Ljubljana, četrtek 29. aprila i943»XXl
Cena cent. 80
Uptavni$tro: Cfabljana. Pocctnijevs uiica 9.
Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 (oseratm oddelek: Ljubljani, Hncanijera obča 5 — Telefoo fa. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pri poštno-četujvnem zavoda k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Con. Poet. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione PobblicitA Italiana
MELANO
Izhaja ritk dii Naročalo« znaia mesečno lir H-% vkljnčno s >PooecWj*kno trn-crom« Lir 96.90.
Uredniitvo:
Puccinijeva ulica fcev. 9. faev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi »e ne »račajo.
CONCESSKNNARIA ESCLUSTVa per la bliciti di provenienza italiana ad este Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
II Sallimento degli attacchi nemici lungo I! fronte tunisino
Foniazieni aeree delTAsse hanno efffcacemente battuto colonne nemiche in marcia e in sosta
II Ouartiere Generale delle FF. AA. co-munica in data di 28. aprile 1943-XXI il segnente bollettino di guerra No. 1068:
Lungo tntto il fronte tunisino sono an-cbe ieri falliti gli attacchi condotti dal-Favversario con intenso appoggio di arti-glieria e di mezzi blindati.
Ai reparti citati dai precedenti bollet-fini merita di essere aggiunto, per il suo valorOso eomportamento, il gruppo coraz-zato comandato dal maggiore Piscitelli Taeggi Oderisio da Napoli.
Formazioni aeree taliane e gennanicbe
hanno efficacemente battuto colonne nemiche in marcia e in costa.
Quattro appareechi anglo-americani sono stati distrutti: uno da cacciatori tedes-chi in Tunisia, uno da batterie contraeree sulle coste del Peloponneso, due da una nostra silurante nel canale dj Sicilia.
Un'incursione di quadrimotori america-ni sui dintorni di Cagliari causava dan-ni non gravi. nessuna vittima fra la po-polazione civile.
Tre nositri velivoli non sono rientrati alle basi.
Izjalovljeni sovražiti napadi asa teniški fronti
Osne letalske skupine so učinkovito napadale sovražne kolone na pohodu in na mestu
Glavni stan italijanskih oboroženih sil je
objavil dne >8 aprila naslednje -0S<i. vojno poročilo:
Vzdolž vsega tuniškega bojišča so tudi včeraj propadli vsi napadi, ki jih jc nasprotnik izvršil ob živahni podpori topništva in oklopnih vozil.
K oddelkom, ki so bili navedeni v prejšnjih poročilih, .je treba zaradi hrabrega zadržanja pridružiti še oklopno skupino pod poveljstvom majorja Piscitellia Taeggia Oderisia iz Neaplja.
Italijanske in nemške letalske skupine so nsjKišno napadale sovražne kolone na pohodu in na mestu.
Štiri angleško-ameriška letala so bila uničena: eno so uničili nemški lovci v Tunisu, drugo protiletalske baterije na obali Peloponeza, dve pa neka naša torpedovka v sicilskem kanalu.
Letalski napad amertšKih štrrimotornih letal na okolico Cagliaria je povzročil manjšo škodo; med prebivalstvom ni bilo žrtev.
Tri naša letala se niso vrnila na oporišče.
Nova zmagovita akcija torpednih letal
Z nekega oporišča v vzhodnem Sredozemlju, 28. aprila, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Torpedirar.je dveh sovražnih ladij s 8000 in 5000 tonami, katerega omenja vojno poročilo št. 1066, je izvršilo dvoje letalcev nekega oddelka torpednih letal z oporišča v vzhodnem Sredozemskem morju. Zmago, vita akcija, ob kateri je sovražnik skoraj gotovo izgubil 13.000 ton, je potekla v prvih jutranjih urah na Veliko noč v področju morja med Bengazijem in Apo-lonijo zelo blizu obale, ob kateri je an-
gleški konvoj potoval močno zaščiten proti Bengaziju.
Akcija je bila Izvedena navzlic slabemu vremenu in megli, aaradi katere se je zdelo, da bi bilo bolje opustiti zasledovanje sovražnih ladij, toda naša tov-pedna letala, so kljub temu s skrajno odločnostjo praznovala s svojo aKcijo tretjo vojno Veliko noč. Okrog 4. ure zjutraj sta letali po zmagovitem obvladanju reakcije s spremljevalnih ladij in lovcev, ki so bili poklicani na pomoč z bližnje obale, skoraj istočasno izvedli nap^d in se vrnili v redu na oddaljeno oporišče. Porcčnika-pilota, ki sta dosegla ta uspeh, sta v tem področju morja z uspehom izvršila že številne odlične akcije proti sovražnemu brodovju.
Sovražnikovo prfzfiianje o funaštvu branilcev Tunisa
Rim, 27. aprila s. Nov dokaz o železnem zadržanju čet Osi v Tunisu, je izjava vojaškega zastopnika angl ©ameriškega glavnega stana, ki je takole označil bitko: »Borba je krvava, besna, srdita, divja.«
Izjavo tega vojaškega zastopnika je sprejela in razširila agencija Reuter.
Buenos Aires, 27. aprila s. Dopisniki nemyorških listov na tuniški fronti še nadalje poročajo o velikih težkečah. na katere so močno oborožene angloameriške sile naletele zaradi trdovratnega odpora italijansko-nemških čet. Neko poročilo agencije »United Press« zatrjuje, da pohod proti Tunisu ovira neporuš^jiv odpor sil Osi. kj se borijo kakor vedno z največjo srditostjo in nespremenjenim junaštvom ter branijo sleherno ped zemlje. Poročilo dodaja, da je odpor izredno žilav, čeprav angloameriške sile napadajo z vedno večjo besnostjo in silo
Pozdravna poslanica
veleposlanika italijanskemu naroda
Delo za tesno in prijateljsko ssdeiovaisfe
Rim, 27. aprila s. Novi japonski veleposlanik je takoj po svojem prihodu v Rim. izročil zastopniku agencije Štefani naslednji pozdrav za italijanski narod: »Izredno srečen sem, da se nahajam v Italiji, v tem večnem Rimu. kot poslanik pri' italijanskem kraljevskem in cesarskem dvoru. Gin j en nad čudovito lepoto vaše neprimerljive zemlje, ki jj je obnoviteljski in jasen duh vašega Duceja vtisnil neizbrisno delo, ki mu daje karakteristiko prvega reda, sem često obiskal vaša mesta kot turist in zlasti kot občudovalec, ko sem bil v Franciji in Švici. Prispel sem v Italijo s trdnim namenom še bolj okrepiti vezi. ki družijo naši dve državi, boreči se druga ob drugi navzlic razdalji, ki ju loči, z nezlomljivo vero, da morata v tej vojni, vsiljeni jima od skupnih sovražnikov, do-
seči neizogibno zmago, ki mora vsem pomagati do miru, pravice in enakega blagostanja.
Prepričan sem, da bom pri izpolnjevanju te naloge posvetil vso svojo dobro voljo tesnemu in prijateljskemu sodelovanju z vsemi Italijani, da bi skupna pomoč in medsebojno razumevanje pomnožilo našo moč za skupno borbo. Japonska in Italija bosta z Nemčijo in drugimi narodi trojne zveze tvorili vedno močan blok, ki bo uničil ambiciozne načrte tistih, kateri so hoteli z gospodarsko in vojaško obkolitvijo stisniti in zadušiti naše mlade in delovne narode, kj imajo neodvzemljivo pravico do pravičnega življenja. Vse nas navdaja trdna vera v zmago in skuoni napori nam bodo vsekakor zagotovili naš triumf.«
Zavrnjeni sovjetski napadi ob kubanskem predmostju
Japonski uspehi na Daljnem vzhodu
S fronte v Severni Kitajski, 27. aprila s. V sodelovanju z edinicamj iz sosednih odsekov je japonska edinica. ki je pred dnevi obkolila v bližini Linkija, severno od pokrajine Hunan 24. čungkinško armadno skupino, po silovitih borbah popolnoma uničila glavnino sovražnih sil. Čungkinške edinice so na terenu pustile nad 3000 mrtvih in veliko količino vsakovrstnih vojnih potrebščin. Ujetih je bilo nad 7.000 sovražnikov. Med ujetniki in mrtvimi je 10 generalov. V vojaških krogih menijo, da je bil to eden izmed največjih udarcev, ki so bili zadana čungkinškim silam.
Tokio, 28. apr. s Japonski glavni imperialni stan poroča: Letalstvo japonske mornarice je dne 23. t. m. napadlo otoke Funafuti v skupini otočja Elga in povzročilo hudo škodo na vojaških napravah v tem sovražnem oporišču. Vsa japonska letala so se vrnila na svoje oporišče. V dvobojih japonskega letalstva dne 25. aprila v zraku nad otokom Katukaje v sku* pini Salomonskega otočja so japonski piloti sestrelili 6 sovražnih lovcev. Vsa japonska letak so se tudi s te akcije vrnila na oporišče.
Inserirajte v »Jutra«!
Razstava o delu madžarskih vojnih poročevalcev
Budimpešta, 27. aprila, s. V Budimpešti je madžarska propagandna stetnija organizirala razstavo, ki kaže delovanje posebnih vojnih dopisnikov na vzhodni fronti. Obilica fotografij in dokumentarno kinematografsko gradivo zelo zgovorno pričata o sodelovanju madžarskih čet v vojni proti boljševizmu. Na razstavi so tudi zapljenje-ni boljševiške fotografije in filmi. Madžarski vojni minister general Nagy se bo udeležil uradne otvoritve razstave, ki bo v nekaj dneh.
Nemška misija iz Dtisseldsrf a v Firencah
Firence, 27. aprila, s. Misija, ki je prišla ig Dusseldorfa v Firence k otvoritvi razstave sodobne umetnosti z okrožnim vodjom Florianom in županom Heidenom na čelu, se je poklonila v svetišču padlih v vojni in padlih za revolucijo v baziliki sv. Križa. Člani misije so bili sprejeti pri županu in so se udeležili simfoničnega koncerta, katerega je dirigiral nemški dirigent Hugo Balzer v gledališču, kjer so bili navzoči tudi predsednik nacionalne fašistične konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov, zastopniki oblasti in hierarhi. Zvečer je okrožni vodja Florian odpotoval v Rim, župan Heiden pa v Benetke. '
Na drugih odsekih torek
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob kubanskem predmostju so bili zavrnjeni številni napadi sovražnika v sodelovanju z letalstvom.
Na ostali vzhodni fronti so se vršile samo borbe krajevnega pomena.
Nad južnim odsekom vzhodne fronte je bilo dne 27. aprila sestreljenih 44 sovjetskih letal, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški, 6 pa hrvatski lovcL Izgubljena so bila tri lastna letala.
fronte le krajevni bofi — V 44 sovjetskih letal
V	Tunisu je izvedel sovražnik proti nekaterim odsekom zapadne fronte krajevne napade, ki so bili v hudih borbah odbiti.
V	silnih bojih zadnjih dni se je ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drewesa, ki je bil odlikovan z vi težkim križcem k redu železnega križa.
Oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete so posegali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne pcstojsnke in kolone sovražnika. Ponovno sta bili bombardirani luki Bona in Philippeville.
Nadaljuje se operativni odmor
Pregled položaja na ruskih bojiščih — Sedanji potek fronte — Učinkovite akcije nemškega letalstva
Berlin, 28. apr. Na vzhodni fronti še vedno traja operativni odm-cr in vse kaže, da bo tako še precej časa. Prvič od zaključka zimske borbe objavljajo nemški listi majhen zemljevid, na katerem je označena črta sovjetskih osvojitev. Nova vojna črta se začenja ob obali Azovskega morja vzhodno od Taganroga, nato sledi reki Miusu proti severu jn deseže zapadni breg Dcnca. Odtod gre ob Doncu ter ga prekorači na vzhodu Harkova. Na severovzhodu omenjenega mesta dela fronta velik lok, v katerega središču se nahaja Kursk, oddaljen kakih 100 km od nemških pestojank. Potemtakem tvori proti vzhodu koleno, ki objema najskrajnejšo nemško vzhodno utrdbo v Orlu. Dalje proti severu vse do cdseka pri Velikih Lukah peteka bojna črta v smerj na severosapad. Tri važne postojanke, Brjansk, Smolensk in Vitebsk, tvorijo ogrodje nemškega zaledja. Od Velikih Luk do Petrograda teče bejna črta ob Lomatu do Ilmenskega. jezera, obsegajoč Staro Rušo in Novgorod. Nato se opira ob Volhcv ter krene naposled na Nevo tik pred Petro-gradom, ki je že mnogo mesecev cblegan.
Pot, ld vodi v Livni na osrednjem odseku vzhodne fronte, je posebno važna za promet oskrbe sovjetskih vejsk. Včeraj so jo nemška bojna letala napadla podnevi in ponoči ter jo obmetavala z bombami v str-moglavnem poletu. Nemška letala, ki so zadnje tedne na tem kraju uničiLa že več vlak:v, napolnjenih s pogonskim gorivom, municijskih skladišč, skladišč vojnega blaga ter železniškh prog ter z učinkovitostjo razbijala zbiranje sovražnih čet, so v zadnjih 24 urah povzročila Rusom zopet hude izgube na vojnem materialu. V ponedeljek zvečer so nemška letala nadaljevala svoje napade. Ob svitu ogromnih p:žarov, ki so zajeli skladišča pogonskega goriva, so nemški letalci lahko našli svoje cilje ter vrgli mnogo bomb na vlake, naložene z vojnim, blagom.
V ostalem je prišlo včeraj na vzhodni fronti le do bojev krajevnega pomena. Nemške udarne in izvidniške čate so dokončale nekolike svojih podjetij ter so dosegle znatne uspehe zlasti v odseku ob Miusu ob srednjem teku Donca, zapadno* od Kurska ter v odseku Volhova. Samo ena skupina napadalcev je privedla 66 ujetnikov, dočim so ostale skupine pc končale utrjene postojanke ter okope sovražnika. Prj tem so osvojile mnogo orožja razne vrste. Rusi so s sveje strani izvršili nekoliko izvid-n ških sunkov krajevnega pomena kakor na primer na vzhodnem delu cdseka pri kubanskem predmostju, na zapadu Kurska in v odseku Volhova, bili pa so povsod odbiti.
Pred Petrcgradom je težke nemško topništvo z uspehom obstreljevalo cilje vojaškega pomena ter industrijske naprave v bližini mesta. Nemško letalstvo je učinkovito obstreljevalo sovjetska op:riš6a v Azovskem morju kakor tudi neko preskr-bovališče sovražnika, ležeče na zapadu Kurska. Razen tega je poškodovalo tudi nekolike železniških naprav. (II Piccolo.)
Neutrudno delovanje nemškega letalstva
Berlin, 28. api. s. O bojih, ki so v teku na južnem odseku vzhodnega bojišča, se iz pristojnega vira doznava, da se južno od Novo-rosijska že nekaj dni razvijajo operacije v bolj ali manj živahnem ritmu in da je sedaj nastal odmoT. Beležijo le šibke topniške dvoboje. So* vražniku se m posrečilo zopet zavzeti izgubljene postojanke, tako da se je izčrpal, ne da bi dosegel kak taktičen uspeh, čeprav je svoje silovite napade podpiral z ognjem močnih topniških sil. razporejenih na vzhodni obali zaliva Semeskaja. Postopna oslabitev sovražne^ napadalne delavnosti je po mnenju tukajšnjih vojaških krogov posledica silovitega in ne* utrudljivega delovanja nemškega letalskega orožja, ki je z bombami vseh kalibrov obdelovalo sovražne postojanke. Doznava se nadalje, da so nemška bojna strmoglavna letala izvršila preteklo noč silovite napade na zbirališča sovražnih čet, na prometne zveze ter oskrbovalna skladišča in zaloge streliva v sovjetskem zaledju.
Tudi na odseku gornjega Donca je bilo nemško letalstvo zelo delavno. Njegove bombe so s polnimi zadetki pognale v zrak 5 vojaških prevozov in dva tovorna vlaka z vojnim gra» divom.
Vzdolž vzhodne obale Azovskega morja so nemška strmoglavna letala zadela važne vojne cilje in med drugim pognala v zrak skladišča goriva in streliva
Izredna požrtvovalnost sester Rdečega križa
Berlin, 27. aprila, s. V znatni razdalji od zaledja in cel« takoj za frontno črto opravlja 12 nemških prostovoljk sester Rdečega križa, svoje delo r nekem obve-
z»vališču za čete, ki prihajajo s fronte in ki se od tod zepet vračajo nazaj. Ta kraj leži južno od Petrograda. Tem 12 prostovoljkam Rdečega križa je bil zarad: izrednih okoliščin, v katerih delajo, priznan rekord med vsemi ženami, ki se udejstvujejo pri Rdečem križu za boreče se čete. Skozi obvezrvališče, ki smo ga zgoraj omenili, gre vsak dan okrog 1200 mož. Dvanajst žena. ki skrbe za to obvezoval šče, mora med drugim pripraviti vsak mesec 36.000 litrov juhe in 45.000 litrov kave.
Teroristični anfleški napadi na nemška mesta
Berlin, 28. apr. s. Teroristični napad britanskih letal na mesta Duisburg, Miihl-heim in Oberhausen je povzročil hudo škodo na bclnišnicah, javnih poslcpjih in stanovanjskih delih mesta. Nemški strokovnjaki trde, da kažejo tudi ti britanski letalski napadi vse znake terorističnih napadov na civilno prebivalstvo. Angleški radit> je namreč takoj po napadu izjavil, da so piloti britanskega letalstva izvršili na Duisburg enega naisilcvitejših napadov na katerekoli nemško mesto. To pomeni, pripominjajo v Berlinu, da je moralo civilno prebivalstvo po angleški miselnosti utrpeti najhu šo škod-? zaradi te akc-je. Angleži običajno merijo resnost in obseg svojih letalskih napadov po številu in teži bomb, fcdvrženih na šole, bolnišnice in civilna poslopja, ne pa na vcjaške cilje večjega pomena. Sovražno letalstvo pa je moralo drago plačati ta svoj teroristični napad, kajti 17 angleških letal, ki so bila sestreljena nad zapadno Ncmč jo v torek ponoči, predstavlja nainanj 10 odstetkov vseh britanskih letal, ki so se udeležila tega napada.
Čestitke ob obletnici PNF v Albaniji
Rim, 27. aprila s. Ob četrti obletnici ustanovitve albanskih borbenih fešijev je predsednik ministrskega sveta in začasni tajnik albanske fašistične stranke Maluj Bushati poslal tajniku PNF Cariu Scorzi naslednjo brzojavko:
»Ob četrti obletnici ustanovitve PNF želim znova potrditi Vam, Ekscelenca, čustva bratske simpatije za italijanska fašiizem, zagotavljajoč Vas. da bomo žilavo nadaljevali pohod za dosego naših ciljev, katere je Duce pokazal novi veliki Albaniji«.
Tajnk PNF je takole odgovoril:
»Izrazi živega tovarištva, ki ste jih naslovil; preko mene Črnim srajcam, ki 9« z ostalimi Oboroženimi silami žilavo bor« na vseh frontah za dosego zmage, predstavljajo čisto manifestacijo čustva vzajemnosti, ki veže novo Albanijo z fašistično Italijo. Z enakim čustvom Vam goreče čestitam ob čeJtrti obletnici ustanovitve PNF.«
Marconijeva svečanost v Bologni
Bologna, 27. aprila, s. Pod pokroviteljstvom Marconijeve ustanove, je bila davi v svetišču Pontecchija, kjer počivajo zemski ostanki znanstvenika in iznajditelja, zaduš-nica ob obletnici rojstva tega velikega moža. Zaradi velikonočnih praznikov zaduš-niče ni bilo mogoče opraviti 25. t. m. Obreda so se udeležili Marconijeva hči s soprogom, akademik Eksc. Benino v zastopstvu ustanove, rektor univerze, krajevne oblasti in zastopstva šol iz Sassa-Marconi.
Italijanska svečanost v Solunu
Solun, 27. aprila s. V Solunu je bila otvorjena krajevna sekcija Italijanskega kulturnega zavoda. Otvoritve, ki je bila zelo svečana, so se udeležili generalni konzul Italije, tajnik krajevnega italijanskega fašija, vojaške oblasti, italijanska in albanska zajednica ter zastopniki nemške in rumunske zajednica Generalni konzul Italije in direktor zavodove sekcije sta govorila in poveličevala univerzalnost in veličino italijanskega genija Po otvoritvi je bil koncert. Manifestacija se je zaključila z mogočnim vzklikanjem Kralju in Cesarju ter Duceju.
Odličen
v Rimu
Rim, 27. aprila, s. Dr. Moricz de Tcsco, predsednik madžarskega zavoda za zunanje zadeve, je danes obiskal ob spremstvu šefa kulturnega urada madžarskega poslaništva dr. Tassya, sedež sredi, šča inozemskih dijakov GUF, kjer so sc zbrali madžarski vseučiliščniki in vse-učiliški fašisti. Po prisrčnem tovariškern pozdravu direktorja središča je dr. Moricz izrazil svoje veselje, da je zopet prišel v Italijo in imel med drugim priliko proučiti in občudovati organizacijo GUF.
oljsko-ruski prelom
Huda zadrega za Anglijo in Ameriko — Molotov očita Sikorskemu sedelovanje z nemško vlado
Stokholm, 28. apr. Prvi vtis tukajšnjih krogov glede na noto sovjetske vlade je, da se je Sovjetska zveza, ki nima zadostnih argumen« tov proti obdolžitvam tretjega rajha. poslužila 6vojih nasilnih sistemov, ki se v tem primeru kažejo v takojšnjem izgonu poljskega zastopnika v Moskvi. Po prvih obvestilih iz Londona je Molotovljev sklep spravil v zadrego Anglijo kot zaščitn eo Sikorskega in njegove vlade. Težko je najti podoben primer temu izrednemu diplomatskemu dogodku. Nenavadno ie. da se sredi same vojne prekinejo diplomatski odnosi med dvema »zavezniškima« vladama. ka» terih eno se celo dolži »stikov« s sovražnikom.
Čeprav je jasno, da sovjetski izgovor nikakor ni zadostno opravičilo za tako drakonski ukrep, je tudi jasno, da je nastala huda razpoka v tako imenovani »enotni fronti« držav, ki so sovražnice Osi. Novejša polemika o »bodočih mejah« Poljske je odkrila nepomirljivo nasprotje med Moskvo in Sikorskim. London in Washington sta pohitela z izjavo, da se ne strinjata s poljskimi zahtevami nasproti Rusiji. Sovjetsko stališče utegne torej imeti tudi svoje politično ozadje, ki se ne omejuje le na zadevo pokola poljskih oficirjev.
Londonski krogi, ki so vedno počasni v odločitvah, zlasti ko gre za neugodne pojave, se še niso izrekli o tem poslabšanju poljskomiskih odnosov. Rusija pa zasleduje svoje namene in ne prikriva svoje želje po zagospodovanju nad Evropo: izkoristila je prvo priliko, da pokaže ne le svoje omalovaževanje manjših zaveznikov, temveč tudi omalovaževanje interesov in stališč močnejših zaveznikov, Anglije in Amerike. Agencija Reuter je snoči v zadregi objavila beležko svojega diplomatskega sotrudnika, ki je polna graje ruskega postopanja, češ da je »Rusija pristala na nemško igro«. Diplomatski sotrudnik je dejal: »Vest o prekinitvi diplomatskih odnosov med SSSR in vlado Sikor* skega je bila v Londonu sprejeta z obžalovanjem, kajti ta dogodek pomeni uspeh Gobel-sove propagande, ki se je nenehoma trudila, da bi zanesla razdor med zaveznike.« Angleška agencija sicer misli, da bo mogoče doseči ure-d tev spora, ne omenja pa prav ničesar glede globljih vprašanj, ki razdvajajo Rusijo m Poljsko. (Corriere della Sera.)
Besedilo sovjetske note
Stockhoim. 28. apr. Izjava sovjetskega zunanjega komisarja Molotova ki je bila v imenu sovjetske vlade izročena poljskemu veleposlaniku v Moskvi, se glasi takole:
»Novejše zadržanje poljske vlade nasproti SSSR smatra sovjetska vlada za povsem nenormalno, ker ne upošteva normalnih pravil in postopka, ki urejajo odnose med obema zavezniškima državama. Sovjetski vladi sovražno propagando, ki so jo začeli nemški fašisti glede poljskih oficirjev, je poljska vlada takoj pograbila in jo je poljski uradni tek aa vse
načine še povečal. Poljska vlada ni niti sma» traia za potrebno, da vpraša sovjetsko vlado za obvestila ali pojasnila o tem oprašanju. Nemške oblasti so se poslužile raznih filo-fašističnih poljskih elementov.
Zaradi preiskave sta tako poljska kak«* nemška vlada povabili mednarodni Rdeči križ. Jasno je, da ne more takšna preiskava, ki bi se vodila za hrbtom sovjetske vlade, vzbuditi zaupanja Dejstvo, da sta istočasno nemški in poljski tisk vrgla v svet Sovjetski zvezi sovražno kampanjo in jo vodila v istem duhu, ne dopušča nobenega dvoma, da so med Hitlerjem, sovražnikom zaveznikov, in poljsko vlado stiki in sporazumi glede nadaljevanja te gonje.
Poljska vlada, ki se je podvrgla nem&emu tiranstvu, zadaja tako izdajalski udarec Sovjetski zvezi. Sovjetski vladi je znano, da je polj« ska vlada začela to Sovjetski zvezi sovražno gonjo z namenom, da bi izvajala pritisk na sovjetsko vlado in dosegla od nje teritorialne koncesije na škodo interesov Soivjetske zveze, Bele Rusije m sovjetske Litve. Vse te okoliščine so prisilile sovjetsko vlado, da 6matm, da je poljska vlada, ki se je napotila na pot sporazuma s Hitlerjevo vlado, dejansko prekinila odnose s Sovjetsko zvezo in zavzeta tej sovražno zadržanje. Glede na to je sovjetska vlada sklenila prekiniti odnose s poljsko vlado. — Molotov.« (Piccolo.)
Vznemirjenje med poljskimi četami v Iranu
Ankara, 27. apr. Odločitev Moskve za prekinitev diplomatskih odnošajev s poljsko Vlado v Londonu je vzbudila veliko ogorčenje med poljskimi četami, ki so pri-deljene sovjetski vojski v Iranu. S tem činom, ki očituje sovraštvo Moskve do poljske vlade generala Sikorskega, je dokazana resničnost razkritja o pokolu poljskih častnikov v katynskih jamah. Poljski vojaki v Iranu 9e tudi boje, da bi jih zadela usoda njihovih tovarišev, in to še bolj ojačuje vznemirjenost v njihovih vrstah. Sovjetsko vrhovno poveljstvo v Iranu je predvidelo sličen učinek odkritij na poljske čete; zato je že nekoliko dnj prej izdalo ostre ukrepe za ohranitev discipline med poljskimi vojaki (II Piccolo).
Izkopavanje žrtev
Berlin, 27. aprila. Kakor poročajo, so do 23. aprila v Katynskem goedu izkopali 500 trupel pobitih poljskih častnikov. Ko so ugotovili istovetnost vsakega posameznega mrliča, so zemske preostanke nesrečnikov položili v nove grobove. Deda pri tekopava>-nju napredujejo hitro ki sodeluje pri njih tudi poljski Rdeči križ. Imena žrtev, ki se ugotavljajo, se vsak dan sproti otjjavtjajt*.
Pregled vojnih dogodkov
Strateški položaj v Tunisu — Baji pri Novora^Skn — Posledice angleškega poraza v Birmi — Strah Avstralije
»Corriere della Sera« je objavil te dni naslednji pregled/vojnih dogodkov v razdobju od polovice aprila dalja:
Vojaškim dogodkom so se v zadnjem času pridružili važni politični dogodki, čeprav mprda ta beseda ne more zadovoljivo obeležiti značaja in bistva zgodovin-sirih srečanj zadnjega časa: štiridnevnih razgovorov med Mussolinijem in Hitlerjem, k; niso ostali osamljeni, saj so se takoj nato podali v Hitlerjev glavna stan po vrsti predsedniki rumunske, madžarske in norveške vlade, nato pa še predsednik slovaške republike. S tem je bila znova odločno potrjena vsa protiboljševi-ška razvrstitev v Evropa.
Čeprav skušajo v Angliji in še bolj \ Ameriki posejati seme nesloge med člane trojnega pakta, so razlogi vzajemnosti teh poslednjih tako močni, da izključujejo sleherno popustitev. Tako na vzhodu kakor na zapadu so ti narodi strnjeni, dobro zavedajoč se, da so njih najvišji interesi in njih usoda nujno skupni.
V	tem ozračju popolne sloge namenov, ki ee kaže zlasti v vojaškem sodelovanju in v sodelovanju pr; proizvodnji in izmenjavi glavnih vojnih virov, se razvija sedanja obnova bojev na vseh bojiščih. Ti boji se bodo prav gotovo še bolj poostrili v bližnjih mesecih, bodisi iz vremenskih razlogov, bodisi tudi ?ato, ker hočejo vse vojujoče se stranke pospešiti ritem operacij, zlasti naša nasprotniki, ki ne zaupajo več »času« kot svojemu domnevnemu za-vezniku.
V	tej obnovi operacij je Italija spet enkrat na prvem mestu. Njeni vojaki se bore z vso odločnostjo skupno z nemškimi tovariša, da bi drug drugemu pomagali na afriški zemlji. Uradna poročila dovolj zgovorno prikazujejo ostrost borbe, ki jo sovražnik vodi s toliko močnejšimi s:lami; Nasproti tej premoči so naši odgovarjali doslej z vrsto duhovitih premikov postopnega odmikanja. Sedaj pa, ko se je prostor, na katerem delujejo, precej zmanjšal, ne bodo mogli več na široko uporabljati te premikalne taktike, vendar pa bodo še vedno lahko vzdrževali odpor prvih črt s spretnim uporabljanjem rezerv, ki jim jdh je skrajšana razvrstitev pustila v uporabo.
Približno poznamo odporno črto, na kateri se razvija sovražni napad: v širokem loku premera kakih 70 km gre do Seaže-nana (zapadno Bizerte) do Enfidavilla (se-verozapadno Suse), potekajoč po sistemu visokih hribov in sredgorja, ki sg> zelo primerni za obrambo, čeprav je _ mnogo prehodov, kjer je mogoče zadržati vdiranje močno opremljenega sovražnika samo z junaško vztrajnostjo naših vojakov. Ta črta ima torej precejšnje naravne pogoje za obrambo, vendar pa bo njeno držanje zahtevalo od Italijanov in Nemcev nove dokaze spretnosti in hrabrosti, dočim bo sovražniku nanesla ogromne izgube in žrtve, tako da bodo spet razočarani vsi, ki mislijo na zasedbo Tunisa kot na vojaški sprehod.
Ako pogledamo na zemljevid, vidimo, da je hribovski masiv, ki zapira dohode v Bizerto in na tuniško ravnico, preki-
njen v smeri od zapada proti vzhodu naprej po dolini hudournika Sedženafc, nato po drugi dolini, po kateri se vijeta železnica in cesta Sedženan-Mateur, potem po dolini hudournika Džumim, po kateri se vije železnica Bedža-Mateur, po dolini Medžerde, po kateri sta speljani cesta in železnica Tebursak-Teburba, po dolinici hudournika E1 Kebir, kjer se prav tako vijeta železnica in cesta, in naposled po prehodu, kjer je speljana cesta Dže-bibdna-Zaguan-Tunis, da obalne ceste Enffdaville-Hammamet-Tunis niti ne omenjamo. Tako vidimo, da je torej orecej mest, na katera lahko sovražnik usmeri svojo vairalno silo. Naša poveljnišcva čaka huda naloga, da nadzirajo in nevtralizirajo neizogibne vdore z odločnimi m takojšnjimi protinapadi. Doslej so v tem pogledu sijajno uspeli.
Na vzhodnem bojišču ni bflo večjih operacij razen na odseku Novorosijska, kjer sta obe stranki zaposlili znatne kopne, letalske in tudi pomorske sile. Zdi se, da hočejo Sovjeti po vsi sili spet zasesti to mesto, ki bi nudilo njih črnomorskemu bro-dovju ne le varno zavetje, ki ga pogreša, temveč tudi močno oporišče, od koder bi lahko poskušali zopetno zavzetje ožine Kerč in polotoka Krima. Doslej so bili .ti visoki načrti popolnoma onemogočeni.
Posledice angleško-indijskega poraza na bir« manskem bojišču se kažejo v vedno hujši obliki, in sicer ne le zato, ker sta Bili uničeni dve izmed najboljših Wavellovih divizij, temveč tudi in predvsem zato. ker je bil s +em ves načrt britanskega poveljnika postavljen na glavo. Svojo drzno ofenzivo je moral s-edaj po sili razmer spremeniti y težavno obrambo Težko se sedaj brani predvsem zaradi zemljepisne in topografske oblike tega ozemiia. Zadnje črte, na katere sedaj umika svoie čete, niso globoke in so izpostavljene novim obkolitvam od severa.
V zadnjih desetih ali dvajsetih dneh pa Japonci niso le zase ugodno rešili poiožaja v Birmi, temveč so- izvršili tudi številne in od= ločne ofenzivne akcije v južnih morj-h. kjer stalno uporabljajo letalstvo za bombardiranje, obenem pa jačaio svoje sile v Rabaulu in na južnih otokih Sonde. Vsa ta dejstva seveda resno vznemirjajo Avstralce, ki že govore o giožnosti bližnjega japonskega vdora na svojo celino. Čeprav v tem pogledu ne moremo ničesar predvidevati ali vedeti, se nam vendar zdi na?avno, da si naskoka japonskih čet na Avstralijo ne moremo zamišljati, dokler se Japonci ne polaste vsega vmesnega ozemlja od Nove Gvineje do Salomonskega otočja, kjer bi morali dopolniti in organizirati lok strateških in oskrbovalnih postojank, ki bi imel v njhovih rokah tako ofenzivno kakor defenzivno možnost, kakor bi to pač zahtevale oko« liščine. Avstralska zaskrbljenost pa je vsekakor znamenje vznemirjenja, ki je tem bolj razumljiva pri narodu, ki je poslal toliko svojih sinov umirat v daljne dežele, medtem ko je danes ogrožena domovina ostala skcTO brez vojakov.
Na politično-moralnem področju, ki ima tudi svoj pomen, je strahotno odkritje pokola* poljskih oficirjev pri Katynu — navzlic ans glosaškim omiljevalnim in potvarjalnim poskusom — napravilo na vsem svetu ogromen vtis.
Sovjeti in Aitglšssasi v strateški zagati
Nemški vojni strokovnjaki o strateškem položaju Ssvjet-ske zveze, Anglije in Zedinjenih držav
Berlin, 26. aprila. O pomenu in uspehu druge zimske bitke na vzhodnem bojišču razpravlja eden najodličneiših vojaških pdscev tretjega rajha, armijski general Ludwig. Najprej ©pozarja na pravilno gledanje Klausewitza pred dobrim stoletjem, ko je trdil, da je »obramba najboljši način borbe«. Seveda veliki strateg ni hotel s tem tudi reči, da je obramba tudi najučinkovitejše sredstvo borbe, ker je to samo v primeru, ko je uresničen določ&n operacijski namen. Ni dvoma, da se je tak primer pokazal med novembrom in marcem na južnem odseku vzhodnega bojišča, kakor to dokazuje neuspeh sovjetske zimske ofenzive. Ker Rusi niso dosegli velikih strateških ciljev, ki so si jih zastavili, namreč uničenje Bockovih ar. mad, se je njihova ofenziva dejansko spremenila v poraz. Res je, da so bolj še viki pri tem spet zasedli del poleti izgubljenega ozemlja, vendar te osvojitve niso strateško spremenile položaja, ne glede na to, da so jih morali drago plačati. Strahotna obraba sovjetskega vojnega stroja v teh bojih pa bi utegnila imeti najhujše posledice.
Kaj pa sejlaj? Na to vnrašanje odgovarja Ludwig aelo zanimivo: »Ni naša naloga, da bi tvegali napovedi. Nekaj pa lahko rečemo, da ima nainreč nemško poveljstvo popolno svobodo akcije in lahko samo odloči, kaj je najbclj primerno v taktično _ strateškem pogledu. Ono torej lahko še nadalje Izkorišča prednosti strateške obrambe, zlasti odkar ni nič več takšnega, kakor bi bilo treba iz živi j enakih raalogov zasesti: lahko p? bhl se tudi odločilo za revanžo, ako bi to smatralo za potrebno. V tem je sedaj velika razlika med nami in boljševiki. Stalin pa je brez alternativ: prisiljen je spet preiti v napad, če pa napade, ga gotovo čakajo novi porazi. Ako ne napade, s tem nedvomno prizna, da je utrpel nepopravljiv poraz.c
Do skoro povsem enakega zaključka prihaja znani posebni vojni poročevalec in vojaški kritik Hans Schvvarz von Berk, ki posveča svoja razmišljanja strateški obrambi Osi v Sredozemlju. Izgubili smo obsežno ozemlje in velika področja so morala biti izpraznjena, piše navedeni poročevalec. Vendar ne more nihče zanikati, <Ja nam je afriško vojevanje zajamčilo neke prednosti, zlasti v notranjem pogledu izkušnje. V luči dejstev, predvsem pa silovitega in junaškega odpora italijansko. nemških čet proti močneišim nasprotnim silam lahko predvidevamo, da bodo ljudje nekcč dejali: »Leta 1943 je val peska zajel angleSko-ameriški vojni stroj.« Zahrbtni puščavski pesek, ki prodre globoko, H«Ka vidna znamenja in povzroča često zobovj T funkcioniranju najpreciznejših strojev. To j* Uiseiah»w9rjeva armada. — Morda bo s«vražna armada končno le do-eegla svej neposredni cilj. Toda bistveno vprašap je bi s bepi ostalo Se vedno ne-
rešeno. Angleži in Američani bi se mflrali lotiti odločilne preizkušnje: izkrcanja na celini. Preizkušnja je zelo težka, toda An-glosasi se bodo morali odločiti zanjo, razen ako se ne predajajo utvari, da bodo evropsko trdnjavo sestradali in jo tako prisilili h kapitulaciji. Izkrcevalnih operacij je bilo v tej vojni že precej. Kdo se je v tem pogledu izkazal močnejšega, je lahko povedati. Ugotovimo pa lahko samo to: da se doslej izkrcevalne operacije niso nanašale na matično ozemlje nasprotnika, temveč samo na obrobna področja, torej na lažja ozemlja. Sedaj gre pa zato, da se vdor napravi na zelo utrjeno evropsko celino. Na vseh mestih ogromnega obrambnega pasu razpolagata veiesili Osi g sredstvi, ki lahko v kali zaustavijo vsak sovražni poskus vdora, da pri tem niti ne omenjamo dejstva, da bi bilo treba prekoračiti jarek, namreč Rokavski preliv ali Sredozemlje. Utvara, da bi bilo mogoče prisiliti evropsko trdnjavo k predaji zaradi lakote, ni nič mani vabljiva od utvar raznih Balfourov, da bi namreč letalska ofenziva s po tisoč letali mogla dovesti do odločilnih uspehov. Sovražnik, ki hoče zmagati, se mora polastiti evropske celine. Ako v tem ne uspe ali se tega podjetja sploh ne loti, mora podleči. Iz same oblegane trdnjave pa bodo lahko vzletele odločilne sile smrtonosnega značaja. Tako zaključuje svoja razmišljanja navedeni nemški pisec. (Popolo diTrieste.)
Asiglcameriški pritisk na Islandijo
Kodanj, 27. aprila. V tukajšnjih vladnih krogih je izzvalo veliko vznemirjenje poročilo iz Londona, da pripravlja Islandija proglas o popolni državni neodvisnosti. Jasno je, da je islandska vlada sprejela ta sklep zaradi aingloameriškega pritiska ter pod vplivom ameriške posadke, ki je zasedla otok. Proglasitev neodvisnosti je tedaj samo nekaka usluga tujcem, ker bi z njo Islandija prenehala biti politični del Evrope ter bi postala področje Angležev in Američanov (II Piccolo).
širjenje nepismenosti v Angliji zaradi vojne
Stockholm, 27. apr. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je nepismenost močno narasla v Angliji kot posledica vojne,in da mnoge mladeniče ne sprejmejo v vojsko, ker ne znajo pisati niti brati Mnogi mladeniči povprečne inteligence ki so znali 8 13 leti nekoliko brati in pisati, so po štirih letih dela v vojnih industrijah vse pozabili. To dejstvo povzroča velike skrbi vojaškim obla« stem, ki so se končno odločile sprejeti tudi rekrute. ki znajo napisati samo svoje ime. Organizirali so posebne tečaje za tako imen.ovane vojne analfabete.
ob pvifiki rojstva dvojčkov
Visoki komisar je is Ducejevega sklada podelil zakoncema Benčič Antqpu tn Ani, Dol. Križ, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
sodišču za morski vojni plen
Hamburg, 27. apr. a. Hitler je razrešil pravosodnega ministra Nemčije dr. Rotneobergerja njegove visoke funkcije predsednika sodišča za mornariški vojni plen, ki ima sedež v Ham» bvirgu. Na njegovo mesto je bil imenovan za predsednika tega sodišča dr. Albert Schipidt.
Smrt madžarskega generala
Budimpešta, 27. aprila, s. 671et star je umrl baron Baltezar Lang, general v rezervi, ki je bil v prejšnji vojni gen ara 1 avstrij-sko-ogrske vojske. Bil je predsednik madžarske sekcije medparlamentarne zveze in dolga leta predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve.
Albanija in Rumunija
Bukarešta, 27. aprila s. Z nedavnim ukrepom rumunske vlade, je bilo dovoljeno uporabljati albanski jezik v dopisovanju v rumunsko kraljevino in iz nje kakor tudi v notranjosti države.
Kongres turške nacionalne republikanske stranke
Ankara, 28. apr. s. Končale so se priprave za splošni kongres nacionalne republi kanske stranke, ki se bo vršil v prestolnici v prvem tednu maja. Na kongresu bo imel političen govor predsednik vlade Sarad-zoglu.
Cari grajski veliki mufti umrl
Carigrad, 27. apr. Tu je umrl najvišji predstavnik muslimanske cerkve v Turčiji, carigrajski veliki mufti Mahmut Fehni Ul-ken, ki je 20 let načeloval muslimanski cerkvi v Turčiji.
Ameriški kongres proti Roosevelta
Buenos Aires, 2J. apr. s. Da bi čim streže nadzorovala predsednikovo oblast, je ameriška zbornica po enodušnem sklepu finančne komi* sije odklonila predlog za ebnovo sklada za uravnovešanje valute. Razen tega je odrekla Rooaeveltu možnost, da bi mogel po potrebi razvrednotiti dolar, odobrila pa je različne ukrepe, ki posredno stremijo za tem. da se prepove ustanovitev mednarodnega bančnega zavoda, kakor ga je predlagal finančni minister Morgenthau. Komisija je dejala, da se Amerikanci očitno branijo prevzeti nova bremena za povojni čas. Nov nastop proti Roose-veltu pa je prišel do izraza s sklepom, ki ob5 vezuje vlado, da bo morala kmetijskima komisijama senata in zbornice dajati poprej v pretres program, katerega misli predlagati na prehranjevalni konferenci, ki bo prihodnji mesec v Hotspringsu. Prevladuje prepričanje, da se bo kongres uprl novim bremenom ki bi jih marala Amerika prevzeti za povojni čas.
Hull pitrjuje, da Roosevel-tov odposlanec ni smel govoriti z Gandhijem
Buenos Aires. 27. apr. Med običajno
konferenco tiska so državnega tajn ka Hulla vprašali, ali je res, da so angleška oblastva v Indiji prepovedala Roosevelto-vemu odposlancu Philipsu razpravljati z Gandijem in ali ima ta prepoved kak pomen, ki bi utegnil vplivati na uspehe njegovega poslanstva. Hull je moral pritrditi, da je vest o prepovedi resnična, v ostalem pa je dejal Hull, da se Philips že pripravlja, da se vrne domov meseca maja.
Gospodarstvo
Obdavčenje blaga, ki se uvozi v Ljubljanska pokrajino
Visoki koanisariat za Ljubljansko pok-a-jino je z dne 1. aprila 1943-XXI pojasnil, da je blago, ki se uvaža v Ljubljansko pokrajino iz ostale Kraljevine, oproščeno 2% dohodninskega davka, ki se pobira za vsak promet v Kraljevini, ker se o priliki uveza v Ljubljansko pokrajino pobere prometni davek. Ta odredba je potrebna, da se prepreči dvojna obremenitev blaga, ki prihaja iz .starih pokrajin v Ljubljansko pokrajino. Vse tvrlke, ki nabavljajo blago v starih pokrajinah, naj zaradi tega zahtevajo -d jro-dajalca, da jim proda blago brez plačila oe-hodniaskega davka. V ta namen naj zahtevajo, da dobavitelj blaga v ostalih pokrajinah opremi račun z naslednjo klavzulo: »Prosto plačila dohodninskega davka, ker gre za blago, namenjeno v Ljubljansko pokrajino; okrožnica ministrstva financ Prot. št 324 z dne 26. XH. 1941-XIX.« Obvestila za prodajalee v Kr. Italiji dobe prizadeti v pisarni Združenja trgovcev.
Hrvatski državni denarni zavodi
Takoj po ustanovitvi Neodvisna države Hrvatske je bil ustanovljen v Zagrebu Državni vjeresijski zavod kot samostojni državni denarni zavod pod nadzorstvom ministrstva narodnega gospodarstva, ki je prevzel posle podružnic bivše Državne hipotekarne banke v Beogradu. V letnem poročilu za preteklo leto navaja državni komisar pri tem zavodu prof. dr. Butorac, da so PO končani novi organizaciji zavoda posla v lanskem letu znatno narasli. — Zavod je svoje poslovanje pričel z bilančno vsoto 880 milijonov kun, ki je ob koncu leta 1941 narasla na 986 milijonov, ob koncu preteklega leta pa se je povzpela že na 1669 milijonov. Ugodno se je razvijalo stanje hranilnih vlog. Medtem ko je zavod v letu 1941 zabeležil v zvezi z organizacijskimi izdatki še izgubo 1.9 mili jono kun, je bil lani zabeležen dobček 10.9 milijona kun.
Tudi Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske '(prej Hranilnica banovine Hrvatske) je v teku lanskega leta zabeležila lep napredek. Hranilne vloge so se povzpele na 415 milijonov kun, vloge na tekočih računih so znašale ob koncu leta 1378 milijonov, izdane obveznice pa znašajo po bilanei 227 milijonov. Hranilnica je pokazala tud els koneu lanskega leta znatno likvidnost. Gotovinska sredstva so izkazana z zneskom 291 milijonov kun. vrednostni papirji so znašali 532 milijonov kun. debitorji 1155 miijonov kun, zadružni lcridiiti 76 milijonov kun, hipotekami krediti 81 milijonov kun in komunalna posojila 387 milijonov kun. Cisti dobiček je znašal v preteklem letu 24 milijonov kun, pri izkazanih rezervah v višini 14 milijonov.
Poštna hranilni ea Neodvisne Države Hrvatske je objavila bianci za leto 1941. in 1942. V teku lanskega leta so se hranilne in čekovne vloge povečale od 2281 •na 3654 milijonov. Cisti dobiček je znašal za leto 1941. 185 milijonov kun, za lansko leto pa 65.4 milijona kun.
Gosp&darska neodvisnost Portugalske
Kr jc 'eta 1928. portugaUk- ministrski predsednik Oliveira Salazar prevzel p»s'e financ* nega ministra, se je moral lotiti izredno težavne naloge konsolidacije portugalskih financ, ki so biie takrat naravnost obupne in zaradi politične zmede desorganizirane. Salazar je svoje reforme izvedel t veliko spretnostjo in z vidnim uspehom. Izravnavi proračuna je sledila konsolidacija ogromnega visečega dolga sana« cija valute, ureditev plačilne bilance z inozem= fltvom itd. Svoje obsežne gospodarske, politične
Smoter komunističnih požigov
l;no najpogostejših orožij, ki se ga poslužujejo komunisti v svojih »terenskih akcijah« ;n krajevn;h napadih, je požganje domov, vasi, Sol. cerkev in tovarn. Skoraj vsake poročilo z Dolenjske in Notranjske govori o takih požigih Ker računajo komunisti že v naprej, da se v kraju, ki ga napadejo, ne bedo mogli obdržati in da bodo pregnani, izrabijo razpoložljivi čas za to da zažgejo čim več poslopij, k: so v njihovem dosegu.
Razumen človek se sprašuje z začudenjem zakaj vodijo komunist' po zemlji svoiih ljudi, svojih rojakov, v svoji domači pokrajini tako sistematično uničevalno akcijo. Zakaj uničuje* jo s tolikšno zagrizenostjo premoženje svojega naroda, premoženje tistih, ki jim obljubila jo odrešenje? Ljubezni do svojih najbližjih na ta način gotovo ne kažejo. Za usodo prebivalstva jim gotovo ne gre. Da bi s takimi požigi napravili občutno škedo svojim nast>rokiikom. pa je vsekakor zelo naivna utemeljitev ki ji bo verjel samo tisti, ki sprejema vse nrherfc besede kot suho zlato, ne da bi o njih razmišljal.
Vzemimo za primer šole. Objavljena so bila zelo podrobna poročila, koliko šol je že postalo žrtev ognja. Škoda gre v milijone. Komunistom je v kratkem času uspelo uničiti dragocene dobrine, ki jih je kmečko ljudstvo gradilo leta in leta s prispevki svojih žuljev. Uspelo jim je zbrisati mnogokje tisto kar je bilo po» nos slovenskega kulturnega ljudstva, ki je vsd-no kazalo željo in hrepenenje po znanju. V tem plemenitem hotenju je žrtvovalo vse. samo da si je zgradilo lastni dorr prosvete. žarišče znanja za mladino, svojo šolo v najbližji okolici. Ponoa Slovencev je bil. da j* imel« skoraj vsaka večja va« svojo lepo ?olo. Da so slovenskemu ljudstvu pri srcu njegove šole. v katerih je črpalo osnove svoje omike, je opazil vsak kdor je prišel v naše kraje. In vendar so komunisti brez premisleka podstavili ogenj tudi pod krove mnogih šol. kakor so požgali mnogo drugih kulturnih in zgodovinskih stavb
Zakaj to? Ni si mogoče tega tolmačiti dro-gače kakor t divjo jezo omejenih komunistič« nih fanatikov nad ustanovami, ki so dale ljudstvu prosveto in z njo teko zelo otežile 'rva-janje komunističnh načrtov. Ali pa jih morda vodi že obup? Morda jih je že prevzelo spoznanje. da je vse zaigrano in b~ez upa na zmago? Zdi se, da imamo res opraviti že z obupanci. Ni pa tudi izključeno, ia j« požiganje rezultat mnogo belj satanskega načrta, sej je zn|no. da so komunisti mej$tri pretvarjanja in da znajo svoje prave načrte sWrh"o prikriti pred tistimi, ki bi jipi sicer ne sfledili.
Nekaj jasnosti o teh vpraranjih dobimo, če preudarimo. zakaj požigajo kmečke domove in tovarne Za kmečke domove je nedvomno, da se z njihovim požiganjem ne izvršuje nobena ' sabotaža k; bi mogla kakor koli motiti funkcioniranje oblastvenejja aparata. Kljub temu pa se kmečki domovi požigajo in uničujejo. Ne samo domovi, v katerih stanujejo nasprotniki komunistov, temveč vsi, ki niso v njihovi trdni oblasti. Komunistov pri tem očitno ne vodi samo maščevalnost.
Kaj pa dosežejo komunisti s požiganjem do« mov, šol, cerkva, tovarn? Nič več in n'č manj kakor to, da se dotedanje urejeno vaško življenje konča. Ljudje, ki so bili še včeraj pod strehami svojih domov, navezani n* tisoč malenkosti v zvezi s svojimi najbl;žiimi in so-! vašeani. s svojo zemljo in gospodarstvom, po-staneje naenkrat hudo prizadeti 6iromaki. brezdomci. ki nimajo ne orodja in ne drugih sred= stev, da bi obdelovali zemljo. Sola jim ne nudi več zavetišča, prav tako pa tudi ne cerkev. V pdrgani tovarni ni mogoče dobiti več zaslužka.
Prav to pa hočejo komunisti s dvojim požiganjem floseči. Ker med slovenskim ljudstvom ni dovolj za njihove namene razpolo-1 ženega proletariata, ga pač morajo nasilno ustvariti. Z drugimi besedami: komunisti hočejo s svejim besnim mečevanjem premoženja slovenski narod osiromašiti, ker misVjo. da jim bo potem voljno sledil. Znano je, da so komunisti mladini, ki jim je sled:-la. zahtevali, da postane prava nositeljica komunistfčne ideje sele v primeru, če se odpove prav vsem vezem, ki so jo dotlej vezale na rodb no in dom. Komunistični bojevnik po tej strahotni vzgej: ne sme poenati in ee sme imeti obzira ne do matere in ne do očeta. Kogar oropajo doma in rodbine, o tem upajo, da bo prej ali slej postal dostopen za uničevalno miselnost komunističnega terorizma.
Tako računajo komunisti in primati je tre* ba da je ta hudobni načrt zelo nevaren. Ob znani brezobzirnosti komunistov je zmožen popolnoma uničiti ljudsko premoženje, če jim ne bodo temeljito preprečene njihove namere. S komunističnim uničevanjem narodnega premoženja p« ni prizadeto samo podeželske ljudstvo, temveč ptav vsi. Kmet je temelj, na katerem je zgrajeno vse gospodarstvo. Ce on ne bo mogel delati, če bo en zapuščal domove in svoja polja, tudi drugi stanovi nt bodo imeli dela in kruha. Kdor kmetu pomaga, ta pomaga tudi sebi NaS kmet p« je v zadnjih mesecih pokazal do-velj ia&e, da odločne odklanja komunistično uničevanj« in |Maenjo. £ate mu moramo pomagati prav vsi m po dvojih močeh preprečevati vse komunistične nakane.
in finančne reforme je Salazar deloma izvrffll v dobi. ko je vso Evrope zajela splošna gospodarska kriza in ko so finance v drugih državah prišle v težkoče. Portugalska je bila prej v pogledu financ na slabem glasu. Znana je bfla kot država z najslabše urejenimi financami, ket slab dolžnik. Po zaslugi Salazarjevih reform si je Potfugalska zopet pridobila kredit ue samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Po končanem reformacijskem delu Salazar ni miroval. temveč se je leta 1940. lotil težavnega vprašanja nacionalizacije portugalskega gospodarstva. Izvedel je najprej konverzijo zunanjih posojil, ki so bila spremenjena v notranji dolg, kar je bilo mogoče potem, ko si je Portugalska zopet pridobila glas zanesljivega dolžnika. Portugalski zunanji dolg se je do leta 1940. tudi znatno zmanjšaL navzlic temu je znašal v tem letu še vedno 80 milijonov funtov.
Prvi korak k nacionalizaciji portugalskega gospodarstva je bil storjen leta 1941., ko je potekla leta 1891. sklenjena pogodba z družbo Compannia d« Mocam-bique, s katero je bilo leta 1891. izročeno tujemu kapitalu (predvsem aaigleške-mu) izkoriščanje področja pokrajin 'Marica Ln Sofala v Portugalski vzhedni Afriki ob meji Redeči j«. Naprave te družbe je takoj po končani veljavnosti pogodbe prevzela portugalska uprava.
Najvažnejši korak v cilju nacionalizacije portugalskega gospodarstva pa Je najnovejša reforma trgovinskega prava, ki bo stopila v veljavo v maju letošnjega leta. Odbor strokovnjakov portugalskega parlamenta je že v marcu odobril zakonski načrt, ki se nanaša na nacionalizacijo družb, ki niso čisto portugalske. Ker portugalski parlament ni zakonodajna zbornica, temveč ima le pravico predlagati zakone, se lahko še vnesejo naknadne korekture v ta zakon, vendar ni verjetno, da bi prišlo do znatnejših sprememb.
Po tem zakonskem načrtu je izključen inozemski kapital v podjetjih javnega interesa, in sicer tako v Portugalski sami kakor na otokih, ki pripadajo Portugalski (izvzete so torej portugalske kolonije). Kot portugalsko se smatra ono podjetje, pri katerem je najmanj 60% glavnice v portugalskih rokah, in kjer je vodstvo družbe (predsedništvo direkcije in poslovodstvo) v rokah rojenih ali vsaj deset let že naturaliziranh Portugalcev. Delnice portugalskega deleža pri mešanih družbah morajo biU imenske in se ne smejo prodati v kiozemstvc. Važna protugalska podjetja, ki imajo svoj sedež v in«zemstvu, bedo morala ta sedež prenesti v Portugalsko. Glede na znatno udeležb? inozemskega kapitala na Portugalskem bedo s t»m zale"-nom prizadeta številna portugalska podjetja, kjer je udeležen inozemski kapital. To so v prvi vrsti razna mestna podjetja (za plin. elektriko, tramvaj itd.), nadalje velika elektramiška podjetja in podjetja za telefon. Pri večini teh prdetij je udeležen anglešk; kapital. Za izplačilo angleških udeležb bo Portugalska uporabila znatna blokirana dobroimetja v funtih, ki so nastala v zadnjih letih spričo akt:vne portugalske trgovinske bilance. Ti dalekosežni gospoda rsko-finančni ukrep; bodo znatno pripomogli, da bo Portugalska še utrdila svojo pazic;jo ket nevtralna država med vojuječimi se državami.
G ospodarske vesti
= Italijanska industrija ž'vega srebra.
Družba S. A. Mineraria Monte Amiata. ki izkorišča tudi rudnik živega srebra v Idriji, navaja v svojem letnem poročilu, da no se posli špansko-italiianskegia kartela za živo srebro »Mercurio Europeo« tudi lani razvijali v zadovoljstvo obeh največjih proizvajalcev živega srebra na svetu (Monte Amiata in Almaden). Kartelne cene so estale stabilne. Navzlic okolnosti, da v teku vojne ni mogcč izvoz v prek:morske dežele, je družba Monte Amiata glede na možnosti izreza po vojni nadaljevala svoja izsledovalna dela z dobrim uspehom. Nova •cdkrita lež:šča živosrebrne rude se bodo seveda izkoriščala šele po končani vejni.
= Iz italijanskega gospodarstva. Italijanska banka za kmetijstvo (Banca Na-zicnale dell'Asricoltura) v Rimu je zabeležila v preteklem letu povišan čisti dobiček 9.6 milijona lir (prejšnje leto 6.3) in sklenla zvišanje glavnice od 80 do 100 milijonov lir. — Avtomobilska tvornica Isot-ta Fraschini v Milanu navaja v svojem letnem poročilu, da se je nadalje povečala preizvodnja, ki je že leta 1941 mesečno segla letno proizvodnjo lz leta 1932. Čisti dobiček se je lani povečal na 16.9 milijona lir (15) in bo družba na glavnico 150 mili-•onov lir zone t izplačala 7% dividende. — Italijanski koncern cementnih, t vernic »Ital-cementi« Fabbriche Riunite ffemento S. A. v Brrgamu bo za lansko leto pri povečanem čistem dobičku 17.9 mil'iona lir (10.0) izplačala nespremenjeno dividendo 12.25% na glavnico i80.5 miliiona lir. Občni zbor je sklenil fuzijo z družbo S. A. Pozzolana v R'mu, ki je že doslej pripadala kcmcernu. — Severnojtalijanski tekstilni koneern Co-tonificio Cantoni v Milanu, ki ima večje število prcdrlnic in tkalnc ter postranskih obratov, navaja v svojem letnem poročilu, da so se lani izvezni posli nadalje dvignili. Zaradi prcčzvochre aa izvoz so bile tvornice oproščene dolžnosti trimesečne ustavitve obratov. Za demače potrršnjo je podjetje izdelovalo samo tipiziran® blago. Iz skoro nespremenjenega čistega dobička 17.9 milijonov lir b- družba na glavnico 100 milijonov izplačala nespremenjeno 16% dividendo.
=» Pomen top-la v italijanskem l«enem gospodarstvu. Noben« drugo drevo ne daje tako hitro za vse potrebe up«ral»en les kakor top;l. To so v Italiji	že v prejšnjem desetletju, ko so proučevali možnosti samooskrbe z lesom. Gojitev topola se je naglo razvila in sedaj se potroši na leto že 10 do 12 milijonov stotov tega lesa. medtem ko je znašala potrošnja leta 1920. komaj par milijonov stotov. Topolov les je vsestransko uporaben tako pri proizvodnji papirja, za vezane plošče, v pohištveni industriji, zi zaboje in zaobalo, ket stavbni les, za Izdelovanje vžigalic itd. Po zaslugi senatorja Burga. predsednika največjega ltalijansk«jra koneerna papirnie, je bil pred leti ustanovljen zavod «a preučevanje topola ki nosi ime Ducejevega brata Arnalda Mussolinija, ki je ket prvi opozoril na velik pomen topola za avtartt-jo ItaTje v lesnem gospodarstvu. Ta »vod je v kratkih letih U «n«p* pripomogel gojitev najbolj spesrfcmih v»»t tepela li Bluži sedaj tudi za vzor Nemili, Id je že iz enakih razlegev pričela velikepotesaa pospeševati gojitev topola.
skovati isti ljudje, z istim namenom in v zvezi z nosilci istih političnih tefenj. Pristaši »Črne roke« bo ves ta čas sodelovali s socialisti, ki so se po prvi svetovni vojni proglasili aa komuniste in pristopili k tretji internacionali. Ce danes pogledamo r zgodovino evropskega jugovzhoda v zadnjih 40 letih, vadimo, da so vse nereda, atentate, vojne in zločinstva izzivali isti ljudje, iste politične težnje in iste tajne organizacije, ki so pri Srbih znale vešče vzbujati imperialistične nagone.
Pomlad ob SeinI
Maj in junij sta najlepša meseca v Parizu, sodijo poznavalci tega mesta, toda po letošnji mili zimi se oznanja pomlad že mesec dni prej, kakor je to običajno v francoski metropoli. Narava se je tako bohotno odela v zelenje kakor menda še nikoli. Vzdolž Seine cveto kostanji, ki že zastavljajo velike cvetove v podobi majhnih drevesc, poganja joči h iz koncev zelenih vej in vejic. Vse mejice v TuHerij-skem m luksemburškem parku ao oživele, zidovi so ozeleneli in se zdi, kakor da se po njih zlivajo zeleni slapovi.
Bois de Boulogne se pretvori ob nedeljah in praznikih v pravcati otroški raj. Vse se igra in smeje, vsak prostorček je zaseden. Starši se igrajo s svojimi otroci, dečki nastopajo v športnih in vojaških tekmah in tujcu se zdi, kakor bi bil v kakšnem nemScem mestu, nc pa v francoski prestolnici. Vsakdo si prizadeva biti srečen na svoj način. Na stolih posedajo filozofski uživači sonca in toplote, objemajo se ljubavni parčki, ki se poljubljajo tjavdan, ne glede na okolico m občinstvo. Človek bi v tem okolju skoraj pozabil da je Evropa v vojni, če bi ne videl leh in travnikov preoranih in zasajenih s krompirjem. Da, tudi v Pariza se kažejo sledovi -vojne. Vsi parki so obdelani, niso pa danes več zasajeni & cvetjem, temveč uspevajo na njih koristne rastline.
Navzlic temu se najde še povsod kakšen prostorček s cvetjem. Celo narcise niso redke. Toda še več kakor naravnega cvetja je umetnih rož. Namreč — na klobukih ljubeznivih Parižank. Takšna je namreč letošnja pomladna moda. Vsak klobuk krasi šopek cvetja. Zelo moderne so tudi velike rute, ki ovijajo skoraj vsako modno damo. Drugod bi se zdele takšne kombinacije bizarne, če ne celo nemogoče. Francozinja pa se oblači s takšnim okusom in pridom, da ji vse, kar postavi nase, služi v okras. Saljivci menijo, da so letošnje dolge rute mogoče tudi spomin na zimo, ki je br!a francoski metropoli posebno trda zaradi tega, ker ni bilo dovolj premoga za kurjavo. Stanovanja so bila mrzla. Zato je popolnoma v skladu z naravo, da se vsi veselijo toplih dni.
Pariški promet je slej ko prej živahen in ogromen. Stopi v metro ali v avtobus, povsod je gneča. Vse hiti iz tvornice domov ali pa z doma na delo. Zdi sc. da si naravnost v kakšnem nemškem industrijskem mestu, ne pa v velemestu, ki je slovelo kot morje luči in svetlobe. Navzlic vsem tem tegobam vsakdanjega življenja pa še ni izginila z lic pariških prebivalcev tista vedrina, ki jih je vedno napravljala prikupne. Težko vsakdanje življenje prenašajo Parižani z nekakšne ležernostjo, kar dodaja vsem tegobam ti?to igrivost, o kateri bi lahko dejali, da je nekakšna kvintesenca pariškega epikurejskega življenja. Mnogim je ta igra silno pri srcu. V obl kovanju svojega življenja so torej Parižani slej ko prej veliki mojstri. Zato jih tudi še tako velika zadrega ne vrže s pravega tira.
Radi® L]abl]sna
Četrtek, 29. aprila 1943-XXI
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45": Komorna glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Peročilo Vrhovnega poveljmštva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. Pitana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v ta-lijanščini. 17.15: Simfonična glasba na ploščah. 17.45: Pesmi in napevi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komorna glasba. 20.40: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. Operna glasba. 21.15: Predavanje v slovenščini-21.30: Koncert ljubljanskega komornega tria (M Lipovšek — klavir. A. Dermelj — violina. G. Šedlbauer — čelo). 22.15: Orkester, vodi dirigent Petra! a. 22.45: Poročila v italijanščini.
Novi roman DK:
»Prišlo j« deževje"
JE IZŠEL!
mikavna, ker se je prenitro izgubil v gradivu in utonil v podrobnostih), se spominja, kako so mu vselej za žarele oči. Umetniška Praga je pozneje razvijala še marsikateremu slovenskemu umetniku sposobnosti in okus. toda nobeden ji ni bol tako blizu kakor Vavpotič. Zato je prav, da je pisec nekoliko obširneje opisal Vavpotičeva študijska leta v Pragi; v bodočem obsežnejšem spisu bo treba še izčrpneje prikazati okolje in umetniške ideale tiste Prage, v kateri se je Vavpotič izoblikoval. Pariz je nedvomno prispeval dovolj velik delež, vendar že na osnovo, ki jo je dala Vavpotiču češka umetnost; vsekako se je v velikem mestu Ob Seini le še bolj izostril umetnikov okus in Besnardov vpliv se je enakovredno pridružil Hynaisovemu. Toda iz Pariza prav kakor z Dunaja se je Vavpotič znova vrnil v Prago in ostal tu toliko časa, da ga je naposled priklicala in zvabila domovina. Postal je profesor v Idrii, vendar se je po štinn letih sprostil službenih vezi in se predal v Ljubljani življenju svcbodnesra umetnika. Ta leta, prav kakor intermezzo njegovega vojnega slikarjenja, opisuje tretje poglavje. Je to najplodnejše . razdobje Vavpotičevega življenja in dela (1906—1943), doba, v kateri se najbolj uveljavljajo njegove človeške, organizatorične ln stvarjalne kvalitete, doba mrzličnega dela, zmag in no-razov; njo je nasilno pretrgala nagla smrt.
Karakterizacijo Vavpotičevega dela je zgostil dr. šijanec v četrto poglavje z naslovom »Umetnikova dela«. Tu ga označuje v štirih poglavitnih panogah slikarskega udejstvovanja: v figuralni kompoziciji, portretu, krajini in tihožitju, čemur bi bilo treba pridružiti še posebno poglavje o Vavpotičevih risbah, a se je za-
KUiTURNI PREGLED
šijančeva monografija o Iv. Vavpotiča
V zvezi s posmrtno razstavo v Jakopičevem paviljonu je izdala Narodna galerija lično opremljeno publikacijo: Dr. Fran šijanec, Ivan Vavpotič 3877—1943 (46 strani besedila, 11 slik med tekstom in 26 ilustracij na prilogah. Pri nas, kjer so knjižne študije in monografije o upodabljajočih umetnikih bolj redek pojav, je treba prav posebno pozdraviti sleheren poizkus, da se nam z znanstveno metodo, vendar pa v poljudnem ali esejskem slogu približa stvarjal-na osebnost pomembnega umetnika in njegovo delo. čeprav je treba take priložnostne spise sestavljati na hitro roko, je vendar samo v prid naši umetnostni kulturi, da smo dobili lani ob jubilejni razstavi kratko monografijo o Matiji Jami, to pot pa podobno študijo o Ivanu Vavpotiču, obe iz peresa umet. zgodovinarja in kritika dr. Frana Šijanca. Publikacija o Vavpotiču je v primeri z Jamovo obsežnejša in se najbolj približuje monografiji, čeprav je sicer samo podlaga za daljši spis. Vsekako je bil s tem delom dr. šijanca vsaj delno in posthumno poplačan moralni dolg, ki ga je imela slovenska javnost do umetniške osebnesti Ivana Vavpotiča, o katerem je naša umetnostim publicistika toliko molčala, da je morala šele posmrtna razstava Sati Ivanu Vavpotiču polno zadoščenje.
Spis dr. Frana šijanca je razdeljen v četvero poglavij. Naslov prvega »Vavpotič, javnost in kritika« je parafraza Vavpotičevega polemičnega eseja »Grohar, javnost in kritika« (Slovan 1914), s
katerim je takrat še mladi slikar ostro in pravično obračunal z brezbrižno javnostjo in jalovo kritiko glede dela nadarjenega in za vso našo umetnostno kulturo tako pomembnega Groharja. Vavpotič se ni mogel pritoževati glede občinstva, ali pa ga je uvaževala dovolj kritika? Dr. šijanec utemeljuje to takole: »Vzori Vavpotičevega slikarstva pripadajo v res-.Mci umetnosti, ki jo je deloma zavračal že impresionizem. Slikarjeva oblikovna sredstva pripovednega realizma niso moderna in tudi v zgolj umetniškem pogledu je ustvarjalna zmožnost podvržena različnim vplivom in zunanjim spremembam, toda ne glede na vse to bo treba najti v bodočnosti čistejše, iskrenejš«, predvsem pa pravičnejše odnose do onega umetnika Ivana Vavpotiča, ki se je kot učenec visokih praških idealov z neverjetno marljivostjo in redko talentirano iniciativnostjo vsega žrtvoval 40ietnemu uresničevanju idealov slovenske upodabljajoče umetnosti«.
V drugem poglavju obravnava pisec Vavpotičevo življenje, šolanje m umetniški razvoj v prvem življenjskem razdobju (1877—1905). Predvsem je tu pravilno ln pravično postavljena v ospredje Praga kot mesto, v katerem je Vavpotič v največji meri našel sebe, razvil v sorodnem, simpatičnem umetniškem okolju svojo stvarjalno osebnost in si izoblikoval svetovni in življenjski nazor. Kdor je slišal Vavpotiča obujati spomine na Prago (njegova javna predavanja o Pragi, o češkem baroku in dr. niso bila posebno
I pacchi-viveri distribuiti in occasione deOa Pasqua alle famiglie meno abbienti dal Comitati comnnaH di Asslstenza — DeBtev zavojev z velikonočnimi darovi manj inw
vitim pri občinskih pomožnih odborih
Dva nagrajenca Italijanske
A Icaiemije
Kakor smo zabeležili v našem listu, sta prejela letošnji nagradi Kr. Italijanske Akademije arheolog Bisgiio Pace in Serglo panunzio. Pace je bil deležen Mussolinijeve nagrade, Panunzio pa je prejel liktorsko nagrado, katero deli s sonagrajencema Ma-nacardo Jn Menghinijem.
Biagio Pace je zaslužen italijanski startnoslovec. Izšel je iz rimske arheološke šole, kjer je poslušal predavanja d' Orsia in del Rizza. Rodil se je v Conisu pri Re-gusd 13. novembra 1889. že zgodaj se je posvetil raziskovanju staro žitnosti na Si-oiliji. Tudi poslej je ostal zvest temu področju ter v svojih raziskavanjih z: sledova! eksperionistično psihološko smer
Temeljno delo arhealoga Paceia obravnava umetnost in civilizacijo antične Sicilije ter je izšlo 1. 1938. Pace raziskuje v tem delu značaj ter izraz stare sicilske umetnosti, katero primerja z elementi grškft umetnosti. Poleg Sicilije je Pace študiral stsirinoslovje na Rodu, na Kreti, v Mali Aziji, v Kartagini in v Fesanu. Izdal je s teh področja mnogo publikacij, ki imajo znanstveno vrednost, poleg tega pa je napisal tudi poseben »Uvod« v študij arh« o logi je. To učno knjigo smatrajo za odličen učbenik v pogledu metodologije in posebnih napotkov. Prof. Biagio Pace prelava umetnost in zgodovino umetnosti na univerzi v Na poli ju.
Drugi odlikovanec italijanske akademije, ki je prejel prvo tretjino letošnje liktorske nagrade, je Sergio Panunzio. Rodom je iz
Molfette pri Bariju, kjer je ugledal luč sveta 1. 1886. Panunzio je po poklicu jurist, poleg tega pa je študiral tudi filozofijo. Napravil je doktorat iz obeh strok na neapeljski univerzi, 1. 1934. pa je bil promo-viran še za častnega doktorja političnih ved na univerzi v Perugiji.
Panunzio je poučeval pedagogiko na srednjih šolah, dokler ni začel prelavati pravne filozofije na univerzi v Ferrari. Od 1. 1925. dalje je bil član učiteljskega zbora r.a univerzi v Perugiji, sedaj pa prelava tiržavnoznanstvo na fakulteti za politične vede rimske univerze.
Panunzio je bil že 1. 1926. imenovan za rektorja periigijskega Ateneja, od L 1928. do 1933. je bil državni komisar, ki mu je bila poverjena organizacija fašistične fakultete za politične vede na univerzi v Perugiji. Od 1. 1932. predava na tem zavodu oržavoznanstvo.
Panunzio je star in znan sindikalist, fašist od prve ure je bil član italijanske zbornice, že od 1. 1924. Izvrševal je nekaj časa službo tajnika šolskih korporacij, od 1. 1924. do 1926. je bil tudi državni podtajnik v ministrstvu za promet. Njegov študij je zelo obširen. Kot pisatelj je zelo izčrpen, s svojimi prispevki sodeluje v »Popolu d'Kazita« ter v drugih italijanskih listih. Iz njegovega peresa je poteklo mnogo spisov o pravni filozofiji ter o socialnih vedah. Je tudi član direktorija društva »Dante Ali-ghieri«.
ŠtMdeset let zarotništva na jugovzhodu
Vremenska napoved
p2i mlrusni antidklotsalnom
oblast v svoje roke. V novo vlado, ki ji je načeloval general Dušan Simovič, so bili poklicani sami bivši člani »Črne roke« z nekaterimi drugimi ljudmi, ki so jih vedno smatrali, da so njihovi somišljeniki. Prvi Simovičev svetovalec je bil prof. Slobodan Jovanovič, katerega ime se je leta 1917. na razpravah v Solunu zelo pogosto omenjalo kot človeka, ki sodeluje s člani »črne roke«. V vlado so šli sami zarotniki iz zemljorad-niške stranke, iz stranke samostojnih demokratov in iz levega krila demokratske stranke. Razen njih je bil poklican edon izmed prvakov »Črne roke« Marko Dafco-vič, ki je od leta 1921. živel povsem odmaknjen in se ni odzval nobenemu pozivu beograjskih oblastnikov, da bi jih pelitično podpiral. Na Simovičev poziv se je nemudno odzvtal in šel v vlado. Ta vlada je bila takoj v službi boljševikov in zapadnih demokracij. Dala je svobodne roke komunistom in četnikom, sodelavcem svojih članov še izza leta 1903. ter izzvala vojno bivše Jugoslavije proti Osi.
V	nehaj dneh je bila Jugoslavija zlomljena. Vladi »Črne roke« se je posrečilo pobegniti v Anglijo in se tam naseliti. Po navodilih vlade je dvignil vstajo proti okupacijskim četam v Srbiji polkovnik Draža Mihajlovič, ki gta je londonska vlada proglasila za svojega vojnega ministra, da s tem izrazi svojo soglasnost z njim. Vstaja je bila izvršena po zgledu vstaje leta 1917. v Srbiji po navodilih srbske vlade na Krfu, toda je bila v treh tednih zadušena. Na čelu vstaje je bila prvotno ista oseba. Pri po-bunjenicah pa je medtem prišlo do nesporazuma in se je četniški vojvoda Ko sta Pečanac predal nemškim oblastem m se s svojimi pristaši vrnil v Beograd. Draža Mihajlovič pa je ostal v gozdu.
Dne 22. junija 1941 je prišlo do voine med Osjo in sovjetsko zvezo. Kratek čas nato se je spremenila vlada v Londonu. Tz nje so izstopili v glavnem vsi vidnejši člani in pristaši »Črne roke«. Sprememba je imela vpliv tudi na srbske cdmetnike, ker je tudi pri njih prišlo do razcepa. En del, na čelu z Dražo Mihajlovičem, je ostal zvest novi vladi, drugI pa je izjavil, da vlade ne priznava več. Slednji del odmetnikov se je priglasil za partizane vodstvo in oblast pa so prevzeli komunisti. Cetniki Mihajloviča so se ravnali po navodilih z Londona, partizani pa po navodilih iz Moskve. V vodstvu partizanov je razen komunistov ostalo tudi nekaj članov »Črne roke« in njihovih pristašev.
V	razmerju oo Hrvatske in hrvatskega naroda ui nobene razlike med četniki Dra-že Mihajloviča in odmetniki, ki se nazivajo part zane, ker se nasproti Hrvatom tako eni kaker drugi obnašajo na isti način. Njihov prehod na področje Nezavisne Države Hrvatske ne pomeni drugega, kakor izvršitev v naprej skovane zarote proti hrvatskemu naiodu in njegovi svobodi. V teku 40 let je to ena izmed zadnjih zarot, ki so
Izmed vseh brezštevilnih vrst vremena se pri nas najčešče pojavlja mirpo. poleti jasno, pozimi navadno po nižinah megleno ali megleno oblačno nepadavinsko vreme. Opazujemo ga v anticiklonah, to je v predelih, kjer je zračni tlak visok, kjer je torej več zraka kakor • v okolici.
Pozimi je nad mrzlimi meglenimi plastmi ozračja izredno čisto in jasno; tam je zaradi padajočih, sicer komaj ali navadno sploh ne-zazr.utnih vetrov sorazmerno zelo toplo. V toplih letnih časih sc čez dan pogosto pojavljajo v višinah okoli 2000 m majhni kepasti oblački, katerih razvoj je posebno močan v bližni planin in višjih gričev. Te ob!ake povzročajo močno segreta in vlažna tla, njih razvoj pa je odvisen predvsem šc od poteka temperature zraka z višino; razv jajo sc tem močneje, čim hitreje pada temperatura z viš:na. Zato je opisana dnevna oblačnost r-nticik'ona!nfga vremena spomladi, ko temperatura z višino hitro ; ada, vsaj v splošnem neprimerno močnejša kakor jeseni.
Poleg nizke dnevne oblačnosti se pri anticiklonainem vremenu pogosto pojavljajo tudi najvišji kr.stalni oblaki čiri. Važno je opozoriti, da se c:ri na nebu zelo pogosto pojavi iaio in da je v plošnem napačno sklepati iz pojava čirov na poslabšanje vremena. Nasprotno nam celo posebne vrste čirov ali bolje cirosiratov ki se pojavljajo v posameznih skupinah kot tanki, a gosti, izrazito boli oblak, napovedujejo. če se pojavijo pn anticiklonainem vre; menu. v splošnem nekaj dni trajajoče naj-j lepše vreme.
Anticiklonalno vreme se pojavlja razen spomladi, ko ga zaradi močno razgibanega ozračja najmanjkrat opazujemo, povprečno 4 do 6krat na mesec. Izmed vseh mesccev se v splošnem najmanjkrat pojavlja aprila (povprečno 1 do 2krat) in marca (povprečno 2 do 3krat) Vreme letošnjega aprila je bilo v tem pogledu vsekakor nekaj izrednega, kajti do sedaj nam je že prineslo kar šest anticiklc^alnih dni.
Anticiklonalno vreme je izmed vseh vremen najbolj stanovitno; približno v 50 odstotkih
radi tesno odmerjenega prostora pisec moral omejiti le na nekaj bežnih opomb, potem ko je bil že v drugem poglavju na splošno označil Vavpotiča kot risarja in ilustratorja.
V okviru orisa Vavpotičevega življenja in dela je dr. šijanec marsikje segel — zopet v mejah prostora — iz opisnega in informativnega v enalitično-kritično, iz ekstenzivnega v intenzivno esejsko oblikovanje; skušal je s svojega vidika vrednotiti Vavpotičev prispevek v zakladnico slovenske umetnosti in je tudi v tem nakazal smeri svojim m drugim proučevanjem ne le VavpotiCevega, marveč tudi vsega umetniškega dela pri naa ▼ zadnjega pol stoletja. Je to smoter, za katerega se prav dr. šijanec pripravlja znanstveno in izkustveno s svojimi članki v »Umetnosti« in s svojimi pretili posameznih umetnikov. Spričo neogibne zgoščenosti kratke monografije Je ortalo marsikaj le nakazano ali podano T pojmovnih kraticah; to velja tudi glede stila tam, kjer je gospodarnost s prostorom spričo obilnostl gradiva prinesla nejasnost ali substantivno preobteženost, kl je sicer opazijšva značilnost, vendar ne baš odlika slovenskega znanstvenega In oeio eseiskega jezika.	_
Ilustracije se lepo irvrSčaJo ▼ tekat, att-ke na posebnih prilogah pa so Mirane tako, da je zastopana Vavpotičeva figuralna, portretna in krajina raka umetnost, prav kakor poezija njegovih tfliožttij; tal da razlogi varčevanja niso dopustili barvastih reprodukcij, ki bi <ta4e zlasti cvetličnim tihožitjem njihov najpristnejM, to je koloristlčrri valeur. V knjižici je tudi nekaj doneskov k Vavootičevl ikonografiji ; lastni portret lz L 1939 na platnicah in fotografija Vavpotiča prt dehi; Ae več prispevkov te vrste je prinesel 7«—9. m.
Pod tem naslovom in podnaslovom »Sodelovanje črne roke in komunistov od leta 1003. do 1943.« objavlja velikonočna izdaja »Hrvatskega Naroda« daljši članek S M. is., katerega konec v prevodu objavljamo:
Dne 27. marca 1941 je neka Skupina zarotnikov izvršila državni prevrat v Beo-rraau in proglasila mladoletnega kralja petra za polnoletnega ter prevzela vso
V spssssm Francu Resmaitn
Tri tedne je minilo, odkar je podlegel ne_ ozdravljivi bolezni — jetiM pleskarski pomočnik Franc Resman, star komaj 23 let ridnega, in dobrega fanta so spoštovali tn ubili vsi, ki ao g« poznali in ao miu zato
mu sledi teko j naslednji dan enako vreme, » manj kakor 15 odstotkih pa padavinsko. Lan« sko leto na primer, ko se je pojavilo anticiklonalno vreme kar 87krat, so sledile padavine takoj naslednji dan le v 11 odstotkih, drugi naslednji dan v 20. tretji dan v 30 odstotkih.
Izmed padavinskih vremen, ki slede anti-dklonalnemu vremenu, je najmočneje zastopano ne\nh'no vreme, in če nevihtnega vre« mena ne bi prištevali k padavinskemu, bi bili zgornji odstotki več ko še enkrat manjši!
Padav:nsko vreme, ki sledi naslednji dan anticiklonalnemu vremnu, če le ni kako izjemno nevihtno, je slabo padavin in množina padiih padavin znese kvečjemu nekaj milimetrov. Predvideti padavinsko vreme je večkrat težko, v izvestnih primerih celo nemogoče. Vendar fcsže po lanskoletnih opazovanjih, da lahko predvidevamo pri anliciklonalrtem vremenu v icpiih mesecih za naslednji dan padavinsko nevihtno vreme vedno tedaj, kadar .-e v popoldanskih urah ali proti večeru zbirajo na zapc.dni strani od Gorenjske sem najvišji obleki cri. Lansko leto je bilo v mesecih od maja do oktobra opazovano štirikrat zbiranje circv na zapadni strani in v vseh štirih primerih ie sledilo naslednji dan nevihtno vreme. Ta doslednost jc vsekakor zanimiva in verjetno ni slučajna, posebno pa še zato. ker M je lansko leto pojavilo takoj po anticiklonainem vremenu nevihtno vreme samo šestkrat. Kateri sc drugi znaki za poslabšanje antic klo-nalnega vremena za sedaj ni znano, vsekakor jih pa ne smemo iskati, razen v izjemnih pri-me"'h. v fitanju zračnega tlaka in v njegovih izpremembah.
Če se smemo zanesti na zgoraj omenjeno zvezo med pojavom čirov na zapadnih rtraneh in med sledečim nevihtnim vremenom, lahko napovedujemo pj"i anticiklonainem vremenu s skoraj 95odsrotno verjetnostjo. Pri vsej ugodnosti napovedi pa le ne smemo pozabiti, da je vreme za nas šc nekaj zelo skrivnostnega in da nas često iznenadi s popolnoma neverjetnimi in nepričakovanimi pojavi.
Dr. M. Cadej.
zek »Umetnosti«. Priznanje in hvaia vsem, ki so omogočili to publikacijo in tako položili svog dar ne le za izdajo potrebne monografije o pokojnem našem slikarju, marveč tudi za pomoč njegovi vdovi, ki ji utegne izkupiček s knjižico in razstavo vsaj malce olajšata samotno pot v trudno jesen življenja.
Pred koncertom M. Brišnika
tudi na zadnji poti v obilnem številu izkazali spoštovanje. V njegov spomin smo prejeli še naslednje vrstice:
Komaj smo oživeli v pomladi, že nem je • eizprosna usoda ugrabila mlado življenje in ga iztrgala iz naše srede. Vsi, ki so :-"rancita poznali, pa nanj ne bodo pozafoili, čeprav ga ni več med nami, ampak ga ohranili v lepem spominu. Bil je pošten, priden in resen, a zaivratna bolezen tega ni upoštevala.
V nadi na zdravje si olšel v bolnišnico. S teboj vred smo se nadejali, da boš kmalu ozdravel in čakali uspeha, toda zaman. Iz bolnišnice si se vrnil domov, da še ™adnje trenutke svojega življenja preživiš v krogu svojih domačih. Vedel si, da boš moral izpiti čašo grenkosti do dna in se voljno vdal v usodo ter prenašal trpljenje.
Ni te več med nami. Tvoja življenjska oot je končana in prihranjeno marsikatero razočaranje. V naših srcih in spominu pa boš ostal dober in plemenit, kakršnega smo te poznali v življenju.
Kl je najprej pastir • • •
Tako se začenjajo življenjepisi ne samo največjih mož kakor Pupina in Meštr-ovi-
ronlka
*	s srebrno kolajno odlikovan pilot. Italijanski listi poročajo, da je bil odlikovan s srebrno kolajno letalski kapitan Gualtiaro Pilot iz Triesta. Odlikovanec se nahaja sedaj kot vojni ujetnik v nekem angleškem taborišču v Indiji
*	Papež je govoril 4.000 mladenkam Katoliške akcije. V soboto je papež sprejel v Vatikanu 4.000 Slanic Katoliške akcije iz vseh škofij Italije. Ko je sv. oče prišel med vernice, so ga sprejele z burnim ploskanjem, nato pa je imel papež nagovor, v kzr-terem je'podčrta val posebno socialne dolžnosti, ki jih mora izvrševati žena v krščanski družini. Na koncu je pspež podelil članicam Katoliške akcije svoj apostolski blagoslov-
*	Odgoditev glasbenega maja v frenzi.
Italijanski Isti poročajo, da so bile majni-ške glasbene svečanosti v Firenzi odgode-ne na nedoločen čas. Letos se najbrže ne bodo vršile.
*	Smrt znane režiserke. Na polikliniki v Rimu je umrla nenadne smrti mlada režiserka Vanda Fabro. Pokojnica si je stekla velik sloves z raznimi režijami. Največji uspeh je dosegla z režijo Goethejevega Fausta, nadalje je režirala Cehovljevo dramo »Tri sestre« ter Jevreinovo komedijo »To, kar je važnejše«, študirala je na akademiji za dramsko umetnost v Rimu ter si pridobila diplomo na tem zavodu.
*	Milijon lir za dobrodelne namene. Baron Pietro Gampagna lz Napolija je izročil prefektu v Cosenzi na letošnji dan rojstva Rima milijon lir, ki naj se porabijo za dobrodelne namene, v prvi vrsti za civilno bolnišnico in otroško zavetišče Corogliana Ca-labra.
*	Natečaj za najboljše spise o tehniki. Ministrstvo za vzgojo je dalo za letošnji dan tehnike, ki se bo proslavil na srednjih^ šolah v začetku maja, na razpolago 10.000 lir. Vsota se bo razdelila na pet skupin po 2.000 lir, katere bodo prejeli sreinješo1« kot nagrado za najboljše spise o tehniki. Najboljše naloge bodo poleg tega odlikovane s srebrno in dvema bronastima svetinjama.
*	Obisk podzemske jame Gigante na Carsu. Triestinski »Plccolo« poroča, dia se je za velikonočne praznike podalo iz mesta veliko število izletnikov na Carso, kjer so obiskali podzemsko jamo Gigante. Na velikonočno nedeljo je bilo v tej jami nad 2000 oseb, ki jih je izvabilo sonce v toplo prfrodo.
*	Preskrba s kavnimi nadomestki. V kor-
poracijskem ministrstvu v Rimu proučujejo vpraŠ3inje preskrbe prebivalstva s kavnimi
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 29. aprila, ob 18.30: V času obiskali ja. Red Četrtek. Petek, 30. aprila^ ob 17: V času obiskan ja. Izven. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Sobota, 1. maja, ob 17.; V času obiskan ja. Zaključemaj predstava za šol. mladino.
E. Gregorfa: «V času obiskan ja«. Pasion-
ska drama v šestih postajah. Osebe: Marija
—	Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Branima, Juda — Nakrst, Magdalena — ScCicinova, Jožef iz Ari-mateje — Košuta, Nikodem — Plut, Kaifa
—	P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Ga-maliel — Presetnik, Juda — Gorinšek, Sa-dok — Lip? (h, Levi — Blaž, Amos — Bre-zagur, Poneij Pilat — Peček, Petronij — Drenovec, Veronika — Simčičeva, žena — Rakarjeva. Režiser: E. Gregorin; sceno-gratf: inž. E. Franz; scenska glasba: prof. E. Tome.
OPERA
Četrtek, 29. aprila, ob 18.: Trubadur. Izven. Gostovanje tenorista Jos. Gostiča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Cene od 40 L na.vzlol. Petek, 30. aprila: Zaprto.
Gostovanje Josipa Gostiča. Danes bo nastopil priljubljeni in cenjeni umetnik v Verdijevem »Trubadurju« v partiji Manrica. Gostič, ki je nastopal s to partijo z velikim uspehom na svojem gostovanju na Dunaju, je pri nas doslej nepoznan v njej. Zato bo ta predstava tembolj zanimiva. Leonora bo Heybalova, Luna-Janko, Azucena-Golo-bova, Ferrando-Lupša, Ines-Barbičeva, Ruiz-Kristančič. Dirigent: A. Neffat; režija in scena: C. Debevec; zborovodja R. Simoniti.
mademanom do viškov duhovnega življenja.
Prav tako je začel naš savinjski pevec g. Miloš Brišnk. Kopico otrok je pustil njegov oče, obrtnik v Mozirju, in odšel čez veliko lužo za boljšim Kruhom. Doma ni bilo ne dela ne jela za vse otroke, pa jih je mati dala v rejo sorodnikom. Milošu je usoda namenila strica v Kaplji pri Vranskem. Tam si je služil kruh kot pastir in hlapčtč. Brihtnega fanta je vzel v uk žalski trgovec Jurij Krašovec. Tam se je izučil za trgovca. Ljubitelji ppSmi so obča-dcvali njegov zvonki glas, pa so ga nagovorili, da se je podal v Ljubljano na kon-servatorij.
Misel je zapeljiva in lepa: postaneš pevec,- ki boš ved ril in bodril narod. Toda, če velja kje v polni meri rek: mnogo je poklicanih, malo izvoljenih, velja prav dobesedno pri pevskem študiju. Učenec prehaja iz roke v roko in vsak učitelj poizkuša na njem vse mogoče sive pevske teorije. Le redek vzdrži, do kraja. Poznal sem čudovite pevske talente, ki so v šoli izgubili glas in se razočarani vrnili k svojim poklicem. Miloš Brišnik je vztrajaj in dovršil ne le konserva torij, temveč je v tem času položil tudi maturo na g mnaziji kot priva-tist. Mirno tega je posečakprivatno pevsko šolo gcepe Dolenčeve.
Lahko bi bil šel sedaj za učitelja petja, toda njega je vleklo naprej. Pevski študij ja nadaljeval dve leti v deželi belkanta, v pevs)dh Atenah — Milanu. Vrnivfcl se v Ljubljano ni našel razumevanja, pa si je vpisal na univerzi romantisttko. Vsa leta se je preživljal deloma z gladom, deloma z inštrukcijami, nazadnje pa je vodil svojemu mraka obrtniku blagajno
nadomestki. Obenem bodo za'vse vrste kavnih nadomestkov določene najvišje cene.
*	Skladišča za zimsko obutev. V skladu z odlokom korporacijskega ministrstva*, ki .prepoveduje prodajo zimske obutve do jesenskih mesecev, se morajo ustanoviti v vsaki pokrajini skladišča za čevlje zimskega tipa. Skladišča bodo upravljale posebne pooblaščene tvrdke s sodelovanjem oblasti.
*	Velika udeležba pri konjskih dirkah na Montebeliu pri Triestu. Za velikonočne praznike so imeli na. montebellskem hipodromu v Triestu konjske dirke, katerih se je udeležilo nal 5.000 gledalcev. V maratonskem teku sta zmagala konja Ascarina in Schicco.
*	Najstarejši italijanski profesor. Te dni je bila izročena 'upokojenemu profesorju Gianpaolu Papasogliju. ki velja za dekana italijanskih profesorjev, spominska listina, katero so podpisali profesorji in številni učenci. Profesor Papascgli, rodom iz Livor-na, je poučeval celih 50 let na tefcničnem zavodu v Alessandriji. Vzgojil je na tisoča učencev, ki so ga ohranili v najboljšem spom nu in prav ti so se ga domislili v sedanjem vojnem času ter ga razveselili s spominsko listino in obiskom. Profesor Pa-pasogli se še danes natančno spominja vseh podrobnosti iz šole ter pozna vse svoje nekdanje dijake.
*	Predpisi za šolske izpite. Ministrstvo za vžgejo je izdalo natančne predpise /i skušnje na ljudskih, srednjih in višjih šolah v šolskem letu 1942-43. Pcsebno poglavje zavzemajo predp si glede ocenjevanja tistih učencev in dijakov, ki so morali zaradi sovražnih letalskih napadov zapustiti svoja bivališča.
*	Dolžina telefonskega omrežja. Rimski listi beležijo, da znaša celokupno telefonsko omrežje na ozemlju Italije 372.272 km. Razdeljeno je na 1372 okrožij.
*	Procesija, kakršna se ponovi vsakih 200 let. V Saviglianu so imeli za letošnjo Veliko noč procesijo, kakršna je v tem kraju komaj vsakih 200 let. Letos se je nabralo pri procesiji toliko ljudstva, da ga najstarejše osebe ne pomnijo. Procesija, ki se je vršila v okviru velikonočnega praznika, je imela poleg tega še en namen: izprositi zmago italijanskemu orožju.
*	Nenavaden krst v Roveretu. V cerkvi sv. Marka v Roveretu je bil te dni krščen 141etni desetnik Jurij Matijevič. Italijanski listi pripominjajo ob tem dogodku, da je novi krščenec slovanske narodnosti. Dečka so pripeljali italijanski vojaki, ki so se mudili lansko leto na srbskem ozemlju, kjer se je Matijevič pridružil nekemu alpinske-mu oddelku ter bil v nekem spopadu ranjen od partizanskih nasprotnikov. Za hrabro zadržanje, ki ga je deček pokazal, je bil povišan v desetnika, na povratku pa ga je četa vzela s seboj v Italijo in zdaj se nahaja v Trentu, kjer je gost tamošnjega Gila. Krstni obred Matijeviča je privabil mnogo občinstva, navzoč je bil tajnik krajevnega fašija, predstavnice ženskih fašijev in mnogo drugih.
*	Sreča v loterij. Neki delavec lz Milena je pred kratkim prejel pismo svojega prijatelja bojevnika iz Rusije. Na pismu je bil žig s številko vojaške pošte in na to številko je delavec stavil. Zadel je 42.500 lir.
*	Primer dvoženstva pred sodiščem v Go-riziji. Pred gorizijskim sodiščem se je moral zagovarjati te dni 531etni Ferdinand He-bat. Leta 1917. se je mož v Korneuburgu pri Dunaju oženil z neko žensko, po imenu Ines Hircz. žena mu je rodila otroka, ki je ves čas živel pri materi. Hebat je pozneje prestopil v evangeljsko veroizpoved ter se ločil od svoje prve žene. Dne 7. februarja 1921 se je Hebat oženil z 321etno Antonijo Pipovo. Zakonca sta se nato preselila v Bol-can te i se tam nastanila. Nedavno pa je italijanski konzulat z Dunaja poslal v GorizL jo dokumente o prvi Hebatovi poroki. Slo je za ureditev Hebatovega zakonskega stanja. Hebat je prišel zaradi tega v škripce ter se mora zagovarjati pred sodiščem zaradi bigamije.
*	Srčna kap jo je zadela. Na velikonočno nedeljo je zadela kap služkinjo Hermene-gildct Rupnikovo, ld je stanovala v Triestu, Via Pondares 2. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico, iz mrtvašnice pa na pokopališče.
*	Poneverjeni srebrniki. Draguljar Franc Leifert iz Triesta je zaupal svojemu dolgoletnemu prijatelju, trgovcu Josefu Steind*-lerju 10 kg starih avstrijskih novcev. Ko je čez nekaj časa zahteval novce nazaj, je Steindler izjavil, da so mu bili ukradeni. Ledfert je nato Steindlerja ovadil sodišču, ki je nepoštenega trgovca obsolilo na tri mesece ječe ter na plačilo večje denarne globe.
IZ LJUBLJANE
u— Nov« grobovi. Po daljšem bolehanju je .v ljubljanski bolnišnici preminila ga Amalija Sfiligojeva, soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pokojna je bila tz znane Sekljeve družine na Tolminskem. Sfiligojev! so z njeno smrtjo izgubili zgledno seprogo in najboljšo mater. Svoje življenje je popolnoma posvetila vzgoji števime družine. S podporo skrbnega soproga je rajnka lepo ugladila svojim otrokom pet v življenje, tako da so se vsi povzpeli do uglednih položajev. Sin Josip_ doktor prava, je sodni starešina v Cerknici, hčerka Ljubica, porečena Jankovlč, je soproga pc-dpolkovnika v Zagrebu, Milena je znana operna pevka, Stanko je uradnik v Zagrebu, najmlajš1' sin Dušan pa še študira. X večnemu počitku bodo blago gospo spremili v petek ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 72. letu stare st i je po težki bolezni v Komendi pri Kamniku preminila ga. Franja Mejače-va, vdova po avgustu leta 1941. umrlem splošno znanem posestniku in veletrgovau Andreju Mejaču. Pokojna je bila vzorna soproga in mati, poleg tega pa tudi velika dobrotnica ubogih in trpečih. Zaradi r.ega je bila daleč na:krcg znana, splošno ■spoštovana in priljubljena. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dopoldne na farno pokopališče v Komendi. — Na Planin: pn Sevnici ie za vedno zppustil svojce trgovec g. Mil'.š Jazhinšek. Za njim žalujejo mat,, brat tri sestre in drugo sorodstvo. — Do-trpef je strojevodja državnih železnic v pokoju g. Karel Belič. Na zadnji poti bodo rajnkega spremil v četrtek ob 15 iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po-kojnun bc-mo ohranili blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskren ■ so Saije'
u— Abraham. Dne 3 maja 1833 se je rodil v Driiaznem trgu Vranskem g. Fra-njo Vošnk, sedaj šef davčne uprave na Vrhniki. Jubilantu, ki je mladeniško čil. iskreno častitamo in mu želimo še mnogo :drav'h in STečnih let.
u— Poročila sta se gradbeni tehnik g Karol Lavrenčič in Anka Slamičeva Ze-f mo obilo sreče!
u— Poročila sta se dne 26. t m. g. Ju-lijan Lapajne. sin tovarnarja iz Most pri Ljubljani, z gdč. Zenko Kremser. Bilo srečno!
u— Nemški konzulat nas naproša za objavo, da dne 1. maja zaradi narodnega praznika ne bo uradoval. Kakor slišimo, letos ne bo nobenega sprejema.
u— Drugi del koncertnega sporeda, ki ga
bo pel jutri zvečer v veliki Mharmonični dvorani slovenski tenorist Miloš Brišnik, obsega izključno le najznamenitejše arije iz raznih literatur. Začenja z oratorijsko arijo iz H&ndlovega Mesije, pre;de nato v klasično Mozartovo arijo, ki jo poje Don Ottavio v Don Juanu, sled jo štiri arije, katere prištevamo k najlepšim, a tudi najtežjim asijam cele operne literature. G. Brišnik jih bo odpel v naslednjem vrstnem redu: začenja s Sanjami iz Matsenstove opere Manon, dalje poje arijo Lenskega iz Cajkovskega opere Evgenij Onjegin, arijo iz Gounodovega Fausta; svoj koncertni večer bo zaključil z arijo grofa Al-mavive iz Rassinjevega Seviljskega brivca. Kolikor arij toliko različnosti, kar bo dalo pevcu vso priliko, da pokaže svojo tehnično izvežbanost in prožnost svojega glasu, kakor tudi občutenost svojega izvajanja. V prvem delu koncerta pa so zgolj samospevi, o katerih smo že podrobneje govorili. Pevca bo spremljala na klavirju
Maksimalni cenik štev. 9, ki vedi a po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošaiino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.DO lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K?s, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirsno mleko v dozah po 880 g 15.80 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za doao.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, rczžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani £3.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 4.0 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Sredi teh nemirnih čascv se je še enkrat podal v Milan, da naštudira pri svojem slepem maestru program za prvi koncert. Edino željo je imel pri slovesu ta njegov vzgojitelj: da bi 'ga slišal v koncertni uvo-rani. Kar njemu ni dano, more doživeti v petek zvečer vsak izmed nas. Pridite, po-slušajmiC'!	Janko Kač.
Koncert Klasičnega tria
Trdo, v katerem so združeni gg. Korošec (flavta), Jeraj (viola) in Prek (kitara), si je nadel za nekatere svoje nastope naziv »klasični«. Kakor je to ime nekoliko samovoljno, vendar dobro označuje značaj umetnosti, ki se da v omenjeni zasedbi izvajati. Tudi torkov koncert je r«a marsikaterem mestu pokazal lepe odlike te nenavadne barvne sestave, ki spominja na ei« strani na bolj poljudne skupine, že zato, ker se omejuje na lahko prenosne instrumente, na drugi strani pa je odmev in spomin daleč nazaj na rokokojsko in baročno dobo, alj še celo dlje, tja na srednjeveško instrumentalno glasbo, ki jo žal poznamo le nepopolno in ki ji je bila moderna dramatika tuja. Umirjenost, nežnost in barvna slikovitost z nadihom poetične zasanjanosti se dajo v tej združitvi odlično prikazati in podati. Zvoka slične. barvno jako lepe sestave (lutnja in viola) so baje spremljali Leonarda da Vincija, ko je slikal Mono lAao. Mirne melodične linije obeh glavnih instrumentov, flavte in vie--le. se večinoma enakomerno izmenjavajo, podpirajo in spopolnjujejo. med t<*m ko je kitari določena spremljava, ki jo tu in tam prekine važnejši izrazni vzpon.
Naši trije umetniki so zvočna razmerja med seboj dokaj dobro pogodili Največ ognja ima Jeraj, katerega temperamentu
se leta skoraj da ne poznajo. Ves j« pre žet z ljubeznijo do muziciranja. Zlasti v nizkih legah ima njegova v ola sočen, tarna.; in presunljiv ton. Fiavtist Korošec se odlikuje z izvrstno tehnično spretnostjo, s katero obvladuje svoj gibčni instrument. Tu in tam sta sj bila oba instrumenta v majhni intonačni opreki, vendar sta v splošnem zadovoljevala. Kitarist je bil nekoliko prešibak, kajti g'oboki ton} kot podlaga za zvok bi morali biti močnejši, četudi se držimo umirjenega komornega sloga Kot celota je bila prva točka še nekoliko nemima in okorna, zato pa so drugi dve odigrali sveže in v neprisiljenem poteku neproblematične glasbe. Mala filhar-monična dvorana je bila polna pozorno poslušajočega občinstva.
Marijan L:povšek.
ZAPISKI
»Carmen« z Gostičem
V torek zvečer je imela ljubljanska opera zopet domač praznik. Po daljšem odmoru je pršla na spored Bizetova »Carmen«, ki Je imela to mikavnest, da sta pela v nji gdč. Elza Karlovčeva v naslovni vlogi in kot gost solist zagrebške opere g. Jože Gosteč v partiji Don Joseja. Oba pžvca sta nam v imenovanih vlogah dobro znana, zate bi bilo odveč podčrta-vati znane kvalitete njunih pevskih stvaritev. Gostiču se pozna, da je zrasel preko domačih razmer v pevca svetskega formata. Poje brez naprezanja, glas mu Je v vseh legah lepo izenačen, igra naravna, ves njegov nast:p izpričuje veliko iskrenost v podajanju. Gdčna. Karlovčeva diaje svojo Carmen pevsko In igralsko vseskozi naravno. Tudi ostali sodelujoči so vsak po
pianistka Silva Hrašovčeva. Začetek koncerta bo točno ob 7. uri zvečer, predprtr daja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Na komornem večeru pianista Antona Trosta in violinista Jana Slaisa, k; sta združena v Ljubljanski komorni duo, bomo s.išali deia Tart.nija, Mozarta, Szy-manovvskega in Vcmačke. Na naših sporedih je skoraj jx>polnoma novo me Bo-leslava Vomcčke. ki uživa v svoj; domovini sloves uglednega komponista. Voma-čka je bil sh š~te'' praškega kon.«ervato-rija. kjer je predvsem študiral pri sk a-datelju V. Novaku. Posvet 1 se je kritiki in bil dolgo časa glavni urednik vodilne češke glasbene revije = Tempo«. Kot skladate" i je pripadal prvo'"o iz:azito modelni smer . pa se je umiril, ubral zmernejša pota in si pridobil tradicijo. Naoi-ai je dela za najrazličnejše glasbene oblike, mod tem tud več del 73 so i, 7bor in orkester. Na našem koncertu, ki bo v ponedeljek 3. maja ob 19. v veliki filhnrmončni dvorani. bomo slišali njegovo Sonato op. 3, kj je posvečena spom nu njegovega očeta. Izvedba korceria ie v rokah dveh naših najodl čnejših koncertantov, zato bo umet-r. žki užitek velik in obisk najtopleje priporočamo. Predprodaja vstopn e v Knji-
arni G a?beie Matice.
u— Ako h°čcte dobitj službo, je nujno potrebno, da se nauč te knjigovodstva. To ni težko, ako si nabavite knjigo za samouke Sič: Knjigovodstvo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. 3.
u— Dolenjski semenski krompir naj prevzamejo pri trgovcih, najkasneje do petfcj, 30. aprila opoldne vse stranke, ki so v mestnem go.rp barskem uradu dobile nakazila zanj. ker bi pozneje semenskega krompirja ne dobile več.
u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je pod"-ril Sindikat mesarjev in klobučarjev 150 lir namesto venca na krsto ge. Jerice Pu-trihove. županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pcdp:r3rih. Počastite rajne z dobrimi deli!
štsjars&a
Novi grobovi. V Mariboru so umrli 63-letni n;dsprevcdnik v pokoju Mihael Hart-lieb, 70!etna bivJa kuharica Antonija Gor-jupova, 731etni kotlar v pok. Mlheal Jssoh, hčerka sednega nameščenca Gerlinda Klampferjeva, 671etni inž. Teodor Malsch. hčerka postrežnice Marija Duhova, 251etni poljski delavec Ivan Ramuta. — Na Jo-neškem fc:i šču je 31. marca padel desetnik T., mrl Eožičnik."
Vojaški ranjenci obdarovani za Veliko noč. Po mariborskem dnevniku povzemamo. da je bilo na veliki četrtek in petek med ranjenci v Novem Celju in Rimskih toplicah spet veselo. Obislcali so jih funkcionarji stranke z mladinskim pev-sk'm zborom, ki je prepeval od sobe do robe, fur.kc onnrjj pa so med ranjene vojake delili darove.
Velikonočni tabor mariborske m,adine. V kmetijski šol; pri Sv. Troj ci v Slovenskih . goricah so mladi povci iz Maribora preživeli nekaj dni na velikonočnem ta boren: u. T.Ilade"tabornike je obiskal vodja Oikar Sturm, ki je bil z organizacijo tabora nadvse zadovoljen.
V mariborskem giecLiiižču bo v sredo na sporedu »Vas pri Odesi«, v četrtek bodo vprizerili opereto »Cigan baron«, v petek bo zakljčena predstava za vojake »Slaba vest«, v soboto boio ponovili »Vas pri Odesi«, v nedeljo popoldne in zvečer pa bo na sporedu opereta >• Cigan barcn«.
I«:Airski tečaj za učitei jstvo mariborskega okrožja je bil zaključen 17. t. m. Volil ga je dr. Leo Rir.terer, udeleževalo pa se ga je 50 vzgojiteljev in vzgojiteljic.
Huda. prometna nesreča. Na velikonočno soboto je na Tegetth jfovi cesti v Mariboru osebni »vto podrl 41!etno poscstnico Geno-vefo Germovčevo iz Selnice ob Muri. Hudo ranjeno ženo so nezavestno prepeljali v mariborsko bo'nišnico. Zlomljeni ima obe nogi, levo roko, poškodbe pa ima tudi na desni strani prs in na notranjih organih.
Nesreče. Kakor vsako leto za Veliko noč ie tudi letos streljaije z možnarji zlasti na Pohorju zahtevalo mnogo žrtev. V bolni-šn;co so prioelja i med drugimi ponesrečenci 24-letnega čevljarskega pomočnika Franca Mlinariča iz Sv. Jurija v Slovenskih gor cah, ki mu je odtrgalo dva prsta na levici. S hud mi opeklinami po vsem teleru so prepe jali v bolnišnico tudi 12-letr.ega sna nočnega čuvaja Rudolfa Danka s Teznega.
Obsojen kolesarski tat in vlomilec. Pred graškim deželnim sodiščem se je moral zagovarjati v Št. Vidu pri Celju rojeni Jože Čretnik. V kratkem času je v* Gradcu ukradel 5 koles in vlomil v neko stanovanje, od koder je odnesel obleko, nakit in druge stvari. Cretnika je sodnik obsoou na 9 mesecev zapora.
svoje prispevali, da je bila predstava ves čas na višni: Micaelo je pela gdčna. Mlej-nikova, torera g. Primožič. Zunigo g. Lup-ša. Bilo je mnogo navdušenega in zasluženega od bravanja. Pevci go pr šli ponovno pred zastor, kjer so bili obdarovani s cvetjem. Predstavo je vodil kapelnik gosp. Neffat.
Dr. Jan Bor. Csška gledališka kultura je izgubila — kakor smo izvedeli šele sedaj — ob koncu prejšnjega meseca enega izmed vodilnih režiserjev, tudi v naših gle-dališk h krog h znanega dramaturga jana Bora (s pravim imenom dr. Jan Jaroslav Strejček). Bil je sošolec in prijatelj pokojnega K. M. Hilarja. vodilnega češkega re-ž ser j a v razdobju med dvema vojnama in je po dolgoletnem delovanju v praških mestnih gledališčih prevzel L 1939 mesto umetnškega vodje Narodnega divadla. Umrl je v starosti 57 let za srčno boleznijo. Kot režiser in dramaturg se je v glavnem oklepal naturalističnih vzorov scene in je skušal dati odru čim več barv in življenja. Dramatiziral je več svetovnoznanih epičnih del, med njimi Dostojevskega.
Griegove s'avnosti na Norveškem. Ob prilild stoletnice rojstva znanega skladatelja Eduarda Griega napovedujejo v njegovi domovini velike slabost. Tako pripravljajo v Oslu serijo prireditev z naslovom Griegov teden.
švedska odklanja pravopisno reformo. V švedskem parlamentu je neka skupina poslancev vložila predlog, da se švedski pravopis reformira. Politični krogi pa so spoznali, da ne gre odločitev politikom, marveč svobodnim znanstvenikom. Tako so predlog odstopit' švedski akademiji, ki ga je pvoule dni dofcoačco zavrgla. V ntape-
Iz Hrvatske
Sprejemi pri Pogiavniku. Po konferenci,
ki so jo imeli ravnatelji srednjih šol iz vte drža\e v Z-^^rebu so bili sprejeti pri Po-g.avniku. Po f.r-zdi avnem nagovoru dr. Vo-jislava Mi ča je ime Poglavnik daljši gj-vor, v k?terem je poudaril velike nalogo vseh. ki jim je poverjena uprava sredn;ia šol. P'tem se je Poglavnik z v^ikim razgovarjal o rar/nerah na posameznih srednj h šolah. — Tudi skupina zasebnih nameščencev, ki so bili v Zagrebu na tečaju za zvezno funkcionarje, je bila sprejeta pn P glavniku ki jih je opozoril, naj imajo vedno na umu dve stvari: da mora biti hi-vatski narod čvrsto organiziran v narodnem duhu in da brez lastae države ni življenja za hrvatski narod.
Odlikovani Nemci. Zunanji minister je v Poglivnikovem imenu podelil red krone kialja Zvonimirja 1. stopnje vodji standarte Williju Requardtu in svetniku, nemškega poslaništva dr. Ernestu Kuhnu. Odlikovana sta bila za tovariško sooelovar.je med nemškimi in hrvatskimi oblastmi v zadnj.h dveh letih.
Črnogorec padel v borbi proti komunistom.
S Cetinja poročajo, da je padel v borbah proti komuni rtom črnogorski domoljub poročnik Ljubo Martinovič, ki se je takoj v začetku javil med borce proti partizanskim tolpam.
Opozorilo prebivalstvu, naj štedi z vodo. Upr-va mestnega zagrebškega vodovoda je letos že večkrat opozorila meščane, naj čim bolj štedijo z vodovodno vodo, ker je zaradi slabih padavin primanjkuje. Zlasti opozarja meščane, naj pazijo na vodo pri zalivanju, sicer bo mestni vodovol spioh prepovedal zalivati z vodo iz mestnega vodovoda, potroenilci pa bodo še kaznovani z denarno globo.
Ženske kondukterke na sajejevskem tramvaja. Sarajevo ima novost: ženske kondukterke na cestni železnici. V mesec dni trajajočem tečaju se js izvežbalo 18 sprevodnic. Ene delajo od 5. zjutraj do 2. popoldne druge pa od 2. popoldne do 10. zvečer. En dan na teoen so proste.
Konec šahovskega prvenstva. V sredo je biio zaključeno prvenstvo posameznikov, ki se je končalo z zmagami inž. Jermana ii inž. ■Tekavčiča. V zadnjem kolu sta oba dobila svoje igre. medtem ko je tretji tekmec za prvaka Šubarič partijo izgubi. Končno stanje v tabeli je naslednje: inž. Jerman in inž. Tekavčič 11 točk, M. Fiiipčič. Jonke in Šubarič po 10, Bogateč in B. Fiiipčič 9, dr. Licul 8 in pol, inž. Kindjj 7 in pol, inž. Diazinski in Mi-kuičič 7, Horvat 4 in pol, Ostovič in Pav-lovič 4 ter Vrgoč 3 in pol točke. Inž. Jerman in inž. Tekavčič bosta naknadno odigrala odločilno tekmo.
»Tri mesece pod rdečo zvezdo«. Te dni
izide reportaža znanega hrvatskega vojaškega poročevalca Franja Rubine pod naslovom »Tri mesece pod rdečo zvezdo«. — Pisec prikazuje življenje ljud; v krajih, kjer so tri mesece bili gospodarji partiza~ ni, dokler jih ni pregnala Vražja divizija. Razen borb na Grmeča so opisani zločini. storjen; v Bihaču in okolici in % vrsta podrobnosti, ki prikazujejo pari v -ne v urav luči Knjiga obsega 120 str; m in stane 40 kun.
Iz Srbije
Tretja skupina srbskih kmetov odpotovala v Nemčijo. Ob odhodu 3. skupine mladh srbskih kmetov se je poslovil od njih kmetijski minister Veselinovič. V svojih poslovilnih besedah je še enkrat poudaril pomen potovanja ln izrazil prepr -čanje, da bodo vsi izmed 56 udeležencev prišli nazaj v domovino z bogatimi izkušnjami. Pred cdhodom je kmete sprejel tudi ministrski predsednik Nedič, ki jim je dejal: »Pošiljam vas v Nemčijo, ki je nav delavnejša dežela in kjer boste videli napredno kmetijstvo. 2elim vam. da bi se čim več naučili in to znanje prinesli domov. Ko se boste vrnili, boste kakor apostoli hod-i od vasi da vasi in pripovedovali, kako žive velki narodi.«
Poziv za oddajo orožja. Vojaški poveljnik za Srbijo ;ie za velikonočne praznike izdal proglas, po katerem ne bo nhče kaznovan, ki bo do 5. maja tddal strelno orožje in municijo nemškim ali bolgarskim oblastvom.
Razbojniški general. Nemški časopis »Die VVehrmacht«, ki ga izdaja vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil, je v številki z dne 14. £(prila objavil članek pod naslovom »Razbojniški razkraljev general«. V njem prikaztije osebnost generala Draže Miliajloviča, ki ga je emigrantska jugoslovanska vlada v Londonu imenovala za svojega vojnega ministra. V svojih izvajanjih ugotavlja pisec, da je Draža Mihaiijovič brezpomembna vojaška osebnost, ki ni znal voditi niti svojega, rodbinskega življenja..
ljitvi pravi, da bi uvedba fonetičnega pravopisa. kakor ga hočejo predlagatelji, po nepotrebnem razbila skandinavsko literarno skupnost, zakaj ob sedanjem pravopisu lahko čitajo švedski brez večjih težav tudi Danci in Norvežani. Zaradi nekaterih črk in besed ne kaže delati prepadov med narodi
Goethejev zadnji potomec. Pred 125. leti se Je rodil zadnji potomec velikega Goetheja. Pesnik je imel sina edinca Avgusta, ki je umrl star 41 let na poti v Rim. V treh vnukih se je nadaljevala tragika rodu, iz katerega je potekal genij. Avgustov sin Wolfgang je živel samotarsko od L 1H20 do 1883. Alma von Goethe je umrla VT-letna, najstarejši Goethejev vnuk Walthwr von Goethe, r. L 1818, je bil že izza m Iv dih nog bojazljiv in čudaški. Sramoval s« je svoje majhne postave in slabe nadarjenosti Bavil se je z glasbo, zložil razne popevke in opere, ki so že vse pozabljene. Edino, kar je ostalo za zadnjim potomcem avtorja »Fausta«, je njegov testament, * katerim je volil vso zapuščino svojega Slavnega deda we:marskemu vladajočemu domu. s čimer je omogočil ustanovitev Goethejevega muzeja v Weimarju. Umrl je 15. aprila 1885 v Lipskem.
Tisoč hrvatskih popevk. Znam" muzker log dr. Vinko Zganec je zbral tisoč narodnih napevov iz vseh pokrajin Hrvatske in pripravlja zdaj izdajo te obsežne zbirke z vsemi kritičnimi opombami in pojasnili
Velasquezov gr©b. Iz Madrida poročajo, da so strokovnjaki začeli iskati grob enega najslavnejših španskih slikarjev Diega Ve-gasqu«za. ki je umrl v Madridu 6. avgusta 1660 in bil pokopan na pokopališču župne cerkve sv. Ivana. Ker se je cerkev ohranila, upajo, da bodo našli tudj grob veti-kssa umstaitaL
Pohod skozi ki® puščavo
Vojni poročevalec dr. Kurt Honolz poroča:
Nadporočnik Schmidt je moral cdskočiti nad Azovskim morjem iz svojega letala »Me 109« s padalom. Pristal je na razdrapanem in zasneženem terenu. Ledna površina, ki se mu je zdela v zraku gladka in ravna, je bila za-slonjena z debelimi ledenimi pregrajami, ki so segale tja do obzorja. Nikjer ni bilo glasu m znaka človeškega življenja. Ko se je hotel vzravnati je nadporočnik začutil v rami ostro bolečino. Desna roka se mu je zdela brez moči. Ko je skočil iz letala, se je namreč udaril ob stroj. Drugo razočaranje Schmidta je bila ugotovitev. da je pri odskoku izgubil en škorenj iz kožuhovine. Ker je bilo to v februarju, ga je v noge zeblo in sploh mrazlo po vsem telesu. Toda Schmidt ni izgubil poguma. Po kratkem preudarku je sklenil, da se napoti proti severu. Kompas je rešil in tako je upal, da bo prispel do ljudi, če se mu bo posrečilo prehoditi 70 km puščave, pokrite z ledom in snegom.
Iz kosa motvoza, ki ga je odtrgal s padala, je Schmidt napravil nekakšno obvezo za roko, ki ga je bolela. Potem je odrinil na pot. Zdaj se je izkazalo, da mu bo treba več plezati kakor hoditi. Ledene pregraje so se bolj n bolj kopičile pred njim. Nekatere med njimi so segale do 10 m visoko ter jih je bilo treba obiti. Eno nogo je imel v škornju na drugi pa je bila obuta samo nogavica. Ta se je seveda kmalu zmočila in zmrznila. Zato jO' je sezul ter nadaljeval pot bosonog Mnogokrat se je vreza! na ostrem ledu. bolj kakor bole« čine pa ga je nadlegovala ranjena roka, posebno, ker si ni mogel z njo pomagati pri plezanju čez ledene grude. Proti večeru so bile njegove moči že precej izčrpane. Udje so zaradi mraza postajali čedalje bolj neobčutljivi in so napovedovali, da bodo polagoma otrpnili. Razen tega se ga je lotevala želja, da bi nekoliko sčdel ter se spočil. Toda tej misli se je ustavljal, ker je vedel, da bi takšen počitek pomenil njegovo smrt. V njem so se obnavljali doživljaji, ki jih je imel pred dobrim letom dni, v oktobru 1941.
Takrat se je moral zasilno spustiti na bo* jišeu ob Volhovu. kakšnih 70 km za nemško črto. Sest dni se je prebijal skozi neznane
kraje, potem se je pritipal do nemških čet. Misel na tc rešitev ga je poživljala in gnala naprej.
Zdaj je bilo treba prenočiti ;n ta noč je bila neskončno dolga in mučna. Premraženo truplo je le še mehančno sledilo volji možganov. Ko se je zdanilo, se je pojavila nova ovira. Gosta megla je ležala nad ledom. Ni bilo torej n:k;cr trohice možnosti, da bi letalca izsledilo kakšno nemške letalo. Začela sta se v želodcu oglašati žeja in lakota. Žejo je to-laž 1 s tem, da jc od časa di časa vzJ v usta prahec snega ali drobec ledu. Predvsem pa se je trudil, da bi nadaljeval pot.
Nastopila je druga noč V tej noči so se še v obilnejši merj pojavile nadlege prve nači. Napadel ga je brezup, kateremu se je pridružila misel, da bc žalostno• pogail v puščavi. Tcda ob zeri se je megla dvignila. Balet ta« pod nebom se je pokarala nekakšna pika. Začel je mahati, toda letalci ga niso izsledili. Ko je letalo bilo m'mo njega se jc Schmidru zdelo; da bo vsak čas omaga!. Niti trenutek ni smel obstati na mestu, se ni smel vsesti, da bi ne obsedel in zaspal za vedno. V p«« znem popoldnevu se je zn3?el zopet pred dolgo senco. Nova ledena gmda! Nadporočnik si je pomel oč\ zdelo se mu je, da st«ji pred nekakšnim mlinom, pa ni hotel verjeti. Bolj ko< to se mu je zdelo, da postaja žrtev privida. Toda vendarle jo ie mahnil dalje. Tam v daljavi se je odpiral razgled in čeprav je bilo pred trudnm potnikom še mnogo kilometrov. je nadaljeval svojo pot
Njegovo premraženo • oslabljeno in zbičsno telo je bilo že tako š'bko da se je hotele se-sesti v led, kjer bi se za vedno spoč lo. Toda v glavi je imel še dovolj lasnost da ni podlegel. Zopet je vstal in napoti dalje. Stisnil je zobe. še enkrat mu je volja preš;nila mo= žgane ter peživela ude :n noge. k so b:le skoraj že brez moči. In prav to ga ie re;:lo Ko je posta! mrak že trd. ie stopila njegova noga na zemljo. Vas z mlinom na veter, ki se mu je od daleč prikazovala kakor rr.vid, je stala v resnici pred njim. Prišel je do nabrežja. Z zadnjimi močmi je potrka! na vr^ta ukrajinske koče, ki mu je rešila življenje.
MODA
Pomladne bluze
lepšega si ne moremo misliti, kakor so te ljubke pomladne bluze, ki nam pričarajo v omaro pomlad. Spričo takšne nove bluze po-
m & fr. te iw l
IiL> t- i /M
častega tvoriva, ki se sklada z drobno ruto okoli vratu.
Zdaf §e čas sa ts^vs fps&fe&a!
Ali nas ne prevzame sleherno pomlad želja, da bi si izmenjale pričesko in si tako spremenile in nekako pomladile cbrsz? Tudi sa letošnjo pomlad nam je moda pripravila vse polno novih pričesk. Računajoč z možnostjo,
/V >\.V:>
J	v. /
j
zabimo, da si že več let nismo mogle privoščiti novega kostuma in spet se počutimo elegantno in sveže. Prva bluza na naši skici je iz nežnega belega batista in je okrašena z ozkimi vložki ter valovito nabranimi čipkami. Druga bluza je docela športna ter ima več okrasnih šivov, na prsih pa barvast monogram iz pik-
da bomo- hodile dostikrat brez klebuka. n?m predlaga moda bolj urejene pričeske brez div; jih kodrov.
Pomladni jedilnik
Priznati moramo, da nam je sedanji čas prinesel tudi nekaj dobrega: spoznale smo vrednost preprostosti. Kaj pa so nam nekoč pomenile besede kakor jajca in surovo maslo? Ne da bi kaj pomislile, smo si privoščile surovega masla ali razbile nekaj jajc v kožico. Vse je bilo tako samoumevno, ali pa je bilo boljše? Če pa si zdaj predstavljamo pomladno tihožitje, sredi katerega kraljujejo surovo maslo in jajca, se nam pogled že koprneče razneži. Tako relativna je vrednost vseh reči! Ker pa smo stvarne, sodobne ženske, se nočemo mučiti z neizpolnjenimi sanjami. Pomlad čutimo ▼ vseh žilah in tudi želodec jo čuti m zahteva novo sveže hrane. Pomladne juhe, solate, pri-kuhe v novi obliki — spričo teh zdravju koristnih dobrot bomo pozabile na vse drugo.
P o m 1 a d n a j u h a. 1 do 2 glavici solate in nekaj kislice dobro poparimo. V kožic! razbelimo 2 žlici maščobe, prepražimo nekaj na kocke narezanega kruha, dodamo odcejeno,. drobno narezano solato in k;slico in zalijemo s toliko vods, kolikor je potrebujemo za juho. % kg špinsče skuhamo, odeedimo m pretlačimo skozi sito. Ko se je juha kuhala 20 minut, ji dodamo pretlačeno rpinače. jo začinimo s soljo in muškatom in ser v: ramo.
Puding iz cvetače. Veliko evetačo skuhamo do mehkega, oclcedimc in pretlačimo skozi sito. Nato v vodi ali mleku namočen kruh premešamo s pirejem iz evetače in nekoliko1 posolimo. Ko sc zmes shlaii, ji detlame 1 jajce, nato' pa napolnimo z njo namazano, z moko posuto posodo za pudng. Posod'* po-
stavimo brez pokrova v vodno kopel ns štedilniku in pustimo 1 uro kuhati. Preden puding serviraroo, ga zvrnemo in polijemo & paradižnikovo omako.
Pomladna solata. Malo kuhano evetačo položimo sredi sklede za solato. Posujemo jo z nasekljanim petršiljem in krcbuljo. Nato narežemo na tenke ploščice precejšnje število redkvic ter jih pomešamo z majhno količino nastrganega hrena Nato narežemo še 2 komerača (sladica janeža) v drobne rezance, vse to pomešamo in začinimo z oljem in kisom, karfijolo pa posebej polijemo s solatno zabelo in jo obdamo z vencem pomladne solate.
Vojna torta. Deset dkg masti, masla ali surovega masla zmešamo s celim jajcem, dadain« prašek seli in 15 dkg Sladkorja, sok ia nastrgane olupke cele limone in dve veliki žl ci kakršne koli mezge. Vse to dobro pre*ošamo. potem pa dodamo 2 dkg moke. ki smo ji prej primešali 1 zavojček peelv-mega praška. K# testo ponovno premešana*, ga spečemo v dtbno namazanem kalupu.
Ka] vem, kaj znam?
201.	Kdo j« bil najznamenitejši geometor
starega veka.
202.	Kdo jo napisal ciklus romanov »Tri mesta« in katera so ta mesta?
203.	Kaj j« »fašina«?
o
204.	Miške.
V t.--.v • švigajo brezskrbno miške sssm ter tja. okrog krtine, smuk pod suho Irlko — to je veselja na toplem soncu! Nsr.r.dno pa izginejo v luknjo, dasi ni človeka v bližini. Kaj je prep'aš'.lo živalic p. ?
lvcšrtcv nalo^ 24. sprila:
195.	Očesno zdravilstvo ?e imenuje s tujko oftalmologija.
196.	Delovno področje kakšnega škofa se imenuje škofija aii d.eceza.
197.	»Afriško Niagaro« imenujejo Viktor 1 j ine slapove Sambezija.
198.	»Ne hvali dneva pred večerom«
Schiller v »Wallenstcincvi smrti«
prs (V., 4.).
190. S tremi dvojkami:
1.)
2 + 2
3.)
2 : 2 + 2
2.) 2-2=1;
2.
200. Križanka:
Vodoravno: 1. disertacija, 2. hrastov, 3. stenj, anali. 4. trma, Anam, 5. oda, sla, ami, 6. ji, Dvina, bl(ažsni), 7. ena. ata, Tea, 8. vada, Harc. 9. sjab (bajs), osti, 10. med, alt, 11, iz, lažem. Ra(dij).
Navpično: 1. Dostojevski, 2. Trdina J., 3. shema, Adam, 4. Erna, Abel, 5. raj, sva. da. 6. ts (tisa), plitev, 7. ata, Ana, a, e. 8. cona, holm, 9. Ivana, tast, 11. asimilacija.
Dr. Swift
Angleški s-tirik dr. Jcnatan 5wift (1667 do 1745), ki je znan po svojem delu »Gul-liverjeva potovanja«, je nekcč prejel od enega, svojih najbolj zagrizsn:h sovražnikov pismo žaljive vsebine.
Mož hudega jezika je na te žaljivke odpisal takole:
— Dragi gespod! Vzemite na znanje di je vaše neotesan« pism? ta č:s pred menoj na m z\ toda bodite obenem prepričani, da bo prav kmalu ležalo za menej.
ŠPORT
Igralcev male žogice le vedno več
S prvih dveh dni nagradnega turnirja pri SK Korotanu
Redko se zdaj v teh časih primeri, da bi lahko ugotovili, da jt česar koli zmerom več. toda za igralce tabletenisa je to v pravem pomenu besede le res. Ni bilo let06 malo njihovih nastopov, v raznih oblikah ;n naslovih so 6kušali zadostiti svojemu športnemu navdušen nju in menda prav zato je piišlo. da so na velikonočni penedebek otvorili še nov turnir (morda tudi zaključni), ki se je nadaljeval še v torek in bo zaključen šele prihodnjo soboto ir. nedeljo. Organ;zatorji tega štiridnevnega tekmovanja so bili prijatelji te igre pri SK Ko-retanu na Rakovnku. kier imajo obenem lepe prostore za ta šport in tudi velik kader aktivnih predstavnikov, posebno m'adih in najmlajših. Turnir ja pod pokroviteljstvom mestnega ; župana Leooa R u p n i k a. ki je k otvoritvi poslal svojega zastopnika mestnega višjega svet« nika dr. Arnešta B r i I e j a Prireditev ima | raze« tega veliko privlačno silo še zato. ker i so arganizaterji poskrbeli tudi za veliko število okusnih aagrad, predvsem knjig domačih pisateljev. pa tudi drugih praktičnih daril.
Vse tc in velika udomačenos* tabletenisa, ki ; je bil minulo aero«a skoraj edina športna pa- j naga, ki se ji je mladina lahko vdajala brez j cmejitvt. je pripomoglo da se je za sedanji turnir samo v mladhskih skupinah priglasilo nad 150 tekmovalcev, prav gotovo rekord, ki š« ni bil zabeležen, odkar so to igrico prinesli k nam. Zmerom novi in novi igra'ci se pojavljajo in skeraj vsakokrat se kateremu izmed teh novincev posreči, da poskrbi za novo pre* senečanje. To pot omenjamo kar tako mimogrede Podobnika in Dularja (iz 1 1926 in mlajših). bilo pa je še več tak;h ki so prijetno iz-nenadili poznavalce. O organizaciji in poteku turnirja vse samo dobro.
Izmed podrobnih izidov prvih dveh terminov turnirja, kjer je nastopilo 56 igralcev med juniorji letnika 1926 in mlajih. tak'h letnika 1928 in mlajših, dalje 16 junorskih m o* štev in 16 parov poleg 41 igralcev v tolažilnem turnirju, navajamo nasledn:e:
Turn:r juniorjev 1. 1926:
TI. kolo: Štefan Strrjnik—Farčnik 2 : 0, Zavažnik I,— Kastelic 2 : 0, Gaberc —štih w. e. zn Gaberca. Frece—K-šak 2:1. Dulsr—Tušar 2 :0, Jankovič—Bricelj 2 : 0. Reljanc.v č—Pengov 2 : 1, Meden — Bajt 2 : 0 Mlakar-—šircelj 2 : 1, Okre':* —Breznik 2:1. Novak—Snoj 2 : 0. Podobnik— K!un 2 : 1 (!). Ivane—Zavašnik 2 : 0. Prele—Cučnik 2:1, štefančič—Baje 2 : 0 in Pct*čB:k—Lender« 2 : 0.
Tli. kolo: Strojnik—Zavašnik I. 2:1, K šak—Gaberc 2 : 0. Dulsr—Jankov č 2 : 0. Meden—Reljanovič 2 : 0 Mlakar—Okretič 2 : 1. Podobnik—Nevak 2 : 0. Ivane—Prelc 2 : 0 I v ne—Prelc 2 : 0 Potočnik—štefančič 2 : 0.
IV. kolo: Strojnik—K^šak 2:1. Dular —Meden 2:0 (!). Pcdobnik—Mlakar 2:1 (!!)' in Potečnik—Ivane 2 : 0.
Finale: Strojnik—Dular 23 : 25 21 : 10. Strojn k—P dobnik 21 : 14. 21 : 1«. Strojnik—Potočnik 21 : G. 211:11. Potočnik—Dular 21 : 15. 21 : 9. Potočnik—Podon-r>;k 21 : 8 21 : t> in Ped-bnik—Dular 18 : 21 15 : 21.	•	-*; ..v -
Končna oc**nn: 1. Štefan Strojnik S toči ko C«eti 6:1). 2. P točni k 2 (4 rt). 3. Du-i r i (3 : 4). 4. Podob iik 0 (0 :6"). Vsi štir-ji finalisti so člani Psi Tvirotana.
Turnir juniorjev 1. 10"S:
III. kolo: Bajt — ftircelj 2 :1. Strit'h -PM:bnik 2:0 Pricelj—Okrstič 2:1, Baje —Tušar 2 : 0.
Finale: B-it—Pcdobnik 21 : 14, 21 : 14 3a,-t—Baje 19 : 21. 21 : 10. 21 : 14. Bajt —Briceli 21:15. 21:19. Podobnik—Bricelj
21	: 16, 21 : 15. P-dobn k -Baje 21 : 15. 21 : 3, Ba-'c—Bricel- 21 : 14, 21 : 18.
K nčna ocena: 1. Ba't 3 točke (6 :1), Z. Podcbn;k 2 (4 :2), 3. Bzjc 1 (3 :4), 4. Bricelj 0 (0 : 6).
Turnir juniorsklh moštev2
II.	ko 1 o : K:rotan I.—Korotan IV. 3 :1, Mladika II.—Hermes II. 3 : 0, Korotan II. —Hermes I 3:0, Mladika I,—Mladika ITI. 3:1.
III.	kole: Korotan I.—Mladika II. 3 : 0, K rotan II. -Mlad ka I 3:1.
Finalp: Korotan 1.—Rorotcn H. 3 : l (Potočnik—Dulai 21 : 13, 21 : 1. Jankovič -Strojnik 13 : 21. 19 : 21. v igri dvojic sta zmaga'a Potočnik in Jankovič 21 : 19. 21 : 12, končno pa je Potočn k p:razil Strojnika
22	: 20. 21 : 19.
Glavna moštva so sestavljali: Korotan I.
: Potočnik in Jankovič, Korotan n. : Štefan Strojnik in Dular, Mladika I. : Mlakar in Meden, Mladika II. : Kešak in Ivane, Hermes I. pa Tušar "in Gregi.
Turnir juniorskih dvcjic:
II.	kolo: Petočnik—Jankevič : Bajt— Pcdobnik 2 : 1. sircelj—Novak : Strojnik —Dular 0 : 2. Ok-etič—Lcndero : Baj;č — Kistelic 2 : 1, Ivane—Košak : Meden — Mlakar 1:2.'
III.	kolo: Potočn k—Jankovič : Strojnik- Dular 2 : 0. Okretič—Lendero : Meden—Mlakar 0 : 2.
Finale: Meden—Mlakar (Mladika : Potočnik—Jankovič (Korotan) 2:0 (21:», 23 :21).
Juniorski tolažilni turnir:
V osminski finale so se plasirali: Bajt, Cerer, Steklasa, šircelj, Tušar, Lendero, štritih in Klun.
Cetrtfinale: Bajt—Cerer 2 : 0, Steklasa—š rcelj 2 : 0, Tušar—Lendero 2 : 0, Štritih—Klun 0 : 2.
P c 1 f i n a 1 e : Bajt—šircelj 2 : 0, Lendero—Klun 1 : 2.
Finale: Bajt (Korotan)—Klun (Mladika) 2 : 0 (21 : 16, 21 : 19).
Nova presktišnja za atlete
V nedeljo popoldne na stadionu Hermesa — Izbirno tekmovanje za »Gran Premio del Mezzofondo«
Lahkoatletska zveza je v nenehnem prizadevanju, da bi čim bolj razš riVa najkoristnejšo športno panogo, lahko atletiko, razpisala za prihodnjo nedeljo nrvo prireditev, in sicer pokrajinsko izbrno tekmovanje za veliko nagrado na srednje proge (Gran Premio del Mezaoftndo), to je veliko vsedržavn> lahkoh?-tletsko tekmovanja vsake sezone_ za katero je dal pobudo milanski športni dnevnik »La Gazzetta dello Šport«. Na to pobudo bo tudi letos — in je deloma tudi 2e bilo — izvedenih nad 40 iz-birn h tekmovanj p^ vsej državi, katerih zmagovalci bodo potem zbrani v skupnem finalu za vso držaivo, ki bo zadnjo nedeljo meseca maja.
Tekmovanje, ki je odrejeno na 100 m dolgi progi, ima predvsem ta namen, da bi pridobil- mlade atlete za to posebno vrsto teka in prepričani smo, da bo ta konkurenca privabila tudi v našem mestu številne tekmovalce. Tekmovanje je odprto za vsa in se bodo prijave zaključile v petek, vendar prireditelji poročajo, naj tekači odn. društva ne čakajo do zadnje mnute s predložitvami prijav, in sicer zaradi tega, ker tako v mnogočem olajašajo delo pri organizaciji. Prijavam mora biti priložena taksa po 1 liro za vsakega udeležcnca. obenem, pa mora biti vsaka cpremljcna tudi s p'-datki o društvu, šoli, ustanovi, oddelku ali Dopol3voru, ki ga bo priglašeni zasstopal. Prijave sprejema Lahkoatletska zveza sama v svojih poslovnih prost rih na Blei-vvcisrvi cesti 1/EL Tekmovalci, ki bi ne imeli spertne dovolilnice Ljubljanske zveze ali izkaznice, da spadajo med atlete III. kategorije. včlanjene pri FIDAL-u za tekočo leto, bodo morali imeti cb vpisu zPčasno izkaznico, ki jih bo izdajala pr3v tako za pristojbino po 1 liro zveza sama.
Če bo število prijavljenih dovolj veliko, bodo odrejeni predteki s pričeitkom c® 16.15, finale pa. bo nepreklicno v nedeljo, 2. maji t. 1. ob 17.45.
Sodniki in tekmovalci se morajo zbrati ob 16. na igrišču Hennesa v šiški zaradi skupnega nastopa in izročitve startnih številk. Kdor takrat ne bo prisoten, se ne to mogel udeležiti tekmovanja.
SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a
NOGOMETNA ZVEZA Objava št. 10.	Ljubljana. 28. april*.
1.	Protest Hermesa proti verifikaciji prvenstvene tekme Hermes : Dopolavoro t. t.
Na podlagi pravočasno vloženega protesta Hermesa zoper verifikacijo prvenstveno tekme Hermes : Dopolavoro t. t., ki je bila odigrana dne 18. t. m. z izidom 1 : 0 v korist s.elnjega. se omenjana tekma razveljavlja in se proglaša kot izgubljena za Do-jx>lc.",x>ro t. t. z 0 : 2, ker se je ugotovila, da je nastopil Dopolavoro z igralcem Mia^ novičem Branom, ki ni imel pravice nar-stopa.
2.	Igrfilec Milanovič Brane, ki je nastopil na, prvenstveni tekmi za; klub, za kateri nI imel pravice nastopa in ni bil verificiran, se avtomatično verificira za Dopolavoro t. t. in se obenem kaznuje s prepovedjo igranja za dobo 6 mesecev.
3.	Objav« verifikacij. Seznam verificiranih igralcev lahko dvigne vsak klub takoj po vsakokratni seji direktorija, najkasneje pa do vsake sobote ob 12. Prva sobota po izvršeni verifikaciji velja kot pričetek roka, v katerem je vložiti morebitno pritožbo proti verifikaciji.
s— Hermes (nogometna sekcija). Pozivajo se vsi igralci I. in rezervnega moštva, da se zanesljivo udeleže obveznega sestanka danes, 29. t. m., ob 18. na igrišču. Po sestanku trening na dva gola. Berglez, Eržen in Kranjc zanesljivo!
A. ALEXMD£B:
27
P0ZABU NAPEV
ROMAN
»Takoj!« je odgovorila z radostnim obrazom. »Dovolite samo, da stopim k svoji mizi po torbico in cigarete.«
»Dober večer, miss Elmhurst!« je tisti mah vzkliknil moški glas ob njeni stranL
Dora se je sunkoma obrnila. Kdo bi jo utegnil poznati v tej beznici?
Frank Leroy je v večerni obleki in s cigareto v ustih stal zraven nje. Gledaj jo je presenečeno, z namrščenimi obrvmi; globoka navpična brazda se mu je dolbla v čelo in dajala njegovemu obličju nenavadno strog izraz.
»Dober večer, mis Elmhurst!« je ponovil, ko ni dobil odgovora na prvi pozdrav.
Val krvi je planil mladenki v obraz. Prav nič je ni telo sram, da se tako našemljena in naličena kaže vsakdanjim gostom lokala, a zavest, da jo vidi takšno človek iz njene družbe, ji je bila neznosno mučna.
»Dober večer. Frank,« je odgovorila in mu boječe podala roko. »Zelo neprijetno mi je, da ste me zalotili v tem lokalu; toda...« V zadregi je utihnila.
»Bogme. nikoli ne bi bii pričakoval, da vas najdem tu!« je odvrnil mladi človek, poudarjajoč vsak zlog in delaje, kakor d?, ne vidi ponudene roke. »Sedite!« je nadaljeval z os ornim, ukazujočim glasom. Ko ga je mehanično ubogala, je prisedel k nji.
»Kaj iščete v tem lokalu?« je vprašal.
Dora je stisnila zobe. Lcroyev oblastni nastop jo je žalil, čeprav je morala sama pri sebi priznati, da ima prav, ko z njo taks ravna.
»Menda ste pač uganili, da nisem prišla za zabavo,« je malce nejevoljno odgovorila. »Zločinca
i sledim,« je tihe dodala.
Leroy je v z?.vzetn©s'd privzdignil obrvi in nekoliko pomolčal, preden jc odgovoril; nato je strogo pogledal mladenki v oči in z ledenim glasom dejal:
»Zdi se mi, da preradi čitate policijske romane. Sram bi vas moralo biti, veste? Ali greste pri tej priči z menoj ali ne?«
»Kdo vam daje pravico, da tako govorite z menoj?« je. Dora ogorčeno vzkliknila, in dve jezni sofzi sta ji zalili oči. »Mar niste tudi vi prišli semkaj? Ali vas jaz zaslišujem, čemu?«
»Velika razlika je, draga, če gre moški po gledališču za kako urico v bar, ali pa če pride vanj ženska, in šs takole oblečena... da ne rečem slečena!« i je Leroy odvrnil. »O tem bova sicer še govorila, a j ne tu... Greva?«
| »Niti na misel mi ne hodi!« se je Dora trmasto uprla. »Prav všeč mi je tu!... Da, že prihajam!« : Zadnje besede so veljale plaveu, ki se je bil z na-
i smsškom približal, da jo odvede plesat. Vstala je.
»Dora!« je vzkliknil Frank.
»Kaj še hočete od mene, gospod?« je rekla mladenka čez ramo plesalca, ki jo je že držal v rokah. »Mar se rojite učit, kako je treba govoriti s spodobnim dekletom! Lahko noč!«
Leroy je takisto razkačeno vstal.
»Kakor hočeš!« je rekel, čeprav ga ni mogla več slišati, in zapustil lokal, ne da bi se ozrl po nji.
»Kdo je bil ta predrzni človek?« je hotel vedeti »plaveč«, ko je Leroy odšel.
Dori je šlo bolj na jok kot na smeh, a vedela je, da se mora zatajiti.
»Oh. star znanec!« se je zlagala. »Očital mi je, da sern mu izmaknila listnico, preden sem šla v zapor. Seveda sem mu jih pošteno nabrenkala.«
»In cepec jo je odkuril!« se je namrdnil »plaveč«. »A zdaj pridete k najini mizi, kaj ne? Moj prijatelj že komaj čaka, da bi se seznanil z vami.«
Dora se je nasmehnila in krenila za njim. Bila je trdovratna v svojih namerah in ni niti mislila na to, da bi se odpovedala. Tem manj še zdaj, ko ni šlo več samo za to, da izsledi Manhattanovega morilca in ga spravi pravici v roke, ampak tudi za to, da pokaže nesramnežu Leroyu, česa je zmožna.
Ta misel jo je docela prevzela, tako da ves ostali večer ni več pazila, kaj se godi okrog nje, čeprav bi bila morala že iz preproste previdnosti imeti oči odprte. In tako ni prestregla nit! enega izmed pogledov, s katerimi sta se sporazumevala tovariša, nikar že, da bi bila opazila, kako je »plaveč« z naglim gibom vrgel bc'.o kroglico v njeno skodelico
kave. Ko sta jo kmalu nato neznanca povabila, naj v njunem spremstvu odide, jima ni vedela kaj opo-reči, tem bolj, ker jo je obhajala slabost.
Pozneje si vobče ni mogla pojasniti, kako je zapustila lokal, niti ne, kaj se je potlej zgodilo. Ove-dela se je šele v zaprtem avtomobilu, ob zvoku trdega moškega glasu, ki jo je priganjal, naj pije whisky iz ponudene steklenke, medtem ko ji je drugi spremljevalec upiral v tilnik mrzlo cev avtomatskega samokresa.
»Samo treni mi, pa je po tebi!« sta ji grozila.
Dora je bila komaj zmožna misliti Moj Bog, ka\p neumna je bila! Zločinca sta imela bogme laheit posel z njo, in zdaj je bila v njuni oblasti. Kaj bfr z njo? Na pol stisnjena je sedela med neznancema, tako da ni mogla premikati ne rok ne nog; brnenje, ki ga je čutila v glavi, ji je zbujalo slutnjo, da sta jo upijanila z nekakšnim mamilom.
»Kam me vozita? Kaj hočeta od mene?« je nazadnje s slabotnim glasom vprašala.
»Molči, avša! Nocoj si že dovolj gobezdala!« se je togotno zadri eden izmed njiju, ki ga je po glasu spoznala za »plavca«.
Pogledala je skozi okence. Ulico so bile razsvetljene, pločniki polni ljudi, ki sc se vračali iz gle* dališč in kinematografov. Toda od koga se je mogla nadejati pomoči? Dora se je dobro zavedala brez-upnosti svojega položaja: niti da je bila kdo ve kje na samem in ▼ temi, ji ne bi bila mogla groziti večja nevarnost. In pištola neznanca, ki je sedel zraven nje, ji je onemogočala vsak poskus upora.
Pripre vrata svoje sobe tako, da lahko po potrebi gleda skozi ozko špranjo. Nato ugasne luč in čaka kakor maček pred mišjo luknjo. Hodnik je edino mesto, ki ga mora nadzorovati in vso noč ga razsvetljuje svetilka. Polnoč bije. Sliši zaklepanje iz pritličja, drugega nič. Pol ure po polnoči. še vedno ničesar. V hiši je tiho kakor v grobu. Ura je ena, dve; še vedno tišina. Dve in pol: naposled zbudi nekaj Dexter-jevo pozornost. Zasliši nek šum v bližini svoje sobe, na hodniku. Sliši, kako nekdo z največjo previdnostjo odpira vrata. To morejo biti edinole vrata sobe gospe Beauly-jeve. Dexter se neslišno spusti s svojega vozička ter se po rokah splazi do vrat in posluša. Sliši, da so se vrata zaprla; vidi nekaj mračnega, naglo umakne glavo r l odprtine v vratih in jo skloni k tlom, kjer ga gotovo nihče ne more odkriti. Kaj vidi ? Vidi gospo Beaulyjevo! Ograjena v dolg plašč gre po hodniku ter izgine mimo četrte sobe, kjer krene v drugi hodnik, imenovan južni hodnik. V tem hodniku so tri sobe. Prva je majhen kabinet, ki ga je omenila bolničarka pri zasliševanju. Druga soba je spalnica gospe Macallanove, v tretji je nien mož. Kaj išče do smrti utrujena gospa Beaulyjeva ob pol tretji uri ponoči v tem delu hiše? Dexter hoče nadaljevati z raziskovanjem, čeprav tvega, da se izda. A!i veste, kako hodi Dexter brez vozička? Ste videli, kako hodijo pohabljenci po rokah?«
»Da videla sem vas sinoči,« sem odvrnila.
»Vam ugaja moj način pripovedovanja? Pripovedujem zanimivo? A prav tako dobro znam pripovedovati življenjepise. Hočete, da vam pokažem?«
»Drugi del: avtobiografski stil.« — je nadaljeval Dexter in mi mignil, naj ga poslušam.
»Odskakal sem na hodnik gostov, krenil na južni hodnik ter obstal pred kabinetom. Vrata so bila odprta, a soba je bila prazna. Vstopil sem in se splazil k vratom, ki so vodila v spalnico gospe Macallanove. Bila so zaklenjena. Pogledal sem skozi ključavnico; ali je bila ključavnica z druge strani zaslon jena? Ne vem. Vem le, da nisem mogel ničesar videti. Poslušal sem. Ničesar nisem slišal. Na hodniku tema, tišina, prav taka tema in tišina tudi v sobi Sare Macallanove.
»šel sem do Evstahijeve sobe. Pogledal sem skozi ključavnico. Ključa ni bilo v ključavnici ali pa je bil tako obrnjen, da sem lahko videl skozi ključavnico. Evsta-hijeva postelja je bila ob nasprotni steni in lahko sem ga videl, kako je sam spal v svoji postelji. Trenutek sem razmišljal. Zadnje stopnice so se nahajale nedaleč od mene, na koncu hodnika- Splazil sem se po njih v pritličje in si ga ogledal. Vsa vrata so bila od zunaj zaklenjena. Vežna vrata so bila zaklenjena in zapahnjena. Prav tako so bila zaklenjena vsa vrata sob, v katerih je spalo služabništvo. Vrnil sem se v svojo sobo, prepričan, da je spodaj vse v redu. Kje naj bi bila gospa Beaulyjeva? Očitno nekje v hiši... toda kje? Preiskal sem vso hišo. Ni mogla biti drugje kakor v sobi gospe Macallanove, v edini sobi, ki je nisem mogel pregledati, edini sobi, v katero nisem imel dostopa.
>;Dodajte temu, da se je ključ kabineta, ki je bil poleg bolničine sobe, izgubil, kakor je bila že izpovedala bolničarka. Ne pozabite, da je gospa Beaulyjeva vroče želela postati Evstahijeva žena. Združite vse te domneve in uganili boste, kakšne so bile moje misli, ko sem čakal v svojem vozičku na to, kar se je utegnilo zgoditi. Proti
četrti uri me je premagala utrujenost, da
sem zaspal, a nisem dolgo spal. Nenadoma sem se zbudil in pogledal na uro; bila je štiri in dvajset pet minut. Ali se je gospa Beaulyjeva vrnila v svojo sobo, med tem ko sem jaz spal? Odskakal sem po rokah k vratom njene sobe in prisluškoval. Vse tiho. Nalahno sem odprl vrata; soba je bila prazna. Vrnil sem se v svojo sobo in čakal, da se zdani. Z največjim naporom sem se upiral spancu. Odprl sem okno, da je zavel v sobo svež jutranji zrak, toda znova me je premagal spanec. Zdaj je bila ura osem, ko sem se prebudil. Kakor ste lahko že opazili, imam jako dober sluh in zaslišal sem ženske glasove, ki so se oglašali pod mojim oknom. Pogledal sem navzdol, ne da bi me mogel kdo opaziti: Gospa Beauly-jeva in njena služabnica sta imeli nek skrivnosten pomenek. Videti je bilo, da se obe ozirata naokrog, kakor da se zavedata krivde, hoteč se prepričati, da ju nihče ne vidi in sliši. »Bodite previdni, gospa«, je dejala služabnica, »ta pohabljena pošast je prevejana kakor lisica. Pazite, da vas ne vidi.« Gospa Beaulyjeva je odvrnila: »Pojdite prva in glejte predse; jaz pojdem za vami in bom gledala za nama.« Nato sta izginili za hišo. Pet minut pozneje sem slišal, da so se vrata sobe gospe Beaulyjeve tiho odprla in zaprla, čez tri ure jo je bolničarka srečala na hodniku, ko je šla gledat, kako je z bolnico. Kaj mislite vi o vsem tem? Kaj mislite o gospe Beaulyjevi in njeni služabnici, ki, ako sta si imeli kaj zaupati, se nista upali storiti tega v hiši, boječ se, da ju utegnem jaz slišati? Kaj mislite o mojem odkritju tistega jutra, ko je postalo Sari slabo in istega dne, ko je umrla? Ali zdaj vidite pot. ki vas pelje do zločinke? Ali vam je blazni Miserrimus Dexter pomagal priti do nje?«
Bila sem preveč razburjena, da bi mu mogla odgovoriti. Naposled sem videla pot, po kateri bom vrnila svojemu možu njegovo dobro ime.
»Kje stanuje gospa Beauly?« sem vprašala. »In kje je tista služabnica, la je uživala njeno zaupanje?«
»Tega vam ne morem povedati,« je odvrnil Dexter. »Ne vem.«
»A kje lahko to izvem?«
»Major Fitz-David bi vam lahko to povedal. Gotovo bo rad ustregel vaši želji. Jaz ne pridem k njemu na večerjo; povabil me je, a sem odklonil povabilo. Vi pojdite, tam boste našli tudi gospo Clarindo, prijateljico gospe Beaulyjeve. Ona bo gotovo vedela, kje stanuje. Pridite k meni, ko boste izvedeli za njeno stanovanje. Vprašajte jo tudi, ali je njena služabnica še vedno pri nji; o obeh boste lažje govori1'. Skušajte si pridobiti zaupanje tega dekleta in gospa Beaulyjeva bo v naših rokah. Imate dovolj denarja?«
»Da, imam ga.«
Dexter si je veselo pomel roke.
»Dekle je torej najino; toda bodite previdni glede vašega imena. Ako se ji predstavite kot Evstahijeva žena, bo gospa Beaulyjeva takoj videla vas svojo sovražnico, saj ste jo izpodrinili pri njem.«
»šla bom večerjat k majorju pod imenom, pod katerim se je Evstahij oženil z menoj.«
»Odlično!« je vzklikni Dexter. »O, kaj vse bi dal, da bi mogel videti, kako vas bo gospa Clarinda predstavila gospe Beauly-jevi! Kakšen prizor' Spet so mi začeli možgani delovati. Ne bojte se. Lotiti se moram kakega težkega telesnega napora, prezračiti si moram glavo, sicer se mi bo razletela.«
Organizacija turške premogovne ic-dustrije
Gospodarsko ministrstvo v Anlrarl je pripravilo osnutek zakona o ustanovitvi organizacije premogovne industrije in ga poslalo pristojnim ministrstvom Ustanovljena bo državna organizacija s sedežem v Ankari, ki bo priključena gospodarskemu ministrstvu. Njena obratna glavnica bo znašala 50 milijonov turških funtov. Po potrebi in po sklepu ministrskega sveta se bo oa lahko obratna glavnica zvišala na 100 milijonov fantov. Organizacija se bo pečala z obrtnimi in trgovskimi posli na polju pridobivanja in razpečavanja premoga in njegovih derivatov, gradila bo železnice in žične železnice za prevažanje premoga iz premogovnikov v pristanišča, na železniške postaje in skladišča. Preskrbovalo bo rudniški les, gradila električne centrale in opravljala splov vse v to svrho spadajoče posle. Lahko bo ustanavljala podjetja doma in v inozemstvu.
Nova organizacija prevzame vse pravice, kar jih je imela doslej v pogledu izkoriščanja premogovnikov in premogovne industrije vobče Eti banka. Na njo preidejo vse pravice pristanišč Zonguldak in Cata-lakzi, prevzame pa tudi vse državne premogovnike. V razdobju do 15 let lahko najema organizacija za svoje potrebe kosojila do polovice svoje obratne glavnice.
t? suho zemljo in stanje posevkov se je znatno
izboljšalo. Pomladna poljska dela so se pričela zelo zgodaj. Kmetje so pravočasno dobili ^semensko žito in gnojila. V Topofcanih je bila z nemško pomočjo ustanovljena prva velika iniekarna. Ustanovljenih bo pa še pet mlekarn. Industrija je slej ko prej dobre zaposlena. Dela v gozdovih so čez zimo dobro napredovala. tako da je lesna trgovina zelo živahna. Preskrba industrije s premogom je zadovoljiva.
Slovaška industrija dobro zaposlena
Položaj na slovaškem denarnem trgu je bil tudi v marcu napet. To se nanaša v glavnem na trgovske banke. V kmečkih kretidnih zadrugah zaradi naraščanja vlog ni bilo v denar= nem obtoku zastoja. Vse vloge slovaških denarnih zavodov, izvzemši Postno hranilnico so znašale 28 februarja 7485 milijonov kron. Od tega je odpadlo na hranilne vloge 3755. na tekoče vloge pa 3730 milijonov. V primeri s stanjem vlog 28 februarja 1942 je znašal porast 500 milijonov.
V preskrbi prebivalstva z življenjskimi po« trebščinami je nastalo izboljšanje. Cene so tudi v tekočem letu naraščale. Indeks življenjskih potrebščin je znašal v februarju 171 v januarju 162, lani v febniarju pa 148 Izgledi glede nove letine so ugodni. Rž in pšenica sta dobro prezimili. Ob koncu marca je dež namočil
1800 let stara vila
V Rimu so nedavno kopah jame za velike vodne rezervoarje in pred Lateranom so naleteli na ostanke hiše iz 3. ali 4. stoletja. Najvažnejše je bilo pa odkritje med zvonikom cerkve St. Crisogono in Dantejeve hišo. kakor e označen zdaj stolp Anguillara. Git za vilo :z prvega stoletja s stenami poslikanimi v pompejanskem slogu. Stene in slikarije na njih sc zelo dobro ohranjene. Na stenah so poslikani razni dekorativni motivi posode s sadjem, cvetlični venci, živali in mitološke figure visoke okrog 40 cm Med nasekanimi živalmi vzbujata posebno pozornost tiger in centauer, med dekorativnimi motivi pa Diana z baklo in Minerva
Turčija proti draginji
Ministrski predsednik Sarazogliu je pojasnil zastopnikom tiska ukrepe vlade proti draginji. Določene so stroge kazni za verižništvo in navijanje cen. Prodaja kave in čaja je začasno prepovedana, ker so oblasti ugotovile, da so zaloge že močno izčrpane. Z dovozom se je posrečilo tržne cene stabilizirati. Cene sladkorja bodo znižane. Končno je ministrski predsednik izjavil, da je v pogledu količine prehrana prebivalstva do nove letine zagotovljena.
Skesan grešnik
Ko je župnik cerkve Sedmih svetih ustanoviteljev v Rimu vstopil te dni v cerkev, je takoj opazil sledove cerkvenih tatov, ki so odnesli številne cerkvene dragocenosti. Dognali so. da so zlikovci ukradli med drugim dragocen relikvarij, srebrno in zlato moštranco ter skrinjo z raznimi drugimi cerkvenimi dragocenostmi. Vsi ti predmeti izkazujejo vrednost nad 100.000 lir. Nekaj dni za tem pa je vstopil v spovednico omenjene cerkve moški, ki je župniku skesano priznal svoj zločin in mu iskreno povedal, da je bil on tasti, kj je izropal njegovo cerkev. Obenem mu je tudi pojasnil, kam je
skril ukradene cerkvene dragocenosti, Iti
jih župnik lahko na dotičnem mestu najde. Ob določenem času se je podal župnik na označeni kraj. kjer je zares našel vse predmete, ki so bili ukradeni. Župnik je v znak veselja napovedal tridnevnico, pri kateri so se vernika zahvalili za srečno najdbo odnesenih dragocenosti.
Izvoz zdravilnih zelišč iz Bolgarije
Bolgarsko kmetijsko ministrstvo zadnja leta z vso vnemo pospešuje nabiranje divje rastočih zdravilnih zelišč tn njihovo gojitev po vrtovih. V mnogih krajih so bih prirejeni tečaji o nabiranju zdravilnih zelišč. Uspeh je bil zadovoljiv. Lani je ta-vozila 6928 ton zdravilnih zelišč v vrednosti 335 milijonov levov, še leta 1937. je znašal izvoz zdravilnih zelišč samo 40 ton v vrednosti 6 milijonov levov. Kmetijsko ministrstvo bo tudi v bodoče pospeševalo to važno panogo narodnega gospodarstva.
Peksiačavanje psov brez
Od 1. aprila Sq polovili in pokončali V Bukarešti 5000 psov brez gospodarja. Pristojne oblasti pa menijo, da je to še vse premalo, kajti po mestu se klati okrog 10.000 p S" v brez gospodarja. Stekli psi so ugrizli lani 4500 ljudi. Tu gre pač tudi za pse, ki so bili sam0 osumljeni steklin t-. Zdravljenje po steklih psih ugrizenih ljudi je veljalo 4 milijone lej.
IŠČEMO ZA TAKOJ:
HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino;
DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine.
Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo
Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustil naš preljubi sin, brat in stric

trgivec na Planini pri Sevnici
Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek, dne 6. maja 1943 ob 7. uri.
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1943.
Globoko žalujoča MAMA; JOŽE, brat; MILICA, DANA, SLAVA, sestre; arh. FRANC BERLIC, svak; ANČKA, svakinja; PETERČEK, MIHEC, nečaka; ALENCICA, nečakinja — ter rodbine: JAZBESŠEK, ŠMED — in ostalo
sorodstvo
Drobne zanimivosti
1000 žensk v železniški službi. Po odločitvi direkcije državnih železnic v Rimu bo sprejetih v železniško službo, dokler traja sedanja vojna, 1000 žensk, ki spadajo pod določbe civilne mobilizacije.
Kamela se sprehaja po berlinskih ulicah. Berlinska sNachtausgabe« poroča, da je iz nekega velikega cirkusa v predmestju Berlina pobegnila kamela, katero je izgubil pašnik izpred oči. žival je v temi pobegnila na ulico, ranila nekaj oseb, potem pa se napotila naprej. Potem, ko se je oddaljila več kilometrov od svoje kletke, se je redarjem posrečilo, da so jo ustavili in odpel jati nazaj v cirkus.
Dopisnica potuje osem let iz Francije. Te
dni je prejel posestnik Armaedo Garone iz Monferrata dopisnico, katero mu je pisal san marca meseca 1935 iz Pariza. Z dopisnico mu je sin naznanil rojstvo svoje hčerke. Ko je naslovnik prejel to pošto, je njegova vnukinja že oser.i let stara.
Razstava vojnih poročevalcev v Budimpešti. Dne 2. maja bodo v Budimpešti odprli razstavo madžarskih vojnih poročevalcev. Razstavljene bodo fotografije ter izrezki iz filmov, ki prikazujejo madžarskega vojaka na vzhodnem bojišču. Za to razstavo je bilo na razpolago 50.000 posnetkov,
izmed katerih so izbrali najprikladnejše, mnoge v takšnih trenutkih, ki so bili nevarni za življenje tistega, ki jih je snemal. Posnetki so čeloma kolorirani ter vzbujajo vel: ko pokornost.
t
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod
Karo!
strojevodja drž. železnic v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. aprila 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
I
Dotrpela je naša draga soproga in nepozabna zlata mamica, stara mamica m tašča, gospa
Amalija SSiligoj
roj.
soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju
K večnemu počitku jo spremimo v petek, dne 30. aprila 1943 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 3. maja ob 10. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 28. aprila 1943.
JOSIP SFELIGOJ, viš. davč. uprav, v pok., soprog; dr. iur. JOSIP, STANKO, DUŠAN, sinovi; LJUBICA por. JANKOVIC in MILENA, hčerki; JANKO JAN-KOVIČ, podpolkovnik, zet; LUCIJA, sinaha; LJUBICA, vnukinja — ter ostalo sorodstvo
Urejuje; Pavom Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko .Viiant — Za Narodno tiskarno d., d, kot tiskarnama: Pran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi i Ljubljaol