iireifv^,
* v
^—Sf 18.

V Trstu, v saboto 3. marcija 1883.


vi

EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Prim^^KoJ
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in sabota o poludne. Cena za vse leto je d prid., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tritn po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Aarocnint, reklamacije in inserato prejema Opravniitvo • vla Zonta 5«.


Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu *vla Ttrreate« Nuova tipografl|a;vsak tnor.i biti fran kiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vručajo. — Inserati (razne vrste naznanila In poslanice) ae zaračunljo po pogodbi — prav ceud; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Državni zbor.
Parlamentarna navada je, da posebno opozicija porabi priliko, ko se v parlamentih obravnava proračun (budget), da vladi očita pregreške in sploh opo-zoruje svet na napake in krivice, katere so gode v drŽavi. — To je samo ob sebi prelepa navada, in ako je opozicija prava, državi ugodna stranka, potem more iz take ostre, a stvarne kritike nastati le dobro, le korist drŽavi, kajti nobena vlada in nobena večina ni nezmotljiva in prav je, da jo opozicija svari in opozoruje na napake ter daje nasvete za zboljšanje. Srečna država, v katerej se nahaja taka stvarna opozicija in kder je večini tudi v resnici mar za srečo države in državljanov. — Tudi v Avstriji je ta navada; toda pri nas je postala v principu potrebna in koristna stvar jako nekoristna in neplodna. In zakaj to? Opozicija je v Avstriji sestavljena iz zgolje bivših usta-vovercev; tem možem pa ni toliko za srečo Avstrije, kolikor za nadvladanie velikonemške stranke nad vsemi drugimi narodi in tudi nad poštenimi, vestnimi, svobodoljubnimi Nemci; tem ljudem je za takozvano hegemonijo (nadvlado) njih stranke ($e ne toiilo Nemcev) nad vsemi drugimi strankami in narodi, in kakor etični, moralni moment svojega vedenja razobe-Šajo ti ljudje na zunaj načelo, da Avstrija mora le potem srečna biti, alco postane čisto narodno nemška država, to je, ako zginejo v Avstriji vse druge narodnosti in težnje in na njih mesto stopi le ena težnja in ena narodnost-nemška.
To je prvo načelo naše opozicije, to imenujejo oni sami moralni, etični, vzvišeni cilj svoje politike. A ker ta cilj uže sam ob sebi nema nobenega moralnega in etičnega jedra, ter se ne more upirati na drugo, nego na surovo silo, ker pa taki cilji, ki imajo za sredstvo v dosego le surovo silo, nemajo podlage ni v večnem, naravnem, ni v nobenem državnem pravu, ker je iz nasilja res tu in tam poslal postavni faktuin, pri vsem tem pa ne izključuje opravičenega upora in ker tudi tak navidezni postavni fakturn večna sodnica zgodovina vedno obsoja, kakor občna morala vedno obsoja po krivem pridubljeno lastnino; prav zato naše velikonemce strašansko obsojajo njih
Slavna načela in vsak nepristransk iz visočine nev-eleženosti sodeč človek more o tej stranki izreči lakonično sodbo: »ipii se condemnent« (sami sebe obsojujejo). Ker pa sloni glavno načelo te stranke na krivične} podlagi, naravno je, da morajo imeti vsa
Podlistek.
Denar in kredit.
V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje: Juri $18.
(Dalje.)
Po postavah, ki to uredujejo, podloga je kovanju novca novčni funt, ki ima 500 gramov ali polu kila; to je enojka novčne teže. Iz jednega tacega fanta čistega srebra se kuje 45 srebrnih forintov; to imenujejo merilo petinštiridesetih goldinarjev. En goldinar je računska enojka. Goldinar ima 100 novčičev. Razen tega se kujejo tudi četrtnjaki t. j. penezi po 25 novčičev. Kdor umeje čitati (brati), najde na srebrnih goldinarjih napise v raznih jezikih. Ker je sedaj cesarstvo raspolovljeno na dvoje, kuje vsaka polovica svoj novec, ali po čisto jednakem pravilu, tako da se lehko reče: novec je čisto jednak, ali je kovan na Dunaji ali v Pešti. Na novci, kovanem v Beči (Du-naji) stoji napis v latinskem jeziku; novec v Pešti kovan pa je označen z napisom v magjarskem jeziku. Reči moram, da so na Dunaji pravičneji, ker v deželah, spadajočih pod Beč, je več narodov in več jezikov, ker se novcem znaki ne morejo v vseh jezikih napisati, izbran je latinski jezik, ki ga ne govori no-beden narod, izobraženi ljudje pa ga umejo. Na Ogrskem so tudi Nemci, Runiuni, Slovani, pa vendar je napis novca sestavljen samo v raadjaiskem jeziku, ki ga pri nas c»do ne umejemo. Zadnji čas so se vsilili tudi pri papirnem denarji, na katerem so razen madjarskega in nemškega jezika pozabili vse druge. Iz srebra kujo se tudi dvajsetice, iz bakra pa štiraki, prosti novčiči (krajcarji) in polukrajcarji. Iz zlata se kuje na Ogrskem nova vrsta cekinov po 4 in 8 goldinarjev.
la in tako kovani denar velja samo pri nas doma, t. j. v obsegu avBtro-ogrske države, izven nje pa kot denar nema vrednosti, kakor tudi pri nas ne velja ruski, francoski, italijanski ali nemški denar.
nje dejanja in nehanja vtisnen pečat najgrše samo-pridnosti in slepega fanatizma; na priliko tacega fanatizma, kakoršen se pojavlja mej turčini, kadar razvijajo zeleno zastavo proroka in so prepričani, da pod to zastavo, ki pomenja pokončanje vsega, kar ne veruje v proroka in ne govori turški, smejo Bogu na ljubo in po vsej pravici skruniti postavo večne pravice, postavo Božjo, ki vsem ljudem enako priznava pravico do živenja in razvitja po svoje.
Mislite si zdaj tacega samopridnega ali fanatizi-ranega človeka v brzdah pametnejšega, pravičnega, a močnejega; mislite si tako stranko v manjšini in brez takozvanih egiptovskih mesnih loncev pred seboj. — Mislite si stanje teh razuzdanih ljudi, ki so zgubili vso slutnjo za pravo in katerim ne gre v glavo, kako to more priti v Avstriji, da oni sami ne del6 juhe, ampak da morejo, gledati, kako jo drugi delć! Ali se ne lasti obup tako razuzdanih ljudi, ki so prepričani, da le oni sami so poklicani; pa morajo od strani gledati? Da, da, umejemo vse to divje larmanje; kaj bi ga ne, saj je stvar tako oči vidna, tako lepo na dnevu. Ker pa velikonemška stranka tako tarna, tako obupno zdihuje po egiptovskih loncih, zato je čisto naravno, da se oklepa z vso močjo vsake Še tako majhne nade, da se prijemlje za še tako Šibko bilko. — In to vse smo videli v zadnjim času. — Prišla jim je prav Kaminskyjeva afera, iztuhtali so načrt, kako bi desoico spravili na led, misle, da morejo poštene Slovane tako zamrežiti, da nastane taka konfuzije in tak prepir mej raznimi klubi desnice, da bode morala odstopiti sedanja vlada, ker jej zmanjka prave zaslombe v parlamentu. — Vsled te afere so pisali in telegrafovali velikonemški časnikarji na vse strani, da se Taaffejevo ministerstvo maje; svojim vernim so s tem navdihnoli novega upanja in poguma.
Mislili so potem v svojih zvitih bučah : »položaj smo uže nekoliko zmedli; zdaj pa treba slavnega naskoha na vlado in to se dd najlepše učinoti pri raspravljanju proračuna«. In res prvi dan. ko se je začela proračunska obravnava, skrbeli so Židovski listi, da so se napolnile galerije drž. zbora, ves Dunaj je pričakoval strašne bitke in kaj posebno pikantnega; a Dunajčanu ne gre toliko za politiko, kolikor za takozvano »Hetz«. — Vojno začne štajerski poslanec vitez Carnerl, katerega velikonemct uvršču-jejo mej velike filozofe, in kaj je povedal ta veliki filozof? Da je Avstrija v nevarnosti, ker so dovolili v Beču privatno češko šolo, da grof Taaffe dela v
Pogledimo zdaj, kako so bogati rudniki srebra in zlata, najdeni v našem stoletji, delovali na ceno stvari v obče. Umeje se, da je roba razne vrste pri tej priliki poskočila.«
»»Zakaj vendar?« vpraša kovač Žlindra. »Jaz sem mislil, da bi moralo vse ceneje biti, koje toliko srebra in zlata«.
»Tako mislijo menda tudi drugi In ne verujejo, če jim človek protivno trdi. Pa vendar je tako. Poglejmo, ko bi vi, prijatelj Žlindra, hoteli zameniti svojo robo za tujo, bi li hoteli v zameno dati tiste robe, ki jo imate dosti, ali katere imate malo«.
»Gotovo bi hotel odstopiti od one, kije imam več«.
»Dobro. Zdaj pomislite, daje z novcem prav tako, kakor z drugo robo. Gim več novca imamo, tim volj-neje ga dajemo za druge reči. Zdaj kroži brez dvombe več novca, nego poprej, ker so našli obilo rudnikov zlata in srebra in ker na to delujejo še druge okolnosti, dandanes si vsakdo lažje denar pridobi; zato vsakdo za tisto stvar plača raji več v novcu, neco poprej. Glejte, zato je zdaj gotovo vse dražje, kakor je bilo prej«.
•Po tem takem, gospod doktor, mora se imeti obilje novca za nesrečo, ker napravlja draginjo, kder ie pa malo novca, tam je zopet vse ceneje«.
»Ni tako, dostikrat je denar redek, ker sploh nI glavnice, ni zaslužka, na kratko, ker se za zaslužek malo proizvaja (dela); to pa ni pot do blagostanja, ampak do siromaštva. Ako je obilje denarja vzrok, da se ostale stvari podraži to za promet /'kupčijo) sploh ni škodljivo. Res je, za tisto stvar moraš zdaj več plačevati, nego poprej; ali zato se tudi zaslužuje več denarja, tako je vsa ta draginja samo navidezna. Ce del tleč daje več denarja za hrano, ima zato tudi večjo plačo, t. j. dobi za plačo več denarja, tako, da lehko tudi več plača; ako obrtnik dražje plača meso, kruh, drva, zato zopet dražje prodaje svojo robo. In to je gotovo v vsakem stanu in poklicu. Zato treba dobro razločevati pravo vrednost stvari od cone, ki se mora zanje plačati in ne manj ločiti koristno in škodljivo draginjo pa nizko ceno«.
zmislu nesrečnega češkega kralja Przsmisl Ottokarja proti potemcem Rudolfa Habsburškega (s tem je hotel naščuvati dvor), da ima le njegova stranka sposobnost, in nravno ozbiljnost, Avstrijo vzdržati in povzdignoti, da je pod sedanjo vlado korupcija dosegla svoj vrhunec, da morajo Nemci krvavi pot potiti v opoziciji, da se nemški duh ovaja in sodi kakor hudodelstvo in da so se celo MladoČeski dijaki drz-noli Francozom o smrti Gambette telegrafirati svoje sočutje, kar preseza vse čine Irredente. To je bilo zrno Carneri-jevega govora, ki je pač bolj podoben zatoibi državnega pravdnika, nego pa govoru o državnemu proračunu. Za njim je Dr. Magg kritikoval proračun, češ, da smo Šli nazaj, ako primerjano le-tošniji proračun z onim leta 1880, da stara, častitljiva Avstrija gine, da so nastopili časi policijskega gospodarstva in vladnih ukazov; zabelil je Magg svoj govor z denuncijacijo, da so Čehi v nekej krčmi čez
rag vrgli Nemca, ker ni znal češki. Govorila sta še « druga velikonemca, dr. Menger in dr. Beer; vsi so ujemali v zatožbah sedanje vlade, da Avstrijo postavlja v nevarnost, ker Avstrija ne more napredovati, ako niso Nemci pri polnej mizi, Slovani pa pod mizo, da prvi jedo meso, Slovani pa glodajo kosti, katere oni mečejo pod mizo. —Tako na priliko je razumeti njih upitje po domače izraženo.
Slovenski poslanec Klun jim je prvi jako ostro odgovoril. On konstatuje, da letošnji proračun kaže zboljšanje v drž. gospodarstvu, da so niinoli časi prevare in da če ni še vse, kakor bi bilo želeti, krivo je temu poprejšnje strašno gospodarstvo ustavovercev. Nadalje pravi, da je Taaffejevo ministerstvo pravično in da ljudstvo zdaj rajše plačuje davke, ker je ministerstvo odpravilo Svindel in zajezilo moč onega Židovskega časopisja, kateremu ni bilo nič sveto in katero se je redilo od prevare. Oči! al je celo ustavo-vercem, kateri so ga večkrat ustavljali mej govorom in ga motili s krikom, da prav iz njihove stranke so se izclmili švindlarji. Konečno je izrazil nado, da sedanja vlada odpravi še mnogo krivic, katere se posebno koroškim Slovencem gođć ter da izvrši popolnoma zagotovila v prestolnem govoru dana. —Ć. g. Klun je povedal velikonemcem prav debele resnice. A to je bil še le uvod, ko pa je nastopil poljski slavno-znani govornik Hausner, pobiti so bili ustavovercl tako, da se jim niti ni več ljubilo kričati iu zabavljati, govor Hausnfljjev je bil za velikonemce prava kopelj v mrzlej vodi.	(Dalje prih.)
»Gospod doktor, temu Še pritrdim.« oglasi se mizar Skrinjar, »da zavolj draginje živeža porastejo plače delalcev, težakov itd., ali tega ni pri nas mojstrih, pač pa moramo mi siromaki vse dražje kupovati in plačevati«.
»To je istina, nu priznati morate, da tudi vi vse dražje prodajate, kakor sem naglašal malo prej. Večje i blagostanje daje vam priliko več narediti in več prodati, s tem pa si pripravite tudi večji dobiček. To velja za vas ko tu ii za druge mojstre. Vam se presneto malo kupec smili, vi iščete pri njem višje cene, ker je vse dražjo; tega vam pa nikdo razumen ne jemlje v zlo.
Vendar so tudi ljudje, ki s6 zmanjšanjem de-narjeve vrednosti ne dobivajo ničesar, pač pa še škodo trpe. Mislim tu uradnike (beomtarje) in vse one, ki žive o stalnej plači. No glede uradnikov moram opomniti, da so nekatere države v našem časi, videče njihovo nepovoljno stanje, priskočile jim s povišanimi plačami, in tako bodo morale tudi v prinodnje od časa do časa; kajti država in ljudstvo potrebujete učenih in vestnih uradnikov, nobeden pa ne bi hotel državi in društvu služiti, ako se ne popravi napačnost v ujihovej plači.
Ni večjega zla za državo in občino, nego so ne-vedneži in nezanesljivi uradniki; poslovi zastajajo, ali se napačno reŠevajo, narod pa trpi. Nasprotno pa so umni in zanesljivi uradniki pravi blagoslov za narod. (To vemo mi najbolje, ko imamo zdaj vestne sodnike in poštene okrajne glavarje, ko je trebalo še robotati, takrat je bilo pa drugače.)
Na zgubi so tudi nekaj oni posamezni, ki so prej, ko je imel denar še večjo vrednost, dali v zujem (na posodo) državi, občini ali posameznikom, sedaj pa se jim plačujejo taki odstotki (interesi) kakor nekdaj, če tu ii denar ne velja več toliko. Nasprotno nekateri stanovi celo dobivajo, ko se denarna vrednost umanji n. p. najemniki (zakupniki), ki so prevzeli najem za več let, ker oni plačujejo zdaj tisto najemnino kot poprej, dokler je denar Še več veljal; potem dolžniki, ki plačujejo svoj dolg na obroke po več let n. p. 20 ali 30 let.	(Dalje prih.)
F. D I N O S T.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Siri se glas, za katerega resnico, to s* ve, da d« dajemo poroštva, da grof TaafTe po dovršenej prora-čunskej debati naznani državnemu zboru, da je pre-svitli cesar iz lastne volje civilno svojo listo znižal. To lii bila velika zaupnica ministerstvu in večini državnega zbora.
Prestolni nastopnik Rudolf je 27. februarja prišel v Berolin, kder sta ga sprejela nemški cesar in prestolni nastopnik. — l'8. februvarja je obiskal v Bero-linu saksonskega kralja, kneza Bismarka, maršala Moltke-ja in avstrijskega poročnika.
27. februarja je v državnem zboru predložil finančni minister načrt zakona zastran pokritja primanj-kljiija za leto 1883, kakor je bilo uže zadnjič omenjeno.
Potem so Hevera in tovariši predlagali zakon zoper potepuhe. Nato se je obrtna novela sprejela brez debate v tretjem branji. Slednjič se je pričela debata o proračunu za leto 1883.
Carnert je govoril zoper, grajal je vlado zarad ukazov v jezikovnem prašanji, posebno se je zadiral v češko šolo na Dunaji ter očital vladi, da Nemce zatira, Slovanom pa dobrote deli. On meni, da sprava, kakoršno želi vlada, uničuje stari značaj Avstrije. On upa v bodočnost, ker ima vsaka stvar svoje meje.
Klun govori za zakon ter dokazuje, da se prizadeva sedanja večina državnega zbora, ki je od ustavovercev podedovala slabo finančno gospodarstvo, da se en kotežje v državnem gospodarstvu doseže. Vlada dela energično v ta namen. On graja gospodarsko delovanje ustavovercev, zarad katerega je večina ljudstva obubožala. Uže ime Tadejevega rai-nisterstva je dalo pogum in zaupanje ljudstvu, ki se zdaj v ar no Čuti in zato rado nekoliko večja bremena nosi, kakor to kaže finančni izkaz. — Steudel graja vlado glede ravnanja v društvenih In šolskih zadevah. — Oelz poudarja potrebo štedljivosti v vseh oddelkih uprave, da se doseže enakoteŽje in uboštvo opomore. — Magg trdi, da vlada ni spolnila zagotovila zastran štedljivosti in toži, da se Nemci povsod zatirajo. On govori o promembah mej uradniki, o ustanovitvi Landerbanke in pravi, da |e vlada zapustila pota stare Avstrije.
P/lUgl pravi, da je letošnji proračun, v primeri s popreišnjimi, ugoden. On navaja nekatere predmete, pri katerih je Sledenje potrebno, mej temi je tudi trialki Lloyd.
V	28. dan februvarja se je generalna debata nadaljevala. Menger je rekel, da je zbornica zdaj edino mesto, kder se sme svobodno govoriti; novi davki tlačijo vse ljudstvo, v velicih interesa ti pa vlada absolutizem, le mali narodi imajo vpliv v sebičnih stvareh, Nemci pa se zatirajo. — Matul je naglašal, da stalno napredovanje na nastopivšem potu ugaje pravici in narodnostim; Avstrijo bi zadela velika nesreča, ako bi stari sistem zopet oživel. — Potem je govoril še Beer zoper proračun i nazadnje je Bautner v daljšem govoru govornike levičarje jako krepko pobil ter z številkami dokazal, da je zdaj nastopila v Avstriji uspešna gospodarska doba.
Kaminski je bil v četrtek zaslišan pri preiskovalnem šolniku, včeraj pa pri parlamentarnej preiskovalne) sodniji, katerej je vlada vso stvar natanko pojasnila.
V	dan 1. februvarja se je glavna debata o proračunu nadaljevala. Najprej je govoril finančni minister. Iz dolzega izvrstnega govora le nekoliko besed: Red in doseinost enakotežja, to je velika naša naloga, katero je mogoče izvršiti z štedljivostjo in novimi viri douodkov. Minister se je trudil, tacih virov poiskati. O gospodarskih stvareh se večkrat sodi po subjektivnih nagibih; on neče tega grajati, in kaže le na številke, katere dokazujejo, da se od treh let sem izrečenemu cilju vedno bolj bližajo. Z ugovori zoper davkovske predloge se minister ne peča, ker se temu poda druga prilika. Ako manjšina hoče svoje roke v nedolžnosti umiti ter se ne vdeležiti obravnav pri predlogah, morala bo veČina sama stvar temeljito presoditi in rešiti. Sicer pa kujanje ni opravičeno, ker je vsako zboljšanje dobro došlo. Jedro novih predlog je le to, da se marsikateri dohodek obdač!, ki je bil do zdaj davka prost.
Zoper nekatera očitanja se zavaruje vse ministerstvo, ker mu dostojnost ne dopušča, po drugej poti nanje odgovoriti. Nedosledno je, vladi očitati, da dela nedosledno, ustavo pa dosledno podira. Minister potem prebere nekoliko besed iz Carnerijevih tiskanih del, ki so popolnoma nasprotne onim, katere je govoril v državnem zboru, kar ni le Carnerija, temuč vso levico hudo zadelo.
Minister obžaluje, da prav ud ustavoverne stranke ustavo p • ilžuje, ker trdi, da si vsako ministerstvo lahko veo.no ustvari, da se za parlamentarizmom skriva absolutizem. Ministerstvo spoštuje ustavo in visoko nosi avstrijski prapor in zato mora take trditve, kakor popolnoma neopravičene, zavračati. Vlada je prvo nalogo, da vse avstrijske narode združi v parlamentu, spolnila ter se vedno bolj bliža drugim nalogam.
Vlada spolnuje le zahtevo pravice, ako se prizadeva, da .sak državljan pri nižjih gosposkah v svojem jeziku najde pravico.
Potem je govoril Scharsehmidt ter rekel, da se opozicija ne utrudi, ter da se bo še dalje ustavljala.
Nazadnje je govoril še grof Coronini\ njegov govor je levičarje polil z ledeno vodo, ker take obsodbe niso pričakovali iz njegovih ust. Goronini je rekel: Nedovolitev proračuna je trpko zdravilo, katero le takrat pomaga, če ga večina odbije, sicer pa je preveč obrabljeno. Njegova stranka se bo najprej ozirala na državne potrebe in še le v drugej vrsti na postranske Interese. Treba je mirno presoditi, ali je vlada res tako osodopolno pot nastopila, da je potreba odreči proračun. Izraz »sprava* morebiti ni bil na pravem
mestu, in imelo bi se bilo reči «porazum», ali misel je dobra.
Vsak avstrijski državnik mora delati \a enakopravnost vseh narodmvtij. On ne more unrieti, kako se kdo more unemati za pobratimstvo narodov zunaj Avstrije, drugojezičnim narodom doma pa nož na prsi nastavlja. Vsaka vlada se mora prizadevati, da se v državnem gospodarstvu enakotežje doseže.
Na to ae sklene generalna debata in izvolita se Eerbst in Tonner za generalna govornika. Včeraj se je debata nadaljevala, o tej prihodnjič.
Vnanje dežele.
lrredtnta v Italiji neče mirovati, a temu se ne čudimo, še manj pa to obžaljujetno, ker naposled oblasti vendar morajo sprevideli, kake strune je treba napeti, da se temu gadu glava stre. — 27. februarji zvečer mej osmo in deveto uro so v Rimu počile tri petarde, skoraj ob enacem času, na kvirinalnem trgu in pred palačamo obeli avstrijskih poslancev. Nesreča se ni zgodila nobena, in tudi škoda ne. Policija je nekoliko osob zaprla, a potem jih oprostila, ker se je dokazalo, da niso petard položile. Pozneje pa je padel sum na trzaike izseljence; policija je tedaj preiskavala v njih stanovanjih in Čuje se, da je zaplenila' ve-leizdajska pisma ter več teh tičkov v tranči naselila.
Nemiki prestolni nastopnik je 28. februvarja obhajal srebrno poroko, prestolno mesto Berolin je bilo vsled te slovesnosti s prapori odičeno.
Angleškemu ministerstvu načelnik je bil te dni v Parizu, kder je obiskal prve vladne osobe. Francoska vlada hoče pustiti Angležem v Egiptu prosto roko, temu nasproti pa dobi Francoska gotove predpravice.
V Andaluziji na Španskem so prišli na sled anarhičnej družbi, ki se imenuje »črna roka». Mnogo nje udov so zaprli.
Evropski naseljenci v Egiptu podpisujejo prošnjo, v katerej zahtevajo v svojo varnost stalno angleško okupacijo.
Dopisi.
IV« Barki* dne 25. februvarja.
Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo je blagovolilo milostijivo podariti po toči poškodovanim občinarjem Barke 300 gld. kateri so bili nakazani vsled Najvišjega odloka 28. novembra 1883 fit. 4213. Da bi se visoki dar vestno mej posamezne družine razdelil, pripeljal se je v četrtek dne 22. februvarja t. 1. blagorodni gospod Ernest vitez Hohnel, c. kr. okrajni glavar iz Sežane v spremstvu občespoštovanega zdravnika g. dr. Zencovič-a. V ta namen se je zbralo ljudstvo v šolskej sobi, najprimernejem prostoru. Po do-vršenej razdelitvi je položil na srce gospod glavar zbranej množici, naj ima presvetlega cesarja in njegovo visoko družino v hvaležnem spominu doma in v cerkvi. Na to se oglasi Anton Ambrožič, obč. načelnik, poštenjak stare korenine, ter se zahvali v imenu obdarjencev za skazano dobroto in vsklikne; Živio Fran Jožef 1.1 Zbrani so z trikratnim »živio« odzdravili.
Obdarjencev je bilo 38 najpotrebniših družin, 20 pa manj potrebnih ni dobilo nič; da hi se skazala udanost, zvestoba in hvaležnost premilemu cesarju, zato so občinarji sklenoli v petek popoludne, da se bo brala slovesna sveta maša v nedeljo dne 25. t. m. če prav se vsako navadno nedeljo bere sv. maša za občane. V soboto popoludne se je pritrkavalo se zvonovi in streljalo z možnarji. A poslušajte in strmite, kaj se zgodi: cerkvena starešini, katera nemata ni-
J'edne pravice v rokah od više cerkvene oblastnije, s ;atero bi se skazala, da sta cerkvena ključarja, katera ne znata niti pisati niti brati, v svojej mogočnosti prepovesta visoko spošt. g. kaplanu mašo. Pri načelniku pa je jeden omenjenih starešin se izrazil: če prav maše ne bosta mogla ubraniti, streljanja pa ne dovolita na nijeden način in Če se to zgodi, da precej naznani škofljstvu; to se je zgodilo menda za to, ker nista imela deleža. Dolžnost ključarjev je skrbeti, da se cerkvena lastnina pomnoži, ne pa, da se je vknjižilo premoženje harŠke cerkve, da je lastnina cerkve v Rodiku. Za take reči naj skrbita, nikar pa naj ne prepovedujeta maš. Ona dva se ne brigata za cerkveno premoženje, a brigata se za nekaj dru-zega —, za plačilo, da ga dobosta, kadar ju gospod pokliče v farovž k cerkvenim računom. Vsakikrat 2 gld., to ni slabo. Občinsko predstojniŠtvo opozoru-jem, naj si izvoli druge ključarje, ki so vešči pisave in branja, saj ne manjka poštenjakov. Na velikonočni ponedeljek se bo brala omenjena sv. maša, možnarji bodo pokali, da se bo daleč na okrog razlegalo.
Ud gospodarskemu svetu.
V Bazovici* 26. februvarja.
V nedeljo 25. t. m. je predaval g. Ivan de Baldini v tukajšnej Šoli o škodljivosti gosenic in o trtnej uši. (filoksera). Zbralo se je okolo 70 poslušalcev. Razumela za silo ga pa še ni polovica, akoprem je gospod Baldini popularno in dovolj umevno v tržaškej lašfiini razlagal širjenje gosenic po jajčkih, katera v toplih mešičkih prezirnu jejo vrhu drevesnih vej. Te je treba odstraniti, sežgati, in to ne le en sam, temveč vsi kmetie.
Posebno pozornost je pi vzbudila trtna uš. Niši kmetovalci so se čudili čudnej hitrosti plodenja teh nezgodnih Živalic, ker iz ene same matere se v enem sametn letu zarod pomnoži na 25 iniljard. t. j. 25 tisoč milijonov. Opisal je znamenja bolne trte: otekle korenine in obledelo listje; opomnil je kmete, naj pa-zije na svoje vinograde, ter naj nenudotna naznanijo bolezen, ko bi se prikazala. Gospod de Baldini je predaval v lalkem jezikuII Dovolite mi še par besed. Dobre kmetije so podlaga vsakej, posebno pa našej državi, katera se po pravici imenuje kmetovska država, torej je neprecenljive važnosti dober kmetijski učitelj. Istina je, da se naši državniki le premalo brigajo za naše kmetije, drugje je vse drugače, poglejmo '
Francosko. Ali kar so kmetijske šole začele odpirati trdovratnemu kmetu oči ter sejati dobre nauke mej ljudstvo, dobil je tudi kmetijski učitelj večjo važnost. Ljudstvo si obeča od tacega učitelja veliko, ono upa, da ga reši iz temine, da mu pomore k blagostanju; zaradi tega ja pa umni kmetijski popotni učitelj pravi apostelj kmečkemu stanu.
Naši okoličani so večinoma poljedelci in živinorejci, tukaj ima kmetijski učitelj veliko posla. Tudi naša kmetijska družba naj skrbi, da bode nje delovanje koristno deželi, Še 1« potem si pridobi občno zaupanje, katerega pa sedaj prav nič ne4uživa. Gospod de Baldini kaže dobre lastnosti, on zna svoje predmete umevno predavati, ali najbolj bomo veseli, in največji vSpeh bode, kedar nas bode v našem domaČem jeziku podučeval. Ali se, kakor je obečal — sko-r;ij sloveničine dovolj nauči? — Ne bi hoteli, da bi se s kmetijskim podukom zopet delalo na korist po-italijančevanju. •)
Iz Kota za Kobaridom, 27. februvarja.
Dopis v vašem cenjenem listu pod tem naslovom je nekatere gospode nekoliko zbodel, kar pa, Bog ne daj, ni bil moj namen. Moj namen je bil, naše speče ljudstvo nekoliko zdramiti, in to sem tudi, Čeprav ne popolnoma, vsaj nekaj dosegel. Ljudstvo se je pričelo nekoliko več zanimati za družbo sv. Mohora. Bog daj, da bi ta prekoristna družba dobila pri nas trajna in rodovitna tla.
Kar je bilo omenjeno o našej cesti, kakor sem čul, tudi ni ostalo glas upijočega v puščavi. Mislijo jo dodelali še to leto do Borjane, vsaj toliko, da bi voz varno tekel po njej. Da stari kolovoz ni varen, to je pri nas obče znano, ker se je uže več nesreč pripetilo na njem. Tako n. pr. se je nekemu vozniku zadnjo jesen zvrnol voz, na kojem je imel Žganje in druge reči. K sreči je bil sod toliko trden, da ga ni pokvaril pad na tla. Drug voznik pred par leti pa ni imel toliko sreče, Zvrnol se mu je voz, naložen z vinom; sod se je ubil in Črna kapljica, vesela, da je rešena tesnega zapora, združila se je z bistrim potokom v NadiŽo. — Do sedaj so se vsi pridelki * In izdelki većinom le prinašali v naš Kot. Saj to tudi ni čudo, ako se pomisli na troŠke pri vožnji in nevarnost, da bi se lahko kaj pokvarilo. Kako draga je vožnja do nas, to se vidi iz tega, da se potrebuje od Roba do Breginja dva do tri pare konj za to, kar pripelje lahko en par konj do Roba.
Ni čudo tedaj, da nas je razveselila novica, da se bo še to leto cesta dalje izdelovala. Dovoljujem si izraziti željo, ki setn jo čul od več ljudi, namreč, da bi se deio pri cesti odprlo kakor hitro je mogoče — predno se prično poljska opravila. Ob Času poljskih opravil ne bode ninče delal pri cesti. Po dokončanem poljskem delu pa pojdejo ljudje kruha iskat po svetu. Doma ostanejo le taki, ki imajo dovolj posestva la tedaj tudi vedno dovolj poljskih opravil. Ako bodete tedaj odlagali z delom le Še nekoliko časa, splava zopet naše upanje za eno leto po vodi.
Pred 10. dnevi je bila preiskava v dveh hišah v vasi Sedlu, in potem so gospodarja onih hiš o 1 peljali po noči v okrajno ječo v Tolmin. Menda se sumi, da sta raznašala ponarejene desetake. Pravijo, da imajo uže sedem takih tičkov pod ključem. — Prav isti dan, ko so žandarji peljali ona dva Sedlana v ječo, okradli so prodajalnico v Breginju. Odnesli so dunan, sladkor in druge reči. Tukaj se je lepo uresničil pregovor; »Kadar mačke doma ni, tedaj so iniŠi dobre volje«.	Kotarski opazovalec.
Iz Podineica 22. februvarja.
(O nalej pošti.) »Prosite in prejmete«. S temi besedami je pred letom dni sklenol tukajšnji »Sočin« dopisnik svoj dopis — v katerem je mej drugim tudi dokazal, kako neobhodno potrebno in koristno bi bilo, ako bi se v Podmelcu napravila za vso podmelsko fato poštna skrinjica (Briefkasten), kder naj bi se od mimogredočega Grahovskega pota sprejemala in oddajala semkaj spadajoča pisma, časniki itd. ter je opomnil tukajšnje može, naj za to prosijo. Ta glas ni ostal glas upijočega v puščavi, ne, ampak v malo dnevih se je bila spisala prošnja ter podpisala od vseh veljavnejših občinarjev vseu sem pripadajočih vasic ter odposlala v Trst c. k. poštnemu vodstvu. Podpirali smo prošnjo s temi le razlogi:
Navedli smo, da Iteje fara Podmelec 1857 duš in da obstoji iz več raztresenih vasic, kakor: Kneža, Loje, Selo, Temljine, Lisec, Rakovce, Logarsko, Klavže, Hum in Melce, kateri imajo sedaj po 2—3 ure daleč do bližnje poštne postaje. Središče teh vasic pa je Podmelec, kder pa ni dosedaj prav nič za poŠto pre-skrbeno.
Dalje smo navedli, da je pod Melcem farni urad, čitalnica, šola, veliko trgovcev in obrtnikov in druzih posestnikov, kateri pošlo vsak dan silno potrebujejo in jim občinski sluga, kateri le po enkrat ali dvakrat na teden v Tolmin bodi — ter velikokrat s6 zakesne-niml pismi nazaj pride — nikakor več ne zadoščuje. Čakanje na Grahovskega pota pa preveč stane — in se s tem premnogo dražega časa potrati.
Tudi smo omenili, da naprava poštne skrinjice s prodajalnico mark ne bi bila le tolikemu ljudstvu, temuč tudi polti samej na veliko korist, ker bi se pri danej priložnosti veliko več pisem pisalo in tako tudi več mark razposlalo, kakor pa seduj pri tolikih zaprekah. In da bi to tudi k večjemu razvitku in omiki ljudstva in večjemu blagoslanjn pripomoglo, menim, da vsakdo lahko razvidi.
Našel se je tudi občinar, kateri je pripravljen na svoje troške napraviti shrambico za pisma, kakor tutl usnjato torbo s kljuČki — za donašanje nabranih pisem v Tolmin in jo tudi vsak dan oskrbovati — ako mu
*) Mi smo gosp. Baldiniju svetovali, naj bt svoje poduke tiskal v slovenskem jeziku in naj bi se tako tiskani poduk razdeljeval mej okoličane, da bodo titali; a naše kmetijsko društvo nema denarja za pravično reč, mej tem ko ga za druge nepotrebne refii trosi s polnimi rokami.	Ured.
K n I N O S T.
slavna direkcija prošnjo ustiši, da bi smel poštne priprave razprodajati.
Pri tacih razmerah smo se vsi nadejali in še nadejamo, da nam ta prošnja ne bode odbita, to se nadejamo tim bolj, ker nam je tudi poprejšni naš glavar in namestniŠki svetovalec g. Schemerl, spoznavši to veliko potrebo — šel blaeoiušno na roko in to prošnjo na svojem mestu tudi priporočil. Tudi c. k. poštni pregl^dovalec iz Trsta sam je — bivši tukaj — spoznal korist take naprave ter naročil, naj se le dalje prosi.
Toda ta mesec je uže »šesti« — in nismo dobili Se nobenega odgovora na našo prošnjo. Pač pa se mnogo — mnogo sliši od strastnega nasprotovanja in hudovanja zoper to našo nedolžno prošnjo od repre-zentantov c. k. poŠte na Grahovem. Zakaj pa ti gospodje toliko temu nasprotujejo? Sebičnost je pač ena najhujših reči mej ljudstvom. Stvar je namreč taka: »Ko se je na Grahovem poštna postaja ustanovila, plačevalo se je za poštnega slugo po 100 gld. na leto in to nekaj let zaporedoma. Ali ko so potem drugi sohlapci videli, koliko postranskih zaslužkov se dobi od pisem itd., katere po poti vlovi — nastala je mej hlapci (ne na škodo gospodarja) konkurenca, katera je v par letih tako daleč prišla, da dobiva sedanji sluga od svojega gospodarja le 60 gld. (reci Šestdeset) na leto in pa postranske zaslužke.
Uže iz tega se lahko razvidi, kako potrebna je poštna skrinjica v Podmelcu, katera bi mimogredo-cemu poštnemu slugi prav nobene nadlege ne delala, ako bi bil le od poštne strani dostojno plačan. Čepa pojde konkurenca Še tako dalje, pride do tega, da se bo pot samo od postranskih zaslužkov vzdrževal. — Vidi se tor.ij iz tega, da je prav naravno, če se Gra-hovski poštni urad z vso silo temu ustavlja — ali mi gojimo vendar le Še upanje, da bode c. k. poštno vodstvo gledalo bolj na splošni prid in korist, nego na posamezne osobe, ker mislimo in smo vednošetega prepričanja, da je pošta za ljudi — in da imamo vsi avstrijski davkoplačevalci enaka bremena in tudi enake pravice tudi do poŠte, kder je mogoče. Kajti — če je uže po mestih skoro na vsakem voglu skrinjica za pisma in skoro vsaka prodajalnica tobaka tudi pro-dajalnica poštnih pripravščin, — zakaj bi tukaj za vso faro, ki ima okolo 1900 duš in je jako raztresena, ne imela vsaj ene pottne poUne skrinjice in ene pro-dajalnice poštnih priprav ?!
Dolgo časa uže smo mirno In brezskrbno tukaj spali po noči, ker dolgo uže ni bilo tukaj od nobenega ponočnega nereda nič slišati. Ali v noči od 20. na 21. febr. nas je opomnil nek potepuh, naj bomo bolj skrbni in previdni. V tej noči okolo 3. ure po polunoči se je priklatil namreč nek potepuh skozi okno v hifio trgovca Martina Sorli-a ter odnesel par visocih čevljev gospodarjevih in par »čižmov« od dekle, ter izginol mej tem, ko so vsi mirno spali. Sumi se, da je bil le kak domač tihotapni obiskovalec, katerega je zeblo in si je hotel brez truda in dela pripraviti obuvala.	•
Skofjaloka, dne 22. februvarja.
Skušnja nas uči, da so ljudje pri pripravljanji drv po gozdih večkrat jako neprevidni, zato se pa tudi vsako leto o nesrečah Čuje. Nesreča, katera nikdar ne počiva, pripetila se je 17. t. m. J. Zaletelu iz Puntala. Sel je omenjeni dan v hosto in posekal bukvo, katera je pa po nesreči na drugej obvissla. Ta jo začne majati, da bi jo iz druge bukve spravil, in ona drsne in pade tako nesrečno možu na trebuh, da ga je Izmastila. Ko so ga domu prinesli, zdihnol je v velicih bolečinah v dveh urah svojo dušo. Rajnki 61 letni mož je zapustil vdovo s tremi otroki, izmej katerih je elen še posebno nesrečen, ker je nem ln je v glubonemej šoli v Lincu.
Mestni zastop je imel 22. t. m. sejo, pri katerej
I'e izvolil mesto dveh umrlih in enega odstoplega od->ornika t-i svetovalce.
Ko ceRar obišče Ilirijo, nado imamo Ločani, da se morda vrne skoz Skofjo Loko in osreči naše me-stice z svojim pohodom.
Pri nas je lepo toplo vreme, naj bi Še dalje tako ostalo, ker je delu ugodno.	Pavlč.
Domače in razne vesti.
Seja mestnofra zbora je bila v sredo zvečer. Pred vsem se je župan Bazzoni v gorkih besedah spominjal rajnkega Hermeta; rekel je. da je bil to prvi tržaški patrijot itd. V znamenje žalosti so, kakor je to navadno, vstali raz sedežev naši mestni očetje. A oče Combi je rekel, da to še ni zadosti, da s6 samim vstajanjem ni Še zadosti storjeno v spomin tacega patrijota, predlaga torej, da se Hermetu ali postavi viden spomenik, ali pa, da se napravi kaka ustanova v večen spomin rajnkega. — Desničarji so hoteli ta predlog vsaj odložiti in Combi sam ni bil temu nasproten; a vstane oče Venezian in govori, da je stvar nujna ter da jo je treba precej rešiti. Predlog nujnosti obvelja in večina sprejme predlog Gambonov,
fio katerem ima delegacija stvar pretuhtati in pred-agati, kako se ima spomenik postaviti Hermetu. Za ta predlog je glasoval tudi desničar profesor Vier-thaler, ki rad živi dobro v Štirih dolinah. Pustimo spomenik, naj ga napravijo, ako imajo dosti denarja; a fletno je pri vsej reči le gledati desnico, kako denes Morpurgo, jutri Vierthaler potegne z levico proti volji desnice. — Zupan potem naznani, da je rajnki gosp. Scaramanga zapustil 300.000 gld., katerih letne obresti se imajo razdeliti v 24 delov, o 5 teh delih razpolaga mestni zbor za podporo ubogih, o drugih 19 delih pa razpolagajo razne tržaške verske komunitete, mej temi je tudi komuniteta starih katolikov v BeČu, in ko bi se kedaj v Trstu pojavila taka komuniteta, ima tudi ona delež pri onej zapuščini. Bolj natanjčnega Župan ni povedal; a mestni zbor je stvar vzel tako na znanje in mestni očetje so zopet vstali v znamenje hvaležnosti do rajncega. — Na to vstane Vierthaler in s črno barvo slika stanje blaznih v mestnej bolnici,
pravi, da nentajo zadosti nadzornikov, da so skupaj mešani po sobah hudi blazni in taki, ki so Še le v nadzorovanji, da vlada v onih sobah nečistost, smrad, in da imajo blazni tako »tanje v bolnici, ki je protivno humaniteti. Hudo grajajo zarad tega nekateri ital. listi mestno starešinstvo in mu očitajo po pravici, da ima denar za nepotrebne reči, a pri takih stvareh, ki so silno potrebne v Inttresu človečanstva, da Stedi. Podžupan Luzzato odgovarja, da dotična komisija uže študira to prašanje in da se stvar kakor hitro mogoče zboljša. — No, precej potem je predlagala delegacija, da se dovoli 20.000 gld. za olepšanje fasade velikega gledišča; a konservativec Rafael Luz-zatto predlaga, naj se stvar zopet zavrne delegaciji, kateri predlog je bil sprejet, ker je tudi župan zanj glasoval, kajti za in proti je bila enakost (21 glasov). Kakor rečeno, dosti potrebnih reči, voia, ldaznica čaka rešenja, mej tem pa mestni očetje delajo projekte za spomenike, fasade itd. Ali je tako postopanje primerno ozbiljnemu trg. mestu?
Tržaške novosti* Občni zbor druitva gospa rudeČega kriia za Trst in Istro bode v nedeljo ob 11. uri v malej borsnej dvorani. Glavna točka občnega zbora je volitev novega odbora in pregledo-valk računov. Iz računa druStva, kateremu je na čelu nj. eks. baronica Pretiš, vidi se, da je imelo društvo lansko leto dohodkov gl. 4108.26» troškov gl. 3420.8, premoženja koncem lanskega leta 15.598 gld. 97 kr. Kakor se vidi iz poročila predsedništva, to društvo izvrstno napreduje. — Druitto \a podporo tukaj biva-j oči h revnih podanikov italijanskih »benefic^nza Ita-liana«, imelo je včeraj koncert v »Politeama Rossetti«.
—	Slišalo se je uže poprej, da bode ta koncert neka demonstracija, posebno zato, ker je letos vlada prepovedala maškerado v sredi posta, katero je to društvo napravJjalo vsako leto, kakor je namest-ništvo enako maškerado prepovedalo v Gorici. —Kaj hočete : drugače neso mogli demonstrirati, nego da je vse, kar je od stranke, šlo v gledišče; bilo je gotovo blizo 4000 osob, tako da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Pevce, godce itd. so obdarovali s prekrasnimi venci in vsak komad koncerta frenetičnemi klici pozdravljali. Na taco zložili so čez 2000 gld. in ustopnino je došlo čez 50U0 gld., tako, da so reveži italijanskega kraljestva gotovo lehko bolj veseli, nego pa naši domači. A pustimo jim to, kder gre za človečanske cilje, tam treba celo eno oko zatisnotl;
—	le zapomniti si hočemo dobro to stvar. — Predvčerajšnjem je nek mladenei dobre hiše šel na mirodvor in tam na nekem grobu sprožil samokres proti sebi: a krogla je Šla v grob in ne v truplo; ko nadzornik mirodvora, Markovič, sliši pok, skoči hitro k mladenču, kateri je ležal v nezavesti. M. je mislil, da se je res vstrelil; sleče ga torej, da najde rano, a ni je bilo; pregleda torej Žepe samomorilca in najde mali listič, v katerem je bilo pisano, da je ljubezen kriva nesrečnega sklepa; — a Markovič mladenča oblije z vodo in kmalo se je sopet zavedal; ker je imel pri sebi tudi zadosti denara, ga pošlje domu v vozu. Mladeneč je denes zadovoljin, da je vstrlil v zemljo, mesto v srce. — 26 letni Anton Kruiic in 28 letni Anton NatlaČan, oba fakina, rojena na Razdrtem, sta v noči od 26. febr. z drugimi vred močno razsajala po ulici b. Maurizio; vsled česar jih je policija svarila, ker pa so še hujši krik zagnali, hotela jih je policija peljati v luknjo; a oba Razdrtca sta se postavila policiji, tako, da je morala rabiti orožje; v te-peŽu s policijo je Krušic padel na tla in je bil močno poškodovan na prsih, Natlačen pa je dobil sabljo po roki. Policija ju je peljala v bolnico, da jima obvežejo rane, potem pa v zapor. Razdrtci so znani močni in srčni fantje, toda svojo srčnost naj bi hranili za druge potrebe, ne pa proti policiji, ki je postavljena, da vzdržuje red. — 26. febr. zjutraj so našli na morskem bregu pri sv. Andreju truplo elegantno oblečenega mladega (okoli 25 letnega) gospoda. Pri njem so našli škatljo za tobak in mošnjico, v katerej je bilo več srečk tržaške razstavne loterije. Se le drugi dan so v mrtvem agnoscirali nekega ruskega Žida, ki je bil v službi tukaj pri špediterju Polaku, kakor komisijonar in je živel vedno redno, ker je zadosti zaslužil in tudi denar dobival od doma. Pisal se je Maier Judelevich, ali pri ruskem kozulatu in v obče se je izdajal za nekega Retnerja. V nje-govej sobi so našli 3 pisma, eno na stariŠe, eno na policijo in eno na ruskega konzula, katerega prosi odpuščanja, da se je vpisal pod nazovi-imenom; a policiji je pisal, da uzrok samomora ni denarna zadrega, ni ljubezen, ampak vse kaj druzega, kar pa nihče nikoli ne zve in je torej zastonj vse preiskovanje. Babe si šepetajo, da je bil »nihilist«, a druge zopet, da je bil sit živenja, ker so židje povsod grdo gledani.
Nemdtvo v nevarnosti. Nek fanatičen po-nemčevalec v Trstu se je oglasil v graškej »Tages-post« od 19. febr.; toži, da na Krasu ne gre z nemščino, da se je Quantschnigg tudi naveličal kraških učiteljev, ki nočejo prav gerraanizovati, da okrajna šolska nadzornika v Gorici in Rovinju ne znata niti nemško, da nadzornika v Kopru in v Pulju nočeta nemško govoriti, da se v Kopru pripravniki fanati-zujejo proti Nemcem, da je sam deželni šolski nadzornik »ultranational« in da tudi tukajšnja »Biirger-schule« ne odgovarja svojemu germanizatorskemu poklicu, ker nje vodja je Italijan in nje nadzornik Slovenec itd. Nek tuk. italijanski list daje dopisniku sv6t, naj bode pri miru, ker Še tako preveč germa-nizujejo tukaj, mi pa dostavljamo: Najboljše bode, da nas oderete na meh, ča iinate kaj moči,—potem lehko same »Švabe« tukaj naselite. Sramotno pa je za Nemce, da njih listi sprejemajo dopise, iz katerih pač ne veje družeča, nego strast; pa vsaj kaj tacega ne more pisati pošten Nemec, ampak le kak renegat, le tak človek more to pisati, ki je zgubil vsako slutnjo za pravo in za takozvani »Anstand«. Kaj je to ona blažena nemSka kultura? ali ne diši ona po starih »Btabsprofozih« in drugih takih šnopsarjib, kateri si
pri ghfku brinjevea »muŠtaee« vihajo, pa vedno mrmrajo v »moStice«: »Bir berden das gsindel schon dajč lernen«.
Pred Modnljo se je zgodila 25. f<»br. prav fletna stvar. Nek 36 letni Fran Sandrini iz Poreča je bil uže več časa ločen od svoje žene, a zadnji čas je hotel po vsej sili zopet sprijazniti se s6 ženo. Ker pa ta ni hotela nič več vedeti o zopetnem zedinjenju, rekel je Sadrini, da jo ubije, če se ne povrne k njemu, zarad tega pretenja je stal pred sopnijo, katera ga je pa spoznala nekrivega. Ko sliši žena, ki je bila navzoča, to razsodbo, začne jokati in kriči na glas v sodnij-skej dvorani: »no zdaj pa me res ubije, morda Še predno bo jutri«.
Policijsko. V grškej cerkvi je nek fakin vkradel iz žepa mošnjico za denar, katera pa je bila še le kupljena in prav prazna, k ljubu temu pa so ga za-azili ljudje v cerkvi in izročili policiji.—Neka sluŽ-inja v via Farnetto je svojej gospodinji vkradla iz omare knjižico hranilnice, vzela na-njo gld. 90. bukvice zopet položila na mesto, kder jih je vzela in potem popibnola iz Trsta. — Se več manjših tatvin so izvršili naši dolgoprsti postopaču
Vabilo. »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« bode praznovalo v nedeljo 4. marclia prvo obletnico svojega obstanka, potem sporedu: Ob 10. uri zjutraj sv. maša z blagoslovom v cerkvi sv. Antona na Korenji. Ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih domača zabava z govorom, petjem in tombolo. Govoril bode društveni predsednik o razvoju društva in o otročjih vrtih.
O pogrebu Ur. Hočevarja piše nam prijatelj iz Celja, da je bil tako imposanten in ginljlv, da kaj tacega v Celju še niso videli, u a tisoče ljudi iz raznih krajev vdeležilo se je poareba, društva in čestilelji rajnkega so položili nad 50 prekrasnih vencev na rakev. Tako skazuje hvaležen, a čil narod čast svojim prvoborcem.
G. «Iane£ K.eon, tiskar v Mariboru je naglo umrl. Tiskarno prevzame njegova žena in vsi trije list i: »Sudsteirisclie Post«, »Popotnik« in »Gospodar« tiskali se in izhajali bodo ondi, kakor do sedaj.
Žrebanje razstavne loterije (Konec). V petek so bile vzdignjene te le srečke: 0327885 0653*25 1987243 0894T97 0002754 1534814 0727632 0683749 1429822 0979784 0948110 1442832 1451383 0783303 1063328 0809425 0652250 1361021 1871992 0378560 0967911 0047772 0463419 0014343 0127127 0558795 0203459 0023939 0084182 1173608 0809930 0082169 0656062 0018214 0153116 1658248 1273403 0994185 1023944 0121830 1896795 0965121 1590133 0307399 1917126 14'i3859 1348683 1038510 0041583 1469712 0701011 0909427 0958570 1274666 1782819 0198152 0989158 0856172 1848230 1516904 1357478 1380290 0762740 0147326 0929632 0202024 0079329 02876S2 1469382 1041)391 1684173 1481499 1097126 0757840 1864161 1187439 0632*88 0038895 0133478 1772122 1937137 0049054 1357226 0875348 1739518 1612843 0516678 1745811 1237942 1195251 0457895 0599897 1327255 1077209 1154897 1122975 1661443 1774716 0077151 2207998 1169913 0044703 0189115 1528999 1212329 0210738 0707085 1178894 0672783 1085526 0165591 0839310 1840394 1177241 1064784 1961774 1614485 1917503 1607281 1154971 0691352 1112654 0867863 0084795 1661453 1757830 0371592 1620872 1647425 1008740 1992328 0157073 0432768 0487242 0069766 1857254 1067864 0191(104 0047055 0097221 1477816 0825*16 1597169 0607841 0617005 1236017 1334085 0507113 1649764 1263722 0208656 0448797 0307932 1369833 1349576 1967784 0607596 1547862 0321747 1999966 0617417 1614883 1517682 1475192 0404114 1036975 1443387 0039842 1372924 0285508 0812532 0751183 1724095 0380266 1907146 1107905 0336955 0117860 0629503 0647222 0955846 0941518 0112686 0898452 0379535 6222594 0607615 1249927 0652458 1036660
S tem so bili vzdignjene vse srečke, to je 1001 dobitkov od razstavnega odseka odmenjenib, i potem Še ti le dobitki, katere so darovali razstavljalci: 0750728 0420600 0289643 1173437 0332138 0367824 1890407 1549523 1412517 1384202 1281273 0032121 0761596 0691)397 0757125 1629323 1670102 12195S7 09454*9 1952958 1177084 1567770 0019082 0377154 1464071 1588756 1787026 0767598 0417040 1364427 0450048 1277860 0317739 1490143 0376395 0059364 1152872 0574677 1807717 0940423 0067244 0004626 0367990 0120651 0109785 0897440 1387427 1639239 1717499 1907200 1317869 1619231 0757089 0077504 0969086 1567416 0407882 0252780 0509664 05^0165 0527982.
Vremensko prorokovanje Mathien de la Drome prorokuje za marcij to le vreme: Nenavadne spremembe temperature ves mesec, posebno spremenljivo vreme od 1. do 15. in prav slabo vreme, mraz, vihar, dež, sneg od 15. do 30. t. m. posebno v središča Evrope, v zapadu in na severu. Za februvarij se je uže v rezal gosp. Mathien, Bog daj, da bi se tudi za marcij!
Moč vesti. Karol Zeitler je bil zadnje dni na Dunaji zarad umora k smrti obsojen. V zaporu pa se je hotel sam usmrtiti, a stražniki so ga oteli. Vprašan, zakaj si je hotel vzeti živenje, odgovoril je, da ga vest peče i da se mu vsako noč prikaže krvavi duh umorjenega. — Lehkoživl malovredneži, ki nič ne mislijo i nič ne verujejo, utegno se temu posmehovati, a stvar je čisto naravna; kakor vsako dobro delo osrečuje človeka uže na tem svetu, prav tako «a trpinči i muči vsako hudobno dejanje. Kdor ima oblast, bogastvo in vse, kar mu more dati svet, zarad t9£a še srečen ni; prava sreča je le tam, kder je čista vest, bodi si pod kraljevim, ali beraškim plaščem. — To potrjuje tudi zgodovina, iz katere vidimo, koliko mogotcem je bilo živenje le breme i stud, mej tem, ko je najbornejšemu človeku največja sladkost.
EDINOST.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Kmetiška pisma.
(Dalje.)
To smo navedli, kakor rečeno, le zato, da s pri-merljajem dokažemo, kako samostojno rusko kmetijstvo napreduje. Zdaj bi imeli pogledati, kako je kaj s kmetijstvom po druzih državan Evrope in to s posebnim oziroin na poljedelstvo in s tem spojeno živinorejo, kmetiško tehnično obrtnijo. Da pa ne bodimo predaleč segali, ker sicer bi stvari kasno do cilja iu konca prišli, omejimo naj daljno razpravo le na našo drživo, na Avstro-Ogrsko.
Navada je uže, Avstro-ogrsko kmetijsko državo imenovati in to je tudi v pravem pomenu besede, kajti močno prevagljivi del prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom. In avstrijsko-ogrsko kmetijstvo ne zauzima mej evropskimi nizkega mesta; marveč odločno visoko, odlično; kajti ono tekmuje z angleškim, francoskim, nemškim, presega pa močno rusko, in ono ostaliii držav. To velja, to se ve da v prvej vrsti, glede načina gospodarstva in kakovosti kmetijskih pridelkov, osobito pa izdelkov,- in v drugej še le glede množine pridelkov in izdelkov, osobito prometnih, kajti z Rusijo se v tem oziru ne more nikakor meriti, pač pa z vsemi ostalimi državami. Z vpeljavo železnice se je preustrojilo v velikej celoti tudi vse avstrijsko, osobito pa ogersko kmetijstvo. Na mesto večinoma najekstenzivnejšega gospodarstva, stopilo je najintensivnejŠe moderno. Dobro poudariti pa moramo, da velja to o velikej celoti države, kajti koliko je še celih dežel, ali vsaj velikih delov posameznih dežel, v katerih o kmetijskem napredku še skoraj sledu ni, v katerih se Še danes, bodisi pri grajščaku ali pa prostem kmetu, prav tako gospodari, kakor pred sto leti? Bogu bodi potoženo, da spadajo mej take dežele, ali vsaj dele taki o dežel, prav od Slovencev obljudene, — pa o tem pozneje. Gotovo ne bode intresanten izgled, iz katerega se razvidi velikanski razloček mej nekdanjim ekstensivnim in dandenaš-njim intensivnim gospodarstvom. Izvoliti si hočemo za to posestvo na Ogerskem.
(Dalje prihodnjič.) Izvožnja iz Trsta v severno Ameriko se je v zadnjih letih zelo povzdignola. V letu 1879 je znašala vrednost izvozenega blaga poludrugi milijon dolarjev, v letu 183*2 pa uže dosti nad dva milijona dolarjev. Slovencem je posebno važno to, da se je v Ameriko i/.vozilo samo suhega sadja nad polovico vse omenjene vrednosti, Če se tedaj prične iz Trsta v Ameriko redna vožnja, tedaj bodo oni slovenski gospodarji, ki se brigajo za sadje, prav dobro izhajali.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija v tem blagu postala je sopet živahnejša; poročila \i Amerike so temu blagu jako ugodna, vsied cesar so tudi tukaj cene nekoliko poskočile in vteg-nejo še poskočiti.
Prodalo se je zadnje dni 500 vreč Rio po gld. 38 do gld. 53. 300 vreč Santos po gld 52 do gld. BO.—, 1500 vreč Java po gld. 62 do gld. 00, 200 kvintalov Ceylon piant. po gld. 80 do gld 125.
Sladkor. — Še vedno mlahova kupčija; cena za sladker v vrečah je od 28l/, do gld. 32.
Sadje. — Pomeranče in limoni od gld 2 do gld. 0.—, mandlji od gld. 72 do gld. 80 —, lige v vencih po gld, 19.— , opaša gld. 21. — , cvebe navadne gld. 15 do gld. 18.-, Eleme gld. 20 do gld. 32 Sultanina gld- 28 do gld. <42. -
Olje - jedilno gld. 30 do gld. 41.-, namizno gld. 52 do gld. 62.
Petrolje — nespremenjeno dobro stanje, cene stanovitne na gld. 10'/4 do gld". 10'/,.
Domači pridelki. — Fižol še vedno v slabem obrajtu ; maslo gre pa po gld. 88 do gld 98.
Žito — Skoro nobene kupčije, pšenica ogerska gld. 11 do gld. II1/*, koruza ogrska gld. 7l/4 do gld. T/t.
Les. — Še precej naroeeb, eene nespremenjene.
Seno — dobro konjsko gld. 1.70 do gld. 2.10.
Borsno poročilo.
Te dni je bila borsa manj animirana; pri vsem tem se kurzi vzdržujejo trdno, kar kaže, da kredit in zaupanje raste.
Dunajska l»orsa
dne 2. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 60 »
Zlata renta..........97 » 50 »
5% avst. renta........93 » 20 »
Delnice narodne banke.....826 » — »
Kreditne delnice........318 • 50 »
London 10 lir sterlin......119 » 75 »
Napoleon...........9 »48»/,»
C. Kr. cekini.........5 » 65 »
100 državnih mark.......58 • 50 »
©LOVENOI!
Velikonočni prazniki se bližajo!
Podpisani pa je preskrbel v ti namen okusne krače, domače blago, fine tržaSke pince, Izvrstne gibanice (Presnice), fino domačo moko in vse potrebne stvari za praznike ter s* priporoča našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel
Ivan Jajčlč, 3—1	Belvedere U. 43.
Breplačno in oproščeno poštnine
raspoSilja se
na
v
od
Podpisano podjetje naznanja vsakemu, kateri bi se utegnol za to zanimati, da na prostoru pod še-tališčem %v. Andreja je na prodaj ves les in drugi materijal raasnih poslopij bivše razstave, kakor: (rami, tleske, dlle, reineljnt, slekla, asfaltiran karton, oboki lid. Kedor želi kupiti manj, ali več te^a raznega gradiva za stavbe, naproŠen j*, da se oglasi v pisarni podjetja na prostoru bivše razstave.
V Trstu, 20. februvarja 1883.	3—2
Podjetje za stavbe razstave.
Suhe gobe !
Ako ima kedo na prodaj lepo posušenih.
n« piškavih gob, naj m ® pošlje uzore, naj na- S-a znani koliko jih ima^J
•	In po kaki ceni jih da, ® a pod sledečem našlo- .1
•	vom.
Upravništvo * Edinosti* za A. B. v Trstu.
Sebe goba!
Neprevarljivo t
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
Roborantium
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno p - dela proti pleševostl "S • in izpadanja las. Uspeh r garantiran, ako se več- ■ b krat rabi. Odpošilja se g 2 v originalnih stekle- s. 9 nicah po f. 1. 50 in | steklenicah za posku- -šnjo po f. 1. - po V Trstu pri Pavlu Rocoa. J. Grolloh v Brnu (Briinn ) Nobena prevara! 10-3
Profesorja Rudolfa p!. Orliće pisatelj matematike — Westend v Berolinu
Torama oljnatih niostil Oahlfarben-Pabiik,
Najbolja
Veliko akladigfe ketarake robe i Čresla
s e m ena
se dobivajo pri
G. Poppović-u v Zagrebu.
Vsakdo, kdor želi, dobi cenik brezplačno I franko na dom.
Trgovina bojadis irske roba.
Skladiščiš iieil laka za liBilee i kol i ta.

Si/G* B ez te varstvene znamke, postavno zavarovano. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. T—
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatnem, trganje po vdih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču» z zraven stoječim znamerjem; t steklenica SO kr.
(Varstven* znaiuku].
Planinski zeliščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 58 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezguvne otekline. 1 stekl. k) kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kricistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat .sijajno osvedočile pri zabadanji človeškega telesa, glavooOlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr,; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. D kr. Razpoiiljava so le jeden 2avoj.	20-5
Naročila iz dežele izvrš6 se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6cry-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
IVAN AMIHAUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krtač
po najnižjih cenah, odlikovan na tržaškej razstavi z srebrno medaljo
V Trstu, Via delle Beccherie Nr. 1392—1.
KAROL LUDVVIG
fabrikant vsakovrstnih šopkov (pinzeljev) in krtač
\ llarlliorii — na Štajerskem Tovarna: Allerheiligengasse N 14 — Prodajalnica: Herrengasse N. I.	12-8
Kedor hoče, dobi cenike Naročbe na omenjene izdelke prejema g. Amhauser. Via delle Beccherie N. 1392-1.
(10-9)
Nic več kašlja
Prsni Čaj
napravljen po lekarničarj 11 O. B. Rovis, v Trstu, Čorso 47
ozdravi vsak kaielj, Še tako trdovraten, kakor to smičujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in člatl kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 eoldov.
Omenjena lekarna izdelnje tudi pile za pre-•tenje Života in proti matfronn iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 eoldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debele] koli — cena 3 plaStrov za kurja oČt-sa 20 soldov. — Ena steklenica tinkture 40 eoldov. Edina zaloga v Trst« vlekami Rovle, v Gorici v lekarnah Criatofoletti i Pontoni. AjdovSčina: fiuegllelmo. V te] lekarni govori se tudi slovenski.
taooooooooiooooooooooooooi
Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo
Marija pomagaj žaloine lrafce
katere napravlja
Gr»brnel Pioooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, Ima čudovito moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo. ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz Želodca), proti zgagi, ako se delu komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Gena I Steklenloe 20 kr.
Franoova esenca, ki jo izdeluje G. Plccoll, lekar »pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala Že tisočerim fiudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast. trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil O. Pioooli, lekar «prl angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljie in naj vpliv nejie pravo norveiko pohumeljevo jetrno olje proti mramoricl, rhahitisi, plučnici, kašlju itd., v steklenicah 4 60 kr., 10 steklenic 5 gld., z železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer truba čistenje krvi) v steklenicah d 1 gld., 10 steklenic 8 irl. Vsa naročila gredo v lekarno Pioooli •pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga nuj boljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih Dosebnosti, rudninšklh vod, dišav. (34—20)
Popolni navod,
katerega daje v dar svojim naročnikom list
■ A ■■■■k IMH A zadržuje koledarček izžrebanj nad 3oo raznih posojil in vse, kar zadeva vsako tako I A II uUTuTPA pojilo. Potem: Turške srečke, zemeljski kredit (Boden-Credit) 3%, mobiljarni kredit I M II li li I I 11 ■ H avstrijski 1. i858, srečke Como, (Milan-Como), srečke Rudolfove, državne od 1.1854, Uli TmIii	državne od 1. 1860, državne 1864, Tise 4%, ogerske 1870, dunajski komunalni 1. 1874,
delnice Tergestea, uredbe Donave, odvezne državne, Graške b°/0, dunajske 5°/0 b. n., dunajske 5% v zlatu, duhana (monopol italijanska), južne železnice italijanske 3%, po frk. 5oo, južne železnice italijanske 6°/0 po frk. 5oo, južne Železnice italijanske 5oo frk., Amsterdamske i36o po frk. 2 5o, Amsterdamske 1867 po frk. 10, Amsterdamske 1874 3đ/0 po 100 frk., HamburSke 1866 3°/n po tolaijev 5o, Ansbach Gunzenhauserske po gl. 7, Kurhesen»ke 1845 tol. 40, Augsburške 1864 po f. 7, Badenske i845 po 35, Badenske 1867 po tol. 100, Barletta 1870 po lir ioo, Bavarske 1866 tol 100, BraunSveigske 1868 tol. ao, Bari 1860 po lir i5o, komunalni kredit belgijski 1861 po frk. 100 3*/0, BukreSke 1869 po frk. 20, Colonia-Mindenske tol. 100 3°/0, Desauske 1857 tol. 3'/,%» Finlandske 1868 po tol. 10, Friburške (Kantonske) 1861 da trk i5, Friburškc (mestne) 1879 frk. 10, kreditne banke v Gothi, Liibekske i863 tol. 5o 3°/0, hipotek banke Meiningske 4°/0, Pappenheimske po f. 7, Pruske i865 tol 100 3°/0, Ruske 1864 rublje v 100 5%, Ruske 1866 rub. 100 5°/0, Schaunburg-Lipske po tol. 25, Srbske po frk. 100, Stuhveissenburg-Raab-Graškc 1. 1871 po
tol. 100 4%. Beneške lir 3o, Weebarheidske 1871.	__4-8
jjf Navod se prodaja podobe po »oldov ho ali franka 1, Naročnina stane od I. januvarja do 31. decembra: Za Trst gld. , za Avstro-Ogersko gld S.SvO.— Številka soldov ©.--, Stareje številke soldov IO.
Lastnik, društvo »EDINOST-. — Izdateij in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HI) AL A v Trstu,