-
go, bi podobno de-
belo porabili tudi
za naštevanje do-
brot, s katerimi so
si stregli. Naslednji
dan so v hram za-
bave in nakupov
spustili še navadne
smrtnike.
Foto: GREGOR
KATIC
Podjetniki in kriminalist (z leve): Egoist Peter Thaler, gradbenik Stanko Božičnik, načelnik celjske kriminalistične
policije Robert Mravljak in Simon Erjavec, podjetje Simer.
Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek.
Sisleyjeva manekenka je poskri)ela za dvig temperatun
Razvajali so brbončicc
v gostilni Matjaž v Celju so
tudi letos proslavili praznik
mladega francoskega vina (be-
aujolais nouveau), ki pride na
police trgovin in v gostilne vsak
tretji četrtek v novembru.
Zbrana druščina preko sto u|
lednih Celjanov, med katd
mi je bilo največ stalnih stran
te gostilne, občinskih uslui
bencev in pravnikov, je ra2
grano proslavila prihod plem
nite kapljice. Pipo v sodček!
zabil župan Bojan Šrot, ki f
se ni ravno izkazal za nap
izkušenega, saj jo je obrnil n
robe. Ker je splošno znano, (
vince bolje teče dol kot gc
so imeli kar nekaj težav, da!
napako odpravili. Zato pa
zbranim vse o plemenite!
francoskem običaju pitne r
nine povedal profesor Slavi
Deržek, k francoskemu vzdu
ju pa sta svoje s šansoni dod
la Miha Alujevič in Brina 2
pančič.
BRST, Foto: h
Št. 48 - 28. november 2002