ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJatAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^*^^^^ ZMAJ ZMAJatAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ at AJZMAJ;^^^ UUO—S) glas zmaja Številka 1 JANUAR 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ BF W 1 Letni program DO ZMAJ za leto 1982 V mesecu januarju sprejemajo delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb letne programe za leto 1982, za uresničevanje srednjeročnega plana obdobja 1981 - 1985. Leto 1982 je drugo leto srednjeročnega obdobja, v katerem bodo stabilizacijska prizadevanja celotne družbene skupnosti močno vplivala na pogoje gor'’" darjenja. Predvsem velja to/ omejene možnosti prodaje ns domačem trgu, zahtevo po po^ čanem izvozu zaradi zagotovil deviz za uvoz reprodukcijskega materiala kot tudi motnje pri oskrbi s kvalitetnimi domačimi materiali. Zaostajanje prodajnih cen za nabavnimi cenami materiala in povečan izvoz bodo vplivali na zmanjšano rast dohodka, kar smo tudi upoštevali pri izdelavi letnih planov. V letu 1982 načrtujemo, da bomo v Zmaju ustvarili 595 milijonov din celotnega prihodka, iz katerega bomo pridobili 245 milijonov din dohodka. Ta bo porastel v primerjavi z oceno za leto 1981 za približno 16,8 odstotka. Pri planirani rasti osebnih dohodkov za 16,2 % bomo tako dosegli 55 onov din akumulacije. dosegli načrtovani prihodek moramo izdelati _§in p^bjati 48,5 milijona baterij Ojt - ^lot • * -V-' in ijpOtifcilk, kar je količinsko več kot v letu 1981. Od 'te količine bomo 15 milijonov baterij prodali v izvoz in zanje iztržili 2,1 milijona dolarjev kar predstavlja 55 % več kot v letu 1981. Pri izvozu bomo dali poseben poudarek konvertibilnemu trgu, katerega vrednost bo predvidoma dosegla 1,6 milijona dolarjev. ^09* % »-3 » 1 Dd>» Zmajeve miniaturne baterije so na sejmih in velesejmih že napovedale redno proizvodnjo, ki naj bi zdaj v kratkem stekla po programu. Zaradi omejene kupne moči prebivalstva in zmanjšanega uvoza potrošnikov baterij ne planiramo bistvenega povečanja prodaje standardnih baterij na domačem trgu. Celotno povečanje domače prodaje sloni na osvojitvi novih programov alkalnih in miniaturnih baterij ter razširitvi programa svetilk z novimi izdelki. Ti izdelki pomenijo tudi delno prestruktuiranje proizvodnje na zahtevnejši program in osnovo za bodoče povečanje izvoza. Za planirano proizvodnjo predvidevamo 1,2 % porast števila zaposlenih. Ostalo povečanje moramo doseči s povečano produktivnostjo dela, ki jo bomo dosegli z boljšim izkoristkom tehničnih zmogljivosti in vključitvijo nekaterih novih investicij v redno proizvodnjo. Velik vpliv za ustvaritev tega cilja ima pravočasna zagotovitev naročil, predvsem za izvoz in oskrba s kvalitetnimi domačimi in uvoznimi materiali, s čimer si bomo zagotovili kontinuirano obratovanje preko celega leta. Investicije so tisto področje pri katerem bomo imeli v prvih dveh letih srednje ročnega plana največja odstopanja. Vzroki so v zakasnitvah obstoječih investicij in družbene omejitve pri izdaji soglasij za uvoz opreme ter omejene možnosti zagotovitve potrebnih deviznih sredstev z lastnim izvozom ali nakupom. Planirana investicijska sredstva za leto 1982 znašajo 40 milijonov din. Z njimi v prvi vrsti zaključujemo investicije prenesene iz leta 1981 kot so: alkalna LR 6, miniaturni program, mešalnica, dokončanje II. faze 4R 25 ter oprema tehničnih delavnic, orodja in drobne investicije v proizvodnji, obnovitev avto-parka, projekti za nadaljno gradnjo in drugo. Č.R. 8 z naslovne strani 1 V letošnjem letu bodo slike na naslovnici našega glasila predstavljale detajle posameznih strojnih operacij za izdelavo členov in baterij in na ta način simbolizirale našo proizvodno dejavnost. Tokrat slika predstavlja detajl s podesta, ko se cInkove čaše s pomočjo vibratorjev ustrezno usmerjajo za doziranje strojev paperlined v pritličju. 8. februar Prešernov dan "Žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne ho pod njim sužnja glave: da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak." E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] E] B] E] B] Več učinkovitosti sindikatov Smo pred rednimi občnimi zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov in konferenc 00 ZS. V mesecu aprilu pa bodo sledile redne štiriletne skupščine občinskih organizacij sindikatov, dalje medobčinskih vse tja do republiških odborov, kajti v mesecu oktobru bo 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V zvezi z vsem tem imajo sindikati velike naloge. Izkoristiti bi morali te pomembne dogodke za organizacijsko in kadrovsko krepitev sindikatov, predvsem pa za večjo učinkovitost od osnovne organizacije zveze sindikatov dalje. Zato se moramo v tem trenutku prizadevati, da bi se aktivno vključili v sindikalno delo in prevzeli odgovorne funkcije v sindikatih čimbolj aktivni, sposobni in ugledni delavci. My Tako je zapisal naš veliki pesnik France Prešeren v svoji Zdravljici, v kateri se vizija in stvarnost družita na način, ki ji zagotavlja življenje skozi stoletja. Zdravljica pa je v bistvu odsev Prešernovega nazora, ki je bil daleč razgledane in razvite zavesti ne samo v miselnosti, poeziji, filozofiji ali religiji, temveč tudi o družbenih in političnih zadevah takratne Evrope. Zato ni naključje, da je imel že Manifest komunistične partije Slovenije, ki je bil sprejet na njenem ustavnem kongresu v noči med 17.in 18. aprilom 1937 na Čebinah za uvodno geslo sedmo kitico Zdravljice, v njeni zgodnejši, za pesnikovega življenja neobjavljeni varianti. Prešeren je bil sposoben ustvariti Slovencem besedno umetnost, ki je bila takratnemu kulturno in politično zaostalemu razvoju naroda iznenada enakovredna pesniškim dosežkom evropskih narodov. Prešernov dan je naš velik kulturni praznik in praznik naše osvobojenosti, svobodne zavesti in hotenja po ustvarjalnosti slehernega posameznika, ki naj obenem ohranja kulturne vrednote preteklega in sedanjega časa. My Beseda urednika Prvi mesec letošnjega leta je že skoraj za nami in prva številka glasila je v vaših rokah. Kaj hitro smo odložili novoletno praznovanje, se zresnili in poprijeli za delo in se ponovno srečali z dnevnimi problemi in še večjimi obveznostmi. Tudi januarsko glasilo je naletelo na čeri molka, odsotnosti sodelavcev pri ustvarjanju vsebine prve letošnje izdaje. Marsikatera zanimivost je izostala, marsikatero delo pa poteka in je v fazi zaključka, kar bo treba sicer zabeležiti v prihodnjem glasilu. Tokrat smo namenili nekaj več prostora objavi Poslovnika blagajne vzajemne pomoči. Ta dejavnost z novim predsednikom dobiva širše dimenzije in prav je, da ga v celoti objavimo in posredujemo vsem, ne samo trenutnim članom blagajne vzajemne pomoči. Na tem mestu bi veljalo še omeniti, da bo v vsakem glasilu naveden datum zaključka redakcije. Kajti, izkazalo se je, da je to nujno, saj so nekateri že večkrat pripomnili, zakaj tega ali onega pripetljaja ni zabeleženega v našem glasilu. Pojasniti je treba, da traja kar precej časa od zaključka redakcije do izida glasila. Če na primer upoštevamo zadnji rok za oddajo člankov 15 v mesecu, je treba v treh ali štirih dneh ne samo pretipkati, temveč tudi sestaviti oziroma izdelati glasilo v celoti in ga oddati v tiskamo, kjer se zadržuje okrog deset dni, dokler ga ne prejmemo v Zmaju. Po pošti našim upokojencem pa je dostavljen še kasneje. To pa je obenem tudi odgovor našemu upokojencu Riharju Feliksu, ki nam je v pismu zastavil vprašanje, zakaj v novembrski številki ni bilo ničesar napisanega o Marici Nemec. V tem primeru je bilo glasilo v tiskarni, ko se je pripetil žalostni dogodek, zato smo o njej zapisali v decembrskem glasilu. In da bo mera polna, vsaj tokrat, ste dragi upokojenci opazili, da ste z januarsko številko prejeli z enomesečno zamudo tudi decembrsko glasilo. Obvezujemo se, da boste v prihodnje prejemali vsako številko sproti, za sedaj pa se opravičujemo, ker so za razpošiljanje pošte nastale določene tehnične in kadrovske težave v začetku tega leta. Upamo, da boste to sprejeli z razumevanjem. imunim n, o. Smo pred II. fazo razvoja naše družbene prehrane Kongresni sklepi o socialnem razvoju ter stališča in priporočila za oblikovanje in izvajanje politike na področju družbene prehrane v SR Sloveniji nas obvezujejo, da sicer postopoma, pa vendar le, skladno z realnimi možnostmi in racionalnim trošenjem družbenih sredstev, uresničimo načelo: zagotoviti delovnemu človeku raznovrstno, po hranilni in biološki vrednosti ustrezno, higiensko neoporečno in sorazmerno ceneno hrano. Namreč z razvojem družbenih in ekonomskih odnosov izgublja prehrana izključno individualni značaj, zato se vse bolj odpirajo zahteve po krepitvi planirane družbene prehrane. Prehrana mora biti uravnotežena kar pomeni, v vedno bolj spremenjeni socialno -ekonomski strukturi naših ljudi, da mora vsebovati vse nujno potrebne hranilne snovi v takih količinah in razmerjih, da funkcije organizma normalno potekajo. Pri uresničevanju tega načela pa je v naši družbi vrsto težav, ki tako ali drugače vplivajo na urejenost tega področja. Pomembni problemi se kažejo zlasti pri razporeditvi dnevnih obrokov in kalorij ter glede časa konzumiranja obrokov. Nadalje lahko ugotavljamo: - da se vse bolj povečuje delež zaposlenih prebivalcev, - da ima izmensko delo vse večjo ekonomsko kategorijo, - da se žene vsebolj vključujejo v proces družbene reprodukcije, vendar ob prepočasni rasti družbenega standarda njihove dejanske možnosti za vključevanje v družbeno življenje ne naraščajo v skladu s potrebami družbe, - da narašča tudi potreba po rekreacijski aktivnosti. Vse to pritiska na sistem organizirane družbene prehrane in s tem tudi na načrten pristop k razreševanju te družbene problematike. Tej problematiki pa dajeta še posebno breme naša navada in tradicionalna zadržanost. In kako mislimo pri nas ? Lahko rečemo, da smo prvo fazo razvoja družbene prehrane postavili in uresničili z nudenjem toplega obroka in drugih napitkov med delom. Prostorske danosti so nam omogočale predvsem delitev hrane, ki se je pripravljala zunaj nas. Način priprave in distribucije tako drugje pripravljene hrane ni mogla zadovoljiti našim običajnim normam, posebej še, ker se deli v treh izmeničnih odmorih. Ker so bili sedaj prisotni nekateri objektivni zadržki, se pri načrtovanju obrata družbene prehrane na sedanji lokaciji v Stegnah ni mogla načrtovati višja oblika organiziranosti prehrane, zato smo šele v zadnjem času podvzeli vrsto aktivnosti in tudi uspeli izposlovati to, da imamo danes projekt in soglasja za adaptacijo obrata, ki nam bo ob uresničitvi omogočal pripravo lastne, kvalitetne hrane. Slične aktivnosti potekajo tudi za ureditev prehrane delavcem v TOZD Specialne baterije. Torej pred nami je uresničevanje II. faze razvoja družbene prehrane, s katero bomo omogočili zaposlenim delavcem nuditi svežo, raznovrstno ter po hranilni in biološki vrednosti ustrezno, higiensko neoporečno hrano. Pa tudi druge storitve obrata družbene prehrane bodo lahko imele znatno višjo raven, zato je to sedaj izziv izvedbenim delavcem /službi investicij ter vzdrževalni službi in njenim kooperantom/, da v prvem četrtletju, kot je odločil delavski svet, oziroma najpozneje po izteku kolektivnega dopusta, dejansko uresničijo to adaptacijo. Predračunska vrednost načrtovanih del je 530.000 dinarjev brez lastnega deleža izvedbenih del v infrastrukturne posege /manjša gradbena dela, energetski priključki, odtoki ipd./. Glede finansiranja prehrane med delom pa je treba opozoriti na naslednja dejstva. Dejavnost obrata družbene prehrane se bo po adaptaciji lahko odvijala v okviru tržnih zakonitosti in sredstev, pridobljenih v višini 10 % poprečnega mesečnega čisto izplačanega osebnega dohodka v republiki na delavca, katerim se lahko šteje prehrana v materialne stroške ter dopustnih sredstev v ta namen iz sklada skupne porabe, pri čemer pa je treba poudariti, da se izplačani OD delavcev, ki delajo na pripravi hrane, pokrivajo iz tako oblikovanih sredstev.Kot kaže, bo treba torej skrbno gospodariti tudi na tem področju. Ob vsem povedanem pa ob robu še tole: Namreč nemalokdaj se mi vodja družbene prehrane in delavke, ki delajo ob njem, potožijo na odnos, opazke in tudi izrečene žaljivke, ki so jih "deležni" ob svojem delu. Mislim, da ni človeško, še manj pa modro zlivati žolč na "gospodinjo", saj nas o tem učijo izkušnje iz domačega gospodinj-stvaj da s takim ravnanjem dosežemo le nasprotni učinek. Sodim, da se vsi v obratu družbene prehrane po svojih močeh prizadevajo v okviru danosti, ustreči vsakomur in bodo to storili toliko skrbneje, če bomo našli zanje tudi kakšno spodbudno besedo. Apeliram torej na strpnost in nekaj kolektivne discipline. , Komunisti v Zmaju na volilni konferenci 00 ZK V ponedeljek 11. januarja letos so člani Zveze komunistov v Zmaju imeli volilni konferenci in sicer ločeno v TOZD baterije in Delovni skupnosti skupnih služb. Oba sekretarja sta podala poročila o delu v minulem letu, nakar je bila razprava, sprejeta razrešnica starima sekretariatoma in izvolitev novih. Iz obeh poročil sekretarjev je moč razbrati dosedanjo angažiranost komunistov, katerih je v TOZD baterije 18 in v skupnih službah 24. Težko bi z vsake volilne konference posebej izpostavili kakšne bistvene razlike o nalogah, ki si jih komunisti v delovni organizaciji zastavljajo za letošnje kongresno leto upoštevaje delovne napore v času stabilizacijskih prizadevanj. Vendar je kljub temu treba omeniti, da bo treba v prihodnje kritičneje spregovoriti o disciplini in organizaciji dela pri čemer bi pomembno vplivala tudi ocena tistih kadrov, ki BBBBBEBBEBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBEBBBESG »Obveščanje v združenem delu" Na volilni konferenci osnovne organizacije ZK v TOZD baterije in delovni skupnosti skupnih služb, ki sta bili 11.januarja letos sta bila izvoljena nova sekretarja in sekretariata. V TOZD baterije: KRANJAC Zdenko, sekretar MOHORKO Venčeslav, namestnik MATER Marijan VEZJAK Franc JERIHA Metod V delovni skupnosti skupnih služb: OROŽIM Anton, sekretar METUAK Drago, namestnik MRAVLJA Albina JUGOVIČ Rudi MATIČIČ Mirjana GERMŽEK Simona MATJAŽ Tanja lahko odločilneje uveljavljajo dogovorjene naloge ekonomske stabilizacije in ki naj bi se odražala v večji produktivnosti dela in manjši potrošnji. Brez dvoma, kot trdijo komunisti v TOZD baterije, bo treba v najkrajšem času posvetiti večjo pozornost najprvo disciplini in vsesplošni aktivnosti posameznih članov ZK in ne nazadnje, se bo treba opredeliti za odgovornost sodelavcev, ki posredno ali neposredno vplivajo na pravočasno opravljene naloge ali večje projekte. Konkretna izhodišča in smernice za letošnje naloge, ki naj bi jih sprejeli na prihodnjem sestanku, pa bosta pripravila kot je bilo dogovorjeno, oba sekretariata. My V.portoroškem Avditoriju je bilo 11. in 12. dacembra lani IV. srečanje "Obveščanje v združenem delu", ki se ga je udeležilo več kot 180 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev v združenem delu, med njimi tudi odgovorni urednik našega glasila. V plenarnem delu so govorili Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS z glavnim poudarkom na gospodarski stabilizaciji, konferenci o socialni politiki, pripravi na kongrese zveze sindikatov in volitve zveze sindikatov; dalje Boštjan Pirc, predsednik odbora republiškega sveta ZSS za obveščanje in politično propagando, ki je še posebej opozoril na gomen sindikalnih stališč o obveščanju v organizacijah združenega dela in še drugi govorniki. Popoldne pa so udeleženci srečanja v treh delovnih skupinah razpravljali o nekaterih aktualnih problemih obveščanja v organizacijah združenega dela. V predprostoru Avditorija pa so bili na panojih razstavljeni primerki "tovarniških" glasil, med katere sodi tudi nase glasilo. My Kam bomo postavili počitniške prikolice? V novembrskem glasilu smo s kratko notico že obvestili, da smo 16. novembra pred Zmajem parkirali štiri počitniške prikolice, katere smo sicer pričakovali že pred lanskim dopustom in sicer dve za TOZD baterije in dve za TOZD specialne baterije. Prikolice prezimujejo kar na dvorišču Zmaja, kaj kmalu pa bo treba najti ustrezno lokacijo ob morju. Čedalje več je vprašanj naših sodelavcev, kam bomo odpeljali prikolice, kam jih bomo namestili, kateri prostor ob morju si bomo izbrali. Ob vsem tem je bilo slišati že nekaj predlogov. Želje so različne in težko se bo odločiti. Verjetno bomo morali najprvo izdelati izhodišče za končno odločitev nekako takole. Vzemimo na primer, da otoke "črtamo", ker je treba v času glavne sezone predolgo čakati na trajekt in nam bi vožnja tja in nazaj pobrala kar dva dni od desetih, namenjenih za letovanje ob morju. Podobno bi veljalo tudi za srednji Jadran zaradi daljšega potovanja in ne nazadnje tudi zaradi večjih stroškov prevoza predvsem z lastnimi vozili upoštevaje tudi gnečo na cesti ter vročino in slično. Če bi do zdaj navedeno upoštevali, bi takoj ugotovili, da se nam obala Istre ponuja kar sama od sebe. Ker pa se v severnem delu že nahaja naša Bašanija, naš dom z 18 ležišči, bi kazalo namestiti dve prikolici v srednji del Istre in dve v južni del tja v Pulo, kamor so med drugim tudi ugodne zveze z vlaki. V prvi polovici januarja smo iz tovarne Induplati - Jarše že nabavili štiri šotore oziroma predprostore, ki v celotni opremi predstavljajo pomembne j i-šo finančno postavko. Sicer pa bo treba nabaviti še štiri hladilnike, ki bodo nameščeni v predprostorih, saj je že znano, da v prikolicah ni hladilnikov in niti peči. To pa ni vse. Predolg bi bil seznam predmetov in opreme, ki jo je treba nabaviti v prvem letu usposobitve prikolic, vendar kljub temu omenjamo izdelavo lesenih podov za predprostore, električne kable s priključki, plinske bombe, mize, stole, odeje do jedilnih priborov in kuhinjske posode ter še kup malenkosti sicer pomembnih za normalne pogoje bivanja oziroma letovanja štiri članske družine. Dalje bo treba napisati navodilo za uporabo prikolice z vsemi podrobnostmi, kaj je treba storiti ob prihodu in odhodu, odpreti inventarno knjigo, morda še knjigo za pripombe ali vtise in se dogovoriti za način primopredaje ključev in še kaj bo treba pravočasno postoriti. In ne nazadnje, se bo treba dogovoriti za dnevno ceno najemnine prikolice ne glede na število oseb in slično. Vse prijave za Bašanijo, Uskovnico in za vse štiri prikolice bi morale biti evidentirane na enem mestu. Dogovoriti bi se morali o prednostni listi kandidatov upoštevaje različne pogoje kot na primer kolektivni dopust, šoloobvezni otroci in še kaj, obenem pa v primeru potrebe izvajati akcijo, da so kapacitete, kar še zlasti velja za prikolice v celoti zasedene. Ob tem pa ne smemo zanemarjati pred in po sezonsko letovanje. Kam bomo postavili počitniške prikolice, smo postavili vprašanje že v naslovu tega sestavka. Odgovora še nimamo. Vendar je mesec januar že skoraj mimo in zato se morajo sindikati obeh temeljnih organizacij že v mesecu februarju sestati z namenom, da bi končna otvoritev stanovanjskih prikolic na določenih mestih ob morju z vsemi ustreznimi pogoji bivanja že sovpadala s prvomajskimi prazniki. Časa v tem trenutku je še dovolj, zato bi kakršnakoli zakasnitev ne bila opravičljiva. My Poslovnik o organiziranosti in poslovanju blagajne vzajemne pomoči Z objavo Poslovnika "Blagajne vzajemne pomoči" je upravni odbor želel seznaniti širši krog ljudi naše delovne organizacije, da bi o njem razpravljali in morda predlagali eventualne spremembe posameznih členov tega poslovnika. Poslovnik mote biti takšen kakršnega želi večina članovvBlagajne vzajemne pomoči. Ker pa želimo, da je vsak posameznik seznanjen s poslovnikom, da vsak, ki mu ta ali oni člen tega poslovnika ni jasen - zahteva tudi pojasnila, ^e odločitev, da se ga v celoti objavi v našem listu; tako je sigurno, da bo vsak član našega sindikata seznanjen o poslovanju in poslovniku blagajne vzajemne pomoči. O.T. I. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen Blagajna vzajemne pomoči /v nadaljnem besedilu BVP / je skupnost članov konference 00 Sindikata pri DO ISKRA-Industrija baterij ZMAJ, v katero so se prostovoljno vključili zato, da bi z organiziranim zbiranjem sredstev zagotovili medsebojna denarna posojila, kadar je kdo med člani v stiski ali kadar nujno potrebuje materialno pomoč. II. ČLANSTVO V BVP 2. člen Član BVP je lahko vsak delavec, ki dela v organizaciji združenega dela ISKRA-Industrija baterij ZMAJ in je član osnovne organizacije sindikata, da izpolni pristopno izjavo ter da soglaša s tem poslovnikom. 3. člen Delavec, ki želi postati član BVP mora pristopno izjavo vložiti pri upravnemu odboru BVP. Pristopna izjava mora vsebovati: - priimek in ime delavca - datum rojstva - naslov stalnega prebivališča - jasno izraženo željo za pristop - pristanek, da dovoljuje mesečno odtrgovanje od osebnih dohodkov za plačilo mesečne vloge oziroma za plačilo posojila - priimek in ime svojca, kateremu se v primeru nesrečnega slučaja izplačajo vplačane vloge in izterja neodplačano posojilo - datum in lastnoročni podpis. Članstvo začne teči s prvim naslednjim mesecem po tem, ko je bila podana pristopna izjava. 4. člen Član BVP ima zlasti tele pravice: - da dobi posojilo, ko vplača 6 zaporednih vlog, - da sodeluje na članskih sestankih blagajne vzajemne pomoči, - da voli in da je voljen v organe BVP - da dobi na sleherno postavljeno vprašanje v zvezi z delovanjem BVP odgovor od upravnega odbora /predsednika, namestnika predsednika, blagajnika in članov odbora/, - da je obveščen o delu organov BVP, - da se lahko pritoži na nezakonite sklepe upravnega odbora BVP, - da ob iztopu iz članstva dobi vrnjene vse članske vloge vplačane v blagajni vzajemne pomoči, najkasneje v roku 30 dni. 5. člen Član BVP ima naslednje dolžnosti: - da redno plačuje na pristopni izjavi navedene vloge, - da redno odplačuje posojila, - da se ravna po določilih tega poslovnika ter skrbi za vsestransko krepitev BVP, 6. člen Članstvo v BVP preneha: - če član izstopi iz članstva BVP - če mu preneha delovno razmerje /do odhoda mora poravnati vse obveznosti iz članstva/, - če mu preneha članstvo v 00 sindikata, - če se ukine blagajna, - če se dokaže, da je član zlorabil vzajemnost in solidarnost BVP in je izključen iz članstva BVP. Član, ki je izključen ali prostovoljno izstopi iz članstva BVP, se lahko ponovno včlani šele po 6 mesecih, če ni zlorabil BVP. /naslednja stran/ Poslovnik BVP III. ORGANI BVP 7. člen Poleg ustanovnega zbora BVP, ki vodijo delo in poslovanje BVP so organi: - članski sestanki - upravni odbor - nadzorni odbor. Članski sestanek otvori predsednik upravnega odbora, vodi pa ga 3-člansko delovno predsedstvo, ki ga izvolijo člani z javnim glasovanjem. Člane organov volijo člani BVP na članskem sestanku z javnim glasovanjem za dobo dveh let. Za enako dobo izvolijo tudi predsednika in dva člana nadzornega odbora. 8. člen Na članskem sestanku, na katerem se člani sestanejo najmanj enkrat letno: - obravnavajo in sklepajo o poročilu upravnega in nadzornega odbora BVP, - sprejemajo blagajniško poročilo BVP - razrešujejo dotedanje in volijo nove člane upravnega in nadzornega odbora, - sprejemajo spremembe in dopolnitve - poslovnike BVP, - sklepajo o ukinitvi BVP, če je to potrebno, - sprejemajo druge odločitve, ki se nanašajo na politiko delovanja BVP. 9. člen Člani se lahko sestanejo tudi na izrednem sestanku, če to zahteva četrtina vseh članov, izvršni odbor osnovne organizacije sindikata ali nadzorni odbor BVP. Upravnemu odboru je treba skupaj z zahtevo za sklic predložiti utemeljitev te zahteve s predlogom, kaj naj članstvo na izrednem sestanku obravnava. 10. člen Člani na letnem ali izrednem sestanku veljavno odločajo, če je na sestanku prisotnih več kot polovica članov BVP. Sklepi so veljavni, še zanje glasuje več kot polovica prisotnih članov BVP. Glasovanje je praviloma javno, z dvigom rok, razen če se prisotni ne dogovorijo za tajno glasovanje. 11. člen Upravni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik predsednika, blagajnik in po en član vsakega izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Upravni odbor se sestane praviloma enkrat mesečno za reševanje prošenj za posojilo, letno pa za reševanje drugih zadev iz njegove pristojnosti. Upravni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov upravnega odbora. V izjemnih primerih lahko predsednik upravnega odbora dobi soglasje dislociranih članov tudi po telefonu. 12. člen Upravni odbor BVP na svojih sejah uresničuje ta poslovnik tako da: - uresničuje politiko vplačevanja članskih vlog, - uresničuje sprejete kriterije za delitev posojil, odloča o dajanju posojil, njihovih dolgovih in plačilnih rokih, - razpravlja in po potrebi sprejema ukrepe o predlogih in pripombah nadzornega odbora BVP, - predlaga vsebino blagajniškega poročila za vsako leto posebej, - pripravlja predlog sprememb oziroma dopolnitev tega poslovnika, - razpravlja o stanju članstva in določa ukrepe za sprejemanje novih članov, - sklepa o izključitvi iz članstva BVP, - odloča o izplačilu članskih vlog, če to zahteva posamezni član, - skrbi in uresničuje načela javnosti delovanja BVP tako, da člane po potrebi seznanja s problematiko članskih vlog, posojil itd., - voli izmed svojih članov predsednika, namestnika predsednika, blagajnika. 13. člen Predsednik upravnega odbora BVP sklicuje in vodi sejo upravnega odbora, podpisuje sklepe o odobritvi posojil, podpisuje druge sklepe upravnega odbora, zastopa blagajno vzajemne pomoči pred pravosodnimi organi, denarnimi zavodi in drugimi organizacijami in skrbi za zakonitost poslovanja BVP. 14. člen Namestnik predsednika upravnega odbora BVP praviloma vodi administrativno poslovanje na sejah upravnega odbora, nadomešča predsednika upravnega odbora BVP v času njegove odsotnosti ter opravlja druge naloge po sklepu upravnega odbora BVP. 15. člen Blagajnik upravnega odbora BVP vodi In odgovarja za blagajniško poslovanje BVP. Vodi blagajniško knjigo in kartoteko članstva, pripravlja vsak mesec za knjigovodstvo OD spisek članov BVP, ki vplačujejo članarino. Redno mesečno vpisuje v članske kartončke vse poslovne spremembe. Sprejema prošnje za odobritev posojila. Sestavlja mesečna poročila o finančnem poslovanju BVP in pripravlja letni zaključni račun. Dolžan je v roku 50 dni obvestiti prosilce o možnosti oz. reševanju prošenj po zasedanju upravnega odbora. Včlanjuje nove člane, hrani pristopne izjave, izplačuje odobrena posojila in manipulira z denarnimi sredstvi. Obvešča in opozarja predsednika o morebitnih spremembah oziroma problemih, ki nastanejo v zvezi s finančnim poslovanjem. Skrbi, da je to poslovanje v okviru predpisov iz tega poslovnika. Blagajnik je sopodpisnik za dvig denarja s hranilne knjižice. 16. člen Nadzorni odbor blagajne vzajemne pomoči je sestavljen iz predsednika in dveh članov. Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje BVP. Pri tem zlasti skrbi, da je finančno poslovanje BVP skladno z zakonskimi predpisi in s tem poslovnikom. Nadzorni odbor tudi obravnava pritožbe članov BVP, če se ti nanj obračajo v zvezi s svojimi pravicami. Nadzorni odbor lahko zahteva spremembo sklepa upravnega odbora, če to ni v skladu s tem poslovnikom ali z drugimi predpisi o finančno-materialnem poslovanju. Nadzorni odbor poroča na letnih članskih sestankih BVP o svojih ugotovitvah. 17. člen Člani BVP imajo pravico do posojil iz sredstev BVP. Član BVP pridobi pravico do posojila z vstopom v članstvo BVP po preteku 6 mesecev članstva. Član, ki želi posojilo, mora izpolniti poseben obrazec, na katerem navede znesek posojila in vpiše rok za njegovo odplačevanje. Na prošnjo za posojilo se vpišeta dva poroka, ki morata biti delavca delovne organizacije ISKRA-Industrij a baterij ZMAJ. Poroka s svojim lastnoročnim podpisom jamčita, da bosta v primeru, ko posojilojemalec ne bi sam poravnal svoje obveznosti, poravnala neplačano obveznost oba v enakih zneskih. IV. NAČIN IN POGOJI POSLOVANJA BVP 18. člen Sredstva blagajne vzajemne pomoči so: - mesečne vloge članov, - obresti iz hranilne knjižice, - drugi dohodki/obresti od izplačanih posojil, vloge ali posojila temeljnih organizacij/. Sredstva BVP so vložena na hranilno knjižico kot nevezana vloga pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki. 19. člen Vsak član na pristopni izjavi navede znesek mesečne vloge BVP, ki jo knjigovodstvo OD odteguje pri izplačilu osebnega dohodka. Vlogo plačujejo člani redno in ne more biti manjša od 100.- dinarjev. Vloge članov se ne obrestujejo. 20. člen Organizacije, združene v sestavu delovne organizacije ISKRA- Industrija baterij ZMAJ, lahko vplačajo svojo vlogo v BVP, lahko pa dajo posojilo BVP. Izvršni odbori osnovne organizacije sindikata lahko vplačajo svojo vlogo BVP. 21. člen Stroški poslovanja blagajne so: - stroški bančnega in pisarniškega poslovanja, - mesečne nagrade blagajniku, - občasna nagrada drugim članom organov BVP, - drugi stroški, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem BVP. Stroški se pokrivajo iz obresti na odobrena posojila in obresti od sredstev vloženih na hranilno knjižico. 22. člen Višina vloge ne vpliva na pravice do posojila, ne na višino posojila, pa tudi ne na rok vračanja posojila. 25. člen Pri poslovanju je treba zagotoviti redna mesečna rezervna sredstva v višini 50.000.-dinarjev. S temi sredstvi se krijejo nenadne, upravičene prošnje za posojilo članom BVP. Da se zagotovi nemoteno poslovanje BVP lahko član zahteva dvig svojih vlog le v primeru naštetem v členu 6 tega poslovnika, sicer pa /naslednja stran/ Poslovnik BVP samo presežek vsote, ki presega vplačila zadnjih šestih mesecev. 24. člen Posojilo lahko znaša največ 10.000,- dinarjev, ki ga mora član vrniti v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Izjemoma lahko upravni odbor odobri večje posojilo, vendar ne več kot 20.000,- dinarjev z rokom vračanja, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev. Letno lahko dobi član BVP 10.000.- dinarjev posojila. Obrestna mera za odobrena posojila znaša 2 odstotka od posojila. 25. člen Posojilo odobrava upravni odbor na osnovi prošenj članov, ki jih oddajo neposredno blagajniku. Posojila se odobravajo praviloma po vrstnem redu prispetih prošenj. Prošnje za denarno pomoč v nujnih primerih lahko upravni odbor izvzame iz vrstnega reda in jih obravnava pred ostalimi prošnjami. Upravni odbor samostojno presoja ali je prošnja za denarno pomoč v nujnem primeru upravičena ali ne. Upravni odbor mora o pozitivni ali negativni rešitvi prošnje za odobritev posojila obvestiti člana, ki je zaprosil za posojilo. 26. člen Blagajnik izplačuje posojila praviloma en dan po prejemu OD, izjemoma pa tudi druge dni v mesecu za nujne primere. 27. člen Posojila se začno vračati naslednji mesec po izplačilu in sicer z odtegovanjem od mesečnih osebnih dohodkov. 28. člen Vlogo prosilca obravnava Upravni odbor potem, ko je pravilno izpolnjena in kjer sta podpisana tudi 2 poroka kot garanta, da bosta plačnika posojila, v kolikor iz katerihkoli vzrokov najemnik posojila ni v stanju vrniti oziroma ni posojilo vrnjeno BVP. 29. člen Član blagajne vzajemne pomoči lahko dobi posojilo v znesku, ki se določi letno v okviru razpoložljivih sredstev BVP. Upravni odbor BVP skrbi, da imajo prednost pri dodeljevanju posojil člani v naslednjih primerih kot so: smrt, nesreča, bolezen, poroka, rojstvo otroka, selitev itd. 30. člen Rok odplačila posojila je največ 10 mesecev, v težjih socialnih primerih pa do 12 mesecev. 31. člen 0 odobritvi posojila odloča upravni odbor BVP. V izredno nujnih primerih lahko odobrita posojilo predsednik in blagajnik, vendar morata o tem seznaniti upravni odbor na prvi prihodnji seji. 32. člen Glede višine odobrenega posojila ima član pravico do pismene pritožbe na nadzorni odbor BVP. Vlogo mora nadzorni odbor v 15 dneh rešiti in člana pismeno obvestiti o rešitvi pritožbe. Morebitne težje primere sporov rešuje pristojno sodišče. 33« člen V primeru smrti člana BVP izplača upravni odbor njegovo vlogo njegovim dedičem, prej pa obračuna morebitno neporavnano posojilo. Morebitna negativna razlika med vplačano vlogo in ostankom neporavnanega posojila se v tem primeru krije v breme natečenih izrednih oz. drgih dohodkov BVP. 34. člen Za poslovanje BVP se uporabljajo naslednji dokumenti: - pristopnica, - članski karton - blagajniška knjiga, - prošnja za posojilo, - poročilo o poslovanju BVP - obvestilo članom o stanju vloge. Za poslovanje BVP veljajo vsi predpisi o finan-čno-materialnem poslovanju, ki jih morajo upoštevati sindikati. V. PRENEHANJE BVP 35. člen BVP se lahko ukine, če tako sklenejo člani na članskem sestanku. Upravni odbor lahko predlaga članom ukinitev BVP, če se je preveč zmanjšalo število članov ali če ugotovi, da ni več potrebe po obstoju BVP« Likvidacijo BVP opravi upravni odbor BVP. Pri likvidaciji BVP sodeluje tudi predsednik konference organizacije zveze sindikatov. Izvajalci likvidacije so dolžni, da v odplačilnem roku posojil, najdalj pa v 10 mesecih po odločitvi o likvidaciji izterjajo neodplačana posojila in izplačajo članske vloge. Ostanek sredstev prenesejo na osnovne organizacije zveze sindikatov, katere smejo ta sredstva uporabiti za socialne pomoči članom sindikata. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se lahko sprejmejo le na članskem sestanku BVP. Upravni odbor lahko spremeni višino posojil v obdobju med dvema članskima sestankoma le tedaj, če so v blagajni prosta denarna sredstva oziroma, če teh sredstev primanjkuje za reševanje prejetih prošenj. 0 spremembi mora takoj obvestiti vse člane BVP. 37. člen Ta poslovnik velja od dneva sprejema na članskem sestanku in se objavi v glasilu GLAS ZMAJA, ki se vroči vsem članom BVP. Predsednik konference 00 ZS: JAKOMIN Milan N Predsednik UO 0ROŽIM Tone BVPi— Priznanje za 25 krat darovano kri 25 - KRAT STE DAROVALI KRI ZA SOLJUDI S SVOJO KRVJO STE MNOGIM VRNILI ZDRAVJE IN REŠILI ŽIVLJENJE RDEČI KRIŽ SLOVENIJE VAM ČESTITA IN SE ZAHVALJUJE ZA VAŠO ČLOVEKOLJUBNOST IN SOLIDARNOST LETO 1981 ... piše na priznanju, ki sta ga poleg odličij prejela STIH MILAN in DERČAR JERNEJ Krvodajalec. Žal, nam sama beseda res ne pomeni kaj posebnega, pa vendar se za njo skriva toliko pomembno delo posameznika, njegove plemenitosti in nesebične pomoči pri reševanju človeških življenj iztrganih iz objema smrti. Prav zato krvodajalci zaslužijo posebno spoštovanje in našo pozornost, ob vsem tem pa še našo globoko hvaležnost. V zimskem vrtu Hotela Ilirija je bil 17. decembra lani svečan sprejem krvodajalcev, ki ga je organizirala Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije Ljubljana Šiška in na katerega sta bila iz naše delovne organizacije povabljena tudi ŠTIH Milan in DERČAR Jernej. Prejela sta odličja kot priznanje za 25 krat darovano kri. Za njuno humano dejanje se jima tudi sodelavci zahvaljujemo in izrekamo priznanje, obenem pa čestitamo za prejeto odličje. My 1. Hostnik 2. Kocman 3. Ženiva 4. Smolič 5. Vukašinovič 6. Čope 7» Brezigar 8. Kajdiž 9. Francelj 10. Jakomin Al. 11. Mravlja 12. Smrdel 13• Juvan 14. Stanojevič 15. Drnovšek 16. Orožim 17. Podržaj Z. 18. Cerar 19. Rogljič 20. Mihelčič 21. Dimnik 22. Lavrin 23. Žnidaršič 24. Azinovič 25. Matičič 26. Barborič 27. Vrček 28. Ogrin 29. Kuhelj Čas okrog novega leta je že običajno tak, da moramo tu in tam le potegniti črto ter zabeležiti seštevek naših minulih prizadevanj, akcij, doseženih rezultatov z namenom, da jih pohvalno ali kritično ovrednotimo, da bi se v novem obdobju izognili že ugotovljenim pomanjkljivostim. Tokrat velja ocena glasilu GLAS ZMAJA letniku 1981 in njegovim ustvarjalcem v minulem letu. Glasilo je lani izšlo 10 krat kar pomeni, da je izhajalo redno mesečno s planiranim dvomesečnim premorom. Skupno je bilo 168 strani oziroma 16,8 strani na eno številko, kar je znatno manj od leta popreje, ko je imela povprečna številka 19,6 strani. Prav tako beležimo upadanje števila avtorjev, katerih je bilo pred lanskim letom 35» lani pa samo 29. Odgovorni urednik je v tem , 1 I I ^ GLAS ZMAJA je zaključil letnik 1981 prikazu in drugih podatkih izvzet. Od 29 avtorjev jih je kar 18, kateri so se v vsem letu pojavili samo enkrat. Sicer pa je naslednja razpredelnica najboljši prikaz, kolikokrat so se nekateri sodelavci pojavili s svojimi članki v desetih izdajah. Hostnik Daria 6 krat Kocman Marija 5 krat Jakomin Aleks. 4 krat Smolič,Vukašinovič Čope, Brezigar 3 krat Žemva, Smrdel Drnovšek,Podržaj Z. 2 krat in 18 avtorjev samo 1 krat Zanimiv pa je tudi podatek, koliko avtorjev se je pojavilo v vsaki številki glasila. April-maj 7 avtorjev Jan.sept.nov. 6 avtorjev marec,julij-avg. le 4 avtorji skratka, od 4 do 7 sodelavcev je prispevalo gradivo - članek za eno izdajo glasila. V letu 1980 je bilo za januarsko in februarsko izdajo kar po 13, v marcu 11 in aprilu 10 avtorjev, zato tudi v tem pogledu beležimo manj oblikovalcev vsebine za lanska glasila. Vsekakor je k tem podatkom in na tem mestu treba dodati že znano ugotovitev, da nas je v Zmaju zaposlenih preko 430 delavcev in da je bralcev znatno več. če si še nekoliko ogledamo aktivnost piscev /vsaj po kvan- titeti/ v priloženem diagramu opazimo črtkano povprečje zadnjih 15 avtorjev, ki so po izračunu, če gre v kolono 53 vrstic zapolnili skoraj 19 kolon oziroma skupaj dobrih 6 strani glasila v enem letu, ko evidentiramo sicer 168 strani. Vse to pa brez nadalj-nega komentarja daje slutiti, s kolikšno muko se ubada večina takrat, ko je sicer sposobnost informiranja z lastnim podpisom treba spraviti na papir. Preveč časa in prostora bi nam vzelo, če bi hoteli obdelati obsežnost objave posameznih tem. Že bežen pregled lanskih glasil in seveda tudi strukturo piscev pa nam nudi ugotovitev, da smo se kar precej razpisali na nekaterih področjih. Na prvem mestu so samoupravna dejavnost, sledijo plani in gospodarjenje ter tržna gibanja, nekoliko skromnejše pa je objavljena družbeno politična aktivnost. Sicer pa, če si ponovno ogledamo seznam avtorjev po vrstnem redu obsega gradiva, nam bo slika jasnejša. Kot že nakazano, je glavno breme ležalo na odgovornem uredniku, katerega obseg in pestrost nista prikazana v tem sestavku, znano pa je, da je skušal zabeležiti vse pomembnejše dogodke v Zmaju in na ta način obdržati raven vsebinske zasnove glasila. Treba pa je izreči priznanje vsem sodelavcem, ki so v letu ...- 1 □ 1981 pomagali oblikovati vsebino glasil in želimo, da se tudi v tem letu pridružijo.Bolj zaskrbljujoče pa je vprašanje, kje so ostali, ki jih na objavljenem seznamu ni. Biti na viru informacij, imeti sposobnost in znanje, vsaj nekateri kaj radi poudarjajo šolsko izobrazbo - prav tu pa odpovedo z izgovorom, da nimajo časa. Mar ne bi kazalo, da se na kolegiju posameznih področij pomenijo kdaj pa kdaj tudi o tem vprašanju. Sicer pa ne nazadnje, bi se morale tudi družbeno politične organizacije kar še zlasti velja za sindikat intenzivneje vključiti v samo informiranje tudi preko našega glasila. Z januarjem letos smo začeli nov letnik. Ali bomo problem dopisništva obdržali? Upajmo, da ob koncu leta ne bomo spet zabeležili padec števila piscev, saj je končno naša osnovna naloga in dolžnost informirati druge in biti sam informiran. My Ocena odlično za: Dedek Mraz Moralo je poteči res veliko število let, da je končno otroke naših delavcev obiskal dedek Mraz v sami tovarni ZMAJ. Nekoč, bila so leta, smo koncem decembra v lastni režiji organizirali obdaritev otrok v ustrezno dekorirani in skromni jedilnici, nakar smo zaradi "enostavnejše rešitve in čim manj dela" nekaterih najeli zunanje usluge v Mestnem gledališču in nakar je tudi to ugasnilo. V zadnjih nekaj letih je bil dedek Mraz nasploh "črtan" iz našega programa. Prav zato pa je prijetno presenetila novica v mesecu decembru, da v letu 1981 dedek Mraz bo. Bila je sobota. Zimska podoba z obvezno meglo je prispevala svoj čar k velikemu pričakovanju številnih otrok, ki so v spremstvu staršev ob 14. uri začeli polniti našo jedilnico. Čas ob drugi uri nas je v začetku nekoliko motil. Res ni bil najbolj primeren, vendar pa so bili le za ta čas kostumi, sposojeni iz osnovne šole Šentvid pri Stični na na razpolago. Že dva dni pred tem so bili z akcijo mladincev pripravljeni paketki, vrečke z dobrotami v vrednosti okrog '81 250 dinarjev za 245 otrok rojenih v letih 1971/81 in sicer za celotno delovno organizacijo. Jedilnica se je napolnila in starši so se morali umakniti na stojišče. Pričakovanje dedka Mraza se je stopnjevalo. Začelo se je poslušanje pravljic in nastop Pavlihe. Smeha je bilo veliko in vmesnih klicev ter pripomb. V kotu je stala novoletna smreka. Marsikaj je bilo zanimivega, pa vendar so pogledi otrok s čedalje večjo nestrpnostjo iskali tisto pravljično osebnost, ki naj poteši njihovo radovednost in tako dolgo pričakovanje. Le kdaj se bodo odprla neka vrata in bo vstopil dedek Mraz. Nenadoma so se vsi pogledi otrok in tudi staršev uprli skozi okno. S polja sem je prigazil, zdajci sicer je bil že na dvorišču sam, sam pravi dedek Mraz. Dvignil je roke v pozdrav. Kup dogodkov, velikih in enkratnih vtisov, ki so sledili do konca prireditve bo otrokom ostalo v čudovitem spominu. Sicer pa se kaj takega redkokdaj in redkokje dogodi. Videti dedka Mraza, da prihaja skozi zasneženo pokrajino med čakajoče otroke, je organizatorjem, izvajalcem in sodelavcu Resniku priznana ocena odlično za izvirnost, duhovitost in enkratnost ter tudi uspešnost. Otroci so bili pogoščeni s tortami in sokovi, starši pa s kavo /ta pravo!/. Zatožne gre prezreti Rudija Jugoviča, kateremu pripada priznanje za ustrezen prispevek k dobremu počutju vseh gostov na sprejemu dedka Mraza. Da bi le prihodnje leto spet bilo tako. My Izteklo se je staro leto Izteklo se je leto 1981. Nas zadnji delovni dan je potekal kot že marsikateri doslej z dobršno mero prazničnega vzdušja, h kateremu so prispevale nekatere okrasitve delovnih prostorov ter ob tem še posebej izstopale dve novoletno okrašeni smreki v oddelku montaže ter v naši jedilnici. Kljub vsem težavam, ki so nas pestile v letu 1981 ugotavljamo, da kot že veliko let zapored tudi iztekajoče zaključujemo z dokaj uspešnim poslovanjem, je rekel direktor delovne organizacije Smolič Franc v novoletnem nagovoru v jedilnici, v kateri smo se delavci Zmaja zbrali ob 11. uri, da si izrečemo najboljše želje ob vstopu v novo 1982. In zadnje ure zadnjega dne smo preživeli kot se za takšen trenutek spodobi. Zvrhano mero dobrih želja smo namenili drug drugemu in si izrekli vse tisto, kar si paš vsak zase tudi želi. Bilo je prijetno, živahno, radostno in še toliko bolj veselo, ker je pel in igral Renato Resnik ter tako skrbel za veselo novoletno rajanje. My V Šentvidu smo tudi praznovali Vse je že kazalo, da bomo leto 1981 zaključili bolj umirjeno, skromno, stabilizacijsko.Sindikat je res za praznovanje pristavil nekoliko manjši "piskrček" češ, da ne smemo osiromašiti blagajno že zaradi novega sindikalnega vodstva, ki ga bomo kmalu izvolili. Ta skromnost je spodbudila našega direktorja in sta s predsednikom sindikata "pogruntala", da je treba dati delavcem na mizo nekaj več, saj so bili vse leto /gledano v povprečju/ zelo prizadevni pri reševanju in opravljanju raznih zadolžitev in nalog, ki jih je predsednik delavskega sveta v svojem govoru vsaj nekaj tudi navedel. Bil je torej zadnji delovni dan starega leta. Po oddelkih so že dan poprej prizadevna dekleta in žene pripravile in okrasile novoletne jelke, pod katerimi ni manjkalo tisočakov / da se razumemo, starih/. Ta dan je bil res pester in bilo je res vse natančno splanirano.Že zjutraj so delavke "pljunile" v roke, da bi dosegle svoj delovni minimum, potem pa so že tu in tam začele počasi nazdravljati. Vzdušje je bilo vedno večje - in že smo bili zbrani v jedilnici, katera je imela tokrat pravi pravcati izgled. Medtem, ko so se v skromni kuhinji pripravljala jedila in cvrle dišeče bedrice, je prisotnim spregovoril direktor TOZD Specialne baterije HREN Jože in omenil uspehe in probleme v minulem letu, omenil težke pogoje dela in apeliral na^strpnost delavcev glede na večkratna in nagla spreminjanja procesa proizvodnje zaradi tržnih prilagajanj in nenadnih naročil za izvoz. Potem pa je vsem izrekel čestitke za novo leto in zaželel veliko zadovoljstva in uspeha. Predsednik sindikalne organizacije ZADEL^Peter je potem omenil dokaj uspešno sindikalno delovanje ter zaželel še veliko aktivnosti v prihodnjem letu. Ob dobrem prigrizku in kozarčku pristnega se je razvil prijeten pogovor. Hipoma je bilo pozabljeno vse, prenekatere težave, skrbi in problemi, slaba volja in še in še. Leto je bilo dolgo - ali pa tudi ne, kakor se pač vzame. Eno leto smo starejši, je nekdo modroval pri sosednji mizi in spet drugi: Ti kaj misliš, kako neki bo sedaj, ko nas bo stabilizacija pritisnila ob steno. Bogve, ali jo bomo zvozili ? Pa se oglasi drugi: Ja, ja, treba bo malo drugače gospodariti, zares bo treba poprijeti. VSAK BO MORAL MISLITI S SVOJO GLAVO. Pustite to debato, je rekla soseda v kotu, ki je komaj čakala, da bi jo kdo povabil za ples. Izza omizja pri vhodu zadoni pesem: Prav lepa je Šentviška fara. Počasi smo se razhajali z nekim zadoščenjem in nadaljnim razmišljanjem, kako bomo tudi v krogu domačih pripravili kar najbolj prijetno novoletno praznovanje. strBole Ignac V GLASILO mm 3........ Število rrinoo(_iLF_^_E-*_p-i zaposlenih TOZD baterije Ljubljana moških 75 doma v 55• letu starosti žensk 143 preminil Skupaj 218 ing. ŽARKO ŠTOK TOZD specialne baterije Pogreba, ki je bil v torek 3. januarja so se udeležili moških 36 tudi predstavniki Zmaja, kajti Žarko Stok je bil od žensk 86 1974 do 1976 leta v naši Skupaj 122 delovni organizaciji zapos- Delovna služb moških žensk skupnost skupnih 48 47 len kot pomočnik direktorja z osnovno nalogo na izgradnji novih objektov Zmaja v Stegnah. Ohranili ga bomo v spominu! Skupaj 95 V spomin Že prvi delovni dan v januarju nas je v DELU presenetila osmrtnica, da je ob izteku lanskega leta nena- Dne 31. decembra 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 435 zaposlenih, od tega 159 moških in 276 žensk. V mesecu decembru sta bila sprejeta v delovno razmerje: B E S A L Igor za nedoločen čas v delovni skupnosti skupnih služb kot pripravnik v tehnično razvojnem področju dne 2.12.1981 Za novo leto 1982 je na naslov uredništva prispelo precej voščilnic naših zunanjih bralcev glasila in še posebej od naših upokojencev. Težko bi nanizali vse, ki so nam za to leto izrekli toliko dobrega, predvsem pa še veliko delovnih uspehov. Zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili s pisano besedo. Seveda pa tudi uredništvo želi, da boste še naprej ostali bralci našega glasila, katerega bomo skušali oblikovati tako, da bo tudi za vas zanimivo. Veseli pa bomo, če nam boste še kdaj pisali in če bo vsebina dovolj zanimiva za vse, bomo vaš prispevek tudi objavili. SREČNO 1 Ureanik STOJNIC Dragomir za določen čas v TOZD baterije, delavec na transportu dne 2.12.1981 Prenehalo je delovno razmerje: ŠALEJ Anton, tehnolog konstruktor v delovni skupnosti skupnih služb dne 24.12.1981 ZINKO Ana, posluževalka na proizvodno baterijskih delih v TOZD baterije dne 31*12.81. f§ Rojeni v FEBRUARJU S? Milan STIH Ivica DOLANC Marta OVEN Stanojka RADIČ Marija KNUPLEŽ Anton MRZELJ Jože LAVRIN Rozalija SEDEJ Dragomir STOJNIC Marija S U L Marijan M A I E R Suada B 0 S N I C Grozdana KNEŽEVIC Alojz GRABNAR Boštjan PREBIL Alojz SLUGA Jožica KRISTAN Jožica GLAVAN Hanka KAMENCIC Lado ERBEŽNIK Božena MITROVIČ Janez REBERNIK Zlatko PODRŽAJ Ivan LIPOVEC Ivanka STARINA Olga BOBNAR Metka ŠUŠTARŠIČ Vojna ROŽMAN Marija GABROVEC Jožica S M E R A J C Franc GORŠE Ivanka STEFANČIČ Albina MIKLAVČIČ Branko MAZI Vera Š A L J A Reno RESNIK Franc CERAR Karolina KLEMENČIČ Viktor ŠTIRN Janez ŠEMROV Alojzija ZADRAVEC Milomirka G R B I Č Jožefa MARKOVIČ Vera BALANTIČ Frančiška GORIŠEK Tilka LEMUT Olga Š K R A B E C Milan JUHANT Marija KREMPELJ El El El El El El El El El El El E) El El E| El El E1EJE1 El E] E] E] Letošnji jubilanti ZMAJEVI NAJJACl S tem naslovom je bil objavljen članek v časopisu "Sportske novosti" od 14. januarja 1982, ki govori o velikem uspehu igralcev Zmaja na republiškem prvenstvu v bowlingu za trojke. Igralci ljubljanske Iskre -Zmaja, Tratnik, Križaj, ter Tršan /citiramo iz članka/ "sasvim zasluženo pobjedili su u nastavku republičkog prvenstva u trojkama. Srušili su ukupno 6660 čunjeva..." itd. V objavi rezultatov za trojke Na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije bodo v mesecu marcu prejeli posebna priznanja delavci Zmaja, katerim se v letošnjem letu dopolnjuje 10 in 20 ter 30 let dela v našem kolektivu. Po evidenci kadrovske službe že zdaj objavljamo seznam letošnjih jubilantov z namenom, da morebitne pripombe posredujete kadrovski službi do vključno 28. februarja 1982. 10 LETNIKI 1. GORIŠEK Vida 2. KLEMENČIČ Karolina 20 LETNIKI 1. B A M B I Č Marija 2. DROBNIČ Jože 3. HASANAGIČ Sevda 4. KRANJAC Zdenko 5. M A Y E R Marijan 6. PODGORELEC Angelca 7. R D P A R Tatjana 8. S A L J A Nasuf je objavljen Zmaj na prvem me stu. Sicer že dolgo nismo ničesar pisali o igralcih bowlinga in slovenskih prvakih, ki nastopajo pod imenom ZMAJ, zato bomo v naslednjem glasilu namenili nekaj več prostora rezultatom prizadevnih igralcev, ki brez hrupa in s pretirano skromnostjo popularizirajo ime naše tovarne na vrhunskih športnih prireditvah. Našemu igralcu in sodelavcu TRATNIKU pa že tokrat izrekamo zasluženo priznanje. My SREČNO 82 nosi voščilo izdelek "neznanih" mojstrov, ki pri sproščanju kreativno ustvarjalne energije menda ja niso hoteli kaj očitati zelo plodni inovacijski dejavnosti v Zmaju. 3. KRISTAN Jožica 4. LIPOVEC Ivan 5. LOKAR Jelka 6. MARGUČ Milan 7. MARKOVIČ Jožica 8. MARKOVIČ Rozalija 9. MIKLAVČIČ Albina 10. N 0 V A K Anica 11. 0 R 0 Ž I M Tone 12. PODRŽAJ Alenka 13. P R 0 S E N Marija 14. R E T A R Ana 15. R 0 M E Cvetka 16. S K R A B E C Marija 17. S T R U S Marija 18. T U R E K Jožefa glo} zmota u. februar ZADNJI ROK ZA ODDAJO ČLANKOV UREDNIKU ZA FEBRUARSKO GLASILO 30 LETNIKI 1. KASTELIC Anica 2. R I V 0 Anka •rt.:::::::: Upravičena pomanjkljivost Večina bralcev je pred leti negodovala, ker strani oziroma pole glasila niso bile spete s sponkami in se je glasilo "razsipavalo". Zato ze dve leti v tiskarni na stroju revijalki opravijo spenjanje, ki pa je za decembrsko glasilo izpadlo. V tiskarni ao nam povedali, da spenjanja zaradi selitve stroja v novozgrajene rostore ni bilo možno pravo-asno opraviti, sicer glasila ne bi dobili pred novim letom. V prihodnje pa bo glasilo ponovno speto in "kompaktno". Urednik Redakcijo glasila smo zaključili 18. januarja "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 miiMuraitmii miinti GROSUPLJE p. o.