St. 226 Uha)«, izviern« poii Asiškega St 20, I. if pisma se ne sprejel Anton Gerbec. -J zaaia za m esc L 7. Za inozemstvo Posamezna številka 20 ceni. Letnik XLVII ME - 11-67 Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 Cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Aftuššolinijev govor Fašistovski diktator Mussclini je imel povodom fašistovskega shoda, ki se je vršil preteklo sredo na dan 20. septembra v Vidmu, velik političen govor, ki je vzbudil širom Italije in tudi v inozemstvu precejšnje zanimanje. Vprašanja, o kaierih je razpravljal vrhovni poveljnik fašistovske milicije, se tičejo najkočljivejših zadev italijanske notranje in zunanje politike. 2e radi tega je Mussolinifev nastop v Vidmu dogodek velikega pomena. Sploh pa je treba smatrati slične nastope italijanskih vodilnih politikov z ozirotn na italijanske razmere za važne politične pojave, s katerimi je treba resno računati. Italija je med drugim od nekdaj tirdi obljubljena dežela pogumnih govornikov. Moč lepo doneče in ognjevite besede je imela v vseh dobah veljavo. Tako je bilo že za časa starorimske svetovne države, ki je dala oi> času svojega sijajnega razmaha enega izmed največjih govornikov v zgodovini človeštva, Cicerona, ki ga vse kulturno človeštvo slavi in občuduje še •danes, ko nas loćt 20C9 let od dobe. v kateri je vihtet bič svoje mogočne besede. Podobni mogotci besede so se pojavljali v Italiji v vsakem stoletju, v vsakem razdobju do dandanes. Njihov vpliv na ljudske množice je> bil vedno nenavadno velik. Govorniški talent ni morda v nobenem drugem ljudstvu tako obljubljen, čislan, spoštovan in občudovan kakor pri Italijanih. In to nagnjenje izvira iz njihovega značaja samega, v katerem prevladujejo vroče-krvncsst, stra^nost, ognjevitost, razburljiv ost, čustvenost. Gole ideje v sveji naravni obleki, naj bodo tudi najsilnejše, so xa ljudstvo s takim značajem nesprejemljive. Treba mu jih je predstaviti obdane s švigajočimi piameni, z bliskom in strelami. kaker je sprejel Mojzes deset božjih zaoovedi. .. In tak ogenj, take plamene in strele ima govorništvo, Id je pri ljudstvu s takim značajem naravnost vsemogočno sredstvo v rokah politikov. V vsaki drugi državi si je mogoče mrssfiti vodilnega politika ali celo državnika, ki ni dober govornik. V Italiji je to nemogoče. Kdor ne zna razvneti strasti množic, kdor jih ne zna potegnili za seboj z magnetom svojega govorniškega talenta, ta ni za rabo in bo zastonj čakal uspehe. V tem dejstvu pa tiči tudi razlaga čudnega dejstva, ki se splošno opaža v italijanskem javnem življenju, da so namreč središča političnega dogajanja osebe in ne ideje, da je z usodo te ali one določene osebe zvezana tudi usoda te ali one politične strank*. Množice hočejo imeti pred seboj poosebljene ideje kakor v kakem One sledijo osebam in ne idejam. Mussolini je podal v svojem videmskem govoru sijajen dokaz, da se tega dejstva popolnoma zaveda. Njegov govor ni bil v prvi vrsti fačistovski govor, temveč govor Mussolinija, ki govoril kot crn, Mussolini, kakor da bi imsi v žepu ne samo ves italijanski fašizem, temveč tudi vso Italijo sp&eh. V tej metodi ni pa smeti nikakor videti kake osebne megalomanije, temveč gre za preizkušeno metodo uveljavljanja mogočnosti osebe, ki je pri Italijanih nad drugim. Njegova izvajanja ne predstavljajo nekake utemeljene teorije, temveč so zapovedi, do»gm9. Tako pojmovanje se izraža v vsem Mussolinijsvem govoru. Svojo strogo pridfgo na naslov današnjih Rimliarov, pote*s*cev starih, je izgovoril z zapovedn;w> £tascm in njegova izvajanja o fašistovski disciplini so stroge zapovedi. Ko pravi, da fašizem ne pozna strui, jih s tem prepoveduj. Ko je izrekel besede, da je število pogostoma v nasprotju s pa- metjo, je izustil na naslov delavskih množic, ki prehajajo trumoana k faSizmu, resno svarilo, naj nikar ne mislijo, da bodo s svojim številom fašizmu ukazovale, temveč morajo biti pripravljene, da bodo slu-žile fašizmu kot ubogljiv material za ta-šistovsko zunanjo politiko. Sploh ni Mussolini govoril kot voditelj, temveč kot oblast, in to ne samo kot politična, temveč tudi kot moralna oblast. V tem svojstvu je proglasil dogmo, da fašistovsko nasilje m nemoralno, temveč moralno in zraven tega še zelo moralno! Navzočim fašistom, ki imajo pač vsi na vesti vsaj po eno nasilno dejanje, je ta dogma seveda silno u-gajala in govorniku so prirejali burne ova- ci'c' .-ji Najvažnejši pa je brez dvoma tarti del Mussoiinijevega govora, kjer razpravlja o programu italijanskega fašizma. Kakor pri sto drugih prilikah je povedal Mussolini tudi v Vidmu, da hočejo fašisti vladati Italijo. Do vlade bodo prišli potom «laži-stevske revolucije*. V kakšni obliki se bo izvršila ta revolucija? Kakšno je razmerje med fašizmom in monarhijo? Na to vprašanje jih je mnogo čakalo odgovor z veliko radovednostjo, posebno častniki, ki so pred kratkim zagrozili fašistom v «Giornale d'Italia*, da bodo ukazali dobro n eri ti, ako bodo fašisti nastopili tudi proti monarhiji, kateri so oni (častniki) prisegli zvestobo. Mussolini jih je popolnoma pomiril. Morda mu je bilo jabolko grenko, toda ugriznil ga je pogumno in povedal, da bo fašizem pustil na svojem po* hodu monarhijo popolnoma na strani. Njegov edini cilj je, da jo ustvari na temeljih, ki so bili udarjeni z zmago pri Vittorio Veneto, no»vo Italija V ta namen bo treba vzeti državi vse njene gospodarske prilastke. Njen delokrog se mora skrčiti na policijo, šolo, armado in zunanjo politiko! Tako je opredelil Mussolini novo fašistovsko ItaKfo. Človek se mora nehote vprašati, ali je to isti Mussolini, ki je že stokrat izjavil in zapisal, da hoče fašizem uničiti sedanjo liberalno državo. Jasno je vsakemu razsodnemu človeku, da obstoji liberalizem sedanjih držav ravno v njihovem negospodarskem značaju, v njihovem gospodarskem liberalizmu, v imenu katerega je gospodarski razvoj prepuščen lastni iiSO»'i brez ozira na izkoriščanje ljudskih mncžic. ki je neizogibna posledica takega liberalizma. Vse moderno socialno gibanje gre za tem, da se zastarela liberalna država obnovi, da dobi čim več gospodarske vsebine in čim več socialnih dolžnosti, da tako prestane njeno dosedanje parasit-stvo. In v tem hipu splošnega socialnega gibanja za zboljšanje sedanje države proglaša Mussolini načelo, da je treba državo očistiti njenih zadnjih gospodarskih funkcij. Na podlagi takih nadel je mogoča le ena obnovitev, namreč v tem smislu, da se izpremeni liberalna država v še bolj liberalno in parasitsko, nego je bila do sedaj. V Mussoiinijevem govoru iščemo torej zastonj kak jasen program, po katerem bi se fašizem bistveno razlikoval od drugih ] italijanskih strank. Mussolini nam je predstavil gfbair/e, ki mu fe on vodja, le kot sCao množico dobro organiziranih nezado-voljnežev. Pravo bistvo fašizma je morda zadel le na tisiem mestu svojega govora, kjer je povedal, da aa fašistovske legije Kcrrstao dope&nio iteSienslce stoječe ar-matđe. Kljub vsemu pa pomeni vldemsko zborovanje za xMussod£niia veHk oseben u-spefe. Za njegovo spretnost v obvladovanju množic ga bo zavidal marsikateri izmed njegovih političnih nasprotnikov. folija Gio£tti zopet na vidika RIM, 23. «11 Paese» prinaša vest, da se v zadnjih dneh opaža živo delovanje Gio-littije^ih prijateljev in privržencev, ki v parlamentarnih in časnikarskih krogih pripravljajo teren za eventuelno Giolittijevo vlado. Pri tem obljubljajo vse mogoče na desno in levo. Na desno posebno odpor proti popolarom, na ievo pa povrnitev zakonitosti in odpor proti fašistom. List se omejuje na to, da opozarja na ta pojav, ki bi se znal razviti v prihodnjih tednih v široko akcijo, zanima ga pred vsem, kaj bodo k temu rekli popolari, proti katerim bi se v prvi vrsti obrnil nastop Giolitti-jsneev. DrSavM svet italijanske ljudske stranke RIM, 23. Včeraj se je sestal državni svet italijanske ljudske stranke. Na tem sestanku se bo brez dvoma razpravljalo med drugim tudi o pismu, ki so ga poslali sena-to*ji-popolarci donu Sturzu. Glavna točka dnevnega reda bo vprašanje sodelovanja s socialistu «Corriere d'Italia*, glasilo po-polarov, se izreka v nače hi proti sodelovanju s socialisti, kakor tudi proti sodelovanju s kako drugo skupino, dočkn priporoča. naj se postavi ljudska stranka nekako v «cenirum*. Jugoslavija Jugoslavija se ne ndeleri oborožene akcije proti Turčiji LJUBLJANA, 23. Belgrajski dopisnik .✓Slovenskega Naroda.* je imel pogovor z xlobro poučeno vodilno osebo v v nanj i po- litiki. Glede stališča jugoslovenske vlade nasproti Turčiji je izvedel dopisnik to-le: ^Stališče jugoslovcnske vlade je od. prvih dni vedno odločno, jasno in smotreno. V nobenem slučaju absolutno ne more biti govora o kaki vojaški intervenciji; izključeno je, da bi poslali kake, še tako maloštevilne čete v obrambo Dardanel, odnosno nevtralne cone. . Dalje stojimo in vztrajamo na stališču, da se Turčija ne sme povrniti v Evropo, ker pomenja nje restavracija v Evropi, bodisi le poskus te restavracije, za nas naj>-večjo nevarnost. Zahteve, ki jih stavlja Kemal paša v imenu angorske vlade glede Carigrada, Odrina in glede zapadne Tra-kije vse do levega brega Marice, so za nas nesprejemljive. Res je, da znatno podpira te Kemalove zahteve Francija, v čemer je naše stališče Franciji nasprotno. Zahteve Kemal a paše pomenijo za nas poskus restavracije Turčije v Evropi. Če se Turčija restavrira v obsegu Kemalovih zahtev, bi to pomenilo za vse Jugoslovenstvo veliko nevarnost. Prišli bi zopet v oni nevarni položaj, ki ga je Jugoslovenstvo občutilo sto in stoletja. Če dobi Turčija omenjene dele Balkana, bi se začela širiti z nova živahna propaganda med muslimanskim delom našega naroda in pričela bi se politika revendikacij, česar bi naša država ne mogla trpeti. Glede Carigrada samega je nase stališče priprosto in jasno. Nismo nasprotni zahtevi, da se Carigrad povrne Turčiji. Stojimo na stališču, da se Carigrad prizna še nadalje za prestolico Turčije, toda le z ozkim zalediem. Nikakor pa ne moremo priznati, oziroma vrftifi Odrina, to je mesta, ki je od nekdaj važna trdnjava proti Turku. Strinjamo se s stališčem Francije, da se naj orijentsko vprašanje reši mirnim potom in da se ne sme rešiti z vojaško akcijo, ker smo »a to, da se že vendar enkrat konča prelivanje krvi V tem oziru se popolnoma pridružujemo francoski tezi, čeprav gre Francija giede Kemalovih zahtev predaleč*. Kaj je ■ pogodbama? LJUBLJANA, 23. Zadnje vesti govore o finansiranju reflce vlade in nekaterih reških podjetij s strani italijanske vlade. Znano je, da je konstituanta doslej slične ponudbe vedno zavračala s pripombo, da je treba ustanoviti na Reki redno in definitivno vlado, preden se uredijo odnosaji med vsemi tremi državami. Pred razkolom r Radićevi stranki? ZAGREB 23. Vst listi objavljajo izjavo poslanca K. Hiinslena, enega najbolj agilnih pristašev Radičeve stranke, v kateri naznanja izstop iz Radićeve stranke in navaja vzrok* zaradi katerih je izstopiL Hansler ^ očita Radiću demagogijo in socialno parasitstvo «cr poudarja, da Radić izrablja kmetsko gibanje le v svoje osebne koristi Fhavi/u, da je prišlo do nezadovoljstva proti Radiću jasno d» izraza že na zborovanju hrratekih kmetov v Križevcih. Kmetje »o že tedaj odločno zahtevali, da se morajo smernice hrvatske kmetske politike izpremeniti in da morajo izvoljeni zastopniki brezpogojno oditi v Belgrad ter tam voditi parlamentarno borbo. Izstopu poslanca H&nslerja bodo sledili baje še drugi Hansler bo baje začel s svo. jinri somišljeniki novo gibanje, ki se bo naslovilo na zemljoradničke stranko v Srbiji. Etbin Kristan odločil poslanski mandat BELGRAD, 23. Poslanec EtStn Kristan, ki je bil imenovati za vitomega izseljem-škega komisarja Jugoslavije v Ameriki, je odpotoval v New-York. Vsled novega imenovanja je odložil svoj poslanski mandat. iahoslovaška Pred sestavo nore vlade. PRAGA, 23. Takof po Beneševi vrnitvi iz Ženeve se je sestal ministrski svet. Listi pišejo, da se je med večinskimi strankami dosegel sporazum za sestavo nove vlade. Demisija sedanje vlade se pričakuje zadnje dni tega meseca. Predsednik nove vlade, ki bo baje sestavljena prve dni oktobra, bo agrarec Švetzfa. Beneš bo obdržal ministrstvo vnanjih stvari, . > v Rušila Izjave čičeijna glede srtaOča Rusije ▼ vzhodnem vprafiaoju DUNAJ, 23. Iz BerKna poročajo: Čiče-rin je bil nujno odpoklican v MoskVo, da prevzame vodstvo zunanjega ministrstva. Pred svojim odhodom ie imel razgovor z niskim urednikom od «Vossische Zei-tungA, «cRusija — je rekel Čičerin — se bo obnašala v koncertu držav kot vlast prvega reda. Tri faze so za nami. Spočetka smo bili entenii nasprotni, nato so sledile gospodarstvene pogodbe, danes hočemo sodelovasti z drugimi državami pri vzpostavitvi sveta. Danes hoče biti Rusija pri velikih mednarodnih konferencah na-vzoča*. Čičerin odklanja agresivno politiko, Rusiji gre le za varnost na zunaj, da se lahko razvije njena industrija. Dogodki na vzhodu zanimajo Rusijo v veliki meri. Rusija je zmago prijateljskih Turkov pozdravljala. Naraivrro se Rusija ne more cŠes-interesirati glede Dardanel, dokler se ne zajamči svoboda plovbe. V vprašanju Carigrada bodo Rusi podpirali Turke, ravno-tako glede Mara?turškega morja, ki ne sme postati drugi Gibraltar. Sicer pa Čičerin zanika, da so pomagali Rusi Turkom z rednimi četami, tudi se v Rusiji ni vpokli-cal noben nov letnik. Diplomatski odnošap med Rusijo in Francijo BERLIN, 23. Včeraj je dospel v Moskvo senator Herfcrt, da vzpostavi ddplomatične vezi med Rusijo in Francijo. Heriotovo potovanje je neslužbeno. V Moskvi je bil navdušeno sprejet. Japonci za pripoznanje ruske vlade BERLIN, 23. 4. sepembra se bo vršila v Čang-Čungu rusko-japonsika konferenca. Japonsko časopisje se izreka za pripozna-nje sovjetske Rusije. Kongres bo velike važnosti za razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. * ____a ' Poljska Koniereac* ▼ojaSb-.h izvedencev T Varšavi VARŠAVA, 23. Danes so dospeli izvedenci baltsSkib držav, Romunske in Poljske, poveljnik finlandskega generalnega štaba general ErtckeH s poveljnikom So-landrom, poveljnik estonskega generalnega štaba general Lili, poveljnik lituanskega generalnega štaba Penikts a polkovnikom Rosenstinom in romunski delegat general Petalet. Udeležili se bodo konference vojaških izvedencev. Poljsko zastopajo na tej konferenci general Stanislav Maller, polkovnik Pšsker in poveljnik Schatzel. Namen konference je spraviti v sklad mnenja voja&ldh izvedencev držav, ki mejijo z Rusijo, spričo predstojeće konfe- rence v Moskvi, ki se bo bavila z vprašanjem razorožitve. Romunski vnanji mfnister o odnošajih Romunske do Rusije in Poljske VARŠAVA, 23. Romunski vnanji minister Duca je izjavil nasproti poročevalcu poljske brzojavne agencije: Mi nimamo najsproti Rusom nobenih agresivnih namenov. Nasprotno smo vsak čas pripravljeni podpisati z Rusijo trajno pogodbo, da se drug drugega ne bomo napadali. To smo izjavili že v Genovi in to vedno ponavljamo. Obenem smo vedno pripravljeni razpravljati z rusko vlado o visečih vprašanjih, zlasti o vprašanju vojnih 'dolgov, toda — to se razume — samo pod pogojem, da Rusi ne spravijo na dnevni red vprašanja Besarabije, katero smatramo mi za definitivno rešeno. Odnošaji med Poljsko in Romunsko so kar najbolj prisrčni, kar pa je čisto naravno, ker vežejo obe državi stalna skupni interesi. Obisk maršala Pilsudskega na Romunskem nas je v veliki meri razveselil. Imeli smo priliko, da izkažemo čast njemu in po njem slavnemu poljskemu narodu. Bolgarska Bolgarski vojn*' mi m s tri pred ljudskim razsodiščem — Razjarjena ljudska množica odrezala nekaterim bivšim ministrom —• brade in brke — Kmetska diktatura SOFIJA, 23. Po znanih izgredih v Trnovem je zavladal po deželi mir, ker so kmetje dosegli, da pridejo vsi ministri vojnih vlad od 1. 1913 do L 1918. pod obtožbo. Razjarjena množica Je bila, kakor znano, prijeiat tekom vožnje v Trnovo nekoliko teh ministrov in jim —- odrezala bradta in levo stran brk. Po zahtevi kmetov se morajo postaviti vsi ministri kabinetov Gešov-Danev in Malinov-Kostur-kov podi obtožbo. Vlada namerava narodni skupščini predložiti zakon o obtožbi vseh kabinetov, ki so bili na krmilu v vojnem času. Ti ne bodo sojeni potom rednega državnega . sodišča, marveč potom ljudske vclje. Izvršen bo referendum, oziroma nekak plebiscit. Po načrtu vlade bo imel vsak voiilec za narodno skupščino pravico izreči svoje mnenje, če so ministri krivi. Procedura bo enostavna. Vršilo s-e bo glasovanje. Glasovanje bo obvezno za vtsakega volilca. Na vsakega volilca bosta stavljeni dve vprašanji: 1.) Ali je kabinet Gežov-Danev (1912-13) kriv? 2.) Ali je kabinet Malinov-Kosturkov kriv? Vsak voiilec ima na ti dve vprašanji odgovoriti z «da> ali «ne». V slučaju, da bi ne bilo oddanih polovico glasov za «kriv*, tedaj bodo vsi ministri oproščeni. Če se izreče polovica glasov za «da», bodo vsi ministri prognani za dobo 10 let. Za slučaj 60% «da» glasov je določena desetletna ječa vsem ministrom. Procentualno glasovom se stopnjuje tudi ječa. Proti izreku, oziroma izidtu glasovanja ni priziva. Scdba je takoj pravomoćna. Zemljoradniki računajo, da narodna skupščina, kjer ima Stambolijski večino, sprejme ta zakon in da bo narod kompaktno glasoval za krivico. Zemljoradnike bodo gotovo podpirali tudi komunisti. Večina ministrov vojnih kabinetov je že aretirana in odvedena v zapore. Ministre strogo stražijo. V severni Bolgarski so» zemljo radni k i po nedeljskem shodu uvedli pravo kmeisko diktaturo. Občinsko upravo onih občin, kjer so bili opozicionalci na krmilu, kraikomalo vrgli in imenovali v uoravo pristaše zemljcradbiiške stranice. Noiranje-mu ministru Daskalovu se je končno posrečilo pomiriti kasete. V severno Bolgarijo je odposlal posebne odpcslance, da sa narod pomirili in pregovorili k redu. Opo-zicionalcem so bile njihove občine zopet vrnjene v upravo. Bolgarska oblast v a izpustila aretiranega član« medzavezniške komisije LONPON, 23. Rcuterjeva agencija doznava. da je topniški poveljnik Nante, angleški zastopnik v medzavezniški vojaški kontrolni komisiji, ki je bil aretiran pri izvrševanju svoje službe cd bolgarskih obla-stev, izpuščen v svobodo. Pri bolgarski vladi sta v tej zadevi posredovala angleška vlada in maršal Foch kot predsednik medzavezrišlce konrsije. Fraitdja. Turčiji se prizna suverenost nad Carigradom ;'n pogojna suverenost nad Tracijo? PARIZ, 23. Oficiozno poročilo pravi: Tekom drugega dneva konference je prišlo do znatnega zbližanja med italijanskim in francoskim stališčem na eni in angleškim stališčem na drugi strani. Na koncu konference je zavladal v zavezniških krogih vtisek, da bodo pogajanja ugodno potekla in da bo jutri že lahko prišlo do rešitve. Italijani in Francozi smatrajo za potrebno dati ob sklicanju konference Turkom zagotovilo glede njihovih teritorialnih zahtev, lord Curzon pa bi hotel, da se določijo izpremembe sevreske pogodbe še-le tekom pogajanj. Vsled tega bo morala konferenca določiti, aU naj zavezniki pošljejo Turkom kolektivno ali posamezno noto, v kateri bo vsaka država razložila svoje stališče. Na vsak način ne bo imelo zavezniško sporočilo grozilnega značaja in ne bo vsebovalo groženj s sankcijami. Po ureditvi vprašanja povabi jenja Turkov, bi se lahko vršila pre-mirna notfaiania v Hudasiji, in konferenca bi se lahko začela takoj potem. Glede Tracije se bodo bržkone zastopane države sporaztimele, da se prizna turška su-suverenost nad Tracijo, toda pod kontrolo Društva narodov. Carigrad se bo izročil v popolno suverenost sultana, in zavezniške čete bi zapustile mesto. Obali ob Dardanelih in Marmorskem morju bi se morali razorožiti. Zavezniki bodo vršili gotovo kontrolo nad izpolnjevanjem ukrepov za nevtralnost. Določila bi se tudi jamstva za zaSčito krščanskih manjšin v Traciji. Turčija bi tako morala izpolniti klavzule, podobne onim, ki so bile naložene evropskim premaganim državam. Tekom popoldanske seje je Poincare naznanil, da namerava poslati v Smirno k Mustafi Kemal paši Francklina Bouillon, ki se je udeležil sklepanja francosko-tur-ške pogodbe v Angori. Konferenca je v to privolila. Francoski listi mnogo upajo od potovanja Bouillona, kateremu se bo gotovo posrečilo pemiriti razburjenost Turkov. Francoska zbornica sklicala za 12. oktobra PARIZ, 23. Danes preclpoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik Poincare je obvestil svoje to-ariše o zunanjepolitičnem položaju, kakršen je nastal vsled pregovorov o vzhodnem vprašanju. Predsednik republike Milhrand je podpisal odlok o sklicanju parlamenta. Zase dtr.je se prične 12. oktobra. \ Pomoč Avstriji PRAGA, 23. «Pragcr Presse» piše */ uvodnem- članku o položaju Avstrije sledeče: V Ženevi je bilo potrebno nadaljevati politično delo. Italijanski načrt se je smatral za nesprejemljiv in pogajanja se nadaljujejo na podlagi garancijske pogodbe. Carinska in gospodarska zveza s ka-terosibodi sosedno državo se smatra za nemogočo, ker pomožna akcija Društva narodov temelji na politični in gospodarski neodvisnosti Avstrije. Avstrija rabi kredit za 600 miljonov zlatih avstrijskih kron, torej več miljard čehoslovaških kron. To posojilo bi se moglo kriti le z bančnim kreditom s strani zapadne Evrope. Prizadete države bi ne izplačale denarja, tam-več bi isamo jamčile za omenjeno svoto. Te države bi bile Anglija, Francija in Italija z enakimi deleži; tem bi se pridružile Čchoslovaška in mogoče tudi Belgija in Švica. Omenjene države so pripravljene dati potrebna jamstva in sedaj je treba, da se najdejo viri za posojilo, za katero naj bi jamčili avstrijski tobačni monopol, carinski dohodki v zlatu, kontrola Društva narodov in garancije omenjenih držav. Ta vprašanja se bedo rešila tekom prihodnjega tedna. V omenjenih državah se bodo ustanovili bančni konsorciji, ki se bodo združili v mednarodno zvezo in Člani teh konzorcijev bedo bržkone istočasno tudi s\'etovalci pri kontroli Društva narodov na Dunaju. Zrakoplovska nesreča v Aspernu DUNAJ, 23. Na aspernskem letališču se je danes zjutraj dogodila velika nesreča. Poštni zrakoplov, ki prenaša pošto Praga-Dunaj-Budimpešta, je pri vzletu v smeri proti Budimpešti danes zjutraj z višine 50 metrov treščil na tla. Zrakoplov je bil totalno razbit. Francoski pilot Richard je dobil težke poškodbe, pretresel si jc možgan^. K sreči ni bilo v zrakoplovu nobenega potnika. POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V GORICI. V pondeljek, dne 25. septembra 1922. ob 9. Mri zjutraj se bo vršila v prostorih tajništva, Via Mameli št. 5, I. nadstropje (nad bivšo Hedžct-KoritmkoTo trgovino) seja širšega odbora Političnega društva «Edinost» v Gorici. Dnevni red seje širšega odbora bo sledeči: 1. Politična situacija; 2. Slučajnosti. Radi važnosti predmetov, ki se bedo aa tej seji obravnavali se djedno naprošajo vsi odborniki, da se te seje prav gotovo udeležijo. Razpravljalo se bo med drugim o vprašanju delitve goriške dežele, šolski avtonomiji itd. Da bo mogoče izčepati dnevni red seje, poživljamo člane širšega društvenega odbora, da so zelo točni. VODSTVO Političnega društva «Edint>sU V Gorici. Kriza v Pomorski zvezi traja dalje. Na zunaj se kaže kriza le v časnikarskem dvoboju med Giuliettijem in Rizzotom. Rizzo odgovarja v. italijanskih listih Giulieltiju ier v bistvu ponavlja že podane svoje izjave. Zanimiv je po" govor, ki ga je imel «Piccolov> urednik s tajnikom sekcije Pomorske zveze v Julijski Krajini, kapitanom Biffi-jem. Bifii povdarja, da gre tu v prvi vrsti za spor med dvema uplivnima možema zveze, ki se bo gotovo ugodno in kmalu rešil. Zveza do sedaj vsled krize ni trpela. Pomorščaki preveč cenijo in ljubijo svojo organizacijo in ne bodo izgubili zaupanja do nje. Biffi upa, da se bo kriza refiila, ne da bi bilo treba stopiti pred širši forum članstva, ^e pa bi s« te moralo zgoditi, tedaj se bo lahko zgodilo edino v obliki referenduma, kar bi pa trajalo mesece in mesece z oziram na to, da s«o pomorščaki mnogo odrgni in bi se jth le polagoma podučilo o položaju. Biffi je prepričan, da bi referendum izpadel v prik>£ piulietti-ju« katerega mornarji cenijo radi njegovih zauhig« u: vEDINOST* V Tndii, dne 2L septembra 1922. Nabor letnika 1903* Tržaški civilni kou okraja, ali v sedež mofeSnc komisije njiho- •nisariat naznanja na podlagi ukaza ministrstva vojne in po sklepu tega nabornega fveta sledeče: 1) Mladeniči, rojeni 1. 1903. in stanujoči v tem političnem okraju, so poklicani k osebnemu pregledu in uvrstitvi. 2) Naborniki, ki stanujejo v tej občini se morajo javiti k osebnemu pregledu in uvrstitvi pred nabornim svetom tega mesta ob dnevih in irah, naznačenih v spodnji skrižaljkK Naborniki, ki bi se vkkjub dolgovani prijavi ne javili ne pred mobilno komisijo, ne pred nabornim svetem, ne da bi dokazali, da so imeli za to priznane ovire, se bodo proglasili za ubežnike in bodo kot taki aretirani in pripeljani pred naborni svet, da se, če so sposobni, uvrstijo. V vsakem slučaju pa bodo naznanjeni sodnemu oblastvu pod obtožbo ubežništva. Aretirani ubežniki se kaznujejo z zaporom enega do dveh let; tisti, ki se javijo prostovoljno pred potekom enega leta od dne, ko so bili proglašeni za ubežnike, se kaznijo z zaporom od dveh do šestih mesecev, tisti pa, ki se javijo prostovoljno po tem roku, se kaznijo z zaporom od šestih mesecev do enega leta. Aretirani ubežniki, ki se proglasijo kot nesposobni za. vojaško službo, se kaznijo z zaporom od enega meseca do enega leta. Kaznijo se z zaporom od enega do šest mesecev, če so se javili prostovoljno — eno leto po proglasitvi za ubežnike, in z zaporom do treh mesecev, če so se javili prostovoljno tekom leta. Kazni, določene v tem členu, se podvojijo v vojnem času. Kazen, na katero sor obsojeni uvrščeni ubežniki, bo prestana, ko bodo odpuščeni na nedoločen čas (čl. 144 zbranih zakonov o naborih dne 24. decembra 1911. št. 1497.). 3) Mladeniči, rofeni I, 1903. ali v prejšnjih letih, ki so bili izpuščeni iz nabornih list, bodo takoj prosili župana občine, kjer prebivajo, naj jih vpiše v liste, da jih ne zadenejo kazni, določene po zakonu. 4) Naborniki, ki bivajo v kraljevini, toda izven lastnega nabornega okrožja, lahko prosijo za posredni pregled in uvrstitev potom nabornega sveta v njihovem bivališču, morajo pa takoj vložiti prošnjo, pisano na kolkovanem papirju, ene lire, pri civilnem komisarju, prefektu ali podpre-fektu okrožja, kjer bivajo. 5) Tujci, vpisani v naborne liste, lahko prosijo za izbris, morajo pa poslati potom civilnega komisarja ministrstvu vojne posebno prošnjo, pospremljeno s potrjenim izvodom krstnega lista svojega očeta in s potrdilom vladne oblasti (ne občine) v državi, kateri pripadajo, iz katerega je razvidno, da je oče državljan dotične države. Ta izkazila in italijanski prevod enih, ki so pisana v tujem jeziku, morajo biti potrjena od pristojnega oblastva. 6) Nabornikom, ki se nahajajo izven okrožja, se bodo lahko plačali potni troski samo za potovanje k posrednemu pregledu v glavni kraj okrožja ali političnega Dne 16. septembra 1922, vega okrožja. Nabornikom, ki so priznano ubogi, bo lahko občina plačala odškodnino za dobo, ko so na razpolago mobilne komisije ali nabornemu svetu. . . Naborniki, ki bivajo v inozemstvu", te morajo javiti pri krajevih diplomatskih ali konzularnih" oblastvih čim prej mogoče, na vsak način pa tekom 31. marca 1923., ali se pa javiti osebno pri nabornem svetu v kraljevini tekom 1. julija 1923. Samo če so nesposobni, ali pa sposobni, toda s pravico do začasne oprostitve od vojaške službe, se jim lahko dovoli, da uredijo svoje naborno stanje v inozemstvu tudi po 31. marca 1923. 8) Vsi sposobni se morajo uvrstiti v isto kategorijo v svrho izvršitve svoje vojaške dcllžncsti. Ima pa pravico do »krčitve vojaške službe na 3 mesece nabornik, ki je: a) edini sin očeta, kateri je nastopil 65. leto življenja, ali ki se nahaja v položaju, o katerem govori št. 1 čl. 72. veljavnih za-kov o naborih; b) prvorojenec očeta v istem položaju, ki nima drugega sina, starega nad 16 let; c) edini sin matere vdove; d) prvorojenec matere vdove, ki nima drugega sina, starega nad 16 let; e) edini vnuk deda, ki je nastopil 70. leto življenja in nima sinov. f) edini vnuk babice vdove, ki nima sinov; g) prvorojenec sirot brez očeta in matere, ki nima brata, starega nad 16 let; h) edini brat sester brez očeta in matere, neporočenih ali vdov brez sinov, starih nad Šestnajst let; i) zadnji rojenec sirot brez očeta in matere, ki ima enega brata v položaju, predvidenem v čl. 72. 1. veljavnih zakonov o naborih, ko se v zmislu tega člena drugi bratje lahko smatrajo za neobstoječe vfc družini. 9} Skrajšanje vojaške službe gre tudi naborniku, ki ima krvnega brata, kateri je: 1) umrl (pod orožjem, ali na dopustu ali tekem odpustitve) za ranami ali boleznijo vsied vojaške službe; 2) pohabljen in upokojen vsled ran, dobljenih v vojaški službi. Skrajšanje vojaške službe iz omenjenih vzrokov je dovoljeno le, ko ni bil noben nabornikov brat, pripadajoč letniku, ki je še vezan na vojaško službo, uvrščen v prvo ali drugo rezervo kot opora družine ali poljedelec. 10) Za dosego skrajšanja vojaške slutžbe bodo naborniki zahtevali od županov dotičnih občin potrebna izkazila; naborniki, ki bivajo v inozemstvu, bodo lahko predložili tozadevne prošnje potom diplomatskih ali konzularnih obiastev v svojem bivališču. Naborniki imajo pravico do vzklica proti sklepom nabornih svetov na ministrstvo vojne potom prefektur, oziroma diplomatskih ali konzularnih obiastev. 11) Po uvrstitvi bodo novinci pruščeni na dopustu, dokler ministrstvo vojne ne izda ukaza za vpoklic pod orožje. Civilni komisar: Pacces. Pismo popofarsldh scMdorftT strankl-Don Slana. Ker se ima vr-Siti seja osrednjega odbora stranke popo-larov, so poslali popolarski senatorji Caffai, Cone i, Gr osoli, Montrcsor, Nava, Passserini, Re&gio is Santucci tajniku stranke Don Stunu pismo, v katerem povdarjajo sledeče: Prepogoste ministrske krize škodujejo delovanju za pomirjenje duhov ter za gospodarsko-finančno obnovo. Glede fašizma, kateremu senatorji pripisujejo mnogo zaslug, čeravno komunizem ni izginil, opažajo, da je prišlo v okviru držav e skoraj do dveh drugih držav z lastnimi pravili, z lastnimi načelniki, z lastnimi oboroženimi četami, z lastnimi notranjimi zakoni ki so večkrat strogi, vedSno nezakoniti. Država med tem občuti vse potežkoče, da bi izvojevala spoštovanje zakona pri teh dveh Italijah, ki se hudo pobijate: pri fašž?tovski in komunistični. Popolarska stranka, ki se je ustanovila, Dramatična predstava D. K. ▼ Skednja, kili* zi___ je bila napovedana za danes, 24. t m.. je pre- VrSaSKOBB ZlVl|©lfljSi .tožena na prihodnjo nedeljo, 1. oktobra. * Prošnja do lismiljenfh src! Revna mati — vdova — prosi tem potom, da bi se je usmilila kaka dobra slovanska družina ter ji vzela na hrano dvoletnega otroka. Nima toliko sredstev, da bi preživljala ■sebe in otroka, a ko bi ji kdo otroka vsaj za nekaj časa sprejel, bi se mogla z delom svojih rok preživljati. Naslov pri < Edinosti->. Socialni tečaj kal. (fif&štva v Gorici. Te dni se je vršil v Gorici socialni ttecaj kat. dijaštva m sicer pri «Jdenu >, dva dm predpoitrae in popoldne. Vdelezencev je bOo veliko iz vseh krajev naše Goriške. Predavali so različni gospodje, med drugimi je bil prihitel iz Ljubljane tuui g. pisatelj Franc Finžgar, ki je v lepem in pelo umljivem predavanju razveselil naše fante, kateri so zelo zadovoljni zapustili socialni tečaj z-zavestjo v srcu, da je treba iti na delo za prospeh našega naroda na Primorskem, če nočemo* da ga požre tuja popLava, Prihodnjo da goji sporazum med sloji, se je večkrat socialni tečaj, še dala zapeljati v stran, kar ni bilo tako hu-' do, kakor je včasih izgledalo, kar pa so nasprotniki temeljito izrabili, da razkričijo stranko. Glede dogovorov med popolarsko parlamentarno skupino in drugimi parlamentarnimi oddelki je pismo odi očno protikola-boracionistično. Zastonj je, pravi pismo, odtegovati se prepričanju, da se gotove zveze, ki so v nasproistvu si svetimi in za socialno življenje najbolj potrebnimi načeli, morajo opustiti; zakaj izven umetnih parlamentarnih sporazumov je resnično življenje v zemlji in v tem ofciru bo ostal program italijanske papoiarske stranke vedno absohtftno nezdružljiv z onim, ki čjem obsegu kot letos. Pevsko društvo «IHrija». Jutri v pondcljek •ob 8. uri zvečer se vrši vaja za m«^šan zbor Ker postane z odhockr pevcev v vojaško službo zbor šibkejši na moških močeh, se tem potem n&znan^a vsem onim, kateri imajo veselje do petja in vsaj malo posluha, da se z pondeljkom 25. t. m. zopet prične z vpisovanjem novih člano-v. Podpisani odbor se najtopiep: zahvaljuje »S. K. Odvada* za darovan« znesek 100 lir. Odbor. Zveza miađbskih društev v Julijski Krajini. Danes ob 10 zjutraj se vrši ustanovni občni zbor imenovane zveze. Ljubitelji mladine: Dobrodošli. — Z. M. D. «V kraljestvu palčkov». Šentjakobska zanika vero. Dobra demokracija, nadalju- čitalnica priredi v kratkem to našo tr- je pismo, je bistveno krščanska in mort biti v edino na dnu dpie italijanske popo-larne stranke. Vera, k« je visoka in sveta stvar, se ne sme viačšti v vrvež političnih bojev. Pismo nato opozarja na mnoga: pereča vprašanja v državi, ki se morajo čim prej rešiti, kakor agrarno vpraianje, izboljšanje volilnega reda, reforma ali bolje preureditev jusstice ter največje vprašanje; Gospodarsko in finančno. Vsi listi, brez izjeme pripisujejo temu pismu veliko politično važnost posebno z ozirosn na dobro doneča imena, ki so pod pismom potlpisfcjia, kakor Ccnci, Grosoli, Nava, Santucci. Največjo važnost se polaga na odločno protikolaboracionističnc noto v pismu. Nekaieri listi pravijo, da je to pismo program, če ne celo protiprogram in z zanimanjem čakajo, kaj bo sklenil strankin odbor. Dobro informirani listi ho- žaško mladinsko igro. Zanimanje za to pravljično igro je med mlajšim svetom velikansko, upa pa se tudi, da ne bodo izostali niti siarejSi, da si ogledajo ta naš zadnji glasbeni umotvor. Privlačna bo igra posebno radi tega, ker bo naprava in razsvetljava odra popolnoma odgovarjala smislu ki duhu igre, tako da se bo vsak gledalec čutil presenečenega v svet čudežev in vil. Krasno sliko bodo nudili brhki in živi palčki. «Ncrček» je jalco dobro zadet ter bo gotova žel največ smeha in pohvale. Spleti bo asemble na višku svoje naloge. Mislimo, dbt je igra že vsem dobro znana, sicer pa jamčijo za njo imena kakor Ribičič, ki je spesnil besedilo in Grbec, ki jo je z mojstrsko roko uglazbil. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. «Kc»!aši». Danes točno ob 10. uri pevska vaja v navadnih prostorih. čejo vedeti, da je pismo popoiarskih se, J ^^^^ Y Skvemka Marijina Naborni svet sedež via deSEa Saniti it. 20. Seznam nabornikov, ki morajo priti k naboru » m s a 9 • a B s a i 1 B M n I m • 1 B » B B 1 3 i ft 4 a * * • m a » B a k a k B h Nabcroiki leta 1903 od Adamič do Bartolini Juliji . . od Bartolini Franc do Bock Virgiliji od Bocckmann Gualticro do But- tignoni Leopold...... od Buttignoni Pedro do Ccschini Aldo........... od Česnik Eugen do Cotič Franc od Kovačevič Josip do Desimon Just od Desenfbus Anton do Fcresin Mariji .......... od Ferfolja Bruno do Gabersig Bruno od Gabrljelčič Ferdinand do Gon-zachi Aristid ........ cd Gorela Alojz do Jagodič Franc od Jagosič Peter do Klemene August od KToka Josip do Kusič Kari od KudeHst Anton do Lulič Marko od Lupali Otelio do Mazgon Josip od Mazzarolli Tullio do Morterra Levi Aitilio........ Pregled očetov onih nabornikov, ki mislijo prositi za skrajšan)e vojaške službe na podlagi člena 72. št. 1. Nabori s strani nadomestnih komisij....... Naborniki leta 1903 od Motka Josip do Pagnini Bruno # * „ od Palior Just do Petronio Armando a a » od Petronio Dartolomeo do Pulčič Milan........... ■ B s od Furič Josip do Rossbacher Ar- raando .......... e b ; od Rossi Duifio do Scher Bruno s i t od Škcrl Ermenegild do Skerlavaj Vladimir......... g a i od Skiian Kari do Stanič Peter . ■ » t od Strasser Kari do Tomažič Josip s i , od Toraažič Marij do Velikonja Timoteo...... . . . . » b B od Velo Juli do Wesjak Guido . i b i od Wohlmutk Albert do Zvlin Domenik......... e ; . od Zustig Josip do zadnjega . \ Nabori s strani nadomestnih komisij......j Pregled očetov onih nabornikov, ki mislijo prositi za skrajšanje vojalke službe na podlagi člena 72. it. I. Nositelji liste letnikov 1901. In 1902., ki se norajo zopet pregledati Dan Mesec Leto 10. Ktih 1922. li. m 12. a • 13. P • 14. a * 17. « • 18. • m 19. t> m 20. B 21. a o 23. i * 25. B t 26. B • 27. m m 28. i » 30. B i 31. a * 6 HfiKSđra » 7. - B 8. B B 9. B a 10. ■ • 13. S 14. B * 15. » ■ 16. ft B 17. a m 18. a B 21. .s S 22. # B 23. 1 s B 11. Una* i923. 1«. * a 20. m * 16 fl^MM b 20. • » 24. • a et 5 OPOMBE od št. l.došt. 100. liste 101. n 200. m 201. a 300. i 301. » 400. a 401. a 500. * 501. h 600. * 601. B 700. B 701. a 800. » 801. B 900. • 901. 1000. 1001. • 1100. a 1101. m 1200. 1201. » 1300. 1301. a 1400. • 1401. B ,1500. • 1501. 3 1600. B 1601. B 1700. • 1701. i 1800. m 1801. m 1900. 1901. % 2000. a 2001.- S 2100. B 2101. a 2200. 2201. B 2300. B 2301. B 2400. 9 2401. a 2500. m 2501. B 2600. 1» rin^jrimrga • naiorfčv v zvezi s Sv. Stolico. + NABORI V SEŽANSKEM OKRAJU. Okr. civilni kosnariat v Stl&ai nam je poslal sledeči oglas, ki se tiče nabora laladničev rojenih leta 1903 v sežanskem političnem okraju. Nabori se bodo vrdUf: a) V KOMNU: dne 3. 19. 4*22. ob 9. uri za občine: Berfe, Kreatorica, Kobfiaglava, Gabro-vica, Štanjel; rfae 4. 10. 1922. ob 9. ari za občine: Gorjaa-sko, PKsfcovica, Stimo. ttempoiaf, Temnica; dne 3. 10. 1922. ob 9. mri e* občine: Nabre-žiaa, Msvianje, Sela; dne 6. 10. 1922 ob 9. ari za občine: Komen, š&erfa&a, Velikldol, Vojščica; b) V SEŽANI: dae 13. 10. 1922 ob 9. uri za občine: Avber, Kopriva, Naklo, Skopo; dne 14. 19. 1922. ob 9. uri aa občine: Rodik, Sežana, Stjak, gtorje; dne 16. 10. 1922. ob 9. ari za občine: VeBki-repen, Tomaj, Zvonik; dne 17. 10. 1922. ob 9. ari za občine: Lokev, Dntovt|e, Povir. Oviint komisar: Gttgfebao. L r. NA SLOVENSKI ZASEBNI LJUDSKI ŠOLI pri Sv. Jakob« se bo vts5o vp&o-vao^e Se duše«, t nedeljo, in jutri, t pon-dielJeJc, od 8 do poldne. Stsrfii, storite svofe dolžnost 5n vpišite slovenske otroke v s&veasko Solo. ♦ VPISOVANJE V SRBSKO SOLO se bo vršilo dae 25^ 2*. in 27. t. m. od lOu—12. v ulici BeSžni št. 7. V otroški vrtec se bo vršilo vpisovanje iste dneve fa ob is&h urah. Otroci spcejeti v otročki vrtec, dobivajo vsak dan za/trk ta kosilo in ostanejo v Soli od 9. do 16. Ajdovščina. V Ajdovščini bo vpisovanje v obrtno nadaljevalno Solo v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. od 9. do 11. ure r Šolskih pw»torih. Vodstvo. Daacs, v nedeljo, ob 20 se vrši družabni večer «Zveze mladinskih družtev», na ka^ terena sc vabljeni vsi ljubrtelfi mladine. v Robanu priredi v nedeljo 8. oktobra ,t. L boijo pot v Strunjan, na katero so povabljeni tudi drugi verniki slovenske narodnost1 ki Žele počastiti prebL Devico Marijo na kraju njenega prikazanja. Spored je sledeči; a) Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj s posebnim parnikom (Piazza Unrta pri pomo-lu « Aodacer). b) Prihod v Strunjan ob 8.15. — Takof po izkrcanju se uvrste vrfeleienci v procesijo proti svetiSču; nato sv. maša s petjem in sv. obhajilo. — Ob 10. uri slovesna peta maša s slovenskim govorom. — Ob 3. popcl. rožni venec, pete litanije in sv. blagoslov. c) Odhod iz Strun^ana ob 5. uri pcpol. Cena z& tja in nazaj": a) za odrasle L 6.—, b) za otroke pod 12 letom L 3.—. Opombe: 1. Ker se predvideva velika iule-ležba, se priporoča da udeleženci princ so hrano sami s seboj, ker je tam le ena gostilna, ki ne bi mo^la vsem zadostno postreči. — 2. V lučaja, da bo vreme zelo neugodno, se božja pod prenese na prihodnjo nedeljo, dne 15. oktobra. — 3. Potmi bst* so na prodaj: v zakri-sti^i in v Martinem domu v Rojanu; v zakristiji Novega snr. Antona in v Marijinem domu Via Risorta; v zakristiji sv. Jakoba, Starega sv. Antona in sv. Vinceocifa Pavlanak. in na. dan odhcvfet pned parnikom. — 4. Vsak vdeleženec, ako žeir, lahfco dobi slovensko knjižico: «Zgodovina prikazanja Matere Božje v Strunjanu*; cena 1.— lira. ♦ POZIV Y8£M PEVSKIM, GODBENIM IN TAMBURAŠKIM DRUŠTVOM! Svetoivasska pcdražaica «£plskega društva* prosi vsa pevska, gocEbeaa m tamburaška društva, da se prijavne za sodelovanje v večjem obsega pri veselici, katera se namerava prirediti dne 1. oktobra 1932. Savnori se bo vršila v »Narodnem doma * pri Sv. Ivana. — Prsi&vi naj se tudi točka, s katero misE nastopiti vsako posairez-no društvo. Ker se prijavljanje za sodelovanje zaključi 25. septembra, prosšato vsa ona narodna društva, katera mislijo nastopiti, da nam javijo svoje sodelovanje prej ko mogoče. — Prijave sprejema Zmagoslava Grgičeva, vrtna-rlca, Vrdala, Tirni£aano 1602 Trst. ODBOR podružnice «Šolskega draštva». Politična afera. — Črno-ramena zaUava? drzna ženska; navdušen berač in razpu-jea čmosrajčnik. Helena Mafesich, ženska, k) Šteje svojih 36 let, se kaj roda me*a v politiko. Oh priliki praznika XX. Settembre je razobesila raz okno svofega stanovanja v ulici Crosada št. 14 ... črno-rumeno zastavo. Kakor nalašč je šel tistega dne po tisti ulici be-.rač-pohabljenec Simon Primos iz Zadra. Ko je zagledal vihrajočo sovražno zastavo, mu je prišlo skoraj slabo od same jeze. Močrao razburjen je pri hrumel v stanovanje dr^ne Helene in jo tkahrulil, naj nemudoma sname za slavo ter naj jo zažge, sicer naj se ga varje <;Kcrajžni:> ženski ie šlo na smeli, ko jc poslu/ šala navdušenega berača. Nenadoma jo jc p,-zgrabila taka jeza, da ga je brcnila z ne^o i. stanovanja. Revež se je nato zvalil po stopnicah kot snop. «Čakaj baba, ti bom že jaz po kazal, kdo sem» si je mislil sam pri sebi, kc je vzdrgaval kosti svojega rojstva. Nato je fcei' na fašjo, kjer je povedal črnosrajčniku Romeju .Ooggerrju, ikakšna usoda ga je doletela. Črao-srajčnik je šel brez obotavljanja na Helenin dom, oklofutal avstrijakantinjo in nato- snel zastavo ler >o spravil v žep in odšel. Epilog: berač-pohablfenec je šel včeraj po ulici Crosada. Ko ga je zagledala Helena rz stanovanja, se je oborožila s sliolico, stekla na ulico in tam lopnila berača s stolico po glavr. Razjarjeno žensko so aretirali; berač si pai zdravi glavo. Zadeva se bo vlekla* najbrž dalje . .. Prizor iz «špehkamre». — Cnden protest. tšpehkaam*a» na glavni policiji je bila pred sinoćnjim nabito polna mladih in starih že^gk. Bile sc to ženske, «ki so se komaj prinavacule promenadam po staromeških ulicah; pa jih >e dolelela kruta uj? in zaželi razbijati po glavnih vr<> tih. Vrata so se kmalu udala, nakar so vdrli fašisti v notranjost hiše in začeli razbijati pohištvo. Nato so znosili na kup listine in razne knjige, ki sc-se nahajale v arhivu, ter jih zažgali, deloma so jth zmetali na cesto ter ryi tudi tam prižgali. RapresaMja fe trajala dobKh deset minut. Ko so prišli orožnik^ so bili fašisti že izginili. Kjnaki _pot!eim so prišli na liee mesta ognjegasci, toda ni jim praostaja'o drugega, nego vrniti se na svojo postajo, zakaj stražniki so bili malo prej po^i-sifi ogenj v hiSi in na ulici. Moretti je bil aretiran. Vesti z Goriškega Zapretje prvega tečaja za oso bje strokovnih agrarnih šoL Dne 6. t. m. se je zaključi* prvi del učiteljskega poljedelskega tečaja 1922-23, ki je bil otvorjen dne 1. avg. t. I., ustanovljen od dež. odbora goriško-gradiSčanskega pri agrarnem uradu. Tečaj se je vršil točno po učnem programu in načrtu, kakor je bil objavljen v razglasu za natečaj. Vršilo se je 120 teoretičnih lekcij, 20 praktičnih in 8 splošnih predavanj. V teoretičnih lekcijah se je obravnavalo o agronomiji, poljedelstvu (Razprava o obdelovanju (Trat Lat o delle eoltivazioni) in zoole-hnijii. V splošnih predavanjih sc je razpravljalo o sledečih predmetih: Napredek v boju proti nalezljivim boleznim živine, zakon o agrarnem delovanju, ribji lov in ribarstvo, malarija, pa« Ijedelsivo v Italiji, poljedelski naredi in kuL-tura, praktični zgledi iz furlanskega poljedel-stva. "... Osobje tečaja jc sestavljeno iz g£.: inž. Veii-cogne (vodstvo in lekcije o orgcmizaciji stre- PODLISTEK To m le oni nositelji liste, za katere M preneheH vsroki odpustitve is zriuoo odvrženi. In M sc sautrsjo sposobne In zahtevajo aavi pngMd* Nadomestne seje Konec sekcfje dne 28. februari* 1923. . Izredne «eje ca nabornike, ki se nahnfejo v taMUMhm bodo U jali|« 1923 Ob 9. url. ^eSnlkova oporoka Kriminalna novela. Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič. 16 Ježek je težko sopel, vsota ga je mikala in poleg tega je ča« hitro potekal. Toda holel je vendar še enkrat poskusiti, da bi več dobil. «Jaz — jaz nikakor se morem! Pomislite vendar, v kakšno nevarnost sem se podal!« «Obžalujem®t ta Valnik je začel zopet spravljati bankovce, «Pustite vendar! Dajfe vsa) osem tisoč!» Pogajala sla se in baraotala «e nekaj časa sem ter tjs, da je siedopi vzkliknil Valnik: «No. naj bo, kar hoče: sedem ti-•očpetsto. Ero fih tn». Maser je zatčel naglo skupljati novce, toda Vahuk ga j* amdrUl rekoč: «Popref s pratiVrednostjo ven, dragi pri-jatelj!» «To ae razume*, je odvrnil Ježek, po-te^nivši vefik orof iz lepa «Tu jo imate, — bUa ft " «Je-K pa tudi prava?» aPoaMto in prepričale sahr Skrbno je pregledal Valnik oporokev Potem jo je spravil v žep in je vstal. Ježek se ni već brigal za njega; bavfl se je s štetfcm in spravljanjem denarja. Divje zmagoslavje je odsevalo in se bliskalo iz njegovih oči. Tu je stopil Valnik k vratom m jih je Odprl. Tri oseb« so vstopile: moj prijatelj, pristav in jaz. «Kaj — kaj je pa to?» je kriknil Ježek in je prebledel. «Moj dragi Je£ek», ga je nagovoril Gnezda prijazno. < Ne dafie se motiti! Jaz bi z vami rad govoril ie nekaj malega. Nastavil sem Vam — ne hudujte se zaradi tega nad menoj — past. Ono o poznejši oporoki, katero naj bi bila našla gospica Rjavčeva, je bilo le slepilo. Oporoka, katero ste vi tako ljubeznivo blagovolili u-krasti, je edino veljavna in ker jo srečno zopet imamo, je gospica Rjavčeva dedinja vsega, njej po božjem in človeškem pravu pripadajočega premoženja. In zdaj vam dobrohotno nekaj predlagam. Vi veste, kaj vas čaka. AH hočete nastopiti pot v jet-nižnico, in sicer skupno s Hojnikom, ali bočete rajši izsiljeni nam denar radovoljno zopet izročiti in v zameno za to sprejeti odpuščen je. Denar je namreč moja lastnina. Ako se vdaste, potem se je oporoka enostavno zopet našla in o tatvini ne bo nikdo več govoril. Tega vam ne pregled**-jemo zaradi vaših lepih oči, nego iz obzira na spomin na pokojnega doktorja Hoinika. In zdaj izberite h Moj prijatelj je sel mirno nasproti Ježku, ki je & prestrašenim pogledom zrl okoli sebe. Pobegniti nikakor ni bilo mogoče. Ako se brani, ga najbrže takoj primejo in odvedejo. Kaj mu je bilo torej storiti? Najprej jc seveda zastonj poizkušal vsaj del denarja rešiti za-se, nato pa je, z zobi škripaje, izročil novce, katere je moj prijatelj pazno preštel. S pritajenim gnevom je odgovarjal Ježek na Gn^zdova vprašanja in iz njegovih odgovorov smo raz videli, da so se vse domneve bistroumnega dušeslovca natančno vjemale z dejstvi. Ključek od omare je bila Lojzka Rjavčeva tik pred smrtjo rednika, enkrat vendar-!e pustila nekoliko minut ležati na mizi pred bolnikovo posteljo. Ta Čas je porabil ravno navzoči Hojnikov brat, ki je ie ve6 dni prežal na tako priložnost, in je izmaknil ključek. «Vse v redu», je dejal Gnezda, spravlvži denar. Hvala gospod Ježek. Nikar se tako, kislo in čmerno ne držite, človek božji! V; resnici ste se prav po ceni izmotali. In zdaf idite, in — ne pozabite več drugiErat svojega žepnega robca, kadar boste zopet kj-fc vlomili!« Konec, i fhnđh lol), ®r. AltfrteheHcMa (občna in po-setma eootehftjja), ?n đr. ValHg-a C^ononiafa fa obdelovanje). Splošna predavanja so faneti fli dr Gertric, adj. Gorkič, prof. Largaioti, dr. flanahotmer, prof. Tamar©, prof. Venezia in ftrf Velik on ja. število obiskovalcev je bilo zelo dobro: iz-med 81 v pitanih jih je 80 brez pre krpanja sledilo v$e*n predavanjem, 1 je izostal radi bo-letni. Vsi obiskovalci tečaja so učitelji po poklicu; izmed njih so usJuibeni v 72 občin^i goriške dežele, 1 s tržaškega ozemlja m 1 iz Istre; 12 slu&ateljev Je že pred vojno obiskovalo poljedelske tečaje za učitelje, in 8 izmed teh vodijo ie 1 leto vsak po eno izpopolnje-valno šolo za poljedelce. Kakor določa program, bodo kandiefatje polagali premestni izpit za vstop v drugi del tečaja, .ki se bo vršil v poletju prihodnjega, leta fn po dovrintvi tega se bodo vrSili končni iz<-phi. Živo zanimanje, ki so ga kazali vsi obiskovalci tekom tega prvega dela tečaja, jamči za obilen obisk drugega dela. Tako se upa, da bodo ekižatelji, ki dovrše drugi tečaj, postali izvrstni sofrudniki pri poljedelski propagand v naši dežetr. Tudi ne gre kvarili dobri zgled, ki ga je clalo 12 Općite* je v. kateri so se, vktjub temu da so že poprej obiskovali poljedelske tečaje, vpisali v letošnji tečaj, obširnejši po snovi in dobi, in s tem pokazali, da žele razširiti svoje znanje in na ta način tem bolje izvrševati nalogo, ki jim bo naložena. DrnStvo tebakarnarjev naznanja tovarišem na deželi, da poseti prihodnje dni naše kraje izvršilni odbor osrednje zveze tobakarnarjev v Milanu. Namen obiska je velevažen, ker so vsa pokraijnska društva, in torej tudi goriško, združena v tej zvezi, kf zelo uspešno zastopa koristi tabakarnarjev. Zveza stopi s tem korakom prvikrat v stik z goriškim društvom, da se na licu mesta pouči o skrajno neznosnem stanje trafikantov v Julijski Krajini, s katerimi različni državni organi zelo samovoljno postopajo. Goriško društvo namerava z odsekom iz Milana obravnavati vse zadeve, ki zahtevajo od-pomoči, in tudi vsa zasebna vprašanja in pritožbo posameznih tovarišev in jih predati izvršilnemu odboru, ki mu bo tako omogočeno, da jih uspešno zastopa na pristojnem mestu in izposluje potrebne premembe skupnega zakona o monopolih, ki ga vlada namerava ravno sedaj reformirati. Ob tej priliki se tudi določi načrt za vse nadaljne korake, ki jih bo goriško društvo v bodoče samostojno napravilo v korist svojih čiaisov, sporedno in sporazumno z osrednjo zvezo. Napovedani sestanek se bo vršil dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v prostorih hotela «Treh kron® v Gorici. Društvo vabi tem potom vse svoje člane in tudi tovariše, ki niso še vpisani, da se sestanka gotovo udeleže, ker bo to v njih lastnem interesu. Opozarja tem pole m, da je del o.': rog goriškega društva raztegnjen tudi na sodne ekraje Trbiž, Idrija, Postojna. Vipava, Ajdovščina kakor tudi na Kras in Trst z okolico in Istro. Ker v teh krajih ne obstojajo še pokrajinska društva, je zelo važno, da se od povsod snidejo v Gorici napovedanega dne vsaj odposlanci, da se dogovorijo o morebitni ustanovitvi društev, kjer bi bila potrebna. Na vsak način bi pa vsa ta društva v vsej Julijski Krajini bila podrejena goriškemu društvu, ki se izpremeni v polerajinsko zvezo. Da bo pa društvo pripravljeno na sprejem gostov iz Milana in da se že poprej določi anevni red, po katerem se bo shod vršil, vabi svoje okrajne zastopnike po deželi, da se že poprej zglasijo na skupnem pomenku pri društvenem tajništvu v Gorici via Cipressi št. 2, In sicer dne 1. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne V krajih, kjer društvo še nima zastopnikov, ker še m članov, je zelo priporočati, da toba karnarji izberejo kako zaupno osebo iz svoje srede in jo odpošljejo na ponrenek. Glasbena šol«. Pevsko rn glasbeno društvo v Gorici otvori s početikoni oktobra v društvenih prostorih v Trgovskem dejnu (vhod Via Petrarca, zadnja vrata) glasbeno šolo. Za enkrat se bo nudil učencem pouk v klavirju, violini in glasbeni teoriji. Ako bi se pa prijavilo dovolj učencev tudi za kak drug instrument, bo skušalo društvo tesn željam po možnosti ustreči. Vpisovanje učencev prične 25. t. m. in se bn nadaljevalo vsak dan do pričetka šole od 10.—11. dopoldne. Da bo mogoče ugodno porazdeliti učne ure, je pripcročlfivo, da se učenci čim prej zgjase. Ker sta do zdaj angažirani samo dve učni moči (g. Komel za klavir in teorijo, g. Sevčenko za gosli), se bodo sprejemali priglašenci po 1. oktobru, le ako bo to dovoljevale število do tedaj prijavljenih učencev. Učnina zna&a mesečno 25 L za dve uri tedenskega pouka. Pevci ia pevke, ki zeie sodelovati pri zbo-rovih prireditvah ^Pevske^a in glasbenega društva® v Gorici, naj se prKavrjo društvenemu pevevodu g. Komelu od 25. t. m. dalfe med 10. in. 11. dop. v Trgovskem domu (vhod iz uhce Petrarca, zadnja vrata). Zbor namerava postaviti na program obsežnejša slovenska dela. Zato je treba obilne udeležbe. Za pevcc začetnike se ctvori poseben tečaj za teorijo. Občni zbor telo. učiteljskega društva. Redni občni zbor tolminskega uč. društva se bo vršil čz\e 5. oktobra t. L ob 8 zjutraj v šol. poslopju pri S%. Luciji. K pclnoštevilni udeležbi vabi — A n Odbor. Ha Ca sestanek so detli: za lehaiški oddelek gen. civ. kom. podramatelj kav. iaf. Granone, odposlanca def. odbora inf. Dreosst in K Vidrig, predsednik zadruge, tehniški ravnatelj zadruge ini. Taaizzo in odbor za zboljšanja ▼ Gradežu (Bonifichc ri tem i na finančna sredstva, ki so na razpo-ago, i na možnost, da se s temi doseže večji in neposrednejši hasek i v poljedelskem i v zdravstvenem oziru. Razen tega bo odbor takoj ukrenil primerne korake, da doseže od vlade koncesijo za kredit, na kar se prične brž z izsuševanjem. Idrsko pri Kobaridu. Po žalostnih krnskih dogodkih in po štirinajstdnevnem deževnem vremenu nas je naše neumorno «Bralno društvo* zopet razvedrilo in spravilo v dobro voljo. Priredilo je dne 17. sept lepo veseiioo s petjem in igro «Marjana* Veselica je moralno in gmotno prav dobro uspela, za kar gre zahvala vsem požrtvovalnim mladenkam in fantom v društvu ter vsem bratskim sosednim društvom, ki so nas po?etila v obilnem števihi. Zahvala gre tudi g. Ivanu Uršiču hšt. 38., kT je dal društvu vsakikrat na razpolago svoj obširni prostor in vrt, g, Alojziju Miklavič h®t. 13., ter vsem drugnn zavednim gospodarjem, ki so društvu pripomogli 6 potrebnim materialom za oder. Čisti dobiček se porabi za izpopolnitev toli potrebne društvene knjižnice, ki nam bo krajšala dolge zimske večere. «Bralno društvo* nam je v dveh letih po svojem obnovljenju podalo že štiri uspele veselice. Želimo, da nas še nadalje vedi po tej poii; ter tako širi kulturo v naši vasi in izobražuje našo mladino! — Vaščan. Tatvina ob belem dnevu, G. Scller ima v ulici Streta svojo prodajalno. Ko jo je pred par dnevi ob eni uri malo zaprl, da pojde kosit, so mu prodajalno odprli tatovi, vzeli mu 350 lir, nekarj drugih predmetov in nato odšli. — Zidarju Toloju Jožefu so pa ukradli kolo, vredno 600 Ur. — Gospema Fifomeni in Evgeniji Rozman je bilo ukradene obleke za 120 lir. Gsspodarsko-finaitftia razmofrEvanla Zanimanje finančnih krokov je neprestano pod uiisom nazadovanja italijanske valute. Tekom zadnjega tedna je narasiel funtšterling od 102.50 lir na 105.50 lir in sorazmerno je šla tudi notacija italijanske valute v Ženevi nazaj. V Parizu notira italijanska lira 56 cant. Javno mnenje je vsled tega brzega nazadovanja valute vznemirjeno in neki odlični italijanski finančni politik pravi, da bo Slo padanje tečajev ne-- Vesti z Notranjskega Idrija. Akad. podp. drufctvo «Prosveta» v Idriji. I. izredni občni zbor se bo vriil v četrtek dne 28. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih «DeL bralnega društva.» Vesti Iz Istre Iz Lovrana. Tuka) so fa&sti: v pondeljek ukazali zapreti našo staro »Čitalnico*. Ukaz se je kajpada moral izvršiti, kar Ee vsi prav dobro zavedamo, da jefašistovaka oblast najvišja instanca v na& državi. Česar pa ne moremo preboleti je to, da se nam je »Čitalnica» ukazala zapreti, čeč da. faiisti ne bodo trpeli tujih ustanov na italijanskem crzemlfj. Torej mi, katerih pradedje dedov so bili rojeni na teh tleh kot mi, smo tujci, t«ti pa, ki so prišli pred par leti in se nastanili pri nas so... domačini. Zalo t na nam majka! DAROVI smrti Darinke 10 < Šolskemu Ob priliki druge obletnice Štolfa daruje družina Pahor L društvu*. Na predvečer peroke svoje prijateljice je nabrala gdč. Ljuba Kareiićeva dne 16. L m. v kerist «Šo!skega drufitva* v Trstu L 101 in v korist Slovenskega sirotišča v Gorici L 100. Svatjc, posnemajte. Ob priHlu poroke Marije Neger m g. Ivana Briščak iz Repentabora se je nahranio v Vogljah L 66 Šolskemu društvu. KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francecco 15, U. 19 "»EDINOST« _ zemsfvu tej industriji pomagalo na noge. V POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje ostalem dela neka medmuiistrstvena komi«! po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel- sija na tem, da se upelje destilacija rjavega j Ieli Vita, via Madonnina 10, I. _82 oglja, ki se do sedaj ni izvrševala v Italiji in da se postranski pridelki pri tej industriji izkoristijo v večji meri. O umetnosti državne podpore za italijansko industrijo z žveplom se v listih nadaljujejo razprave. S polnim pravom se povđarja, da bi bila držana pomoč. Da bi se pa pfi obratu uporabile amerikanske metode, je popolnoma izključeno, ker so predpogoji popolnoma drugačni, posebno ker niso v Ameriki plasti od 90% nič nenavadnega, med tem ko vsebujejo eicilske plasti k večjem 40% čistega žvepla. — hl GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglaiuje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo 15, I. telefon 14-72. 17 STROJNO KOLARSTVO Fr. Bratina, Ajdovščina. Posebnost: ljubljanski vozički, pari-zarji do osem ton z jamstvom. Popravila karoserij, avtomobilov, mlinov, žag, poljedelskih strojev. Izdeluje kolesa in lesene dvodelne jermcnice po naročilu. Iščejo se zastopniki za Istro in Brda. 53 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio~5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic It valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 KULIS NI MOJSTER se priporoča vsem društvom na deželi za postavljanje odrov in vsakovrstnih kuli«. Josip Bizjak, Trst, via La-voratori 213. 74 STEKLENE šipe po zmernih cenah. Skladišče via Šalice 3, Trst. 1745 Urarna In zlatarno Lorenzo Nocor Trst, Vla Udine 26." Velika iziieraBf.MieeiBifeUe toiaja se trti u ebrele m Litini!) (»it. Ob nedeljah sc zglasitev v via Ud.ne 33, III. Inserirojte v „Edinosti" POSTELJO in dve stolici prodam po nizki cen?. Via S. Francesco 41, III. stopnjišče II. 1746 ODDA se takoj v najem, (z, ali brez posestva,) trgovina z vsemi koncesijami, gostilna z vinsko kletjo, tujskim hlevom in obširno lopo. Cena po dogovoru. Pojasnila tfaje Božidar KasteKc, Materija, Istra. 1747 Osuševanje FosarJcn?.. Že v letu 1903. se je 7ačel baviti inž. Gino Tonizzo z važnim pro-t lemom, kako bi se dalo osušiti in izboljšati obširno zemljišče po večini močvirnato med Zciobo in Tiel-om v občinah Gradež, Fiumicello in Isola Morosini. Površje tega zemljišča, meri 3600 ha, majhen del tega je nekoliko dvignjen, močvirje in voda nima pravega odtoka, večji del pa je skoraj vedro pod vodo; vsled tega so tudi poljedelski pridelki zelo revni in pičli. Za izvršitev izboljševal ni h del se je rednim petoro v I. 1910. ustanovila zadruga z lastnim statutom. Vsled vojne pa so se povsem tzgu-bi:i načrti, ki jih je izdeloval inž. Tonizzo; ioda na opetovano prošnjo gradeške občine, ki je pri tem največ prizadeta, je omenjeni inženir začel znova proučevati to vprašanje in, kakor kćž8, uspeino. Zadruga ki se zove *Consorzio della Bonifica ^U3. Vittoria», je sklicala dne 14. junija t. I. otčni zbor. na katerem je bil imenovan odbor za preuredbo statuta v skladu z zakoni veljavnimi v starih provincah za izsuševanje in je bil izvoljen tudi zadružni odbor z gradeškim županom g. Francem Gregori kot predsednikom in s kav. Marijem Rizzatti kot podpredsednikom. Ker je gradeški municipij že večkrat ponovil zahtevo, da se je treba Io4iti izsuSevanja Fos-salona, dela, ki spada v obročje gori omenjene zadruge, in to z namenom« da se ublaži brezde-^ je dež. odbor goriško-gradiščanski sklical dne 8. t. m. sejo v Gradežu, kjer naj bi se raz vzdržljvo naprej, če bi v ' krat priti lira na 15 švicarskih ce , . .di se, da tiči glavni vzrok tega n< ca lire v povišanju proračunskega tljaja, ki ga sedaj merodajna stran milijard med tem ko se ga je še p iko ted- ni računalo na 5 milijard Težko pritiska na valu ? vedno nerešeno vprašanje mec tih dol- gov. Ravnokar objavljena govske- ga delegata in predsedniJ lational Scutkern Trade Commiss"' weus-a pomenja v tem pogledu i ajšavo, čeravno nastaja na drugi sirani vprašanje, če se njegovim sme pripisovati uraden značaj. Dr. Owevs pravi namreč, da je bil predlog, po katerem naj bi Zedinjene Države brisale svojo terjatev napram Italiji, celo v sami Itaiiji od mnogih strani neugodno sprejet. On pa maoli, da se bavijo v Ameriki z načrtom, po katerem bi se aanor tizacijska odplačevanja raadeiila na 69 1» eventuelno še več semeatrov in bi se obrasli dolga znižale od 5 na 3 ali celo na 2%. Temu nasproti, da ima Amerika namen udeležiti se pri italijanski industriji bodisi v obliki podelitve kreditov italijanskim in-dttstrijcem bodisi v c&liki neposrednega sodelovanja s kapitalom pri italijanskih industrijskih podjetjih. K tenuu je pripomniti, da je v Italiji nrno^cJ nasprotnikov nepo-sreonega sodelovanja anierikaisskega kapitala pri italijanskih industrijah češ, da bi to dove dlo do potujeenja Industrije. Važna je bila vsekakor izjava, da nameravajo Ze-dinjene države pripustiti doseljevanje večjega števila italijanskih poljedelskih delavcev; zakaj omejujoče določbe amerikanskoga zakona o priseljevanju zelo neugodno uplivajo na italijansko plačalno bilanco. Sedaj je doseljevanje znižano na. 3% števila v Zedinjcntb državah živečih Italijanov, t. j. na okroglo 40.000 oseb letno. Za italijansko ptačalno bilanco in v zvezi s tem za italijansko valuto bo zelo važno, če takozvana ^Percentage Bill» ostane v veljavi v sveji sedanji obliki. Da se razume važnost italijanskih izseljeniških denarnih pošiljatev, naj navedemo nekoliko številk, pri čemur opažamo, da so za najnovejši čas na razpolago samo cenitve. V letu- 1918 so znašale denarne pošiljatve italijanskih izseljencev 236 milijonov lff, v letu 1919 V« milijarde lir, v letu 1920 okroglo 1 milijardo lir, sedaj znašajo po cenitvah strokovnjakov okrog 3 milijarde lir. Seveda je treba pri tem vzeti v poštev, da je »tal dolar leta 1918 na 12, leta 1919 na 20, a da se ga plača danes z 23.90 lirami Za italijansko plačilno bilanco pa ne prihajajo v poštev samo te denarne po šil jat ve .ampak tudi zneski, katere prinesejo izseljenci, ki se vračajo, s seboj domov ter dolarji, ki se pošiljajo v pismih. Kljubu težkemu finančnemu položaju se neprestano višajo zahteve stavljene na državni budget po lastnikih ladjedelnic in žveplokopov (rjavi premog) s svojimi zahtevami na vlado. V tej stroki obstoja že iz leta 1920 kriza, ker je postala inozemska konkurenca vsled padca prevoznih cen zelo občutljiva. Vlada pa noča podeliti industriji z rjavim ogljem nobene nepo- KNJIŽEVNOST Moderna razstava. Najhujše je obiskati to razstavo. Še hujše je pisati o nji. Nikoli ne ustrežeš vsem, če tudi vse ptfhvaliS, ali pograjaš, najmanj pa samemu sebi. Danes je že ime umetnost dobilo tak srlor/es, da se ga ustrašimo: Joj, kaj pa je to! Navaden smrtnik, ki ima več denarja kot možganov in čuvstva se strese pred to besedo kot ob misK na smrt. Nekaj nejasnega, nerazumljivega si predstavlja pod tem, zato se umetnosti boji kot posmeha vsled nevednosti in mu fe zoperna ter sovražna. Vendar je tako, da gre doba vedno pred navadnim občinstvom. BU je čas, ko so se nad Jakopičem in drugimi ravno tako zgledovali kakor se danes zgražajo nad' modernimi. Saj je povsodi tako, tudi pri drugih narodih ni nič boljše. Nočemo pa trditi s tean, da je vse dobro, kar je ustvarila moderna in da le doba ne razume tega. Cas bo sam zavrgel, kar je slabega in že vnaprej ob svojem rojstvu obsojenega v smrt. Kar bo ostalo, bo dobro, ljudje — ne vsi — bodo začeli umevati, umetnost bo šla svojo pot dalje, ljudje pa • težka za njo. — Ta 24. razstava v Jakopičevem paviljonu ni čisto moderna, rezultat kompromisov je in name vsaj ni napravila najboljšega vtisa, dasi med razstavljenimi deli ne manjka res pravih umetnin. Maksim Gaspari je razstavil svoje (Dalfe na 4. strani). TRGOVSKI POMOČNIK, z večletno prakso, vojaščine prost, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravnistvu. 1748 HIŠA, na Koti tov elu št. 4, s šestimi prostori, vrtom in z lepim razgledom na morje, se proda. 1758 SODE, prazne, 100—700 1, preda Ivan MiKč, Slivno št. 2 pri Nabrežini. 1749 48 LETEN ^v^bo-vec (vešč kmetijstva) brez otrok, s penzijo in svojim stanovanjem, žeH znanja z gospodično ali vdovo od 40—45 letno, brez otrok. Ponudbe pod »Sreča» na vpravnišfcvo. 1750 i 49 IVAN KEUŽE ima v lastni zalogi najraznovretnejle kuhinjske in druge hišne potrebščine iz dimni steklovine, toa is emaiiirsss prsti. TRST — Piazza San Glovanni vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na domt Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3. (Hotel Europa) telefon 44-23. 81 POHIŠTVO, različno, se proda radi odhoda. Rozzoi in Monte 1063, Cacciatore. 1751 VINSKI soda, 40 do 170 1, se predajo. Via San Marco 26. 1752 KOMUR jc znan naslov Ivana Felc iz Črnega vrha sedaj v Ameriki, je uljudno naprošen, da bi ga sporočil upravništvu «Edino«ti». 1753 DVE NOVI stiskalnici za grozdpe, najnovejšega zislema, na kolegih z dvema vijakoma se predata. Skedenj pri Trstu št. 537. 1754 Vekoslava Ankete Just Milkovic uradnik'drl. železnice poročena TRST, 23. septembra 1922. ŠIVALNE STROJE popravljam z jamstvom. Pridem na dom tudi na deželo. Zadostuje dopisnica. Babič, Trst. Via Artisti 6, II. 1755 ZRAČNA soba se odda pri zakoncema brez otrok. Vičer, via Porta 389. 1756 STAREJŠA GOSPA, vešča vseh gospodinjskih poslov, išče mestta. kot hišna oskrbnica. Gre tudi k osirotelim otrokom; najraje na deželo. Predpogoj dobro ravnanje. Naslov pri upravništvu. 1757 Zaficga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Ktr manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst števHka ulica Giosue Carducci. izgotovljene obleke po meri za moške in ženske, paletots, nepremo-člfivi plašči, nogavice, pedlo, klobuki, preproge, žimnice, vzmeti, divani Itd. — Krojačnica prvega reda. Cene zmerne, pogoji dobri. ^ Trst »a XXX etiabre ft.3, I„ tetef. 39-29 Mali egteil se račoaafo po 20 steL besedi-Nafaiai3j6a pristojbina L 7—* Debele črke 40 stot beseda. — N**mao£* pristojbina L 4'—. Kdor Bče službo, plača polovično ceno. TROCVfNA mečanatfs blaga, v zvezi z vino-žganjetočem, na dobrem prostoru, z ob- m- &rnim stanovanem za najemdlka, sc da v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Evcufuekto s2 proda celo posestva Proaa se tudi velika Stelaža in miza za trgovino. Naslov pri upravništvu. 1708 POZOR! Nujno potrebujem mno^o srebra. Plačam krone in goldinarje po na/vi^h cenah. Vla Makftttton 7. IL levo. 1594 KLAJNO apno za živino ima v m1o£1 lekarna v II. Bistrici 28/6 previjalo, na kakien način ugoditi nameri ob- sredne podpore, ker upa, da bo fe znatno tinskih zasloonikov v Gradeiu .znižanie prevoznih cen za ta Diemotf t to- EGIPTOVSKI profesor grafofcogrjc porve karakter in usodo življenja. Sprejema od 13 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 Zo&ozdrefsiiko-klrnFgl^i smMkrtoril §l Cicero lM!o - Postoma • o • MILAN PESNAVEC zobotehnik sprejema v Postojni (vila Jurca) vsaki dan od 10— 12 in 14— 17. Ob nedeljah in praznikih ne sprejema. v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom UUca Mer Luigl do Pslsstrina ti 4,1. OMjeiAMenisgggo O! O - vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57aV, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 67e ako znašajo 30-40.000 » P° GVa% ak<> presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Da^e posojHa na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU IBta lm 70531 qL ItozM — Latfaa jaMa. Deiattk* glavnica In r«z«rvi>< zaklad K C. SI. 225,030.900 Izt&fr talaeto m tearae ia mesjafolčns tnsttkt!]*. Uradna ure od 9-13 ss »po!nev ssfKlffcsae, keSna 6n clroSko boCezrai 44 l^.ra d. S A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje stfilitične bolezni, zoženja In vnetja cevi in kapavca. PreLzkuinja krvi za ugotovitev siiiiitičnih okuženi Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica« Piazza NicoBoToniRsasco (Plazzutta) a ihmuji^i IH, I mu 111 ■ AiH^a ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupufe in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Ga&iaa 2, (nasprott kotela Mon-cenisio). Govori se slovensko. 1721 KOKSUMMO in posojgao druitvo na. Konto-' velu Srce krftnarja. ZćlasitI tm pri omenjenem društvu ob nedeljaa popoldao. 1723 ČEVLJARSKI Krtini stroj, za krpanje, se proda za L 250. Senožeče 169. 1724 .KUHARICO, pridao in zaaesl£vo Uče restavracija «A1 booa errfv©*, ulica Gfaega. 1734 GOBE, suhe kupu^sm vsako muulino, In pk-čujem visoke cene. Skok, Trs«, Via Ghega Z 1738 hiša se proda na pri nprai »vntttvTL VrdsU-Soo^ieito. Nadov 1741 TRGOVSKI POMOČNIK, železnmar, izurjen tudi v SpeceriU, išče pri—rurga mesta, najraje v mestu. J Ponudbe pod « Zelerninar ^ aa upramiStro. 1743 VINO, prvovrstno, 35 ki je Se M prodaj v Go-Cah vri Vhmvi it. 37. 1729 Goldinarje po L SmSQ Krone „ L 2'05 TRST v. Pondares 6,1, n. desno s in hraUHico 616 TRST Vh HiK 25 sobe od L 2400'— naprej, masivne poročne sobe od L 1506'— naprej, kakor tod! drago naradno fin £nejše pofefttro. registrovana zadruga z omejenim poroštvom' uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje wmr po 4% večje in stalne vloge po dogovora. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ur za stranki od 9 M 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. IV. ^EDINOST* V Trstu« dne 21. septembra 1922. narodne. slike, ki ljudem posebno ugajajo, kisline, pod katerim moramo razumeti le ^Trcrnviflll 1 mAČanitn hlarrnm e posebno cnarodne* mti umetni- j ono fosforno kislino, ki je raztopljiva vci- jj: 1 ' o IIia A "H?®«" im UldgUHl Fran Šhabir (prej Lensssi) Via S. Francesco d'AssssIlO tudi na dom. Cene nizke. ki pa niso ne _ ____________________f____________ ike. ampak čisto Gasparijeve, spremenil se ni'tronovi kislini, ker' pride le "ta" 'zemlji in' niti za las. - Jakac Božidar ,e razstavil pre- rastlinam v id Tomaževa žlindra more' cej lesorezov, med katerimi so eni res lepi, ve- - y v - ---- čina so portreti. Tudi par oljnatih slik je razstavil. Lep del razstave zavzema Jakopič. Večina so to pokrajine, že stari zasnutki, le en portret je nov. Na vsak način so slike interesantne, tipične za početek našega impresionizma, ki pa je ostal tam, kjer je bil, ni se mogel razviti. Barve in zopet barve. Radi Lega se tudi Jakopič ni spremenil, vedno isti obraz kaže v svojih delih. Tu vidimo jasno razliko med dvema hotenjema. Pri prvih pokrajine, idile, portreti, sami barvni efekti, pri drugih (mislim oba Kralja) pa življenje, strast, dušev-nost, potencirana do najvišje potence, ki jo je zmogla umetnikova roka doseči. Impresionizem, ekspresionizem. Pa naj bodo lepe barve pri prvih, pa naj bodo spačena telesa pri drugih, vprašam, kaj mi kdo pove. Tcne Kralj ima razstavljen .krasen kip _-Tk. Velika stavka pri tvrdki Paolo Pigna v \b;anu traja že nad mesec dni. Cere pa-p-rjn ^o'agcira rastejo, v glavnem vsled i te.;:-, 'cer je pcskočiia cena sirovinam. Od n: »ja >o poskočile cene za 10—20 %, najbolj občutro cene celuloznega papirja. Se- Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Baogpad in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Sfada Bank. i-iSVii/ a mit saums, Gorlcrr, GosrosHn mi sećol Ha Carđucei si. 25, naznanja slavnemu cbčintvu. da ima veliko izbero šivalnih sSFGjatf več vrst za krojače, šivilje in čevljarje nemških tosem katere inmčl 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. izjemno predaja tudi na obroke. — poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. Ceniki na zahtevo na 6rcsi!05 knjižice in na tekoč! račun ier ji!i oiirssfiija »o 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. —....... Dsja v nalašč we?sa©32233 esradaSa OHlSTVO Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica in rezerve: SHS kron 150.009.000.—. TeL št. 5-18. Uraduje od 9 do 12 V, in od 14 V, do 16. fmn im