752. štev. V Ljubljani, torek dne 20. januarja 1914. Leto IITl. Posamezna številka 6 vinarjev. *I>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8- uri zjutraj. — Naročnina znaša: t Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem n« dom K 1*50; • pošto celoletno K 20*—, polletno K 10 —, četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina a« *** pošilja upravništvu. !B Telefon številka 118. :a n NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. tt Uredništvo In npravnifitvo: st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6, Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefrank Irana platna •e ne sprejemajo, rokopisi m ne vračalo. Za oglasa se plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la sahvaie vrsta 80 v. Pri večkratne« oglašanju post pust. — Za odgovor je prtloMtl znamko, at st Telefon številka 118. e n e Tuici. J Trst, 16. januarja 1914 Italijani nam vedno očitajo, da smo tujci in da vsled tega nimamo pravice do življenja v Trstu. Te oblike hujskanja se ne poslužujejo samo nezavedni Italijani, ampak zlasti voditelji italijanskega naroda, torej ljudje, ki imajo višje šole in bi zaradi tega moralo poznati zgodovino. Zgodovinske knjige v drugih jezikih to sicer popačene na škodo Sloven- kmsi 3 tako nio^no Pa vendar ne, da f 7Dreko. Slovencev na dnevni red. Zatajiti nas torej na noben načnii ne morejo! Italijanski hujskači to aobro vedo, a se vkljub temu drže v boju proti nam najlažnjivejših sred-ii j ' *° pa samo v to svrho, da bi ljudstvo preslepili. S tem, da nam neprestano me-čf ^v °*Jraz» da sm<> tujci, hočejo re-t.ima s.e mora'no posloviti iz tukajš-im Pokrajin. Celo v mestnem svetu '/n aj?- pogUr.n govoriti v tem smislu, in neizpodbitna resnica je, da gre nji-novo delovanje že od nekdaj za tem, aa bi nas izpodrinili in zasedli vse one kraje, ki so danes še naša last. io delo jim gre precej izpod rok. treba nam je samo pomisliti, kaj smo do sedaj že izgubili. V zadnjem času pa so začeli iztezati svoje gr?-bezljive roke tudi po okolici. V Skednju pri Sv. Ivanu, v Barkovljah se naseljujejo in kupujejo zemljišča. Nas »tujce« hočejo na vsak način zapoditi iz »italijanske domačije«. Iz »italijanske« pravimo, ker za to smatrajo tukajšnjo zemljo. Žalostno je to, da se tako kruto Postopa z nami. Ne bi bilo prav nič čudnega, če bi mi tako postopali proti njim, zakaj zgodovinsko Je dokazano, da na tukajšnjem ozemlju nis-“•o tujci mi, ampak Italijani. Prvi narod, kj se je za Rimljani naselil v tukajšnjih krajih, ob obali jadranskega Ma. smo bili namreč Slovenci, rniot Smo sem °koli leta 600 po Kr. IvU" Torej živimo tu že nad 1300 et- Kdor to ve, kdor pozna zgodovino in |e pošten, ta nam nikoli ne bo Očital, da smo tujci. Pač pa bi se mi lahko posluževali tega sredstva proti Italijanom, kajti oni so prišli v te pokrajine pozno za nami in se ima-1° J^vpliti edino le naši ponižnosti !^?.°^rosr^nostb da jih nismo zdavno Potisnili nazaj, od koder so prišli! Dokler so bili naši pradedje še Pagani, so bili odločni in se niso pustili zatirati od nikogar. Tedanja Slovenija je bila oromna in je obsegala del severne Italije in del Avstrijske- Ttrok^nTrSk!uPOčraiine’ KranJsko, Ti mn t-’ , f ko~ Štajersko, vzhod-Tirolskega, del Solnograškega — vse to je bila naša last. Ko pa so začeli pridobivati Slovence v dobi med sedmim in osmim stoletjem v znamenju noža za krščansko vero, tedaj se je pričelo ponižno hlapčevsko življenje. Slovenci so postali po- LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) n. .sem ves zmeden, Katarina! nJlr Lvide,i’ kako žalosten je bil njegov obraz!...« nadiRdUad?znWJe PPČakaI’. morebiti v genotje pa hort"8* /a^*nem °hličju Toda obraz Katari V*0 neznatno, ben ledeni sfing* 0stal Po- gled in zavzdihnil,zvezdo-la v duši grda misel. Snomuil sem«' kako so mi pravile zvezde, da živi in vzkliknil sem v srcu: On le, moj sin!... Ah, Katarina, ne bom vam našteval misli, ki so drvile takrat po nioji glavi... Nato sem se spomnil Vas! Spomnil sem se nevarnosti, ki Vam preti morebiti, in izginilo je vse, y,Se> vse, razen goreče želje, oteti „ Katarina je napravila eno tistih s katerimi pohvali človek zve-steKa Psa. no ;TrePetaJe sem se vrnil v gostil-mhd se po stopnicah, dohitel PnrH?a moža in &a videl vstopiti k c ajann. od katerega sem prihajal • •. ui pritisnil sem uho h ključav- nižni — kakor to krščaiiska vera veleva — in kos za kosom slovenske zemlje }e prihajal v tuje roke. In dandanes lahko rečemo, da smo od šestega stoletja izgubili polovico zemlje, ki je prišla na eni strani v roke Nemcev, na drugi Italijanov, na tretji'pa v roke Ogrov. Razbita je nekdanja naša moč in samo majhen kos zemlje nam je ostal še ohranjen. Podjarmili so nas kruti sovražniki In pod njihovo kruto pestjo ječimo že stoletja. Njihova zahteva je, da se ali ponemčimo, oziroma poitalijančimo, ali pa podamo v druge kraje — v Ameriko i. t. d. Mnogo Slovencev je že zapustilo svojo solzno zemljo in šlo iskat boljšega življenja v tuje kraje; mnogo od njih pa se je udalo narodnim nasprotnikom in se pustilo potujčiti — in le majhna četica je še ostala, ki ni izgubila upanja v boljše dneve, ampak se še upira in brani odločno in vztrajno pravice svojega nesrečnega naroda. Da srno tako daleč prišli, temu Je krivo poleg naše ponižnosti tudi naše medsebojno klanje. Nekje sem nekoč čital sodbo Arabca Ibrahim Ibu-Jakuba, ki je pravil o Slovanih: »Slovani so neustrašeni, za boj pripravni ljudje. Toda razcepljeni so v rodove in plemena. Ce bi ne bili med seboj nesložni, ne mogel bi se meriti z njimi noben narod na svetu.« — Te besede so gotovo resnične. Vzemimo jih na znanje in delajmo po njih! Slovanska nesložnost se mora izpreobr-mti v složnost in solidarnost. V pobratimstvu vseh Slovanov je naša rešitev! Če bomo delali na tej podlagi, se nam bo mogoče polastiti vsaj najvažnejših naših vsakdanjih pozicij, torej tudi Trsta, ki ga je zgolj njegove važnosti nekdo nekoč imenoval dušo Avstrije. Na Tržaškem se Slovenci moramo zavedati, da nismo tujci, temveč da so tujci oni, ki nas gonijo proč od tod. Ta zavest mora biti tako močna, da nikomur ne bo dovoljevala, da bi se obnašal hlapčevsko nasproti Italijanom. Bodimo odločni in pogumni in naše želje se bodo uresničile 1 Slovenska zemlja. Z DOLENJSKEGA. Bije se hud boj za zgradbo ceste Železno - Pluska. Kako je ta načrt narejen In zakaj se je tako delalo? Pri prvi komisiji sta se udeležila gospod Josip Kek, bivši cestni načelnik iz Pluske in inženir gospod Zitska iz Ljubljane; takrat so načrt delali po starem načrtu, kterega je napravil že davno t pokojni inženir g. Smrekar iz Sevnice. K drugi komisiji so se pa z avtomobilom prav elegantno pripeljali gospod dr. Lampe in inženir Zitsha, da so se prepričali iz pregledali lego' pici... Slišal sem ves njiju razgovor in ta razgovor, Katarina, mi je podal gotov dokaz, da je on, najin sin, ki ga je pobrala Ivana d’Albret in ga vzgojila. Nastalo je mrklo molčanje. Katarina de Medičis je premišljevala globoko. Naposled je vprašala, kakor da se obotavlja: »Pa on ... ali sluti kaj?« »Ne, ne,« je dejal Rudžieri živo. »Za to vam jamčim.« »Pa kaj dela v Parizu?« »Gotovo je v službi kraljice navarske, h kateri se vrne zdaj.« Katarina se je pogreznila zopet v svoje misli. Kaj je snovala v tem trenotku, ko je izvedela, da živi njen sin? Kakšne misli so vznemirjale to mater? Prerok, ki bi bil dvignil Skriv-ostni zastor z njene duše, bi se bil morebiti zdrznil od groze. C« v^Spetala16 Katarina de Medi' grozni^m^lason^Ki1? d,e'ala s tist'm cem, zalotenim ’pri zIoCin" početju. ovojem temnem »Vitez de Pardajan je. Napove dal sem mu sestanek ob deseti uri m raXno zdaj bije deset v stolpu palače.« »Vitez de Pardajan!« je ponovila Katarina de Medičis in si potegnila z roko po čelu, gladkem kakor stara slonovina. »Ah. dal Poslu- sveta, ter kod bi bila najbolj ugodna bodoča cesta vsem davkoplačevalcem. Toda gosp. dr. Lampe je sam priznal, da davkoplačevalci iz vasi Roženpit, Selce, Gornjo in Qoljno Kamnje in Gor. in Dol. Krušni Vrh, Kozjek, babina Gora zahtevajo res pravi nčrt za progo bodoče ceste. Tod žalibog, kdo more služiti dvema gospodarjema? Tudi gospod inženir Zitcha ni mogel služiti nam davkoplačevalcem iz tu gori navedenih vasi ter tudi gosp. dr. Lampe-tu. Pa zakaj ne? Gospod župnik iz Dobrniča Tomaž Rožič je povabil g. Lampeta ter gospoda inženirja Zitcha in Franc Slak iz Knežje vasi na bogato kosilo. Po sklepu cestne komisije so se odpeljali na kosilo v fa-rovž v Dobrnič. Župnik Tomaž Rožič iz Dobrniča je pripravil za kosilo eno Jagnje, purmanov, rac, piščancev itd. Tu so jedli in pili in so bili prav židne volje. Rekli so Bog živi nas in naše bodoče ceste. Nazadnje so spili vsak še eno časo rujnega vinca in so se odpeljali z vtomobilom proti Žužemberku. Tako so cesto potrdili Železno - Pluska. To pa ni nobeden premislil, kako je načrt ceste narejen. Oh, ko bi mi davkoplačevalci iz tu navedenih vasi vedeli, da gosp. dr. Lampetu tako hasne pečenka, bi vse eno kupili eno goved od kakega Bošnjaka, da bi gosp. dr. Lampeta napasli ondu na travniku, saj napojili bi ga tudi lahko, je bil poln vodnjak vode. G. dr. Lampetu je res veselje hoditi po Dolenjskem. Kadar se sliši: Lampe gre ali bo prišel, že kdo prvi: Kaj ga bode spet hudič prinesel. Kadar pride na Dolenjsko, nima nikoli umazanih čevljev. Gosp. Lampeta bodo’ po Dolenjskem še vedno preklinjali. Pa samo zaradi cest. To je mož, ki se požene povsod za trpina krnela samo na videz, v farovžu pa piške obirajo, pa rujno vince pijejo. Tako je, pa neumnemu kmetu se široko smejejo. IZ NOTRANJSKEGA. Dne 17. novembra m. 1. bilo je prodano posestvo Leopolda Dekleva iz Vremskega Britofa. Dolgo let trdno, premožno posestvo, ugrabila je silna roka. Zakaj pa to, vprašal bi se marsikdo!? Ne bodem mrtve na dan budil, naj v miru počivajo, toda krivi so. Kaj se je pa potem zgodilo? ako imoviti imeniten gospod iz Razdrtega, iskal je večkrat pri svojem zgoraj omenjenem svaku pomoči s tem, da mu je nekaj menic podpisal. Res njegov svak Polde nad vse dobra duša, vstregel mu je rad, kakor svojemu prvemu sorodniku — svaku — dobrotniku. A zgodilo se je tu- di drugače; ni mu bilo zddosti lastni svakov podpis, podpisal ga je večkrat sam, ter potegnil lepe kronce za falsificiran svakov podpis, da je to istina, se lahko vsak prepriča pri Kreditni banki v Ljubljani, kjer leži pismo, da se je podpis Leopolda Dekleva kot falsificran pripoznal. Kako je moglo biti bridko, da je mogel gospodar lepega posestva, kar na tako prefrigani način svojega bogatega svaka na cesto vržen biti. To hudo ve menda le oni, ki isto poizkusi. Nekatere osebe pa onega magnata pomilujejo, češ, da ni on kriv, krivi so mu drugi itd. A ne pomilujejo onega, ki se je komaj nekoliko radi te rodovine iz velikega blata izmazal, kar mu je še ostalo, požrla mu je ta lepa bahavost brezmejnega bogastva, ter vrgl na cesto njega in njegovo družino. Zaničujejo pa najbolj ono osebo, ki se trudi, da bi vsaj otroci tega oropanega posestnika prišli na boljši stol. Zaničevanje, sovraštvo, obrekovanje in laži so na dnevnem redu zoper ono osebo, ki Je tujim otrokom več storila kakor sto takih stricev, ko jim zapravi vse, kar bi imela biti njihova last. Žalostno je to. Znamenja sedanje dobe Štajersko. 2000 K čistega dobička! Dne 5. t. m. jc priredila podružnica nemškega »Schulvereina« v Mariboru velik elitni ples, ki je vrgel temu sloveno-žerskemu društvu nič manj kot 2000 K čistega dobička. Če računimo, da je prireditev veljala še v svojih režijskih delih do 1000 K, najdemo, da je vse skupaj bilo 3000 K prejemkov. Čemu to poročamo? Ker moramo priznati našim narodnim nasprotnikom, dr so priredili ples z —• posne-rriovanja vredno požrtvovalnostjo. Marsikdo bo dejal, da je njih več kot nas. To je resnica le na videz. Kadar mi priredimo slično veselico, ples itd. v narodne namene, smo vsi srečni, če zberemo 1200, v najboljšem slučaju 1700 K čistega dobička in vendar nas ni samo v Mariboru do 5000 zanesljivih Slovencev, marveč imamo še celu okolico! Računajoč z našimi številkami, morale bi naše prireditve vreči vsaj polovico, če ne enkrat več, kot one naših narodnih nasprotnikov. Za nas Slovence v Mariboru in bližnji okolici, sledi iz vsega tega uvaževanja vreden nauk o ne-dostatku, ki je kriv, da ne spravimo v enakih slučajih večjih svot v narodne namene, in ta je, da Je ob takih prilikah naša agitacija dosti premlač-na in neokretna. Slovenci imamo svojo D. C. M. Naša dolžnost je, da ob priliki zbirk zanjo, podeseterimo naše napore in v odgovor nabiramo z večjo požrtvovalnostjo kot doslej. V VII. plačilni razred je pomaknjen profesor Nikolaj Žagar, c. kr. državne gimnazije v Mariboru. a ur K i piuresoa «cei\.h«\(.NE morale ! KLCRiKAlNA m * na Kreolskem. (Naše slike.) Afera Wastian. Odbor »Siid-marke« izjavlja, da vesti o malverzacijah posl. in bivšega »Stidmarki-nega« načelnika H. Wastiana, pri omenjenem društvu ne odgovarjajo resnici. Glasom načelstva »Siidmar-ke« se je vršil natančen pregled »Stidmarkinega« premoženja, katero je bilo najdeno v najlepšem redu. — Ta izjava »Siidmarke« prihaja zelo pozno. Načelstvo sicer pravi, da je tozadevno krivdo pripisovati — tiskarskemu štrajku, vsled česar se je zakasnila »Grazen Montagszeitung« in »Alldeutsehes Tagblatt so pa že davno pred tiskarskim štrajkom zahtevali, da se »SiicJmarka« tozadevno izjavi... Maribor. (Iz seje obč. sveta.) Zadnja občinska seja je bila kot predhodna v bistvu malo zanimiva. V odsek za preskušajo računov mariborske obč. hranilnice so bili izvoljeni: Franz, Nasko in Uavliček. J. Muleie-va ustanova pride do razdelitve. Napisne table trgovinam so'se dovolile, lekarnarju Prufu, zastop. autoino-bilne tvrdke F. Carnelliju, J. Bau-meistru in H. Kobachcr. Požarni brambi se dovoli 400 K za adpataci-jo potrebnega prostora za dva brambovca. Neka tuja tvrdka je prosila za podelitev koncesije, zgraditev pocestnih voznih čakalnic. Če se tvrdka zaveže zgraditi tudi eno — stranišče, dobi koncesijo ... Odvzame se prepeljavanje premoga vozniku Še-vederiu od Koroškega kolodvora k vodo’/)dni kurilnici, ker zahteva za vožnjo mesto doslejšnjih 12 K 13 K 50 vin. Odslej bode prevažalo premog — mariborsko sprevodno podjetje ... Prošnji mestne občine -'a boljšo razsvetljavo je doslej ugodila država, ozir. namestnija v toliko, da dobi levi del državnega mostu — 4 nove svetilke. Prosilo se bo še za 4 na desnem koncu mosta. V oceni- šaj, Renat, zakaj pa je šel on k Par-dajanu? Mari sta prijatelja?...« »Ne, madam. Prišel se je samo zahvalit vitezu v imenu kraljice Navarske.« »Torej nista prijatelja?« je silila Katarina. »Toliko je vsaj gotovo, da se poznata še le od včeraj...« Bled usmev je zdrknil kraljici po tenkih ustnicah. Rudžierija je streslo. »Daj, odpri Renat... odpri, prijatelj moj... našla sem opravek za mladega moža. Saj praviš, da je reven, kaj ne da? In da ie ponosen? Tako si mi opisal Pardajana, ali ne?« »Da, madam, beden do siromaštva, ponosen do blaznosti.« »To se pravi, zmožen razumeti vse in lotiti se vsega. Daj, Renat, odpri mu...« »Madam, madam! Kakšna misel se poraja v vašem duhu!« »Oho! Ali se ti meša v glavi? Čuj, že tretjič je potrkal najin gost!« »Katarina!« je zahropel Rudžieri. »Milost! Usmili se mojega sina!« Kraljica je iztegnila roko in ponovila: »Pojdi in odpri!...« Rudžieri se je sklonil pod to ukazujočo gesto in se opotekel proti vratom; ubogal je... V tistih par minutah, ko je ostala sama, je Katarina de Medičis za- snovala naglo svoj načrt in si pripravila obraz; ko je vstopil vitez de Pardajan, je videl pred seboj samo žensko z otožnim usmevom, v katerem pa ni bilo niti trohice prejšnje grozote, in vedenjem, ki je "bilo sicer ponosno, a nič več visokomerno. Naklonil se je globoko. S prvim pogledom je bil spoznal Katarino de Medičis. »Gospod,« mu je velela ona z glasom, ki ga je znala storiti ako ne prijaznega, pa vsaj prostega tiste trpkosti, ki je delala, da je bil časih tako trd ušesu — gospod, ali veste, kdo sem?« »Držimo se dobro,« je dejal Pardajan sam pri sebi: »Lagala bo. in jaz moram lagati kakor ona.« In odgovoril je glasno: »Čakam, da mi izkažete čast in mi poveste to, madam.« »Pred kraljico materjo stojite,« je dejala Katarina z veličastno preprostostjo. Rudžieri je občudoval ta udarec. Pardajan se je poklonil še globlje; nato se je vzravnal in obstal v naivni pozi, ki mu je pristojal čudovito. Katarina ga je motila z napeto pozornostjo. Vitez je nosil svojo lepo novo obleko, ki je dajala njegovemu stasu pravo veliavo. Kazal se ji je v vsej harmonični prožnosti svoje počivajoče sile. Njegov brezgibni obraz brez sleherne radovednosti in čudna trdnost njegovega pogleda sta jako učinkovala na Katarino. »Gospod,« je povzela, »vaš včerajšnji čin je zelo drzen in zelo lep. Vreči se v takšen metež in tvegati smrt, da rešite dve neznanki, to je pač čudovito ...« Katarina se je nadejala običajnega lažnivega odgovora: storil sem le to, kar bi bil storil vsak drugi. Zdrznila se je, ko ji je odgovoril vitez preprosto, brez bahavosti: »Vem, Veličanstvo.« »Tern lepše, ker vam osebno ni bilo nič onih dveh dam ...« »Res je, Veličanstvo; dami sta mi bili popolnoma neznani.« »A zdaj veste prej ko ne njiju imeni?« Sama pri sebi je menila Katarina: »Zlaže se.« »Vem«, je odgovoril Pardajan, »da mi je bila čast, braniti po svoji najboljši moči nje Veličanstvo kraljico navarsko in njeno spremljevalko.« »iudi jaz vem to, gospod.« je dejala Katarina začudeno. »In vem tudi. zakaj sem vas hotela poznati. Rešili ste kraljico, in kraljice drže druga z drugo. To, česar moja sestrična morebiti ni mogla storiti, hočem storiti jaz. Kraljica navarska je ubožna in njene zadrege so velike. Toda vi zaslužite plačilo za svoje dejanje.« »Oh, kar se tiče tega. naj bo vaše Veličanstvo brez skrbi: bil sem poplačan po svoji zaslugi.« tev mestnega pogrebnega zavoda Rremoženje, sta voljena Picvvler in lisera, v pregledovanje račučnov Rus in Marko. Temu je sledila tajna seja. — Za »Siidmarko«, »Schulver-tin«, naše protestante in slične nemške in pangermanske prireditve ima naša mestna uprava na razpolago vsak čas desettisoče. Za mestno hi-gijeno pa naj skrbe seveda tuujci, ki morajo graditi celo — občinska stranišča l Prokleto slabo mora presti mestnim financam, da si mestna uprava niti postavljanja stranišč že ni več v stanu špogati. Le tako dalje. Maribor. (Vprašanje nove kopeli.) Kot se nam zatrjuje od verodostojne strani, je mestna upurava na tetn, da prične že letos graditi novo kopališče. V to sta baje predložena dva načrta, ki pa bosta obremenila občino, čini se vzame enega obeh, veljala silne svote. Oba načrta baje predstavljata moderne, luksurijozne kopeli za one, ki imajo dosti denarja (?), ne pa kopeli, ki bi bile v stanu, zadostiti javnim potrebam vseh, zlasti nižjih slojev. Svote, ki bi bile v to svrlio, baje gravitirajo med 250 in 400.000 kronami. Več o priliki, ko se natančneje informiramo. — Glede prostora prevladuje javno mnenje, da bi bilo najumestneje, poskrbeti za javno kopclj na prostoru mestne klavnice, koder je stavbišča itd. v izobilju. Vrhu tega bi se s tem vsaj delno dvignila rentabiliteta onih pro-stoiov, zemljišč, ki so doslej pač veljale mestno občino stotisoče, a niso še dala niti najmanjšega haska. Tu postavljeno kopališče bi ne prekoračilo mnogo svote 100.000 K, ki jo Je volila že pred dvema letoma občinska hranilnica. Dvomimo pa, da bi se oziialo na to zahtevo velike večine mariborskih davkoplačevalcev. Brežice. (Zopet en steber.) Za-pustivši občino in nje blagajno v zelo desperatnem položaju, je pobegnil doslejŠnji občinski tajnik Schallon. Poneveril je tisoče (natančna svota ni znana, a pravijo, da bo presegala 10.000 K.) občinskega denarja, a vrh vsega ogoljufal tudi naše velike nemčurje za teške tisočake. Ker je bil hud nemško - nacijonalec, so mu vse zaupali. Sedaj pa .imajo! Našim gosp., štajerskim rengatom cvetelo že ob začetku leta škandali, v naravnost bujni obliki. Le še več. Konjice. (Ukraden jelen.) Te dni je zginil iz lovišč kneza Lichtenstei-na jelen, vreden 400 K, ki so ga imeli za pasmo. Sumijo, da so ga ustrelili divji lovci in odnesli. Bil ie izredno lepa žival. Ormož. (Oskrunjevalec.) Orož-ništvo je naznanilo lbletnega posestnikovega sina Matija Belška, ker je na sumu, da je zlorabljal 91etno M. Z. iz Lave. — Kakor vidite, pričenja klerikalna »vzgoja« tudi pri nas kazati sadove... Sodnici pri Ormožu. (Nečloveški sin.) Posestnik Fran Loh in njegov oče sta se že dalj časa prepirala radi prevžitka. Sin je očeta že večkrat napadel, tako tudi pretečene dni. Pričel ga je daviti konečno ga je še hotel z neko motiko pobiti, kar pa so preprečili sosedje. — Kje ste klerikalni vzgojevalci? Žito vam gre prav lepo v klasje! Maribor. (Svarilo.) Gospodom »kavalirjem« svetujem, da respekti-rajo v isti meri čast drugih kot zahtevajo to za se. Ce bi se tudi v bodoče Izkazali netaktne kot doslej, moral bi poseči pc sredstvih, s koji-mi bi jih naučil v dostojni družbi potrebnega čuta dostojnosti. — Jos. Steinberger. Dnevni pregled. Velesile In zadnji dogodki v Albaniji. Velesile so ustvarile Albanijo, dale so ji državno obliko, imenovale so vladarja, dale nekaj denarja in s tem napravile svojo dolžnost. .To delo velesil je bilo pa nepopolno, neodkritosrčno in vse, kar so velesile delale, so delale proti svoji volji. Avtonomna Albanija se ni prilegala računom tripelentente, ki jo je dovolila samo za to, da zadovolji in odškoduje trozvezč, posebno Italijo in Avstro-ogrsko. Tripelententi bi bilo na vsak način ljubše, da bi se bilo albansko vprašanje rešilo tako, kakor se je že začelo reševati, da bi se naj namreč Albanija razdelila med Orško, Srbijo in Crno Goro. Na zahtevo trozveze se je moralo iz raznih razlogov pristati; da se te pa to proti volji zgodilo, dokazujejo sedanji dogodki. Mednarodna kontrolna komisija, ki nadzoruje albansko upravo, je naprava, ki ne more ničesar storiti, ker se zastopniki obeh skupin velesil niso mogli še glede nobene zadeve zediniti. Zastopniki Francije, Anglije in Rusije ne delajo ničesar, temveč le pazijo, da zastopniki trozveze ne store ničesar samostojnega. Ker pa komisija ničesar ne dela, so pa člani provizorične vlade začeli delati. To je pa po mnenje enega dela evropejske javnosti — veleizdaja. Albanski ministri so začeli dejati za mohamedanskega kneza proti protestantovskeniu knezu. Če ima pri tem kakšna velesila svoje prste vmes, to je težko reči, če jih ima, jih je skrila za Turčijo, ki javno nastopa za Albanijo. »Veleizdaja« se ni posrečila, in »veleizdajalski« so obsojeni na smrt, odličnjaki so to pot še sečno odnesli pete. S tem je pa Albanija pljunila v obraz svojim spo-četnikom, ki se morajo sedaj prav potruditi, da ne bodo osramočeni. Zato so celo zadevo uredili po evropejsko: vojno stanje, proti revoluciji postavijo vojsko. Tako si namreč na Dunaju žele; tripelententi je pa kaj malo mar, kaj se zgodi tam doli in zato še ni tako gotovo, kaj se ukrene in če se okrene vse, kar bodo na Dunaju, v Rimu in v Berlinu želeli. V Albaniji vlada prav zagonetno stanje, toda vsled needinosti Evrope, bo to še dalj časa trajalo. (Obzor.) Rusija ob koncu leta 1913. »No-voje Vremja« prinaša o politiki Rusije v pretečenem letu sledečo sliko: Ruska »politika miru« ni znala preprečiti vojne med balkanskimi zavezniki. Pravi junaki niso bile armade zmagovalcev, temveč sposobni diplomati. Avstro-ogrska ni zgubila niti kapljice krvi in je zmagala. Razbila je balkansko zvezo z ustvaritvijo Albanije. Rumunija tudi ni prelila niti kaplje krvi in vendar je postala odločujoč faktor nad usodo balkanskih narodov in za svojo miroljubno delovanje si je vzela bogati del bolgarske zemlje. Nemčija je dobila v svoje roke ključ do ruskega morja. Vsi drugi so profitirali, le Rusija Je zgubila in si nakopala sovražnikov. V Belgradu in v Sofiji je moralno brez moči. Ker je hotela Ka-valo za Bolgare, je Grška proti njej. Delala Je na to, da dobe Bolgari Drinopolje, za to Je vzbudila nejevoljo Turčije. Ker je v obeh slučajih odnehala je bila posledica ta, da je vzbudila v Turčiji in v Bolgariji nezaupanje v rusko moč. Ker je ostala napram Rumuniji, ko je vdrla na Bolgarsko, malomarna, je dosegla to, da so Bolgari pozabili na vse podpore, ki so jih imeli od Rusije, v Rumuniji pa s tem tudi ni ničesar privolila, kar najbolj označuje okolnost, da sin rumunskega prestolonaslednika služi v pruski gardi. Trozveza se je v preteklem letu pokazala edino in enotno, delujočo po gotovem načrtu. Drugače je bilo s tripelenten-to. Rusko zunanje ministrstvo ni znalo izrabiti podpore Francije in Anglije, ki sta bili na razpolago, toda pod pogojem, da ruska diplomacija pove meje svojih zahtev. V tripelententi ni bilo edinosti, to kaže nemška vojna misija na Bosporu, kljub kateri se razmere med Nemčijo in Rusijo niso poslabšale. V Perziji se širi Nemčija in nemški vpliv. To je profit ruske politike v minulem letu. Telečja klerikalna štorija. Ve-černik »Češkega slova« piše pod tem naslovom: Komična štorija revice, ki je potila kri. Naš najboljši češki satirik Neruda pripoveduje v enem epigramu o devici, ki so jo sramežljivi češki literarni kritiki, varujoči devištvo češke literature dali pod pokrivalo in pod katerim so kurili, da bi jim rodila. Devica ni rodila, devica je umrla. »To veselje so pa gospodje le imeli, da jim je devica ostal?.« Klerikalna devica iz Vodic je to reč enostavnejši napravila. Deset mesecev krimanala. Slabejše bo z sveto rimsko cerkev s to njeno najnovejšo neuradno svetnico in privlačnostjo. Koliko ubogim ljudern, katerih je nebeško kraljestvo, so se vsled tega najnovejšega klerikalnega švindla sv. Johance in njene — telečje krvi odprle oči. Štorija kranjske device, ki poti telečjo kri je nov dokaz stare resnice, da je življenski vir klerikalizma človeška zabitost. Ta strašna nerazumljiva zabitost, ki Je raZžaljenje človeške eksistence. Tu konča Darwinova teorija o postanku človeka iz živali ker bi se le nekoliko dostojna žival lepo zahvalila za takšno — potomstvo. Zgodovina kranjske device, ki je potila telečjo kri, je res zgodovina — telečja. Neumen kakor tele, se pravi: Klerikalna devica si ni mogla izmisliti boljšega simbola za negovanje klerikalizma, kakor — telečjo kri. Ce človek čita klerikalno storijo, kakor Johanca iz Vodic, ki je potila telečjo kri — in podobnih štorij je cela vrsta — tedaj more spoznati strašno enostavnost sredstev, ki jih porablja klerikalizem za svoj obstoj. Proti kompliciranim, v velikih bojih duha izvojevanim sredstvom kulture postavi enostavno — telečjo kri. Vsak mesar mu jo da za vinar, kolikor jo rabi. Nekateri celo zastonj. Poznam mesarje, ki spuščajo telečjo kri na gnoj. Klerikalci jo spuščajo za drag denar v človeške možgane in žepe. To so tiči, ti klerikalci. Telečja kri svete Johance tudi dokazuje, da je klerikalna armada enotno telo. Brez nians in brez desnega in levega krila. Ima le svojo sredino in v njem nekoliko ciničnih prefriganih trgovcev. Ostala masa, grozna in uboga vsled svoje slepote, je masa kupujočih in plačujočih strašen davek s človeške zabitosti tem ciničnim trgovcem s svetinjami. In blago je telečja kri, prodajana telečjim možganom. Boj proti klerikalizmu bo tako dolgo težak, dokler se bodo človeški možgani morali bojevati z možgani — telečjimi. Ko postanejo s teh možganov človeški možgani, takrat pade klerikalizem kakor od strele zadet. Ta proces — počlovečenje telečjih mo-žgan se vrši sicer počasi, toda — napreduje. Včasih dela tudi skoke-če najde srečnega apostola Devica Johanca je takšen apostol. Ona je s svojo telečjo krvjo očistila oči ne posameznikom, temveč celim masam. Telečja kri vbrizgana v telečje možgane je učinkovala kakor — protistrup. Ozdravila je in zacelila klerikalno zastrupljenje. Ce bi bil jaz sodnik, bi ne prisodil Johanci deset mesecev kriminala. Nasprotno: premijo za širjenje kulture in prosvete. Premijo za najtežjo operacijo na svetu: za zamenjavo človeških niož-gau za možgane telečje. Ker pa nisem sodnik, temveč žurnalist in ker svete Johance ne morem poplačati, pa zahvaljujem izdajateljstvo »Čudeža«, da je ovekovečilo v češkem zagrinjalu storijo klerikalne device, ki je potila telečjo kri. In češki javnosti toplo priporočam to telečjo storijo, obžalujem samo, da me je prehitela slavna — policija. Ta je namreč prepovedala razširjenje reklamnih plakatov in prodajo »Čudežev« v trafikah. Kdo bi se mogel izmisliti boljšo — reklamo? Celo pražki policijski aparat od pete do glave imam že zdavnaj na sumu, da je ta — tajni narodni socialist. Njena reklama je imela že sedaj takšen uspeh, da se je en dan prodalo »Čudeža« — štiri-tisoč. Na zdar! Zamašek. Boj proti tango in proti tnodL »Osservatore Romano« objavlja o-krožnico rimskega vikariata pastirski duhovščini. Okrožnica izvaja, da povzroča tudi v Rimu svoboda časopisja, gledališča in mode vedno večje pregreške proti javni in zasebni morali družbe. V Rimu nameravajo zdaj uvesti tudi tisti čez morje zaneseni ples tango, ki po svojem imenu in izvajanju zelo žali čut sramu in ga je veliko cerkvenih knezov tudi v protestantskih deželah obsodilo. Dušnim pastirjem okrožnica naroča, da naj v obrambo krščanske dostojnosti svoj glas dvignejo in vernike odvračajo od novo poganskega počenjanja. Okrožnica končno izraža upanje, da se rimski verniki združijo v boju proti nemoralnosti v vsa-krši obliki. — Vprašanje ie, če bo ta okrožnica kaj pomagala. Moderna družba gre preko takih pritožb. Znano je, da se ravno zdaj vrši v Parizu veliki kongres plesnih učiteljev, ki se posvetujejo o tem, kako bi se dalo novim plesom najlepšo obliko. Klerikalni moralisti vidijo v vsakem plesu nemoralnost in pohujšanje — resnica pa je, da imajo gotovi ljudje, ki na ples od daleč gledajo, mnogo bolj nemoralne in grde misli, nego plesalec iif plesalka, ki mislita bolj na godbo in na ples, nego na take stvari, ki jih v plesu vidijo gospodje, ki sploh ne plešejo. Kaj ni v soglasju s poštenostjo krščanske žene. Vsi belgijski škofje, na čelu jim kardinal nadškof Mer-cier, so izdali skupno pismo, v katerem izrodke sedanje ženske mode obsojajo. Sedanja moda ni v soglasju s poštenostjo, za katero mora krščanska žena streiniti. Tudi plesi, gledališča, kino in čitanje modernih knjig povzroča nevarnost. —• Torej krščanske žene pozor na nevarnost. Slovenci smo belgijske škofe prehiteli: proti modi se je oglasil škof Karlin, proti plesu škof Jeghč, proti kino dr. Šušteršič, proti gledališču .deželna cenzura, Pf?*1,, ,T,°dernim knjigam škof Jeglič, ki Je se v 20. stoletju dal knjige sežigati. Upati je, da ostanemo strogo moralen narod, ki bo javno pljuval na moderno nemoralnost, zraven Pa b° romal v Vodice, njegovi zastopniki pa se bodo zabavali na najmorahiejši način na cesarskem Dunaju. Občinski svet ljubljanski bo imel v sredo, dne 27. januana ob se-stili zvečer v mestni dvoraui izredno sejo. Dnevni red: P0110'™.?. Posvetovanje o županovih poročilih o posojilih mestne občine ljubljanske m njih uporabi ter o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade. — Ker je za nekatere točke tozadevnih nasvetov v smislu§ 57. občinskega reda potrebna kvalificirana večina, vabijo se vsi p. n. gg- občinski svetovalci, da se seje zanesljivo udeleže ter se opozarjajo na določila § 58. občinskega reda. Zanimiv razgovor med 1. in 2. inštanco. V sredo zvečer po za avstrijsko justico slavno končani obravnavi Rosman — Golija sta se nekje sešli skupaj prva m druga in-štanca. Zunaj je mrzel vrag razmetaval svoje bele cunje raz sebe, da je bilo celo na glavnem trgu do kolena snega. Notri nekje na gorkem pa se je razvnel med prvo in drugo inštanco sledeči razgovor: Ljuba 2. inštan-ca, tako je 1. inštanca vpeljala svoj govor, kako si v tem slučaju mogla mene tako na giavo postaviti. Pa ne samo mene, ampak celo pravdo, celo »pravico« in tudi samo sebe. Kaj, je zavpila druga inštanca, ti boš meni kaj očitala,, ti, pa tiii! Mar nisi ravno ti tista, ki e nas v tako luč spravila? In ali nisi ravno ti tista, ki se je sama s seboj skregala? V prvič brez nasprotnih prič obsodiš človeka, ker smatraš besede »marš ven« za raz-žaljive. Tedaj še nič ne veš, da če bi bil Golja take besede tudi res rabil, ne spada pod našo kompetenco. V drugič pa daš za prvo razsodbo veljavnim pričam — redka izjema v pravosodju — in postaviš na vrh tvoji razsodbi še to krono,, da Golija sploh ne rnore biti pri nas obsojen, tudi ne bi bil res kaj takega zaslužil. In s takima dvema druga drugo pobijajočima razsodbama si upaš nam kaj očitati? Bežimo! — Ja, veš ljuba druga inštanca, saj bo res treba pred taboj bežati, če misliš še dosti takih razsodb razglašati, kakor je bila ta Rosman - Golijeva. Ce se tupatam jaz motim, mi ni toliko zameriti. Jaz obstojim iz samega sebe. Imam včasih po 10 in še več obravnav eno dopoldne. In naši ljudje v tako hitrem času ne morejo vse iz sebe zblebe-tati. To pride še le po razsodbi prav do izbruha. Na obeh straneh, no, jaz tudi priznam, da sem se v tem slučaju — vrezala. Če ima en sam človek toliko dela, nima časa misliti, kako je kako reč pred meseci obsodil in utemeljil. Ampak ti ljuba druga inštanca. V sv. Trojici so samo trije, v tebi so pa kar štirje zapopadeni. Kar se eden zmoti, ga lahko drugi, tretji popravi. Tudi si daš za take važne slučaje več časa kakor jaz. Jaz le skrbim, da stvari čim preje stran spravim, ker sicer kam pa pridem. Vsaj pri tem našem dobrem vernem ljudstvu že tako komaj izhajam. Meni je bilo pri vseh drugih skrbeh tudi na tem ležeče, da ne bo preveč stroškov, naj že propade Peter ali Pavel. Ampak, ti, tiii, ljuba druga inštanca. Kakor zdaj že novomeški vrabci po sneženih strehah čivkajo, sta vsaj dva izmed vas že naprej bila prepričana, da Golijeve besede »marš ven« ne morejo biti kaznjive. In vendar si za to razpravo dopustila dokaz skoraj za pol sto prič. Ali se ti nič ne smili naš župan? Zadoščenja mu, kakor veš, tako nismo smeli dati (—kako- so mene po pravici pisano gledal, ko sem mu ga po svoji dobri vesti dala), zdaj naj revež pa še toliko stroškov trpi. No, in kaj je ves ta rumel prič pomagal? Za Rosmanna nit drugega kot več nepotrebnih stroškov.. Nazadnje ste le vendar rekli, da Golija s svojim (med nama rečeno res surovim nastopom) župana ni razžalil. No ja, kar lepo se delaj ti ljuba prva inštanca. Če tudi ni s 2 tucatom prič Rosmanu nič po-magano, eno, pravzaprav dvoje pa smo le dosegli tudi za Rosmana. Prvič je čez 20 prič potrdilo, da stoji tvoja druga razsodba glede dejanja samega ravno tako na slabih nogah, kakor pričevanje klerikalnih prič. Drugič pa je oproščen.i Golija dobil po strani še hujši udarec, kakor če bi bil obsojen. Kajti zdaj bodo tudi pri deželni vladi vedeli, koliko smejo ceniti Golijev zagovor pod njegovo službeno prisego. Razsodba sodišča glede morilca Hopfa. Znani morilec Hopf, o katerem je »Dan« že poročal in ki je bil obtožen, da je umoril svoje tri žene, dva otroka in stariše, da bi se polastil visoke zavarovalnine na življenje, je bil dne 17. t. m. obsojen od porotnega sodišča v Frankfurtu ob Meni na smrt, na petnajst let prisilne delavnice in na izgubo vseh državljanskih pravic. Porotniki so vprašanje glede umora in morilnega poskusa glede prve in druge in tretje žene ter obeh otrok potrdili glede umora njegovih starišev pa zanikali. Raz hlev ie padel. Janežič Fran, 68letni hlapec iz Lanišč pri Šmarju pod Ljubljano je padel te dni raz hlev in se je na glavi težko poškodoval. Brat ustrelil sestro v roko 13- letni dninarčin sin Franc Zum iz Voklega pri Kranju je te dni ustrelil po nesreči svojo 11 letno sestro Marijo v levo roko, tako da je deklica zadobila težko poškodbo. Po stopnicah je padla in sl poškodovala levo nogo. 581etna prev-žitkarica Baloh Terezija iz Koroške Bele je padla te dni po stopnjicah tako nesrečno, da je zadobila na levi nogi znatne poškodbe. Levo nogo sl Je zlomil. 461etni delavec v papirnici v Vevčah Erbežnik Ivan, doma iz Zgornjega Kašlja se je te dni pri delu ponesrečil. Zlomil si je levo nogo. Z nožem si Je odrezal palec. 18 letni sedlarski pomočnik Ivan Švo-gar si je te dni v Zagrebu odrezal palec leve roke. Ogenj. Dne 13. t. m. je izbruhnil ogenj v kajži Petra Stareta iz Količevega pri Podrečju., Domači so se vzbudili še le tedaj, ko je bila hiša že vsa v plamenih. Kajža je pogore-| la, ravno tako tudi gospodarsko poslopje, ki se je nahajalo pri hiši. Interesantna najdba v Redlovi zapuščini. Pri dražbi zapuščine polkovnika Redla nesrečnega imena je dobil neki praški gimnazijec tri zavoje filmov. Na enem zavoju je bil negativ nekega dokumenta, ki je bil podpisan z imenom prestolonaslednika. Ta dokument je bil namenjen samo za kornega poveljnika in za šefa generalnega štaba. Korno poveljstvo je oni film kupilo in ga poslalo vojnemu ministrstvu. Roman ljubezni. V cerkvi sv. Aleksandra v Varšavi je bila dne 17. t. m. poroka gospodične pl. Zaleske s španskim milijonarjem Meso. Tale Mesa je svoj čas gospodično Zalesko ugrabil, kar je vzbudilo veliko senzacijo. Ko se je novoporočeni par vrnil v hišo starišev, je mati mlade žene nenadoma izginila. Pustila je pismo, v katerem so bile napisane tele besede: »Kot poročno darilo ti žrtvujem svoje življenje«. Vkljub vsemu poizvedovanju še niso našli doslej stare gospe. Boj z orožniki za otroke. V vasi Rozhrani na moravskem krasu imata zakonska Blašek majhno,, revno kočico. Blažkova se živita od dnine, toda še bolj od beračenja svojih treh otrok, ki jih pošiljata po celi okolici prosjačit. Stariši teh otrok so popolnoma udani žganju in razumljivo je, da so njih otroci prenašali ne le grozno bedo, ampak tudi nravno pokvarjenost. Za te otroke je poskrbelo sirotinsko društvo v Kunštatu in jih dalo vzgojiti. Otroke so sprejele tri učiteljske rodbine, ki so se trudile, da dobijo otroci lepše nazore in se obvarujejo pred pokvarjenostjo. Te rodbine pa so imele neprestane sitnosti od starišev otrok, ki so videli v celi stvari nasilno dejanje in ki so govorili, da si ne ptistijo ugrabiti otrok. Pretekli teden sta šla zakonska Blažek v Kunštat in Letovice, kjer se vzgojujejo njuni otroci. Slednjič se jim je posrečilo prignati svoje otroke zopet nazaj v brlog. Sedaj je nastalo pogajanje med otrokovimi stariš( med vzgojitelji. Toda brezsrčna človeka sta zahtevala veliko svoto denarja za odkup otrok. Slednjič je prišla cela zadeva pred sodišče, ki je ukazalo orožništvu, da pripeljejo otroke nazaj k vzgojiteljem. Orožniki so prišli k Blaškovemu brlogu in so začeli izlepa starišem prigovarjati, naj jim dado otroke. Blaškova pa sta se zabarikadirala z velikimi kamni in sta rekla, da ne dasta svojih otrok. Slednjič je nečloveški oče tudi zagrozil, da rajši ubije svoje otroke, nego jih prepusti orožnikom. Orožniki so nato obstopili kočo in vnovič začeli Blaškovi prigovarjati toda brez uspeha. Nenadoma pa je začel Blašek skozi luknjo, ki je bila mesto okna, metati na orožnike velike kamne. Nastal je obupen boj za otroke. Slednjič se je orožništvu posrečilo vlomiti v bajto in roditeljema iztrgati otroke. Blaška, ki je bil v boju z orožništvom ranjen, so oklenili in ga z ženo vred izročili sodišču. Otroke so dali zopet nazaj vzgojiteljem. Boj orožništva z Blaškovi-ma je trajal skoro celo noč. Samomor drogerista. Dne 17. t. m. je popil v samomorilnem namenu 491etni Franc Rukovsky iz Prage veliko dozo veronala in morfija, nakar je seveda umrl. Vzrok samomora doslej še ni znan. Nesreča v mlinu. Velika nesreča se je pripetila te dni v mlinu F. Weis-nerja v Zagharticah v šleziji. Mlinarjevega sina, 171etnega Karola je zgrabil med delom transmisijski jermen in ga treščil s tako močjo ob strop, da si je deček obe nogi popolnoma zlomil. V brezupnem položaju so ga prepeljali v bolnišnico. Cela rodbina se zadušila z ogljikovim plinom. V Kromerižu se je zadušila v noči od torka na sredo cela rodbina Holubničkova, ki je štela pet članov. Pr noči so si dobro zakurili v sobi in J a se ne bi toplota razkadila, so '.aprli cev v dimnik. Plini so imeli zato prost vhod v sobo in tako se je zgodilo, da se je cela rodbina zadušila Dva dečka zmrznila. Ne daleč od vasi Grunbacha sta te dni zmrznila dva dečka v starosti dvanajstih let. Pekovski mojster Glauber le poslal fanta s kruhom, da bi ga raznesla naročnikom v okolici. Ker je nastal medtem grozen snežni metež, je poslal pek za njima hišnika, ki ju je pa zastonj iskal in se brez uspeha njih vrnil domov. Šele naslednji dan so poleg ceste, kamor sta se fanta skrila našli truplo obeh dečkov v grmovju pred burjo. Brezsrčnost peka, ki je poslal uboga dečka s težkimi koši v mrzli sneženi metež se splošno obsoja. Plemenitaš obsojen radi tihotapstva. Pred nekaj dnevi je policija aretirala na Kraljevih Vinogradih pri Pragi Giintherja plemenitega Konigs-marka, ker je bil ovaden, da je prišel v Prago posredovat vtihotapljenje cukerina iz Švice. Pri aretirancu so našli osem kilogramov cukerina in zato so ga izročili sodišču na Kraljevih Vinogradih. Sodnik je plemenitaša obsodil po § 6. in 7. zakona o živilih. Pred sodiščem je plemeniti Konigsmark Izpovedal o sebi, da je bil častnik pri ulanskem polku na Pruskem, da pa je moral izstopiti iz službe vslcd velikega uživanja alkohola in radi dolgov. Njegova rodbina ga ni več smatrala za svojega in pl. Konigsmark je odšel v Švico, kjer ima stanovanje. V Prago ga je baje poslala tovarnarka Tomova in mu je dala naslov nekega gospoda, kateremu naj bi dal cukerin in stopil ž njim v ožje stike. Sodnik je plemenitaša obsodil na dva dni zapora. aoa, — Okrajni šolski nadzornik Maier. Pred letom ste o nadzorniku Maierju poročali take stvari, da je kar moral zboleti in iti na dopust. Po posredovanju nekaterih njegovih prijateljev ste naenkrat bolj ustavili, ko je bil že skoraj dobojevan. S tem ste napravili naprednemu mestnemu učiteljstvu in šolstvu neizmerno škode. Tak nadzornik, kakor je Maier, mora za vsako ceno izginiti s površja, ako hočete, da šolstvo v Ljubljani popolnoma ne propade. —■ — Kako nadzornik Maier kvall-•iclra učitelje. Pred leti je nadzornik Maier potom mestnega šolskega sveta poslal najboljšim učiteljem, ko-Ji so se njemu zamerili, grajalne dekrete. Slomškarju Simonu in P. Gorjupu je pa izposloval priznalnice. pa ,)r’šel nadzorovat obrtne nadaljevalne šole višji obrtni nadzor-mk, je pa Kosp. nadzornik šolskemu svetniku Šubicu naročil, da Simon m Gorjup ne smeta več poučevati ua obrtni nadaljevalni šoli, ker nista sposobna! — Labernik najboljši učitelj! kakor ste poročali, je bil Labernik zato preko terno predloga imenovan ker je bil izmed vseh prosilcev »najbolje kvalifikovan«. To je pač le predpustna šala klerikalcev. O Laberniku trdijo sami Slomškarji, da je kot učitelj trikrat podčrtana ničla. Kdor je bil pa z njim v tečaju za obrtne nadaljevalne šole, je pa sam videl. da je on naravnost reva. Izmed vseh obiskovalcev je bil ravno on "ajslabši. Radi svoje duševne omejenosti se je naravnost smilil drugim tovarišem. Kar se pa zagrizenosti tiče, je pa on eden prvih Slomškarjev, to pa zato, ker je bil prva leta sam Popolnoma brezverec. Take ljudi toraj priporoča Maier! — Kje so pa razni fondi pri de-*®”j![ blagajni? Kako je bila prejšnja bor • večina od o in zbora previdna in pravična a Je varčevala z deželnim denarjem m ga kupičila, mesto da bi ga bila za potrebe in koristne naprave porabljala, se vidi še le zdaj! Komaj so se klerikalci požeruhi pririli do blagajničnega polnega korita, so za-S« žreti in razsipati kakor klestijo p- r* *ito. Takoj prvo leto je bil de- 'k za tem pa vsako leto večji, za temi so se začeli izrabljati pa še raz 'leni fondi, ki jih zdaj že nikjer n več in lani so se lotili celo melioracij skega fonda, da jih ima zdaj vlada v škripcih. In taki ljudje naj bodo nadzorstvena oblast?! Pokažite vi deželne fonde in drug zapravljen denar. potem revidirajte, če ste sploh sposobni za to! — Kako je s tistimi 7000 kronami? »Slovenec« pravi, da je laž, da bi bil dal škof Johanci 7000 K. . To je treba tako razumeti: škof Je, kakor je izpovedala neka priča, obljubil dati Johanci 7000 K. Znano je uumreč, da škofu primanjkuje de-Škof torej ni dal 7000 K, ker °bljubiti in dati je preveč . »Slovenec« si sam ugovarja, v'0 p,se, da škof ni verjel v Johančine udeze. Dokazov za to smo navedi da ?u6!e d°yoIk »Slovenec« pa trdi, a sk°f nj bj] preprjčan> na koncu pa nJ a’ ‘rriel dekle za prepošte “2. raogla uganjati take slepa 1 r°^J le vendar le verjel, sla io mfUun,ik liberalnega časopl bi? te dni k . Eržen, ki je vosti na 5 mesece/T^' za.pravji>-»Slovenec« in Dravi ^ Tako piše ščenje za Kregarja Ai to zado* pozabi povedad, da je bil FC?ec* 'e »zaupik« nekoga drugegi en pre — Kakor slišimo, bo v flotenferajnski ples v Ljubljani bi šli Tržačani, Celjani ali Maribord na flotenferajnski ples, bi jim očitali, da so slabi Slovenci, češ naj bi raje Plesali za C. M. D. Rodoljubi v Ljub-uani pa mislijo, da jim ni treba na-r°dnosti — -in slovenska inteligenca zopet enkrat srečno v nemški laiii? Namesto tega plesa bi bil pač k° Ples za C. M. D. »TflmT PaPež in kardinali pa — gov Rimski papež in nje- proH ardinalski kolegij so nastopili morni?0^« p,esu* češ< da ]e ne‘ moški ” In skrajno.pohujŠljiv, ker se ln ženska baje preveč drug r«zega med pleSoni tiščita«. — Ko Pez rajše prijel za ušesa ljub- ljanskega knezoškota Toneta Bonaventuro, ki pohujšuje mlade ljudi s isto svojo rdečo brošuro »Ženinom in nevestam«, in tiste presite in pre-pite mlade fajmoštre in kaplane, ki pohujšujejo na prižnicah in v spovednicah mladino, da pametni in skrbni starši svoijh otrok že sploh v cer-cev več ne puste! Razboriti duhovni narede v cerkvi več pohujšanja kot deset novih plesov. Altroche Tango. To je še angelski ples proti plesu nekaterih duhovnov po — farovžih! Punktum! — Biseri klerikalnen stranke v Mostah. Sodomo in Gomoro so napovedali klerikalci vsem tistim, ki ne mdo uklonili svojega tilnika brezpogojno in se vdali klerikalcem. Tako so sklenili klerikalni mogotci kato-iške morale na čelu jim prosluli mo-ščanski župan. Oražem Joža je mislil, ko je prišel po milosti božji na županski tron, izgnati njemu neljube osebe iz občine. Ta nekronani kralj in nositelj krščanske morale se je spravil najprvo nad koruznike na Selu. S tem je hotel pokazati svojo r.ecmajano moč in veliko ljubezen do svojih pristašev. Ko je potem prišla Černetova afera, se je pokazala njegova moč v pravi luči. Fanatični klerikalec Karpe Franc je denunciral odličnega naprednjaka Černeta gostilničarja v Mostah, da se je ta izrazil, da Oražem slepari in molze občino. Temu fanatičnemu kmetu iz Most ni šlo v glavo, da bi bilo to res. Slo mu ni za osebo Oražma, ampak je hotel rešiti stranko h katerej pripada Oražem. Oražem je tožil, obravnava je pokazala, da je Oražem sleparil na drobno in debelo. Oražem in njegova edino katoliška S. L. S. je bila obsojena. To njegovo perilo se je pralo še pred deželnim sodiščem. No. In gospodje pri deželni sodniji so tudi to rekli, da je Oražem goljufal. Na to pa pride druga afera. Orehek in Wostner sta bila obsojena zaradi volilne sleparije. Oba sta strastna agitatorja S. L. S. Sedaj pa pride zopet na vrsto najbolj umazana Oražmijada, ki ji skoraj ni para. y Jrazem je zalezoval Bučarjevo ženo in s tem grešil zoper šesto' in deveto božjo zapoved. Ker se je njen mož Bučar zavzel za svojo ženo in razkrinkal katoliškega mogotca so deželni kristjani se zavzeli za Oražma in vrgli so Bučarja in njegovo družino v sredi zime brez sredstev na cesto samo za to, ker ni bila pokorna, in ker ni hotela grešiti zoper zapovedi božje. K temu se je v zadnjem času približal še Makovec Fr. Kot zvest pristaš edino katoliške S. L. S. je bil tudi čuk. Hodil je za procesijami in delal parado iz svojo ču-krasko uniformo, zraven pa kradel kakor sraka. Župniku Petriču pač ne koristi veliko, da je prišel z Najsvetejšim na volišče. Saj bodo šle za procesijo kmalu same srake. To so biseri S. L. S. v Mostah. — Moste. Deželni odbor je dal za šolo v Mostah podpore 1000 K. To je torej tista obljubljena podpora, ki so jo klerikaci pri zadnjih občinskih volitvah obljubovali. To je dar dr. Šušteršiča za častno članstvo občine Moste. Nam se le čudno zdi, da je deželni odbor dal za šolo podporo ob času, ko je moral Oražem plačati obresti od svojega dolga, ki znaša 91.411 K. Obresti od dolga znašajo po 6% 5484 K 66 v. na leto. Govori se, da bode Oražma vzela noč in da nikakor ne more več izjesti iz svojega obupnega položaja. Moščani se ne bodemo jokali za njim. — Selo pri Ljubljani. MoŠčan-ski župan Oražem se je nekoč izrazil, da mu liberalci odjemljejo kredit Oražmu bi mi boljše svetovali, ako si želi kredita. In sicer takole: Kadar kupuje poljske pridelke, naj jih tudi ob času plača, naj se ne pusti vedno tirjati, še lepše plačuje pri mesarjih meso ali pri peku kruh. Drugi odjemalci plačujejo navadno meseč-do, tega pri Oražmu ni. Na kruhu vedno nazaj zaostaje s plačilom, meseca novembra 1913 104 K, decembra 100 K in sedaj se zopet nabira za januar 1914. Ali bo treba zopet tirjati že za pretečena dva meseca? Potem pa hoče imeti še kredit. — Glas naših mater. Naša modra šolska uprava skrbi in se trudi šolski mladini v zdravstvenem oziru pomagati. — Preskrbela nam je šolske zdravnike, čuje se tudi da bo v higijeničnem oziru lep napredek, to- žal če se pusti za par korakov aPre)> Pridejo že črnuhi in jo potis-šim mfJi00 nazaJ- Komaj je bilo na-šokkth °,aJšano nekoliko glede rizeji zoriPt že h.oče3° fa- da bi v tel nede,Jske maše, PO “ SvTpP„ref,bali °,t0Ci Znano je, da ravno hčerpe^eit!lre' “ tercijalk najprej zaidejo ni m,at5r pota. ki so bile v otroški dobi vftlll s samo hinavsko pobožnostjo Pn zneje so taka dekleta delomržne in se preživljajo s »postranskimi zaslu žki«, Če so pa v boljših razmerah pa varajo svoje može, zapravljajo njihovo premoženje in dobro ime. Čemu ste tu šolski zdravniki? Vaša dolžnost bi bila varovati mladino pred tako abotnimi naredbami kakor so skupne nedeljske šolske maše. Matere spametujte se. Ne izpostavljajte svojih otrok boleznim. Mi trpimo z bolnim otrokom, žalujemo če nam ga smrt ugrabi, a duhovnik se smeje, ker ima pri tem zaslužek. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Kot odgovor na različne vesti, ki krožijo po mestu, o ustavi plač in odpustu dramskega osobja, izjavlja podpisana uprava, da so iste samo v toliko istinite, v kolikor je potrebno, da se zasigurajo domačemu ensem-blu gaže tudi za mesec marec t. 1.; le v tem slučaju, ako bo obisk slov. gledališča od strani občinstva v bodoče ostal tako nepovoljen in maloštevilen, kakor je bil v prvi polovici meseca januarja, bi se moralo Igralsko osobje skrčiti na prvotno število. Vodstvo slovenskega gledališča je, prizadevaje si po možnosti ustreči občinstvu, izpopolnilo dramsko osobje, kar je seveda imelo za posledico, da so gaže narasle od 1. nov. 1913 do 15. januarja 1914 za 1300 K mesečno, v kojih pokritje pa nikakor ne zadostujejo —• po odbitku sorazmernih visokih dnevnih stroškov — neznatni dohodki dramskih predstav in subvencija ljubljanske mestne občine. V pojasnilo repcrtoara: Sedanje deficite literarnih del »Tekme«, »Očeta«, »Sveta«, »Ljubimkanje« pokrili so proficiti: »Kinematografa«, »Revčka Andrejčka«,, »Brata Martina« in »Sladkostij rodbinskega življenja. Uprava mora tudi v bodoče gledati na to, da spravi v sklad blagajno in umetniške zahteve inteligentnega gledališkega občinstva, katero pa žal ni polnilo gledališča pri predstavah, ki so bile uprizorjene samo zanj, nič manj pa se mora ozirati tudi na želje in zahteve širše publike, kateri služi gledališče sicer le v zabavo, toda katera edina omogp-čuje upravi pokrivati mate‘rijelne deficite predstav, namenjenih za literarne kroge in inteligenco. Več o slov. gledališču koncem sezone. — Borštnik. — Na muogostransko zahtevo se ponovi v četrtek dne 22. januarja krasna Schflnherrjeva komedija v 3 dejanjih »Zemlja«. Igra je dosegla ob prvi uprizoritvi najlepši uspeh in nudila občinstvu največji umetniški užitek. V ulogl starega Kremena nastopi zopet g. Borštnik. Delo je umetniško dovršeno; o njegovi vsebini so obširno razpravljali in poročali vsi naši časopisi. — Gostovanje hrvatske opere v Ljubljani. Dne 27. t. m. se uprizori operetna noviteta »Poljska kri«, ki jo je uglasbil češki skladatelj Oskar N e d b a I. Glavne viojze pojo arospa Irma Polakova in gdč. Micika zli-čarjeva, g. Zv. Strmac, g. Al. Bini-čki in g. Arnošt Grund. Dne 28. t. m. pa se poje velika Verdijeva opera »Rigoletto« z g. Vuškovičem v naslovni vlogi, g. Lowczynskim kot vojvodo, ga. markizo de Strozzijevo kot Gildo, gdč. Valentijevo kot Mad-daleno in g. Lesičem kot Sparafucile. — Pripominjamo, da je »Poljsko kri« nakupilo za Ljubljano tukajšnje nemško gledališče, ki je predstavo za 27. t. m. dovolilo hrvatski operi na osebno posredovanje skladatelja O. Nedbala. — Oskar Nedbal; Poljska kri. Dne 27. t. m. se uprizori v Ljubljani prvič ta nova opereta, s katero je Čeh Nedbal porazil vse dunajske židovske operetne fabrikante. »Poljska kri« je »šlager« sezone, in Karlovo gledališče igra to opereto vsak dan že 3. mesece. Oskar Nedbal je pokazal, da je mogoče napisati tudi opereto umetniške cene. Dne 14. t. m. je bila premiera v Zagrebu. Dirigiral je avtor sam. Zlasti je pohvalil go. Irmo Polakovo, češ da Dunaj nima boljše subrete. Če ne ostane Nedbalova nova opereta osamljena, potem pomenja novo 6ro naše operete, ki nadaljuje nit dobre stare operete in jo bogati z modernimi elementi. »Poljska kri« se odlikuje z glasbo in z libretom Jako ugodno od plitke moderne plesne operete in se sme imenovati smerodajno za nove operetne komponiste. Tudi v »Poljski krvi« se pleše, a plesni moment je vedno smiselno uporabljen in nikdar le sad zadrege v nedostatku boljših idej. Ves sujet je okusen, nobel in duhovit, eleganten, tako da bi moglo tvoriti besedilo samo zase dobro veseloigro. Osk. Nedbal je napisal vse-skoz moderno glasbo, bogato duha in fine okusnosti, tako da se nikjer ne zatajuje njegova muzikalna teme-lijtost. Glasba ima močno slovanski, večinoma poljski (in češki!) značaj, je polna življenja od prvega takta do konca, nikdar ni dolgočasna in sentimentalna. Instrumentacija je zelo polifona in uporablja efektno vse instrumente in orkestrove dele. To ni mešanica nanizanih valčkov, polk in plesov, ampak muzikalno delo temeljito obdelanih motivov, ki se v različnih varijacijah prepletajo skozi vso opereto ter je enotna celota vlila v napet0 muzikalno formo.« Tako Piše »Agr. Tagblatt« (16. t. m.) - Slovenski sokolski koledar za leto 1914. se je v tiskarni zakasnil in izide prihodnji tedem Najpreje se ga razpošlje onim društvom, ki so ga naročila po statističnih polah, potem šele ostalim, ki so ga naročila po dopisnicah. Društva, ki ga doslej še niso naročila, opozarjamo, da se tiska sokolski koledar le v omejenem številu. Letošnji letnik bo vseboval lepo zbirko člankov izpod peresa priznanih sokolskih pisateljev; prinesel bo tudi več slik. Stane 1 K, s pošto 10 vinarjev več in se razpošilja le proti naprej^ vposlanemu znesku oziroma po poštnem povzetju. Naročila se naj pošiljajo na Vaditeljski zbor Sokola v Kranju. — Priporočljiv hišni gospodar je vsekakor neki posestnik, ki zahteva v najemni pogodbi sledeče: Ako stranka do 4. dneva v mesecu ne plača najemnine, izgubi s tem pravico do stanovanja in se mora takoj izseliti. Neka stranka je temu posestniku plačala stanarino 6. v mesecu. On pa je kljub temu zahteval, da mora takoj iz hiše. S to zahtevo je šel celo pred sodišče — toda taka zahteva se je tudi sodniku zdela ne-krščanska. Metati družino sredi zime na ulico, če za en dan zamudi s plačilom, to je vendar odveč. — Ljubljansko barje je bilo do zdaj močno zanemarjeno. Poznali so je gotovo krogi v Ljubljani le takrat, kadar jih je v to prisilila voda, suša ali pa — volitve. Zdaj so se pa naenkrat začeli žrtvovati zanje — milijone! In ti stotisoči in milijoni niso kar tako od muh! Osuševanje barja, ki bo trajalo vsega skup 6—7 let in požrlo 3—4 milijone in več sto-tisočev K, bo končano približno v treh letih, pred tremi leti pa se je pričelo. Za barje izdani milijoni morajo doseči svoj namen, inače so vrženi naravnost v vodo! Ali barje se mora tudi primerno kultivirati in Barja-nom treba priskočiti potem na pomoč. Na celem mestnem barjanskem ozemlju ste samo dve imena vredni cesti. Te se mora v bol ji stan d jati. Ker nima Barjan več šote, da bi jo rezal in vozil v Ljubljano in se s sku-pljenim denarjem živil, mu bo treba zemljo zboljšti, da ga bo ta preživela s tem, kr bo — na njej pridelal! Iz mesta ni ene do Ljubljanice speljane ceste, komunikacijska sredstva so torej razen Ižanske ceste od muh! Torej: ali naj se barjanski svet povzdigne, ali pa naj se — exkorporira. Tertium non datur! Punktum! — Če bo na Barji rasla sladkorna pesa. Če se akcija za pridelovanje sladkorne pese in kar je Ž njo v zvezi, posreči — in upanje je upravičeno da se posreči — potem se bo tudi svet na Barju porabil za to akcijo. Ali se bo vzel v najem ali pa odkupil in seveda — kultiviral. Letošnje poletje se prične na vsak način za naše Barje nekaka prerojeval-na doba. Ker se je svet, ki ga ima že več let poljedelsko ministerstvo pri črni vasi v najemu za kulturne poizkuse, in vrag, da se ne bi obnesel tam gori svet tudi za pridelovanje pese, če se ta svet primerno obdela in pognoji. Nekaj plasti zemlje je menda vendar še na njem! Brez nič je seveda nič! Če bo torej hotel Barjan delati, bo še lahko marsikaj zaslužil! — Društvo inženirjev v Ljubljani. Danes dne 20. t. m. zvečer sestanek v gostilni »Pri roži«. — Seja Umetniškega odseka »Matice Slovenske« bo v sredo, dne 21. jan. 1914 ob šesti uri zvečer v Matičinih prostorih (Kongresni trg 7). Predmet: Izdanje umetniškega zbornika. 1. Poročila Matičine uprave. 2. Ali naj obsega publikacija zgolj reprodukcije, ali pa naj bodo v njef tudi teksti. 3. Format in obseg publikcije. 4. Kolikobarvne naj bi bile reprodukcije? 5. Slučajnosti. — Na to sejo so vabljeni vsi upodabljajoči umetniki. — Plesni venček, ki se je vršil v nedeljo v »Hotel Ilirija«, je bil krasno obiskan. Jako lepa zabava je bila, pri četvorki je plesalo nad 40 parov. Zabava je trajala do belega dne. — Značajni socijalnl demokrat. Večkrat nanese mi slučaj, da se vračam ob 10—II uri ponoči skozi Kolodvorsko ulico proti domu. Razun gostiln, ki se tam nahajajo, počiva vse v božjem miru, edino v neki hiši svetijo električne žarnice, tako kakor v hotelu »Union«, kadar naši deželni kristjani na stroške drugih šampanjca pijejo. Ker imam bolj ženske oči, pobrlim pri vratih skozi steklo in ogledam dva uslužbenca, kako krvavi pot potita; prvi ubira na pisalni stroj, drugi pa rešuje različne akte. Ko sem vse to opazil, mislil sem: zares pridni ljudje. Zlodej pa ni tu tisti gospodar, ki nosi ob nedeljah in praznikih vedno rudeč nagelj? Lepo je biti soc. demokrat samo v besedah in v nageljnih, zraven pa pustiti, da drugi parajo. — Iz Most. Pred <1 v a,xnh'm sodiščem je bil vsled tatvine na 10 dni zapora obsojen Franc Makovec, pleskar na državnem kolodvoru. Da s« slavno občinstvo ne bo motilo ali mojo osebo sploh z njim pomotoma zamenjalo, izjavljam tem potom, da nisem v nikakoršni zvezi z zgoraj omenjenim. Spoštovanjem Josip Makovec, slikarski in pleskarski mojster, Moste pri Ljubljani. — Levo roko sl je zlomila. Find-eisen .Frančiška, 511etna vpokojena tobačna delavka, stanujoča na Tržaški cesti 38, se je te dni pred Tribu-čem na Viču izpodtaknila in si je zlomila levo roko. — Kolo mu šlo čez levo nogo, 42!etni Černe Jožef, postiljon. stanujoč v Igriški ulici 10 je padel te dni med službo na glavnem kolodvoru pod poštni voz; kolo mu je šlo čez levo nogo in ga znatno poškodovalo. — Izgubil je pretekli teden neki zlatarski vajenec dve zlati »pancer« vratni verižici. Kdor ju je našel, naj ju odda v uredništvu našega lista ali pa pri zlatarju Karlu Košaku v Krojaški ulici. — Izgubila se ie rujavo - usnjata denarnica od kavarne Zalaznik do Križevniške ulice. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda v uredništvu »Dneva*. — Tlralnica, velik kriminalni ro man v dveh dejanjih, je jako lepo izdelan in čeravno popolnoma moderen, vendar mistično navdahnjen igrokaz. Priredil in vprizoril je to dramo znani Franc Hofer. Krasni naravni posnetki. Še nikdar pokazane vizije, polno nikdar videne senzacije, povzdigujejo splošen učinek te drame, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še učinkovita, smeh vzbujajoča veseloigra v 2 delih »Dovršena kuharica!« Trsi Da je v nas Slovencih premalo podjetnega duha, to nam dokazuje že to, da ne čutimo potrebe, da bi se poprijeli takih obrti, ki nesejo sicer mnogo dobička, a so zelo redki pri nas. Čevljarjev, krojačev, žuidarjev, kovačev in cestnih pometačev je dosti med nami — samo pri tistih obrtih, kjer se služi z majhnim trudom dosti dobička, tam pogrešamo Slovence. Pisalo se je že o tem, da v Trstu, kjer je toliko tisoč Slovanov ni najti niti enega človeka, ki bi se zavzel za podjetje te vrste. V Skednju n. pr. so sami Slovenci, tamkajšnji kinematograf pa je v rokah Italijana. Da bi se pa to ne izplačalo, oz. da Slovenci ne zahajajo radi v kinematografe, tega menda nihče ne bo trdil. Najjasnejši dokaz nam nudi v tem oziru — kakor že omenjeno — Skedenj. Kdo obiskuje škedenjski italijanski kinematograf? Odgovori »Slovenci.« V Trstu se tudi nobena kinematografska predstava ne vrši, ne da bi pri njej ne bilo navzočih vse polno Slovencev. In kdo jim more to zabraniti? Nihče! Če ni slovenskega kinematografa, pa gredo v italijanskega. Italijanski kinematografarjl delajo prav lepe dobičke s svojimi kinematografi. Med temi dobički pa jo veliko slovenskega denarja. Tako podpiramo tujce, čeprav smo sami veliki reveži in bi denar, ki roma iz naših vrst v italijanski tabor, prav, lahko ostal med nami in nam koristil. Morda se bo komu neumno zdelo, da pišemo o kinematografih. Vsekakor pameten tak ne more biti. Pomislimo samo, da se Italijani in drugi narodi prav z veseljem lotevajo tega obrta, ker vedo, da jim to nese. To vidimo najbolj v Trstu, kjer je skoraj v vsaki ulici eden ali še več kinematografov. Kdo naj jih prešte-je? Pa so še druge obrti, pri katerih Slovenci nismo zadostno ali pa prav. nič zastopani. In to ni prav. Posnemajmo v tem tujerodce! Himna »Lege nazionale«. Italijansko šolsko društvo »Lega nazionale« bo imelo zanaprej svojo lastno himno. Zložil jo je R. Pitteri, uglasbil pa R. Leoncavallo. Godba se pridno vežba in te dni bo prvič nastopala v »Politeama Rosetti«. Namen Italijanov, ki ga hočejo doseči s svojo himno, je ta, da dobe čim več denarji za svojo šolsko družbo. Z himno bodo ljudstvo — ki je tako preveč navdušeno — še bolj navduševati, da bo še več darovalo. Pametni špekulanti! Občudovati se jih mora, tako delajo za svojo šolsko družbo. Ali naj jih za to sovražimo? Ne, ker s tem bi naši stvari nič ne koristili; pač pa si pridobimo zadoščenje najlažje, s tem, da delamo kakor mravlje in da neprestano premišljujemo o sredstvih, ki bi bila v stanu omogočiti, dl bi se Ciril - Metodova družba takof povzdignila, da bi lahko ustrezali potrebam Slovencev na šolskem polju. To bi bil proti narazrodovanja najtrši zid. 100.000 številk »Piccola«! »tl Piccolo« dela pri sedanjem tiskarskem gibanju, ko so ponehali z izhajanjem drugi listi velike kšefte. Kako* se sliši, ga gre sedaj okoli sio tisoč. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da se ga je že prej — torej pred tiskarskim gibanjem — razprodalo nad 60.000 Številk. Da je med tisočaki, ki Jih naštevamo, tudi veliko število slovenskih odjemalcev,. to se samo po sebi razume. Zato italijanski časopisi napredujejo, slovenski pa pešajo. »II Piccolo« je najbolj razširjen Italijanski list v Avstriji. V uredništvu sedi baje nad trideset urednikov, med temi štirje profesorji Jezika, ki imajo samo to nalogo, da gradivo jezikovno pregledajo. Poleg tega ima »11 Piccolo« nastavljenih velikansko poročevalcev. Kdaj bomo Slovenci tako daleč prijadrali? Ce bi ljudje či-tali in podpirali svoje časopisje, bi se to prav lahko zgodilo — saj nas je po številu vendar več nego avstrijskih Italijanov. — Naj še dodamo, da Je »Piccolo« po obliki velikanski list, ki stane samo 4 vin. številka; izhaja pa dvakrat na dan: zjutraj in zvečer. Vkljub temu pa, da Je velik in tako po ceni, dela z velikanskimi dobički. To vse — seveda — samo za to, ker Je tako močno razširjen. Naj ponovimo še enkrat: Kdaj bomo prišli Slovenci tako daleč? y~:' NEPOTREBEN POLOŽAJ. Dunaj, 19. januarja. V parlamentu se danes ni zgodila nobena iz-prememba položaja. Krščanski soci-alcl (in dr. Šušteršič seveda) vstra-jajo na svojem. Hočejo dodatek k kompromisnim predlogom. In to radi strahu, da ne bi Izgubili v m. volIL razredu na Dunaju večine in bi potem ne mogli tako lahko tlačiti ondo-tnih Čehov. (Dr. Šušteršič Jih seveda v tem stremljenju podpira.) Celi dan se Je neobvezno pogajalo na vseh straneh. Stranke so konferirale tudi s Sturgkhom, toda odločitev ni padla še v nobenem oziru. Stranke večine se še niso odločile glede »prosiulega« dodatka kristjanov, dodatka, ki ga utegnejo preklinjati še tisoči in tisoči revnega stanu; ker: če bodo poslanci delali komedije, tedaj Jim bodo gospodje iz gosposke zbornice pošteno plačali in bodo znižali neobdačeni znesek. (In dr. Šušteršič bo stal pred slovenskim narodom, ki le obiskoval Johanco, kakor največji junak, ki ima šahovske poteze v zakupu.) Češke opozicionalne stranke so danes zvečer sklenile, da vs trajajo pri dosedanji taktiki. Odločitev pride jutri. ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA. Dunaj, 19. januarja. Česko-nemška pogajanja, ki bi imela biti jutri otvorjena, se radi situacije parlamenta, prelože na soboto. Ravno tako so se morali deželni zbori radi tega preložiti. V ALBANIJI ZMEDE. Pariz, 19. Januarja. Iz Albanije se poroča, da se Avstro - Ogrska in Italija branita za sedaj še poslati čete v Albanijo. Mednarodna komisija namerava odrediti pohod 500 mož mednarodne garnlzicije v Skadru od V Brindlzu čakate dve vojni la-diji, da posežete v albanske homa-tije, kakor hitro bo treba. Pariz, 19. januarja. Položaj v Albaniji se vedno bolj nepovoijno presoja. Položaj se Je poslabšal ne le v Valonl, temveč v celi Albaniji. Nasprotja med Izmailom Kemalom In mednarodno kontrolno komisijo so vedno ostrejša. Komisija na njegovo pomoč ne more računati. Esad paša vodi vojno in politiko, ki JI nihče ne ▼e pravega namena. PROTI ESADU. Dunaj, 19. januarja. Esad paša Ima očivldno namen podvreči svojemu vplivu vsaj večji del Albanije, samo tako se dajo razlagati razna njegova dejanja, ki kričeče nasprotujejo njegovemu zatrjevanju, da Je popolnoma na strani princu Wiedu. Sicer n| dokazano, da bl stal Esad paša v kaki zvezi z načrti Izet- paše in tudi to ni verjetno, da bl se sam hotel proglasiti za vladarja, ampak on hoče postati tako močan, da bi bil novi knez samo marljoneta v njegovih rokah in zato napada In preganja svoje nasprotnike. Svoj namen bl Esad paša tem lažje dosegel, ker Je musliman In ker |e v celi srednji Albaniji najpremož-nejšl človek. Ker pa ni v interesu nove albanske države, da dobi en sam •slavohlepen mož skoraj vso oblast v roke (To Je pa v interesu Albanije, da dobi vso oblast v roke tuji princi Qp. ur.), bo morala Evropa (oz. Avstrija in Italija. Op. ur.) nastopiti proti njemu na ta ali na oni način, da se knezu olajša položaj. (To pa tol Princ Wied nikdar ne bo imel lahkega položaja v Albaniji. Op. ur.) BOLGARIJA PRED NOVIMI TEŽAVAMI. Sofija, 19. januarja. Nove volitve se bodo vršile v znamenju naj-hujšega nasilstva, ker vsa znamenja kažejo, da Je dal kralj Radoslavov-Uevemu kabinetu popolnoma proste roke, da vporabi vsa dopustna in ne- \ dopustna sredstva, samo da pri vo- ) lltvah dobi večino. Volitve so nalašč j razpisane še le na začetek aprila, da bi mogla vlada Izvršiti vse priprave, posebno da bi v novih krajih, kjer Je prebivalstvo po večini turško, z raznimi represalijami preparirala, da bi volilo njene kandidate. Z ene strani vladno nasilje, z druge pa skoraj revolucionarno gibanje po de*"1l, ki je tem močnejše, čem večja so vladna nasltja. Bolgarska gre težkim časom nasproti in danes je še težko reči, kako vse to konca, posebno, ker vlada tudi v armadi popolno raztrojstvo. :: Kako se pljučne bolezni, dnšljivi n kašelj in naduho popolnoma ozdravi, izveste brezplačno, ako pošljete znamko in kuverto za odgovor na gospo Krysek Wrschow1tz pri Pragi, Češko. Krepkega dečka iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme tvrdka JOSIP ERRATH v Mokronogu, Dolenjsko. Carlo Marcuzzi Trst, via S. Lazzaro 12. Delavnica kirurgi čnfh instrumentov, ortope-dlinlh aparatov, pr*, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine. F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Belvedere št 1 (prihod iz ulice Mlramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Odgovorni urednik Radivo. Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oc}a&i. u 5 Beseda 6 vlnarlev. Nalmanjšl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserenti v znamkah. Zaključek matih oglasov ob 6. nrl zvečer. Išče se gospodična, zmožna strojepisja, nemške stenografije in v prestavljanju iz nemškega na slovensko. za Trst. Plača po dogovoru. Stalno mesto. Ponudbe na »Prvo anončno Disarno«. 1463-1 Edina primorska tovarna dvokoles *Tribuna“ Oorica, Tržaška ulica št. 2(1, prej pivovar. Oorjnp. Velika eksportna saloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. F. Gorica, Htolaa ulica štev. S—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer. Vašo nevesto