Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 14 s n n n - »i
n n n n 3 „
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno nnanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija i a Starem trgu h. št. 16
P? n t fPit Hn
V l/ H N H
UllU 1 UllLU»
Politifiea lisi za slovenski iiaroi
Po pošti	prejeman velja:
Za eelo leto	, . 10 gl. — Ur.
za pol leta	, . o .. — .,
«a četrt leta	. .	SO ,,
V administraciji veha' Za celo leto . . 8 (fl. iO trfl za pol leta . . 4 „ 20"*,, ? za četrt leta . . 'J „ 10 „ *
V Ljubljani na dom poJili velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je ua Bregu m sna štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in »i«'r v torek, četrtek in soboto.
Hoj na jugu pa Rusija.
Preden so Srbi pričeli vojsko s Turkom, strašili so jih od vseh strani, v kako nevarnost da se podajo, iu nekteri listi so še posebno povdarjali, da jim tudi Rusija, na ktero so se najbolj zanašali, odsvetuje vojsko. Zdaj pa je čedalje očitnejše, da je Rusija na videz vojsko zadrževala, na skrivnem pa jo pospeševala. Z ruskim denarjem so se delale priprave za vojsko, ruskih častnikov stopilo je mnogo v vojno srbsko, ruski generalni konzul Jon in podal se je k vojni črnogorski; ruski listi Srbom dajejo pogum in j<m obetajo rusko pomoč, če bi sami Turka nc mogli premagati. ,,Petersburgskija Včdomosti" pretresajo vprašanje, kako politiko bo imela Ruska v srbsko-turški vojski, in odgovarjajo: „Vsakdo ve, da Ruska, ki je največa slovanska država, na ktero se ozira ves slovanski svet, in od ktere pod turškim jarmom zdihajoči bratje pričakujejo pomoč, ja rešenje, ne sme in ne more mirno gledati blagega boja za svobodo Bosnijakov, Hercegovincev, Srbov in Črnogorcev. Če se je Nemcem 1. 1864 zdelo prav vsled pravila narodnosti napasti Dansko, da bi osvobodili „zatirane brate", če se je Nemcem, pravimo, zdelo prav pričeti jako nepravično vojsko, v kteri sta zedinjeni Prusija in Avstrija z drugimi udi ranje nemške zaveze premagale malo in slabotno Dansko, sme si pač tudi Ruska, mislimo, prisvojiti pravico v iztočnem vprašanju govoriti prvo in zadnjo besedo, in to tem bolj, ker stan slovanske raje pod aziaško vlado turško ni v čisto nobeni primeri s stanom Nemcev v Šlez-vik-Holsteinu pod vlado dansko. Državna vredba
polabskih prebivalcev, če bi bila še tako ne-strpljiva, bila je v primeri z aziaško trinoško vredbo turško prav nedolžna, in če je Pruska vkljub temu mislila imeti pravico Danski polabskih pokrajin ne le vzeti, ampak jih celo brez najmanjšega ugovora ali dejanskega nasprotovanja evropejskih držav s svojimi deželami zediniti, se moramo nehote vprašati: Zakaj bi ravno tista Evropa Ruski hotela braniti zmaterijalno podporo vdeležiti se boja za svobodo svojih plemenskih bratov, zlasti ker Ruska ravna samo iz bratovske ljubezni, ne pa, da bi sama kaj dosegla. Zakaj bi nemški pregovor: „Kar je enemu prav, je drugemu primerno" ne veljal tudi pri južnih Slovanih? Zakaj je Angleška, ravno tista Angleška, ki je pri osvobodenju polabskih kronovin mirno gledala, takoj zagnala strašanski hrup in jela delati priprave za vojsko, ko se je začelo govoriti o Turčiji? Od kod to, da bi Štezvik-Hol-steinci bolj zaslužili simpatije olikanega sveta, kakor pa raja? Ne dvomimo tedaj, da Ruska bode svojim pravicam veljavo pridobila."
Da Rusija Srbov v boju s Turčinom nikakor ne bode zapustila, priča tudi neka adresa slovanskega odbora v Moskvi do generala Černajeva, kteremu med drugim piše: „Mi ti bomo vse pošiljali, denar, orožje, prostovoljce in če ti vojua sreča ne bo mila, bomo tebi in jugoslovanskim bratom iz Ruske obeh delov sveta železno svojo roko podali." Zauašaje se na to pomoč je general Černajev v svojem nedavno razglašenem oklicu do vojne srbske brez ovinkov rekel: „Srbska se je vzdignila zgolj za sveto reč slovansko, in če sama te naloge ne bo mogla rešiti, ji bo dragi bratovski narod ruski hitel na pomoč."
Če tedaj Avstrija po vsej sili noče biti slepa, se mora zdaj prepričati, v kako čudni zlogi je njena politika s politiko rusko glede zadev na Turškem. Nemčurski in madjarski listi so ji nedavno priporočali zvezo z Angleži, a če se Angleška usti, da ohranitev Turčije je za njo važna, le nečimurnost in nevošljivost iz nje govori. S Turčijo bi pač padel vpliv, ki ga je dozdaj v Carigradu imela, bistvene zgube pa bi Angleška ne imela nobene. Razvoj zadev turških za nobeno državo nima politične važnosti razun za Avstrijo in Rusijo. „Avstrija, izvrstno omenja „Germania", bi bila svoje jako važne koristi, ki se ne dajo tajiti, varovala primeroma z majhn'mi žrtvami pa skoro gotovo s sijajnimi nasledki, če bi ne bila njena vlada namesto avstrijske uganjala madjarske politike in željam madjarske manjšine žrtvovala pravičnih zahtev slovanskih pod-ložnikov svojih. Nalogo njeno na iztoku kazala je Avstriji narodnost največega dela prebivalcev njenih in pa katoliška cerkev. Slo-van-ke kristjane unkraj Donave oprostiti turškega jarma in jih zopet nazaj pripeljati v naročje sv. rimsko-katoliške cerkve, bi bilo Avstriji pridobilo obilno plačilo. Države, ki bi se bile osnovale v sedanji Turčiji, bi bile tudi na vnanje silno pomnožile njeno moč, in vsled dela pri osvobodenji bi bila država morda tudi notranje ozdravela. Da je Avstrija to lepo nalogo zavrgla in Slovane turške prepustila razkolniški Rusiji, j e m o r d a n j e n a n a j v e č a politična pregreha. Grenki sad te napačne politike tudi že zori. Vstajniki v njej vidijo svojega zoprnika, nezadovoljnost Slovanov v domačih deželah raste in vpliv njeni na manjše drža-
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega Btoletja.)
Spisal Alojzij Luko v i č.
(Dalje.)
„A poslušaj dalje. Videča, da Honorija nobene pomoči več ne potrebuje, hitim, hitim po stranskih ulicah; angelj božji čuval je nad menoj, dospem v pomorski del mesta. A kaka gnječa je bila tam! Vse je hitelo proti bregu, med tem, ko je na zapadu in severu še razsajal bojni hrup. Tečem dalje, dospem do Amfore, hitim prek obale morja. Vstopim v vašo hišo. Vse prazno, vse odprto. Na tleh najdem strežaja, dobil je vdarec po glavi, a ni bil smrtno ranjen, le omoten je ležal. Težko jecljaje razloži mi položaj. Okrepčam ga, in revež skrije se med domačo ropotijo. Naglo tečem na vrt, in tu vidim, kako Hunci Digno podč. Sledim jim pozorno, konečno vidim, kako se strmoglavi žena s strehe vaše palače v peneče se morje tik izliva Nadiže. Da je bila Digna, spoznala sem po postavi, ker žarek lune, ki je predrl oblak, pokazal mi je njeno podobo.
| Dovršeno je, mislim si in napotim se zopet v gozd, Stisnem se v skriven kraj, dokler llunci ne odidejo. A kje je Evdora? Tečem naglo proti bregu, daleč ne more biti, si mislim. Ko dospem na breg, komaj dva dobra streljaja zapazim čoln, v njem leži Evdora, mož na strani vesla z vso močjo. Videti je bilo, da je pošten Rimljan. Dobro sem opazovala obnašanje, pa pozdevalo se mi je, da ima za-njo posebuo skrb. Srečen pot! si mislim, dana obljuba me drugam kliče. Ranjeni strežaj mi je povedal, da si se ti pri zapadnih vratih bojeval. Vrnivša se v pazuo hišo, srečam druzega strežaja, ta mi dč, da ima konje pripravljene na skritem kraju, da mu je to Digna naročila, ko se je v boj podal. Nadalje mi še poyč, da si v boju padel. Vsi trije se v nočni tmini podamo tje, iščemo tvoje truplo; po dolgem iskanji najdemo te, a ne mrtvega, am pak živega. V nezavesti te odnesemo na konja, in naglo kot blisk vpihamo jo v tč gore."
Milo žalovaje posluša Marij to.
„Marij", de nadalje Kolumba, „ves slaboten si, odpočiti se moraš, dolga je bila bolezen, dolgo si bledel, ne vede, kaj govoriš. Sedaj je
jprestano. Tu smo varni. Kdo bode sem zašel v našo dolinico? Hunci gotovo ne, ker dobro vedo, da so ubogo deželo do kosti oglodali. Le Bogu se imajo zahvaliti, da so bili ubogi ljudje vstani živad spraviti v goste šume. Kdo bi jih bil sedaj preredil? Radi z nami delč sedaj svoje uboštvo."
„Vem, dobro vem to, a zahvaliti se moramo za to gostoljubnost le tebi, ker vsled tvoje pobožnosti uživaš pri njih veliko zaupanje, vem, da je vsled tvojih besed in tvojega izgleda veliko njih zapustilo poganske svoje zmote ter so se pokristijanili. Ena sama taka zmaga je krasnejša nego sto lovorikovih vencev, ki se tržejo na bojnem polji, kajti ti vzrastö le iz mlakuž krvi, razcvetajo se le vsled stiske in reve, na njih ni druzega nego spomin na razbita telesa, posmojene vasf, vni-čena mesta."
„Lepo, lepo je res delovati v vinogradu Gospodovem, a vendar ko burja preneha in si ti v varnosti, koj zapustim te kraje; v Milanu bivajo moje sestre, in če je božja volja, tam bom končala svoje življenje."
„Oj da bi koj prišel dan, da bi mogel po-
vice podonavske je čisto zginil. Kako se boj vse še le spreobrnilo, če se na Bosporu in Balkanu vstanove nove države? Ker nad tem nihče več ne dvomi, da je staremu gospodarstvu turškemu odklenkalo. Če bi tudi v sedanjem boju Turki zmagali, vendar lluska in druga Evropa zarad evropejskega miru dosedanjega v Carigradu priljubljenega vladanja nebo več trpela; po sili bo izpeljala politično ravnopravnost kristijanov s Turki in s tem turški nadvladi konec storila. Avstrija pa ima potem nasprotnika na južno-iztočni strani, kjer bi bila lahko imela mogočnega zaveznika."
Jugoslovansko bojišč«.
Najvažnejša novica, ki je te dni došla iz jugoslovanske vojske, je ta, da so Črnogorci 10. t. m. po tridnevnem hudem boju pod po-veljništvom kneza samega z naskokom vzeli mesto Gač k o, kjer je Muktar paša navadno zbiral svojo vojsko, s ktero je hotel prodreti v Nikšiče. Dvakrat so hrabri Črnogorci Turke nagovorili, da naj se udajo, pa zastonj, naposled so mesto vzeli s silo. Na obeh straneh padlo je neki veliko ljudi. Dolina dužanska je sedaj Turkov očiščena, razun trdnjave N i kši č e v, ktero pa Črnogorci in ustajniki oblegajo.
O vojni ibarski se iz Beligrada poroča, da Dučič je v soboto prijel Turke in jim vzel dve šanci. Ravno jim je hotel vzeti še tretjo, ko Turki dobe zdatno pomoč. Vsled tega se je moral Dučič umakniti in sovražniku zopet prepustiti eno šanco. Zdaj stoji Dučič pri Novem varošu, A n t i č pa oblega Novi P a z a r. Kapitan Ilič je pri Jarinju Turkom vzel šanco in mnogo živine in druzega blaga. Potem se je obrnil proti Mitrovici, da bi Turkom zaprl cesto proti Solunu. Dunajski „Tages-presse" se iz Zemuna telegrafuje, da se mu pa to ni posrečilo, ampak da je bil od Turkov premagan in nazaj vržen. General Zach je hotel ob Sienici prodreti v Bjelopolje, potem pa skoz kruhaviško planino priti do vojne črnogorske in z njo se zediniti. Po poročilih turških je bil od Turkov premagan; poročila srbska pa trdijo, da to ni res. Neki tele-legram iz Beligrada celo poroča, da so generalu Zachu vzeli poveljuištvo vojne ibarske, ktero prevzame vojui minister N i k o 1 i č sam, pa tudi ta novica je menda čisto izmišljena.
V Carigrdu si na vso moč prizadevajo d* bi bila vojska kmalo končana. Zato nepre-
nehoma pošiljajo nove vojake ua bojišče. Tudi j med Čerkesi in Albanci nabirajo prostovoljce. Če rkeski bivši policijski minister A bdi paša je imenovan za poveljnika vseh nerednih čet in je te dni odšel v Bar ter seboj vzel 15.000 pušk in 20.000 bodal. Sultan je pomi-lostil celo vse iiudodelnike, da bi ž njimi pomnožil število svojih vojakov, kterih bo imel skoro do 250.000, več kakor dvakrat toliko kakor Srbija in Črnagora. Boriteljev bi tedaj Turkom ne manjkalo, a manjka jim druge za vojskovanje silno potrebne reči — denarja. Kase so prazne in posoditi jim noče nihče. Ker je moralo vse na vojsko, nihče ne obdeluje polja, ki prazno in pusto stoji. Da bi dobili vsaj nekaj denarjev, zahtevajo od podložnikov prostovoljne darove; kdor pa pozna Turka, ve, da ti darovi niso prostovoljni, ampak zelo prisiljeni, ker Turek pri podložnikih svojih poišče zadnji bor in si ga vzame sam, če ga mu posestnik dobrovoljuo ne da.
Tudi si vlada na vso moč prizadeva potolažiti Grke, med kterimi je začelo hudo vreti. Grki pravijo, da hočejo ostati mirni in vladi ne delati nobenih zadreg, a vlada naj sprejme nasvete, ki so jih nedavno stavili kristijani na Kandiji, ktere je pa vlada tedaj zavrgla, češ, da so pretirani. Jih bode li zdaj sprejela ali ne, se še ne vč.
Pa ne samo Grki, tudi drugi narodi Turkom delajo zadrege. Nedavno se je iz Carigrada poročalo, da se je 1500 katoliških Miriditov vzdignilo zoper Črnogorce. Pa to je izmišljeno. Glavarji 7 miridiških rodov so se l. t. m. na nekem griču v okraju Kučev Nedvekalovičev zbrali k posvetovanji in so sklenili, da se katoliški Miriditi, kterih okoli 13.000 nosi orožje, vsi vzdignejo in vdelcže boja za svobodo naroda svojega. Črnogorci so jim obljubili popolno neodvisnost in če zma gajo, bode nek miridiški princ, ki je v Cetinju tovariš in adjutant princa Danila, oklican za kneza svobodnih miridiških rodov. Da se ob-orože, poslali so jim iz Cetinja 10.000 cekinov. Tudi Arnavti med Moravo in Kosovem po ljem so že nekaj let sem s Turki v vednem prepiru. Brezozirnost uradnikov turških, naselitev rodbin čerkeskih, preganjanje domačih glavarjev itd. zadušilo je pri njih vnemo za vlado turško iu že od srbskega kneza Mihaela, kterega so jako čislali, so pričakovali, da bode pregnal Turke.
Pa tudi Turki med seboj niso edini; v notranji Bosni se hočejo nekteri bojevati zoper Srbe, nekteri pa zahtevajo, da naj se oklenejo Milana Obrenoviča IV. Že pod knezom Mihaelom je vlada srbska z bosenskimi begi to obravnavala in kaže se, da te obravnave niso bile brez vsega vspeha. Previdnejši Turki sami spoznajo, da tako, kakor je bilo na Turškem doslej, dalje več ne more biti.
Najbolj važen in odločiven za srbsko-turško vojsko pa je vstanek bulgarski, ki pa je žalibog požrl že okoli 60.000 ljudi I Vstajnikov je tam brez števila, a manjka jim orožja, ker so jim ga Turki pobrali. Pomanjkanje to je tako veliko, da so Turki v mestu Plevenu pri preiskavanju našli samo 35 pušk. Dobro vedevši, da vstajniki so njihovi najboljši zavezniki, prizadevajo si Srbi Bulgare preskrbeti potrebnim orožjem. Tudi Turki sprevidijo nevarnost, ki jim žuga od vstajnikov, in ker se ne morejo znositi nad možaki, maščujejo se nad mirnimi prebivalci bulgarskimi. Kako razsajajo v Plovdivu, povedali smo že zadnjič; pa prav enako se godi tudi Bulgarom v Ma-cedoniji. Čerkeski vojaki in mohamedauski cigani se vlačijo okoli ter ropajo, more in požigajo, da se Bogu usmili. Najrodovitnejši kraji postali so puščavam enaki. Pač mora tedaj vsako občutljivo srce želeti, da bi groznega boja bilo kmalo konec in da bi kristi-janskim prebivalcem na Turškem že skoro zasijalo boljše solnce in tudi zanje napočila doba, ko jim bode dovoljeno mirno obdelovati svoje polje in zadovoljnim vživati zaslužek svojih rok, kar jim Bog pomozi!
Iz Turn-Severina se „Tagpr." 9. t. m. telegrafuje, da so Turki generala Černajeva pri Piro tu prijeli od dveh strani in ga premagali. Skušal jo pri Guljanu iti nazaj na Srbsko, pa ni mogel. Potem je napadel vtrjene griče na zahodu, da bi prodrl čez mejo. Enemu delu vojne njegove se je to posrečilo, ki je pri Leskovcu prišel čez mejo, en del pa je bil od Turkov deloma vničen, deloma vjet. Černa-jev sam, pravijo eni, je smrtno ranjen in vjet, eni pa trdijo, da je srečno prišel čez mejo. Vojna njegova pa, ki je štela okoli 10.000 mož, je čisto vničena. „N. W. Tagblatt" piše, da to pač žele Madjari, da pa dopisniki raznih listov, ki žive v Srbiji, o tem nič ne vedo; istina je marveč, da so Srbi vzeli Turkom Mali Zvornik in ves vidimski okraj. Da „turški listi"
iskati svojo Evdoro! Pa menda dolgo ne osta-| nem tu, stranska rana me več ne boli, le malo slabosti še čutim po celem životu."
„Oj da bi vedel, moj ljubi Marij, kak si bil, kako si bledel: boj, Honorija, Evdora, Menapij, Atila so bile . .
„Molči, molči o tem trinogu. Toda, ker si ravno ga omenila, povedi, kod se klati ta krvolok, ta spaka, ta satan iz samega pekla! Bog, odpusti mi, če grešno govorim!"
„Tam doli po Italiji, dejö, še vedno divja ropaje in požigaje. Dva dni mudil se je v Ogleju, poropal je, kar je bilo dragocenega, živež je pobral, le malo ga je bilo, ker Oglej-čani so zarad dolge oblege skoro vse povžili. Nevolja zgrabi kralja, in tretji dan, hajdi, vzdigne se nad Itatijo, tje doli po planjavi jo vdere, s seboj tiraje vjeto ženstvo. Ostale vjet-nike pa pokolje- Kje je sedaj, prav ne vem A znano mi je, da krasna mesta Padova iu Verona, Bergamo, Milan in Pavija so že ob čutila ostrost njegovega meča. Vse je pople njeno, vse razdjano. A glej, tam gor stopa zvesti strežaj, kterega sem poslala na grajski otok, da pozve o Evdori."
Vspne se Marij, hiteti mu hoče naproti, a Kolumba ga zadrži.
„Kaj prineseš dobrega, zvesti tovariš?" nagovori ga Kolumba.
„O dobrega malo, malo v teh časih. Nad mesec dni nisem Ogleja videl, in ah! kaka sprememba!"
„In Evdora?" vtakne se Marij.
„Evdora .. ."
„Od kraja povej", de smehljaje se Kolumba.
„Evdora živi na grajskem otoku".
„Dobro tedaj ..." obveseli se Marij.
„Kaka sprememba je v Ogleju! Vse skoro je posuto in posmojeno. Stari korintiški stebri, ki so kinčali naša stebrišča, leže razvaljeni; palače so brez streh, najlepše stavbe po tleh. In kak smrad je tam; vse smrdi po požaru, gnjilih in na pol spečenih truplih. Zidovje je skoro do cela razrušeno. Plakaje lazijo Oglej-čaui okrog, po hišah iskajc ostanke svojih ljubih. Žene in otroci so s prvega dohajali dan za dnevom na ladijah, prevračali so trupla, da bi se zagotovili, je li oče mrtev, je li so-
prog padel. To so bili prizori, dejö, ko so s početka izpod grobelj izkopavali ranjence, lakote onemogle. Mnogo, mnogo tisuč jih je prišlo na dan, o kterih so menili, da jih nikdar več ne bodo videli. Poskrili so se v podzemskih hramih, mnogo jih je tičalo cele tri dolge dneve v mestnih podzemskih prekopih, ki služijo mestu za odtok nesnage. Bolj so bili podobni strahovom z unega sveta, nego človeškim bitjem. Sreča, da je Atila tako naglo odšel. Mnogo druzih je še razkropljenih po okolici, mnogo jih je bežalo ponoči v kraške gozdove in tukajšnje gore, in sedaj zbirajo se okoli mesta, pa ne čute se varne, dokler šiba božja v Italiji divja, beže skoro vsi dalje na lagune. Res vso čast ladijam, in brodarjem sploh. Skazali so se res prave kristijane. Neprestano so brodarili, neprestano zadnje dni odvažali narod na otoke. Edino tako je bilo mogoče, da se jih je toliko rešilo. Le malo žensk je prišlo Iluncem v roke. Vse lagune od Istre do iztoka velike reke Pada so polne vbežnikov."
(Dalje sledi.)
tendencijozno poročajo o dogodkih na jugoslovanskem bojišču, smo že večkrat omenili, pa naj povemo še to: „N. fr. Presse" od 10. t. m. je imela telegram, da v Belgradu je vse poparjeno, in da ljudstvo „Rusa" Černajeva in ,,Čehau Zacha dolži izdaje. Nekaj vrstic naprej pa je stal telegram, da v Belgradu je zarad zmage srbske veliko navdušenje. Naša ljubeznjiva „Laib. Ztng." je prvi telegram sprejela, druzega pa ne.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. julija.
Avstrijske dežele.
O shodu v Zakopih piše uradni „Fremdenblatt", da glavna misel obeh vladarjev je bila ta, da se v sedanjih dejanskih okoliščinah ne utikata v turške zadeve. Če se te okoliščine spremenč, se boste vladi na novo dogovorili. — Češki listi poročajo, da sta se cesarju v Aussigu poklonila tudi poslanca Wolf rum in Rus ter izrekla željo, da bi se mir ohranil. Cesar so jima neki odgovorili: „Sam ne morem nič storiti, sicer pa se zadovoljen vračam domov in zamorem gospode potolažiti."
Hrvatski deputaciji so cesar odgovorili: „Veseli me slišati, da so mi Graničarji zvesti in sem prepričan, da bodo zlasti v teh težavnih okoliščinah in tudi v prihodnje meni in državi ohranili zvestobo. Gledč železnice graničarske sem prepričan, da je potrebno jo izdelati ne samo glede na korist Granice, ampak cele države. Dozdaj bilo je dosti ovir, pa skušal bom in želja moja je, da se z delom kmalo prične, kakor bodo dopuščevale sedanje okoliščine. Skrbel bom, da moji vrli Graničarji in Hrvatska ne bosta na škodi." — Vojaštvo ob meji srbski in turški se pomnožuje; 20. kompanija ženijskega regimenta v Kremsu je dobila povelje odriniti v Slavonijo. Dalje je iz Oseka odšel na mejo 1. batalijon peš-polka včlikega kneza Aleksija št. 39, iz Petrovaradina pa peš-polk velikega kneza Aleksandra carje-viča št. 61.
Iz Dalmacije se telegrafira ,,Pressi", da avstrijska vlada odslej ne bo več puščala turških ladij z vojaki in vojno robo do Kleka Kiek je važen ključ, do Hercegovine najkrajša pot, po kteri so Turki dozdaj posadke v Her cegovini z vsem preskrbovali. Prepoved ta jih bo hudo zadela. Po tem takem tedaj Avstiija res več ne misli podpirati Turkov. Morda je to vesel nasledek shoda v Zakopih.
Vnanje države.
Mrliška vlada je podonavski parobrod-ski družbi uradno naznanila, da bi ji bilo ljubše, če bi na ladijah svojih razpela avstrijsko zastavo, ne pa madjarske.
Turki so za svojo sveto reč po poročilu dunajskih listov pridobili tudi — cigane. Tedaj bomo imeli novo tripelalianco, šaljivo omenja „Politik": Madjare-Turke-cigane.
Španjska zbornica je s 117 glasovi zavrgla predlog, da naj se Navara glede davkov izvzame, z drugo besedo, da naj se stare -pravice njene (fueros) pripoznajo.
Iz Amerike. Kako katoličanstvo tam napreduje, razvidno je iz tega, da je bilo Pensilvaniji 1. 1830 komaj 35.000 katoličanov s 15 duhovniki, sedaj pa jih je 525.000 s škofi in 528 duhovniki. V Filadelfiji, kjer stanuje nadškof, je 45 cerkev in 45 kapel, 2 vstava, 11 nunskih samostanov in 31 katoliških šol.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. julija.
(O zadevah banke „Slovenije") Mi smo že objavili oklic upravnega odbora banke „Slovenije", po kterem ima izvanredni občni zbor njenih delničarjev biti 3. dan prihodnjega meseca avgusta. Ker je ta zbor velike važnosti
—	pišejo zadnje „Novice" o tej reči prav dobro — ker bode odločil prihodnjo osodo banke „Slovenije", zato pač ni treba še posebno opominjati delničarjev, da se gotovo udeležijo tega zborovanja. Al na to se nam vendar treba zdi opozoriti one delničarje, ki niso že zadnji pot bankinemu vodstvu izročili svojih delnic, po kterih še le pravico glasovanja v zboru imajo, da jih ne zamude vložiti do 28. t. m. — Iz razglasa bankinega vodstva je pa dalje 1) razvidno, da upravni odbor bode stavil predlog za novo vplačanje po 90 gld. na vsako akcijo,
—	da 2) sicer tudi v zadnjem občnem zboru izvoljeni zaupni odbor je med svoje alternativne predloge privzel predlog novega dopla-čauja; al ta predlog kaže le konečno dolžnost delničarjev po bankinih pravilih, a nikakor ni nasvet, da bi se sprejel predlog upravnega bankinega odbora; on je le kažipot za sprejem enega izmed treh v 2. predlogu zaupnih mož navedenih nasvetov. Lahko bode delničarjem se prijeti pravega nasveta, ko bodo iz poročila zaupnega odbora slišali stan premoženja bankinega. Mi smo zvedeli od tega odbora, ki je bilanco „Slovenije" od 31. decembra 1875. leta v pretres vzel, da „aktiva" banke po njegovi cenitvi znašajo okoli 107.000 gold, „pasiva" pa 83.000 gld., tako, da le okoli 24.000 gld. pravega premoženja ostane. Ako se pomisli, da na delnice je bilo 327.500 gold. gotovega denarja vplačano, je žalibog preočitno, koliko zgube je banka imela, če tudi se stroški organizacije
kakimi 40.000 gld. v poštev vnamejo. „Dva krat smo naši ljubi nevesti banki „Sloveniji", ko se je možila, dote dali, v drugič sicer neradi, a vendar smo jej dali, nadjaje se, da bode dobro gospodarila" — piše nek domoljubni delničar — v tretje jej je radovoljno ne damo uič več, sicer pridemo mi ž njo vred na kant." Mi smo iskreno podpirali domačo banko in zagovarjali tudi še drugo doplačanje; al po dose danj'h britkih skušnjah ne morejo delničarji več pričakovati tako ugodnega vspeha, da bi radovoljni še nesli v banko za vsako akcijo po 90 gld. — Zato naj bi se izmed nasvetov zaupnega odbora izbral tisti, ki je najbolj koristen in časten za banko in za nas: ali da se banka „Slovenija" proda (kakemu konsorciju delničarjev, ktere še zmirom uavdaja zaupanje dalje eksistence njene) ali pa da se stopi (fu-zionira) s kako drugo banko (banko „Slavijo": to bi najugodneje bilo na obojno strau). Na to ali uno delajmo, da se domači zavod, od domačih in tujih že dosti obrekovan reši zadnjih nadlog. Na to delajmo delničarji in pa ves upravni odbor „viribus unitis." — To poročilo smo sprejeli iz „Novic", ker nam je prav iz srca pisan, in upamo, da vstrežemo s tem bralcem in delničarjem banke „Slovenije."
(Iz seje deželnega odbora 8. julija.) V službo nadpaznika v prisilni delavnici je bil sprejet sedanji 2. nadpaznik Ant. Štrukelj. —Deželni odbor je pritrdil predlogu kranjske kmetijske družbe, da se vdeleže kranjski vinorejci in deželna sadje- iu vinorejska šola na Slapu vinske razstave, ki bode meseca septembra t. Mariboru, ter je sklenil, da se v ta namen dii nekoliko podpore iz deželne blagajnice. — Zarad oddaje treh izpraznenih kranjskih dr žavnih štipendij za ujtop tnladenčev v voja
ške učilnice je deželni odbor po načinu trojičnega predloga nasvetoval, kterim proš-njikom naj se dado štipendije. —
(Deželna sodnija kranjska) navadno potrjuje zasege slovenskih listov in svoje razsodbe potem po „Laib. Ztg." razglaša. Čez tri, štiri dni že dotični list zve, zakaj je zapadel objektivni pravici. Nedavno je bil tudi tukajšnji „turški list" — prvikrat v svojem življenji — zasežen in radovedni smo pregledovali „Laib. Ztg.", da bi zvedeli, kaj je zakrivil, da je tudi njega enkrat zadela tista roka, ki je dozdaj segala le po slovenskih listih. Ali zastonj smo čakali, zastonj čakamo še zdaj, dotične obsodbe v „Laib. Ztg." še ni bilo. Po drugi poti pa zvemo, da sodnija zasege „turškega lista" ni potrdila, a da je državni pravdnik pritožil se do višega mesta. Radovedni smo, kaj bo iz tega.
(„Turški list") se je zopet togotil nad nami, ker nočemo verjeti, da nima nobene tajne podpore; rekel je, da smo reč na glavo postavili, ko smo zahtevali, da naj dokaže, da take podpore nima. Na to mu kličemo v spomin ono št. „Naroda", v kteri je lansko leto stalo črno na belem, da je vredništvo Tagbl." proti pobotnici dobilo od nekega gospoda denar za kolek nazaj. Te positivne trditve „turški list" ovreči še skušal ui. Če pa ni resnična, zakaj takrat ,Naroda" ni tožil? Ako kdo si mora pustiti take rači v obraz očitati, a se ne postavi na noge, potem je z njegovo vestjo slabo. — Dalje isti list nasvetuje, naj se vsi, kteri nasprotujejo šolskim postavam in so v opozičiji zoper sedanjo sistemo, polože na klop in tako dolgo brezovim oljem mažejo, da bodo nehali nasprotovati in popustili opozicijo. — Res, prav turško sredstvo, prav po liberalni šegi, s palico preobračati politično mišljenje! A mi mislimo, da bi brezovo olje bilo v prvi vrsti potrebno za pisune, kakor so „Tagblattovi", vsaj za drugo svarjenje in dobre besede nič ne marajo. Ne škodovalo bi na noben načiu ne.
(Mestni zastop) ima danes popoludne ob 5. uri sejo. Na dnevnem redu je poleg raznih računskih sklepov 1. 1874 tudi samostalni predlog mestnega odbornika Josipa g. R e g a 1 i j a, da naj se c. kr. kupčijskemu ministerstvu izroči prošnja zoper tukajšno kaznilnico, ki domačim obrtnikom veliko škoduje.
(Dramatično društvo) je imelo 5. t. m. občni zbor, pri kterem so bili izvoljeni: Gosp. Janez Murnik za predsednika, g. Kari Žagar za blagajnika, gg. dr. Karol Blei weis, prof. Pleteršnik in Wiesthaler, Kersnik, Tavčar, Valenta Vojteh, dr. Stare, dr. Štempihar in dr. Šavnik pa za odbornike.
(Šolsko leto) sklenejo po novi postavi 15. t. m. prihodnjo soboto s slovesno mašo in delitvijo spričeval vse srednje šole t. j. gimnazija, realka, in pripravnica učiteljska, moška in ženska, z vadnicama, ter imajo počitnice do 15. septembra; mestni ljudski šoli pa, nunske in šole po okolici sklenejo še le 29. t. m. Ta teden se vrši ustmena godna preskušnja na realki ljubljanski in realni gimnaziji novomeški, prihodnji teden pa ima biti na gimnaziji ljubljanski, iu moški pripravnici.
(„Floh",) včasih dobri dunajski humori-stični list, je z zadnjo in predzadnjo številko šel med „turške" liste, kajti kaj tako bedastega, nesramnega in neslanega, kakor je na-pacal v ta lista zoper Slovane na jugu za najsvetejši reči: vero in svobodo se boječe, pač nismo še videli v nobenem listu, tudi v najbolj umazanem judovskem ne. Če človek pogleda pisane iu slikane čačke, misli, da je ta številka „Floh-a" prišla na svitlo v Carigradu
ne pa v deželi, v kteri je zasramovanje narodov po postavah prepovedano. Ko bi nas kdo tako zasmehoval Turke — je-li, g. državni pravdnik!
(Podoba Žalostne Matere božje), odločena za farno cerkev v Ribnici je videti pri zlatarju g. Mačku na Velikem trgu zraven rotovža. Naslikal jo je gosp. Ivan Franke, ki je zdaj eden prvih slikarjev slovenskih in kterega živo priporočamo slavnemu p. i. občinstvu.
(F vodo padla) je v torek zopet neka ženska, ki je na bregu prala. Vendar so jo pri železnem mostu srečno iz vode zvlekli.
Razne reči.
—	Duhovne vaje za škofijo ljubljansko bode letos imel dominikanec, častiti o. Henrik Sušo Deuifle iz Gradca, ki kot cerkveni govornik jako slovi, od 21. do 25. avgusta v Alojznici. Kdor se jih hoče vdeležiti, naj to še ta mesec naznani svojemu dekanu.
—	Iz Ljubljane se nam piše: „Nove postave, kar smo jih zadnji čas dobili, so večidel neugodne za občinstvo. Taka je s šolsko postavo, taka s postavo, po kteri se morajo pogodbe itd. pri bilježniku legalizirati. Se manj ugodna — bi rekel — pa je postava o tožbah zarad malih reči (Bagatellverfahren). Plačilni nalog sodnije zamore toženi prav brez vsega vzroka ovreči in tožnik je potem prisiljen nastopiti staro pot tožbe, ki je vsaj za one ko-leke dražja, ktere je moral tožnik prvi pot plačati prav zastonj. Pa še drugo slabo stran ima ta postava. Manjši zneski do 25 gold. in zdaj še čez, se morajo najprvo po tej poti terjati, ker sodnija še le potem sprejme redno tožbo, ako je toženec plačilni nalog ovrgel. Opominjati pa zamoreš dolžnika le pri njegovi sodniji, t. j. pri tisti, h kteri njegova občina spada, če prav se ti je zavezal plačati na tvojem domu ali na tistem kraju, kjer ti bivaš. Tacega si prej lahko tožil pri tisti sodniji, h kteri spadaš ti, in ta ga je sodila. Zdaj pa moraš tožbo vložiti tam, kjer on biva. Zavoljo tega n. pr. ljubljanski trgovci in drugi manjših zneskov ne morejo iztirjati od ljudi, ki daleč po deželi bivajo, drugače, ako sami prej ve liko denarja ne založč, in večidel rajši narede križ čez take dolgove, nego da bi jih iztirja-nje stalo veliko truda, časa in denarja. To je pa zopet škodljivo kreditu in kupčiji. Tedaj bi bilo vsaj v tem obziru bolje, ako bi bilo pri starem ostalo."
—	Pogorele so 6. t. m. farovške pristave v Leskove u. Pravijo, da so za netili otroci. 8. t. m, pa je pogorela v Izlakih pri Loki v litijskem okraju hiša z drugimi poslopji. Tudi 5 svinj je zgorelo. Škoda se ceni na 3000 gld. Graje vredno je, da v Izlakih nimajo prav nobenega gasilnega orodja.
—	Sodnijska obravnava bo v Novem mestu 15. t. m. zoper tovarše učitelja Stanonika iz Starega trga zarad znanih dogodkov pri volitvah za trgovinsko in obrtnijsko zbornico. Upamo, da bo razsodba ravno taka, kakor je bila pri g. Stanoniku.
—	S stolpa skočil je v Carigradu vodja avstrijske šole, g. Anton Goljevček, rodom goriški Slovenec. Bil je mahoma mrtev. Vzrok samomora je bila bolezen na možganih Zdravnik je rekel, da bi bil vsled nje kmalo popolnoma zblaznil.
—	Popravek. V zadnjem naznanilu Ja-nežičeve svečanosti seje vrinila pomota, ktero si je pa že vsak bralec lahko sam popravil. Svečanost bo namreč v nedeljo 13. avgusta, ne pa že prihodnjo nedeljo. _
—	Koufi sei rane so bile včeraj zopet „Novice" zarad članka: „Turški Slovani — povsod trpini".
—	Iz Bulgarije je bila prišla neka deputacija veljavnih mož v Beligrad in je z vlado srbsko sklenila zvezo. Srbska ne zahteva Bulgarije razuu nekega kosca dežele, ki ji je iz strategičnih ozirov potreben. Bulgari osnujejo lastno vlado in se le v nekterih zadevah zavežejo k skupnemu ravnanju s Srbijo. Poslanci so se 14 dni mudili v Belgradu in so se pred nekimi dnevi vrnili domov. Srbi pričakujejo, da se bo vstanek na Bulgarskem še le zdaj prav vnel.
—	Dopisniki listov ,,N. fr. Presse'" „Temps" in „National" so se pred nekimi dnevi iz Belgrada napotili v tabor srbski. Neki telegram poroča, da so Srbi v Jagodinu pri Kragujevacu dopisnika „N. fr. Pr.", Feigla, ustrelili, druga dva pa vjeli, ker niso imeli pooblastilnih pisem. Eni pa pravijo, da tudi Fe i gl ui ubit, ampak samo vjet. „W. Tagbl." pa, kteremu je Feigl tudi dopisoval, piše, da se je iz radovednosti podal predaleč na bojišče in da je bil tam od krogle zadet in ubit. Gotovega se tedaj dozdaj nič ne ve.
—	Kteri zna b olj e ? Nekdo poslušal je dva kupčijska strežnika, ki sta se tako razgo-varjala. Prvi: „Naša kupčija je tako obilna, da damo 1000 gl. samo za črnilo, ktero vsako leto porabimo." Drugi: „Kaj še to? Ravno toliko prihranimo mi pri naši kupčiji s tem, da pike na ,.i" spuščamo".
—	Posestnik na deželi djal je kmetici: „če bo še dolgo ta vročina in suša, mora vsa živina popadati." Priprosta žena pa odgovori: „Bog nam ohrani le vašo milost."
—	Mesto govora. Filip V. kralj španski prišel je na potovanji tudi skozi mesto Mon-tero. Duhovnik tega mesta sprejel ga je z besedami: „Dolgilgovori, vašejveličanstvo, vtru-dijo govornika in dolgočasijo poslušavca, zato bom raje vašemu veličanstvu nekaj zapel.'- Zapel je torej kralju v čast lepo pesmico, ki je Filipu tako vgajala, da je vskliknil: „Še enkrat!" Duhovnik vstreže želji in kralj veli mu podariti 10 cekinov. To je zopet vgajalo duhovniku tako, da je rekel: ,,Še enkrat!" Srčno se sme-jaje velel je kralj spolniti željo.
—	Pred sodnijo. Sodnik: „Vi ste znani kakor pijanec in ste obsojeni, da dobite ali dva dni zapora ali pa 10 gl. kazni." Pijanec: „Prosim za 10 goldinarjev."
Umrli s»:
Od 7—11. julija. Jože Kos, godcev otrok, 4 m., za krčem. Jera Pevec, zasebnica, 74 1., za vodenico. Ivana Marenka, k&jžarja otrok, 3 1., za božjastjo. Alojzij Griizer, jetnik v posilni delelnici, 44 1., za prisadom. Maksimiljan Pirnat, peka otrok, 6 t., za božjastjo. Marija Dobrota, branjevca žena, 50 1,, za pljučno sušico. Ludovik Gubin, žel. kond. otrok, 4 1., za davico. Angela Pein, fabr. kurjača otrok, 2 in., za božjastjo. Janez Lokar, pek, 72 1,, za srčno vodenico.
Eksekutivne dražbe.
15. julija. 2. Tone Žnidaršič-evo iz Ceste (3410 gl.) v Laščah. — 3. Tone Primč-evo iz Grosupelj (2262 gl.). — 3. Tom. Grum-ovo iz Zadvova (2985 gi.). — 3. Jože in Frančiške Pirhart-ove iz Želimelj (805 gl.). — 3. Jak. Borinč-evo iz Kašlja (1648 gl.). —3. Jože Grum-ovo iz Sela (1744 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Tone Svetč evo iz Moravč (40 gl.) na Brdu. — 3. Jože Jevnik-ovo iz Gorenje Senice (2663 gl.).
—	3. Jan. Remškar jevo in Nadgorice (3235 gl.).
—	3. Martin Tavcik ovo iz Ovrnika (1516 gl.).
—	2. Jože Seme-jevo iz Iga (1129 gl.), vse v Ljubljani. — 2 Fr. Dol?nč-evo iz Dolenje vasi
(9723 gl.). — 1. Marije in Tone Prhaj-evo iz Ribnice (1012 gl.), obe na Vrhniki.
17. julija. 2. Adele Kaprec eve (184 gl.) v Ljubljani.
TcleKraličoe denarne cene 12, julija.
Papirna renta 66' 10 — Srebrna r<mt» 69 40 — 18101etno državno posojilo 111 70— Bankin« akcije 874 — Kreditna akcije 149 40 — London 127-76 — Srobro 100 90 — Ces. kr. cekini 6 96 — 20frankov 10 13.
Oenareitvene cene. 11. julija.
Državni fondi.	Denar.	B'*go.
6"/„ avstrijska papirna renta . . . .	66.16	66.25
6% renta v srebru..............69 60	69.90
Srečke (loži) 1854. 1..............106.75	107.50
„ „ 1860. 1., celi.....111.—	111.25
„ „ 1860. 1., petinke . . .	118.60	119.—
Premijski listi 1864. 1.,............130.75	131.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/,................96 50	96 50
Kranjske , koroške in primorske po 5°t	95.— —.—
Ogerske po 5%................75 — 76 .—
Hrvaške in slavonske po 5°.'0 ....	82.50	84,—
Sedmograške po 5% ............72.75 73.75
Delnice (akcije),
Naeijonalne banke....... 877.—	879.—
Unionske banke ... ....	58.50	59.60
Kreditne akcije........151.30	151.40
Nižoavstr. eskomptue družbe .... 660.—	070,—
Anglo-avstr. banke....... 72,75 73 —
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. . 155.75	1S6.26
Tržaške	„ 100 ,, k. d. . 118.—	119.—
„	,. 50 „ ..... 56.~ 56.50
Rudenske	,, 40 gld. a. v. . 26.— 28.—
Salmove	„ 40 ,, „ „ . 40.- 41.—
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	29 50 30,—
Clary-jeve ,. 40 „ „ ,. .	29 26 30,—
St. Qenois „ 40 „ „ „ .	28.76 29.25
Windischgriitz-ove „ 20 „ ,, „ .	23.50	23.75
Walds teiu-ove „ 40 „ „ „ .	23 25	23.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.98	6.02
Napoleonsd'or.........10.28	10.30
Srebro..........: 100.90	101-10
V najem se daje
na dolenjski cesti blizo zidanega mosta (35-2) I
gostilnica s tremi sobami in velikim, obokanim živinskim hlevom; potem kovačnica in pa tobako-prodajalnica. Najrajše vse troje skup; daje se pa tudi vsako posebej od sv. Mihela nadalje. Več se zve pri opravništvu „Slovenca".
Na prodaj
no m/jiipc s tri-mii Ngirciiieni.
Orgije so čisto nove ter bile podarjene neki farni cerkvi, za ktero pa so bile premajhne, ker cerkev je precej prostorna. Za manjšo cerkev pa bi dobro služile.
Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi pri gosp. župniku v Višnjigori. (36-1)
Kapljice (duh)
za gožo (krof)
izvrsten pripomoček za gožo (krof) pošilja po 1 gold.
V. Franz
v llolouhknil (1'enko).
Pri njem se dobivajo tudi kapljice (duh) za putko (zoper putko in trganje po udih) 1 gold. 20 kr.	(33-3)