Mraa|a tii«|ai 436.jtevnm. V UiHni, i torek. km 8. ftcertn 1918. Cau 4 vtarfet utnik XLIU. Jntrmnia lsda|a v LJ«bl|uUi vse leto...............K 12-— pol leta.....•.........»• 6#— Cetrt leta...............» 3 — na mesec...............» 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi te ne vracajo. Uredništvo: Knaflova ulica ftt. 5, (v prttlKJi let«), trtefo« it. S4. Izbija isak dan 4vtrqJ. P*mmmu itovUka 4 vtearf •- Inseratl: 65 mm Otok* petit vrst* 14 vta. Pri večkrttnl toserdji po dogovoru. Na pismena naročila brci istodobne vpo«Utve naro&riae se ne oiira. Jvtrmala ftz4*Ja po poiti sa vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9-— letrt leta...............„ 4-50 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Oirtfiistv«: Kaafloit alica 5, (spodaj, Ooritte lev«), telefoa it 85. Najnovejšo vostL — Brzojavna In telefonska poročUa „Slov. Narodu". Obini zbor koroškega nemškega »Volksrata« v Celovcu. Celovec, 6. decembra. Včeraj se je tu vrsil občni zbor nemškega »Volksrata« za Koroško. Občnega zbora so se udeležili številni državni in deželni poslauci z državnim po-slancem Dobernigoni na čelu. Posla-nec Dobernig" se je peeal v svojem govoru z neinškim odporom proti jugo-slovanski nevarnosti na Kranjskem ter podrobneje označeval smotre in naloge nemško-nacijonalne politike v Avstriji. Predlog, da naj se skliee za leto 1911 zborovanje alpskih nemških nacijonalcev v Celovec in sicer s po-močjo nemških svetov iz Kranjskega, Koroške in Štajerske, je bil sprejet, in je sklicanje takega zborovanja tore j skoraj gotovo. Nemškemu »Volks-ratn« se nadalje nalaga, da nemudo-ma podvzame pri vseh nemških državnih poslancih vse potrebne korake, ki naj preprečijo, da bi se v Avstriji potom kompromisa ustanovile kake nenemške fakultete ali univerze. Zlasti pa naj protestirajo nemški napredni poslanci proti temu, da bi bili veljavni izpiti, položeni na zagreb-škem vseučilisču, tuđi za avstrijske kronovine. Argentinsko meso. Trst, 6. decembra. »Austro-Ame-ricana« poroča, da je od nje najeti parni k »Wyandotte«, ki vozi s se boj večjo množino argentinskega mesa, glasom brzojavnega poroeila že od-plul iz Buenos-Aires dne 1. decembra proti Trstu. Prihod parnika pričaku-jejo v Trstu z 31. decembrom. Kakor znano, je dve tretjini tega mesa na-menjenih na Dnnaj, ena tretjina pa ostalim avstrijskim veejim provincijalnim mestom. 9 Veliki ogrski skandal. Budimpešta, 6. decembra. Pod naslovom »Izginoli Košutov denar« prinana včerajšnji »Neuer Pester Lloyd« članek, v katerem navaja sle-deče: Pred 16 leti, ko je umri Ludovik Kosuth, se je nameravalo pokriti pogrebne stroške z dohodki prostovolj-nih prispevkov. Zaradi tega se je pri-čelo nabirati prispevke. V treh dneh je bilo nabranega 165.000 kron. 8 to vsoto je odpotoval član komisije za priroditev pogreba Ludovika Kosu-tha Karei Odvo v Turin. Ko je dospel v Turin, ga je dohitela vest, da se izvrši Kosuthov pogreb na državne stroške. Vsled tega se ta iz prostovolj-nih y>rispevkov nabrana svota ni po-rabila za pogreb, kljub temu pa me do dane« ni bil položen o tein noben račun, kam je denar izginil. Po Kosu tliovem pogrebu je komite, ki se je sestavil v svrho nabiranja teh pri-spevkov, iKjnovnokrat obrnil do Kar-]a Odvo 8 pozivom, da naj položi račun in izkaze, kako se je ta denar po-rabil. Ta pa je ćelo zadevo zavlaceval ineseee in rneseee. Ko je pa bil oolj umestni. Govornrki so «e obraćali tuđi proti ruski politiki in se izrekli proti balkanski zvezi, ki ima nanien Turčijo izrLniti iz Evrope. Med raz-pravo je prišlo opetovano do oštrih medklicev. Prihodnja seja je v sredo. Doeedaj je priglašenih nad 30 govor-nikov. Pričakuje se, da se izreče vladi zaupnica. Zanesen zrakoplov. London, 6. decembra. V blizini kraja Kirchwall je pristal zrakoplov, kateri se je dvignil v soboto v Monako veni % namenom, pluti v Švico. Eden od treh zrakoplovov z imenom Metzger je med vožnjo čez Severno morje padel v morje. ŽelecnUka nesreća. London, 6. decembra. V blizini Londona se je pripetila velika želes-niška nesreća. Dva vlaka sta zadela drug v dragega. Ena oseba je nbita, 30 težko ranjenih. Ogrska na^naiska mbormlea. Đadimpcita, 6. decembra. O^rska magnateka zbornica ima danes sejo. Na dnevnem redn so referati, poročila grospodankecra poročevalca, dopis poslanske zbornice radi kanđidatni1^ predsednižtva vrhovnegra račnnskega dvora i. t. đ. „Dalmacija kranjska služ-kinjau. Splitsko »Naše Jedinstvo« piša pod tem naslovom med drugim: Dr. Šusteršič je doigral s svojo dosedanjo politiko. Ostal je ž njo osamljen med južnim i Slovani. Sedaj, kt> ^rozi kriza ^Slovanski Kno-ti«, da jo raznet>e, se v*>ak briga za-se. Dr. Šusteršie je za to zbral okro# sebe Slovence ter privleJtel k sebi štiri Dalmatince, da šteje tsedaj njegov klub 22 članov. Šteje torej već članov, kakor kattrikoli drugi klub na slovanskein jugu, a s tem se bo računalo tako v »Slovanski Enoti«, kakor tuđi v slučaju, da bi le ta raz-padla. To se bo v danih prilikab tuđi računalo za dr. Šusteršiča, da postane mi niste r. To je pa tuđi glavni njegov smoter. Xa ta način prednjači nekaj Kranjcev pre Hrvati iz Istre. To bi (bilo dalmatinsko kolo, ki bi lahko igralo prvo vloero na slovanskem ju-j?u, kar mu tud i gre, a ne poslednjo, kakor je sedaj Dalmacija tuđi v parlamentu zadnja med jugoslovanski-mi deželami. Na vrbi je svirala. Danes je Dalmacija kranjska služkiuja in sieer v idejah in akeijah. Baron Schwarz odide? V uradniških kro^ih zatrjujejo, da je stališče dež»elnega predsednika barona Sehwarza tako utrjeno, da bo v docrlednem času za vedno zapustil kranjsko deželo. Govori se, da se je vlada prepričala, da baron Schvrarz ni sposoben za njegovo odgovorno stališče, ki zahteva pač drugaenega inoža, kakor je on. Pravijo, da je naj-resnejši kandidat za Schwarzovega naslednika v Ljubljani sekeijski svet-nik v ministrstvu dr. Zolgar, ki je ro-jen štajerski Slovenec. Vse te vesti beležimo z rezervo po dolžnosti kro-ničarjev, ne da bi hoteli žanje pre-vzeti kakršnekoli odgovornosti. Sami sebi eestitajo. Žabe leži li smo, da so kranjski klerikalci s svojim denarjem ustanovili v Splitu list »Hrvatsko Državo« v svrho, da propagira v Dalniaciji ideje, ki jih zastopa na Slovenskem naša klerikalna stranka. Kranjski kleri-kalei plačujejo iz svojega žepa temu listu tuđi urednika v osebi Frana Ženska Donadinija, ki je uradnik klerikalne ljubljanske »Zadružne zveze«. To vest smo priobčili že pred tedni, a še je klerikalci nišo upali dementi-rati, ker vedo, da je vest oprta na fakta in se da tuđi dokazati, ako je treba. Dognano je torej, da je list »Hrvaška Država« ustanovljen od kranjske klerikalne stranke, da je lastnik tega lista kranjska klerikalna stranka in da je urednik Donadini kot urednik klerikalne »Zadružne zveze« ittdi plaćan od klerikalcev. Jasno je torej, da mora »Hrvaška Država«, oziroma njen urednik Donadini pisati tako, kakor mu ukazu* j*0o iz Ljubljana. Zato je Mravaoat »mesno, ako as aadaj »Slovenac« poziva v obrambo dr. Šusteriiča na članke v »HrvaJki Državi« tor 8 po-noaom beleši, da je uredništvo tega lista podalo dr. Susteršiču to-le brzojavko: »Za Tvoj nastop v prilog dr* žavnopravnim nhtevam hrvaikim ao Ti hvaležni vsi pošteni Hrvatje. Oaat Ti in priznanje 1« Ali ima vrednoat brzojavka* ki jo je poslal plaAan fllo-vekf Saj to se pravi toliko, kakor da je dr. Šusteršič sam sebi poslal brzojavko in da je sam naročil v »Hrvaški Državi«, da mu naj pošiljajo iz Dalmacije brzojavne čestitke! Prav tako! Zadnjič smo priobčili upravičeno pritožbo radi brezbrižnega postopa-nja detektiva Gerloviča nasproti ene-mu izmed naših uslužbenoev. Sedaj čujemo, da so se na deželni vladi ven-darle odločili, da stopijo prepotentne-mu luožakarju malo na prste. Meni-nio, da je že skrajni čas, da se to zgodi, ker sieer bo detektiv že res mislil, da je njemu vse dovoljeno in da je on res vsegamogoč na deželni vladi. Apel na mestno upravo. Stanovalci na Gruberjevi, Karlo vski in Tržaški cesti se pritožujejo, da se niestna občina, odkar je vladni komisar na magistratu, čisto nič ne briga žanje. Ceste so v tako slabem stanju, da se bogu smili. Na cestah je tako blato, da šega semtertja do ko-lena, vendar pa ni nikogar, da bi se usmilil teh ljudi, ki stanuje jo ob teh cestah, ter dal oeste posuti z gramo-zom. Ce ljudje plačujejo davke, imajo tuđi pravico zahtevati, da se kaj stori žanje. Res, da je bilo prejšnja leta tuđi blato na teh cestah, toda nikoli še ni bilo takega kakor letos. In Če je bilo, se je takoj od županstva poskr-belo, da so se ceste nemudoma posule s peskom. Letos je pa na magistratu vladni komisar in se v tem oziru prav ničesar ne zgodi. Preuredba »Slovenskoga planinskega društva. Osrednji odbor »Slovenskega pla-ninskega društva« je sklical odsek za prenaredbo društvenih pravil na sejo v Ljubljano. Seja se je vršila že pretekli mesec. Xa tej seji se je so-glasno sklenilo, da se imajo pravila »Slov. plan. društva« spremeniti v toliko, da bodo v osrednjemu odboru po poverjenikih zastopane tuđi podružnice. Poverjenike bodo imenovali delegati podružnic, ki se bodo sestali na nalašč za to sklicanem zboru. Spre-inembe društvenih pravil se izvedo sporazumno s podružnicami. »Sokolov« Mlklaviev večer. Kakor vsako leto, tako je privabil tuđi včerajšnji večer nepregledno mnoiieo malega in velikega sveta v sokolsko telovadnioo. Pa kako tuđi ne, saj so znane »Sokolove« pri redi tve kot privlačnosti prv» vrate in med njimi ao Miklavievi večeri gotovo med najpomembnejšimL Kako selo ve naše ob&nstvo ceniti pošrtvoval-nost »Sokola«, je pokaaalo tuđi to pot s tem, da je poaetilo Mlklavšev večer v tako velikem številu, da je bila tuđi to pot, sioer prostorna dvorana, do zadnjega kotička napolnjena. Kako so poakakovala drobna srneća v pri-čakovanjn pomembnega trenotka, da priđe tako zaželjeni sv. Miklavžt Marsikak plah pogled pa se je izgubil tuđi tja v kot, kjer so si peklenščeki priredili svoj pekel. In res, prijetno jim ni moglo biti v peklu, ker so se tako zvirali in žvižganje se je čulo, seveda tuđi škripanje z zobmi, Če si jih nišo že oškrbali! No, prišel je vendar prijatelj maličkov v sredi svojega spremstva. Oči so so širile malim v priča kovanju in rdela so ličeca, ne-strpno so stopicale nožice. In sv. Mi-klavž je pozdravi 1 svoje varovance in jim prinesel zlate resnice s se boj. Sv. Anton pa je ž»e znasal darila. Veliko jih je bilo, ćele gore je znesel »kupaj in še ni hotelo biti konca. Pi-sčalke in trobente so se oglašale po dvorani in veselo vriskanje je svedo-čilo, da si je sv. Mislavž, ki ga je bil povabil »Sokol« med nas, naklonil drobna srčeea naših maličkov. Pred nastopom in pozneje je svirala »Slovenska Filharmonija« izbrane komade in dokaj je pripomogla tuđi ona, da je uspel večer tako krasno. Koncert »Zveze slovenskih pevskih društev«. (Kcnec.) Od istega skladatelja se je dalje pel-i »Lipa«, ki je izšla v »Novih Akordih« in se odlikuje po svoji me-lodiki, ki se kot zlata nit vleče po vseh Adamičevih skladbah. Na zbor stavi izredne zahteve, katerim je pa Zirovuikov zbor popolnoma zadostil. Neprekosljiv pa je v izvajanju narodne pesmice. G. Janko Žirovnik, izvr-sten poznavalec iste, zna skrbno spojiti v harmonično celoto zbor in pe-seni. Pravi narodni ton zadene vedno in tega nam skoraj ni treba omenjati, saj so najbolj priljubljene ravno od njega harmonirane narodne j>esmice. Zbor razpolaga z jako dobrim materijalom in če smemo kaj gosp. Žirov-nikvi svetovati, mu svetujemo to, naj pomnoži soprane, da bode zaokrože-nost še 1h>!j |)O]>olna, kot jt». Ob-činstvo zboru ni štedilo z aplavzom. — Kot drugo društvo je nastopilo delavsko pevsko društvo »Slavec« pod vodstvom goep. Al. Lajovica in je že-lo za prav dobro izvajano pesem »Na dan« zasluženo priznanje. SploSnat sodba o »Biavcu« je, da je tekom zadnjega leta kolosalno napredoval. 2e sam &tevilni nastop (58) je iraponiral občinstvuf in ko je pokazal še svojo vzorno disciplino, je bilo občinstvo oearauo. Pev«»ki materijal je v splos-nem jako dober, posebno barvit je prvi ba*, a tenorji se odlikujejo po svoji moći. Vokal i zaci ja je dobra, frazi ranje povsem pravilno, v pr^dnaaa-nju »e jim posna rutina. Pohvaliti moramo *<*>p. Vouka kot odličnoga baritoniata, sioer forsira v vi&ini, a v srednji leti je njegov glas prav lepo bar van. Na to je na stop i 1 solist dr. Pave! Kosina in zapel itiri solospeve od skladatelja Gerbiča. Najbolj itmed teh je u gaja 1 a »Trubadurka«, mična, ne/na pesmica, odlikujoča se po svoji nielodijoznosti, kakor že naslov sam pove. Najtežja pa je »Pogled v ne-dolžno oko,« ki zahteva od solista kar najboljši materijal in fino prednai*a-nje. Tu pa tam se spomnimo ob tej pesini na nekaj znanega, kar smo ze nekoč slišali in čisto v ozadju zaznanio ono obupno resignacijo, ki jo tako pogosto sreću jemo v Gerbioevih skladbah. Posebno stopa na dan v »Akordu v molu . . .,« kjer nam skladatelj z malimi sredstvi izjemno veliko pove. »Nihče ne ve . . .« se pa odlikuje po svojih finesah in dobrem zanosu. Goep. dr. Pavel Kozina ima izborno solo gosp. Gerbiča in čisto razumljivo je, da ga drugi ne ume pred-našati kot on sam. Njegov glas zveni v tenorsko - baritonski leži nad vse prikupno, ko jo pa prekorači, se čuti v glasu nekaka napetost, ki pa izgine, če poje piano. Občinstvo mu je bilo prav hvaležno za ta užitek. Pevski zbor »Glasbene Matice« je nastopil pod vodstvom konce rtnega vod je g. Hubada v dveh zborih, z Gerbičevo »Slanco/Merkur«. Naslov pesmi je »Ljubici<. Skladba je neverjetno težka iu kro-matieiii }>ostopi easih naravnost pre- tirani, zahtevajoc od posameznika v — ■________________________________________ LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Sanein je brez težav izposloval oblastveno dovoljenje, izkopati truplo svoje hčere Olge in je prepeljati v Trst. S tem je bila dana možnost, pre-iskati po strokovnjakih, če je Olga umrla naravne smrti, ali če je bila zastrupljena, V vaši sami se je razvedela stvar sele zadnji dan, ko je župnik dal grol>okopu dotično naročilo. Vsa vas je strmela. Vsakemu je bilo znano, da 6O Olgo na njeno lastno željo pokopali na vaškem pokopališču. Vaščani so starega gospoda Sancina dovolj poznali in vedeli, da mora imeti svoje posebne vzroke, da pusti svojo hčer izkopati. Ce so se v prvem hipu nekoliko jezili,češ,zakaj je ne pusti v miru počivati tam, kjer je sama hotela biti pokopana, je bil temu vzrok Jbo, da nihče ni vedel, čemu da to hoče stari Sanein izvršiti. A ta besedičenja so hitro utihnila, kajti naenkrat se je vedelo po oeli vaši, da je bila Olga zastrupljena. Nihče ni nič gotovega vedel, še tega ne, kdo mu je to pove-dal. Vsi so to naenkrat vedeli, vei so se plaho ^pogledavali, samo Jula se je smehljala. Proti poldnevu sta se s posebnim vozom pripeljala dva tuja gospoda, ki sta se najpreje oglasila v župnišču in potem šla \ mrtvačnico, kamor so bili grobokopi prinesli izkoj>ano krsto. Tuja gospoda sta bila tržaška zdrav-nika. Prineshi sta seboj vsak svoj to-bolec, poln in^trumentov in priprav in ko je bila Lrsta odprta, sta začela svoje delo. Med tem sta tuđi Sanein in dr. Grebene prišla v vas. Prišla sta peš in se ustavila v vaški krčmi, ker je bilo domenjeno, da počakata tamkaj na zdravnika. Oba sta bila vznemirje-na in ta vznemirjenost je rasla in rasla, ker se zdravnika dolgo časa ni-feta vrnila- Ne vem, kaj mi je, je vzdihoval Sanein, a zdi se mi, da me nekaj davi in da mi kar zastaja srce. Ne razburjajte se, go«pod Sanein, je dejal dr. Grebene, dasi je bil sam do skrajnoeti razbnrjen, tako da je komaj govoril. Zdravniki so fleg-matični ljudje, katerim se nikoli ne ruudi in take preiskave trajajo vedno dolgo časa. Grebene sam ni verjei, kar je go-voril, a zdelo se ma je potrebno, da nekaj reče, da bi se stari gospod pre-več ne razburjal, dokler ni bilo potrebno. Končno sta prišla sdravnika. Sanein in Grebene sta ju videla priti po vaši. Oba sta trepetala radoveđno-sti, a ništa se upala iti zdravnikoma nasproti, ker je bilo na cesti polno ljudi in sta se bala slabega porocila. Zdravnika sta stopila v sobo. Sancinu so se noge tako tresle, da se je moral vsesti.Nobene besede ni spra-vil iz sebe, samo prestrašeno je oči upiral na zdravnika. Dragi gospod Sanein, je dejal starejši sodnik, nikar se ne ustrašite, a jaz ne morem dovoliti, da bi zdaj prepeljali truplo svoje hčere v Trst. Po svoji dolžnosti moram napraviti ovadbo na državno pravdništvo. Kakor smrt je bil Sanein bled, ko se je pri teh besedah dvignil s svojega stola. Moja — Olga — je — torej — bila------- Zastrupljena, ga je prekinil zdravnik. Jaz in moj tovariš sva truplo najftkrbneje preiskala. Našla sva siedove arzenika, med tem ko so bila pljuča v takem stanu, da bi bila pokojna vaša hči v normalnih razme-rah še vec mesecev živela, da ni za-užila strnpa. Stari gospod je zadrhtel, dvignil je obe roki, se zazibal in bi bil pade], da ga ni ujel dr. Grebene a Sele 6&z precej čaaa je prišel Sanein k sebi, tako da gra je bilo mogoče odpeljati na njegovo kampanjo. Zdravnika sta se odpeljala v Trst, med tem ko je ostal dr. Grebene pri Sancinu do večera . Tedaj sta se pripeljala iz Trsta dva policijska funkcijonarja. Imela 8ta naročilo« dm se majpreje oglasita pri Sancinu in govorita % dr. Greben- " ' ' - . .— J. - „i ,- —i..,,— ,|, t cem. Ko je bilo to opravljeno, sta sa v spremstvu dr. Grebenca odpeljala v vas, kjer je prebival Svetlin. Voz se je ustavil zunaj vaši. Cesta je bila že zapnšeena, ker so l>ili ljutlje že vsi doma, in vsled teg'a ni nihče zapazil prihoda tujcev. Gospoda, prosim vaju še enkrat, ravnajta obzirno, kolikor je mo$roče, je rekel dr. Grebene policijskima uradnikoma. Obdolžitev je sicer prozna, ali krivda še ni dokazana. Jaz bon* ostal za vozom, da vidim, kako se stvar izvrši. Svetlin je sedel z Elviro in z va-škim učiteljem pri večerji, ko je prišla v sobo dokla in je javila, da želita dva tuja človcka z gospodom govoriti. Tuja človeka ob iako pozni uri! se je začudil Svetlin. A vstal je takoj in hotel tuja človeka v sobo pokli-cati. Na lamem bi rađa z vami grovo-rila, je pripomnlla dekla; peljala sem ju v salon. Naglih korakov je vstopil Svetlin v svojo skromno sobo, ki je slazila za salon. S kom imam čast govoriti f je vprašal Svetlin, ko je pozna obiako-valea pozdravil. Nameeto odgovora je eden nrad-nikov vzel iz žepa pisanje in je poka-zal Svetliuu, obenem pa rekel: (Dal> pHfcodmjfe.) aboru prav dobroga pevea. Obtadfljt-mo potpun zborovoclje, da nauŠi v tako pičlem času taka teika dala tako eksafctno in dobro. Kot zadnji nastop je Ml naatop meian«ga ibora »Cital-niče« v Kranjn. Proizvajali ata sa točki »Bar&iea«, narodna, harmoni-rai O. Dev, ter »Zaman pod oknom«, osmeroglasen medan zbor od E. Ada-miča. Pevski zbor se odlikuje po prav dobrih ženskih glasovih, katerim pa nišo sorazmerni moiki glasovi. Zbo-rovodja gosp. V. Rus je v tej svoji stroki prav dobro na mestu in na vsa-Itogar naprav njegova mirnost naj-boljši vtisk. Skladba »Zaman pod oknom« je ena najtežjih Adamičevih del. Prehodi so silno lepi, a obenem tuđi jako težavni in treba je mnogo truda, predno se izvedejo brez napar ke. Konec te i)esrai je posebno izrazit i n občudovali smo izvajalce, s kako lahkoto in gotovostjo nastavljalo tako fortissinio, kot še mnogo težji pia-uis&inio. Mešan zbor »Citalnice« sme-uio brez bojazni uvrstiti na odlično mesto najboljših mešanih zborov, kar jih premoremo. — Tako je torej i*-"^ledal prvi koncert »Zveze slovenskih l>evskili đruštev« in vsakdo je moral biti povsem zadovoljen. b» Slovensko deželno gledalUee. Danes zvečer prvio H. ibsenova drama »Stebri družbe« (za par-abo-nente). — Gosp. Fr. Bohuslav je obolel in mora nekaj časa mirovati. -- V četrfcek sta dve predstavi. — V soboto opera »Tannhauser«. Zamenjan dežnik. Pri nedeljski predstavi »Tann-hauserja« je uekdo v garderobi na le-vi strani od vhoda zamenjal dežnik na št. 53. Dotičnik se poziva, naj ne-umdoina vrne g-arderoberki dotični dežnik, kjer dobi svojega. Papež — zagovornik iredente. Rimska »Tribuna< prinaša po-samezne. odstavke iz nedavno izišle senzačne knjige bivšega i>olieijskega ravnatelja Bondija, najvišjega cu-varja papeške palače. Bondi zavrača na podlagi dobrih privatnih infor-macij donmevanje, da je bila Italija udeležena pri proglasit vi veta, kate-rega je v imenu Avstrije podal kardinal Puszvna proti izvoiitvi Ram-polle za papeža. La^ki vladi je bila oseba bodočega papeža popolnoma I>o^traiiskega pomena. V knjigi se opisuje, kako je bil papež vznemir-je-n vsled mesinskega potresa. Pija X. so le težko zadržali, da ni šel v Mesino. Nadalje piše Bondi o življenju papeževe švicarske garde. Ta straža je večkrat ponoći popivala z Jaško policijo in se popolnoma pijana vraćala v Vatikan. Policijski čast-nik je stražo popolnoma pardoniral, za kar se mu je ta s tem hvaležno iz-kazovala. da mu je poročala o raznih interesantnih dogodkih v Vatikanu. Kondi piše v toj knjigi tuđi o poli-tičnem mišljenju papeževem. Opisuje *ra kakor velikega prijatelja iredente. Kakor pravi Bondi, je haje ce-sar Franc Jožef prosil papeža, naj l)i skofi in duhovniki v Dalmaciji in Istri sodelovali v boju zoper iredento 8 tem, da bi pridigovali — seveda no direktno — zoper Ttalijo. Obenem K& je prosil, naj bi se benečansko du-hovništvo veo ne udeleževalo ireden-tovske agitacije v Trstu in na Tri-dentskem. Papež ni hotel ugoditi tej želji ter jo je direktno zavrnil. Kakor knez miru ne more ugoditi cesarjevi želji. Po veckratni prošnji so napo-sled poslanika Szecsena odpoklicali na Dunaj, toda tuđi to ni pomagalo. O tem papeževem političnem nazira-njn priča še drug dogodek, katerega Bondi pripoveduje. Spremil je veliko laško družino s Tridentekega k pape-žn v avdijenoo. »Od kod ste!« je vpra-šal Pij X. — »S Tridentskega.« — »Redenio o irredento?« — »Irreden-to,« jo bil odgovor. — »To je nesreča,« je rekel na to papež, umolknil ter po-stal žalosten. — Ta poročlia so prav verjetna, ge vpoštevamo postopanje rimske kurije napram Slovencem in Hrvatom v Istri in Dalmaciji. Razne stvari. _ * Mati božja ukradena. Iz Vra- tLslave poroeajo, da so ukradli tatovi v cerkvi v Sosnowczah, ki stoji ob zelo prometni glavni cesti, Mater l>ožjo. * HimoMor ▼ SIMrljL TNrtajraa fiditik v Ifarinakn aa rihudki tili-nici ja bil poneveril ogromne vaote denarja. Ko je priala revisijaka. komi-aija. in poneverbe ni moga! we& sakriti, se je uatteliL * VlomilcL V Draždanih so po-okusili v lomiti tatovi v piaarno neke premogokopne družbe. Nočneaja čuvaja, ki je tatove prestrigel, ao vlomilci uBtrelili. * Oder se podrL V novoxgrajeni cerkvi v Simmeringu na Dunaj u se je podrl oder, na katerem so stali trije steklarji, ki so padli vsi 8 me-trov globoko in dobili precej teike poškodbe. * Dave* na mačke v Parisu. Ravno kar se je razvedelo po Parizu, da misli upeljati mestna uprava da-veik na mačke. In koj je bil ves Pa-ria po koncu, ker mačke so ljubljen-ke nežnih Pariiank. P;i tuđi u metni-ki in pesniki so zaljubljeni v mačiće. Krog 600.000 mačk živi v Parizu. Vest o obdačenju mačk sicer še ni po-trjena, vendar bi utegnila inestni blagajni prinesti precej dobička, pre-eej jeze in dela tuđi policiji, vsled česar je sprejeti to vest z vso rezervo. * Smrtna obsodba. V soboto je bil obsojen pred poroto v Pragi 32-letni knjigovodja SvoboS skofovim priporočilom« izhaja v Hamu na Westfalskem »kat o liski družinski list, ilustrovan tednik za pouk in zabavo katoliškega ljudstva.« Generalno zastopstvo tega novega propaga-torja neumnosti in mračnjaštva ie prevzela židovska knjigama Josip Kubiiistein na Dunaju, da bo ta obskurni in škodljivi list razpečava-la po eeli Avstriji in Ofrrski. Židje in klerikalei v bratskein ohjemu! In obema se oede sline po težko prislu-ženih grroših neumnih trpinov! * Gražnja. Jamski inženir Karei Vorlalek severnoželezniškega premogokopa je dobil pred kratkim grozi Ino pismo, da ara bodo delavci ubili, i-e ne bo drugače postopal z njimi. Aretirali so kot sumljiva, da sta pisala to pismo dva sele pred kratkim odslovljena delavca. * V avstro-ogrski armadi je bilo po vojaškem koledarju v pretecnem letu 42% Slovanov, 29% Nemcev, 18% Madžarov, 5% Rumuncev in 1% Lahov. V ogrskih polkih je bilo 52% Nemadžarov in 48% Madžarov. Med Nemadžari je 18% Rumuncev, 17*4% Slovanov in 166% Nemcev. * Davek na muzikalične avto-mate. Praski mestni svet je razposlal na vse hi^ne j>o»estnike vprasalne pole o klavirjih, harmonijih, gromofo-nih, fono^rafih in drugih muzikalič-nih avtomatih ter zabavnih in prido-bitnih instrumentov. Daje hoče občina vpeljati nov davek na to godbeno orodje. Zdrava in dobra misel! * Otroško truplo na pošti. Iz Krakova poroeajo, da so prišli na jK>6ti v Okoczvmu na sled strašnomu grozodejstvn. Poštni sel je dobil za iifko kmečko družino zavitek z napisom »čevlji« iz katerega pa je ka-j>ala tekočina. Ker je mislil sel, da gre za vtihotapljenje kake tekočine, je javil stvar poštarju, ki je dal zavitek uradno odpreti. Notri pa so našli truplo 14 dni starega otroka, za-vitega v platno in nepremocljivo tkanino. Otrok je imel roke in nogre zvezane, usta pa zamašena z volno. Pošiljatelj je tedaj otroka odpoelal živega, ki pa se je sele v zavitku aa-dušil. Oddal je pošiljatev v Krako-vu, naslov je pisan precej neokretno, morda je izpremenil poKljavec pka-vo. Đasiravno adresati ne vech> prav nic o poHiljalen, vendar «nmi policija neko tajno še neodkrito zvemo. AH •# Maswytova razkritja resničoa ali ne? L DuAa>ki lift »Die Zeit« priob-čnje razgovor s profeeorjem dr. Ma-sarTkom o mani aferi glede falsificiranih Friedjungovih dokumentov. Ker je v tem razgovoru dr. Ma-saryk razkril nekaj novih momentov in ker je navedel tuđi nekaj podrobnosti kot dokaz, da so trditve falsifi-katorja Vladimira VaŠića osnovane, priobčujemo v powetiku razgovor, ka ga je imel eden izmed sotrudnikov lista »Die Zeit« s poslancem dr. Ma-sarvkom. Dr. Ma«aryk je rekel med drugim: Vse svoje trditve glede Friedjun-govia dokumentov vzdržujem v pol-nem obsegu, ker imam glede vseh svojih razkritij v rokah objektivne dokaze. Navesti hočem nekatere podrobnosti, ki jih dosedaj še nisem iz-ročil javnosti. Za VaŠićeve falsifikacije Friedjungovih dokumentov sem izvedel potom poslanca Šupila in vseučiliškega profesorja dr. Boza Markovića, pred-sedniki* »Slovanskega Juga«. To, kar je Vašić navedel o svoji zvezi z u radni ki avstrijsfcega poslani-štva, v danern položaju ni bilo neino-goče, marvec naravnost verjetno. Vendar pa je bilo potrebno, da se objektivno preizkusi njegova verodo-stojnost in da se kritično presodijo njegovi dokazi. Mi bi lahko primerjali nam iz-ročene ponarejene zapisnike »Sloven-skega Juga« in »Narodne Obrane«, ki jih je prepisal Vašić, z dokumenti o Friedjungovem procesu, ako imajo oboji eno in isto pisavo. V to svrho sem prosil sodisče za vpogled v sodni akt o Friedjungovem procesu. Da se mi vpogled ni dovolil, je znano. Na ta dokaz pa nisem pol a ga 1 mnogo važnosti, ker bi bilo s tem samo dokazano, da je Friedjungove dokumente spisal Vašić, a za-me pa je glavno vprašanje to, alko je Vašić ponaredii one dokumente v službi uradnikov avstrijskeg"a poslaništva in ako so mu ti uradniki daj ali navodila glede falsifikacije. Sicer pa si je mnogo tožiteljev v Friedjungovem procesu natanko ogledalo one, sodišču predložene dokumente in ti so predloženo jim Vaši-ćevo pisavo takoj spoznali za pisavo legendarnega tajnika »Slovenskega Juga« — Milana Štefanovića. Potoval sem v Belgrad, da oseb-no izprašam Vašića. Vašić mi je navedel mnogo podrobnosti, ki so dokazovale njegovo intimnost, zlasti z gospodom Swien-tochowskim. Moji prijatelji so o teh podrobnostih poizvedovali in dognali, da je Vašić govoril resnico. Vašić je na primer pripovedoval med drugim, da so ga nekoč pri Swientochovskem pogostili s srbskim kolačem, kar se mu je zdelo zelo čudno, ker je vedel, da soproga poslani-škega tajnika ni Srbinja. Poizvedbe so dognale, da je neka stranka v hiši ob navedenem času podarila dotični srbski kolač gospe SwientochowHki. Nadalje je Vašić pripovedoval, da je nekega dne, ko je bil ravno pri 8wicntochowskem, policija prišla v hišo iu spravila falsifikatorje v nemalo zadrego. Poizvedbe so dokazale, da je dejansko ob navedenem času prišel policijski komisar v hišo, ker neka stranka v hisi ni plaćala zapad-le menice. Tretji zgled: Vasič je zatrjeval, da je z ozirom na bolezen, ki se je pojavila v rodbini, nasvetoval Swien-tochowskemu novega zdravnika — dr. Simonovića. Tega zdravnika smo zaslišali in njegov diarij je natanko potrdil Vašićeve navedbe.. Besničnost Va&ićevih podatkov pa se je dognala tuđi iz diarija prejšnjega hišnega zdravnika rodbine Swientoehowski. Ti in drogi, popolnotna sigurni objektivni dokazi potrjujejo, da je Vaftić v v*eli podrobnostih govoril reanioot potrjujejo pa tuđi, da je bil • tajnikom avvtrijskega poslaniitva v tako intimnem rannerju, v kakrftnem bi ne iBOgel biti navaden dobavitelj f^ltffikairij. Bmvmnm porodila. JDoaaJt 5. đaeembra. lati momenti« ki ao vplivali na sadnji ugodni toden-ski borzni zaključek, so bili še na vće-rajšnjem trgu, tako da je bila tonden-ca včeraj odločno vztrajna, četodi je nekoliko trpela pod neugodnimi poroci! i iz New Yorka in vsled volilne borbe na Angleškem. Promet je bil živahen in zlasti se je povpraŠevalo na dopoldanski borzi po bančnih pa-pirjih. Poskočile so zopet orodarske in Avstria-einail akcije ter aevero-ogrske tovarniške akcije. Tuđi nekatere rente so bile vis je. Devize so ne* koliko popustile. Bančni report je znašal 4?/4—413/i«%. Ll«Mlamaka »Kreditna banka v Ljubljani«. Ortiai k«nJ duajtkc terze 5. decembra Itlt. 4«/. majeva renta .... 93 50 93-70 4-2r. srebrna renta .... 97 05 97-25 4% avstr. kronika renta . . 93 45 93*65 4% ogr. „ . . 9195 92 15 47. kranjsko dciclno poao)tlo 96— 97"— 4% k. o. češke dež. banke . 94 — 95 — Srečke U L 1S60 ■/• • • • 224'— 230 — w H ,1864. .... 318- 324-- „ tiske...... 155— 161- w semeljske I. Udaje . 298 50 304 50 „ 1L „. 283 50 289 50 M ognke hlpotečne . . 249*25! 255 25 M dun. komunalne . . 535*— j 545 — „ avttr. kreditne . . . 529- 539 — „ ljubljanske .... 94- KO— „ avitr. rdeč. krila . . 81— 85 — »• ogr. „ „ . . 53— 57 — „ bazilika..... 33 — 37 — „ turske...... 258 50 26150 Ljubljanske kreditne banke . 456 — 458 — Avstr. kreditnega zavoda . . 672 75 | 673 75 Dunajske bančne druibe . . 555 50 j 556 50 Juine železnice..... 116 25 117 25 Državne ieleznice .... 752 75 753 75 Alpine-Montan..... 771751 772 75 ČeSke sMdkorne družbe . . 252 50 | 253 - Živnostenske banke. . . . 278—! 279 — Valst«. Cekini........ 1137 1139 Marke........ 117 60 11780 Franki........ 95 25 95 35 Lire......... 94 90 9510 Rublji......... 254- 255 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 5. decembra 1910. T • r trn I n. Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 11 28 » » oktober 1911. . za 50 kg 1095 Rž za april 1911 .... za 50 kg 795 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 567 Oves za april 1911 ... za 50 kg 850 Efektiv. 5—10 vin. višje. Anton Sare Ljriljui ielalmrra ulica ft. 5, ■ nph luflm lika (iumti iliru ptiti) WM ftiiarcte vezeoine ■ajcenejšl ukip ik oprem za neveste. Kl*, Uie.l diti sveler ii I znrijai I f \tf i skriajid. ki Je pripravaa ta «ke-siti aa stea#, HiiUMfiti s^ne^s sa F. Vejdtlek, izdelovmlec orodK Dfevnov pri Pra^L 274 IWajAMJ bi migmrmrml aredmlks SI* 4v« (MP)« OTM« pVOeeJL MH« ▼ terefc, *■• •.