aUsllo JugosloTMiak« kmetake ivea«, — C«» 38 Din za eel« let«. — Z» inozemstvo 00 Din. — Pesa- _ Izhaja vsaka sredo ol> B f.jiltrn,|. — Spisi In dopisi naj s« pošiljaj« Uredništvu Domoljuba", mrofofei mrena Sicvllka 1 Din. — V Inserutnem dela vsaka drobna vrstica ali nje |>rost«r 10 Illn. " reklamacije In lnseratl pa UpnraiJtvn »Domoljuba" y IJoliljanl, Kopitarjeva nilea Stev. C.
Otvoritev oblastnih skupščin.
Dne 23. februarja so bile prvič sklicane vse oblastne skupščine — 33 jih je v celi državi. 2e v prvem zasedanju teh novih slovenskih deželnih zborov se je pokazalo, da hoče SLS vprav s pomočjo oblastnih skupščin priboriti Sloveniji tisto avtonomijo, ki je za nas Slovence v gospodarskem in kulturnem oziru edino rešilna.
LJUBLJANSXA SKUPŠČINA.
Zjutraj ob 8 so se zbrali vsi poslanci v posvetovalnici mestnega magistrata. Načelnik kluba SLS dr. Brecelj je pozval vse poslance k sv. maši v stolnico. Vsi poslanci SLS so se je udeležili, drugi ne; »Jutro« in »Delavska politika« pa sta na tačun te sv. maše v brezmejni surovosti napisala nekaj bogokietstev kot uvod v seje deželnega zbora.
Po sv. maši je s kratkim nagovorom otvoril sejo kot najstarejši bivši minister Jože Gostinčar, nakar je zastopnik upravnega sodišča izjavil, da so vsi poslanci pravilno izvoljeni. Pri oddaji pooblastil je izjavil .dr. Brecelj, da odstopa on, ki je bil v dveh okrajih izvoljen, v Ljubljani in pride na njegovo mesto dr, Adlešič, v Kranju je odstopil dr. Basaj (radi bolezni), na njegovo mesto pride Franc Uršič, v Kočevju odstopa Evg. Jarc (pridrži si pa črnomcljski mandat), na njegovo mesto pride učitelj Alojzij Peterlin, za Laško odstopa kaplan Zmavc in pride na njegovo mesto rudar Filip Križnik.
Po prisegi se je volilo pravo predsedstvo. Izvoljen je bil z glasovi večine gosp. dr. Marko Natlačen za predsednika oblastne skupščine, za podpredsednika Jože Gostinčar, za tajnike pa Al. Peterlin, Hinko Lebinger in Iv. Majeršič.
Nato prebre vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka dolgo in izčrpno poročilo velikega županstva o gospodarskem, socialnem in kulturnem stanju ljubljanske oblasti.
Najpreje je s številkami razjasnil davčno moč ljubljanske oblasti, potem je natančno naštel imovino bivše Kranjske dežele, na kar je povedal, da bo proračun oblastne skupščine ena najtežavnejših nalog — potrebe so velike, denarja pa ni, novih davkov ne kaže nalagati.
_Nato izčrpno porača o cestah in mostovih ter ugotovi, da je dolg države za naše ceste koncem leta narastel na 8 mi-
lijonov dinarjev, ker je država pobirala cestne doklade, ni jih pa vračala.
Obširno je govoril o uravnavanju rečnih strug ter o zgradbi hudournikov tekom zadnjih let. Naredilo se je malo, ker država ni dala za to potrebnih kreditov, V tem oziru čakajo oblastno skupščino ogromne naloge.
Potem je izčrpno podal sliko našega propadajočega kmetijstva. Omenjal je kmetijsko šolo na Grmu, mlekarsko šolo v Škofji Loki ,ki pa ne more delati, ker ji država ni dala denarja, o gospodinjskih šolah in tečajih, o osuševanju ljubljanskega barja, o konjereji in govedoreji, o krizi vinogradništva, pri čemer je s številkami ugotovil, da je pridelek vina z ozirom na količino v ljubljanski oblasti tekom 14 let padel za več kot 50%. Govoril je o sadjarstvu, ki se pa ne goji tako, kot bi se moralo. Pohvalil pa je čebelarstvo, ki sc zelo dobro razvija.
Ko je končno govoril še o zdravstvenem stanju, o socialnem skrbstvu, o obrti ter stanju naših šol, je sklenil svoje poročilo s pozivom na skupščino, naj se s složnim delom loti težkih nalog, ki jo čakajo.
Nato je vstal predsednik dr. Marko Natlačen, ki je predlagal udanostno brzojavko kralju Aleksandru tar je nato nadaljeval in rekel med drugimi:
Vrnite nam naše premoženje!
Proti novim davkom,
»Ker smatramo ljubljansko oblast za naravno in pravno naslednico nekdanje dežele kranjske, bomo predvsem skrbeli in zahtevali, da se nam izroči last in posest vse premične in nepremične imovine nekdanje dežele Kranjske oziroma Štajerske, v kolikor leži le-ta v območju naše oblasti, (Odobravanje.)
Prevzeli bomo nase velik de) onih nalog, ki jih je morala doslej vršiti država sama. Naloge, ki nam jih odkazujc zakon, pa bomo mogli izpolnjevati ie, ako na.i bedo na razpolago za to potrebna sredstva. Sve-sti pa smo si našega sedanjega težkega gospodarskega položaja slovenskega ljudstva, ki ne dopušča še novih obremenitev. (Veliko pritrjevanje.) Naše stremljenje pojde radi tega za tem, da si priborimo od države, ki bo z našim delom razbremenjena, potrebna finančna sredstva, tako da naše ljud-
stvo ne bo obteženo z novimi davčnimi bremeni, (Tako je!)«
Boj za avtonomijo se nadaljuje!
Leta 1918. se je s političnim zedinja-njem v skupno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev udejstvil tako zvani najširši program našega naroda, ki so si ga vstavili voditelji našega naroda ob začetku, ko se je naš narod sploh začel politično zavedati, čeprav uresničenje tega programa ni popolno, ker je velik del našega naroda ostal izven državnih mej, A mi hočemo, da se v okviru uresničenega najširšega našega programa udejstvi tudi še tako zvani najožji naš program, ki je feil od nekdaj izražen v besedah: Zedinjena Slovenija z široko zakonodajno samoupravo, (Viharno pritrjevanje in ploskanje večine.)
Uverjeni smo, da bo šele široka samouprava z zakonodajno močjo omogočila popoln razmah vseh sil našega ljudstva, njihovo prebujenje in pritegnitev k delu na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju in da je to edina pot, ki vodi k ozdravljenju sedanjih težkih razmer,
V tem smislu bomo nadaljevali gradbo starega slovenskega programa z namenom, da dobi slovenski narod v tej državi svoje pravo.
Kaj zahteva SLS.
Po govoru dr. Natlačena je vstal dr. Brecelj, ki je v imenu SLS prečital naslednjo slovesno izjavo:
Klub SLS, ki je edina prava zastopnica slovenskega naroda izjavlja:
Sedanja samouprava ne ustreza življenjskim potrebam slovenskega naroda.
Ugotavljamo, da se je SLS ves čas najodločneje borila proti tistim določbam ustave in zakonov, ki ustanavljajo sedanje oblastne skupščine.
Vzor SLS je bil vedno, je in estane zakonodajna samouprava zedinjcae Slovenije. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Naš narod je zrel za tako samoupravo in zanjo se bo boril, dokler je ne doseže, (Ponovno gromovito ploskanje večine.) To borbo nam pa narekuje tudi ljubezen do naše zedinjene države, ki se bo po notranji preureditvi na osnovi zakonodajnih samouprav na znotraj in na zunaj zelo okrepila — tudi v uteho in zaslombo našim bratom izven meja naše države, (Velikanssko odobravanje, ploskanje in manifestacije našim bratom od vse zbornice.)
Ker pa vidimo v sedanjih samoupravah vendar nekak prvi začetek in korak do našega vzora, hočemo, v kolikor nam ustava in zakoni dovoljujejo, zastaviti vse svoje moči, da bo sedanja oblastna skupščina kar najbolj izrabila ta tesen delokrog za izboljšanje težavnega položaja našega ljudstva.
Da se omogoči uspešno delovanje oblastne skupščine, zahtevamo:
Da ostane prejšnja deželna imovina neokrnjena oblastni samoupravi kot zakoniti naslednici bivše dežele in da osrednja vlada vrne tiste dele te imovine, ki jih je zaradi izrednih razmer prevzela začasno v svojo upravo. (Viharno pritrjevanje.)
Da osrednja vlada prepusti oblastni samoupravi potrebna finančna sredstva in ji s tem omogoči svobodno delovanje ta naroene, kulturne, socialne in gospodarske potreb« našega ljudstva. (Ponovno odobravanje.)
Sedanji gospodarski položaj je izredno težak, tako da ljudstvo ne prenese novih davčnih bremen. Današnjo gospodarsko krizo je mogoče rešiti samo z vztrajnim delom samoupravnih teles, kar pa brez zadostnega in trajnega financiranja ni mogoče.
Nato so podali svoje izjave še liberalci, samostojneži in socialist.
Volitev oblastnega odbora,
Z ozirom na slabe finance je SLS sklenila., da se bo volilo v oblastni odbor najmanjše število članov, ki je dopuščeno in sicer pet. Izvoljeni so bili: dr. Marko Natlačen, dr. Anton Brecelj, dr. Juro Adlešič, dr. Anton Milavec, župnik Peter Hauptman.
Boj za poslovnik.
V 3. seji oblastne skupščine se ]e obravnaval in sprejel poslovnik, ki določa red, kako naj sc seje vrše, da bodo čimbolj plodne.
Glavno načelo naše stranke je, da se pri sejah kolikor mogoče plodno in varčno porabi čas, to je: da se govori res samo toliko, kot je neobhodno potrebno in da se čim več koristnega naredi. Tako načelo je velike važnosti že radi varčevanja. Nihče ne dvomi, da je treba poslancem plačati stroške in zamudo časa. Čim krajši so govori, čim bolje se gospodari s časom, tem več se privarčuje pri dnevnicah. Zato je SLS sklenila, da smejo govorniki govoriti le določen čas, ne po cele ure, da se sme priglasiti lc določeno število govornikov in da razni predlogi pridejo na vrsto po sejah. Zakaj če se mora vsak predlog obravnavati takoj, ko jc stavljen, bi nagajivi poslanci vsak čas lahko motili in zadrževali seje z nepotrebnimi predlogi.
Žerjavovci in samostojneži seveda niso bili tega mnenja. Kdaj se je njim še smilil ljudski denar?
Zato je SLS krepko odbila te namere žerjavovcev in samostojnežev, katerih glavni namen je, kakor se vidi, čimbolj ovirati delo v oblastni skupščini, da bi mogli potem vpiti: glejte, SLS ima večino v skupščini, a ničesar ne naredi. Z novim poslovnikom, ki ga je oblastna skupščina že prejela, je SLS temeljito prekrižala te račune ter tako ljudstvu prihranila sto-tisoče dinarjev, ki bi jih sicer morali iz-metati za dolgovezne, hujskajoče in razdiralne govore žerjavovcev in samostojnežev. Oblastna skupščina je zato tu, da dela, ne pa da govori in razgraja. Za take žerjavovske in samostojne špase naše ljudstvo nima ne smisla ne denarja.
Predlogi
SLS je vložila naslednje predloge:
1.	Da se zagotove deželnemu zboru dohodki in vrne imovina bivše dežele Kranjske, ali česar naj oblastni odbor takoj stopi v pogajanja z Belgradom (Evg. Jarc in tovariši).
2.	Naj oblastni odbor skuša preprečiti odpuščanje rudarjev v Trbovljah (Križnik in tovariši).
3.	Naj oblastni odbor priskoči na pomoč po povodnji prizadetim (Iv. Uršič in tovariši).
4.	Za most čez rečico Dovško (Tratnik in tovariši).
5.	Za posp< šitev regulacije Sotle in Save (Tratnik in tovariši). Žerjavovci so vložili predlog glede financiranja deželnih zborov.
Nato so se izvolili finančni odseki, odsek za uredbe in odsek za prošnje in predloge. Pn teh volitvah so žerjavovci in sani tojneži nastopili skupno.
Odseki so imeli takoj sejo. V finančnem odboru so stavili žerjavovci predlog naj deželni zbor državo toži na državni svet za imovino bivše dežele Kranjske Žerjavovci so postali v besedah strahotni r nomisti. SLS je seveda odločno odklonila žerjavovski predlo*, da bi se toževali * državo, če se z njo niti še pogajali nismo.
Žerjavovci žalijo naše ljudstvo.
V debati je zastopnik žerjavovcev v svoji skrajni nerodnosti žalil naše volivce, čaš, da so liberalni volivci inteligentni ljudje, volivci SLS pa da so bolj ob strani. V zbornici je nastal radi teh surovosti, ki že sami kažejo »inteligenco« žerjavovcev v polni luči, velik vihar, tako da so morali liberalci besedo čedno nazaj jemati. Kakšna je inteligenca velikega dela liberalnih volivcev, je dovolj velik dokaz bivši Orjuna, mehikansko preganjanje krščansko mislečega učiteljstva in uradništva, ogromne milijonske goljufije liberalne gospode po raznih propalih bankah, skrajno podlo in umazano pisanje »Jutra« itd. Ne inteligenca drži skupaj liberalno stranko, temveč največ sovraštvo do vere in morale izkvarjenost. Tiste častne izjeme, ki so med njimi, same ne vedo, zakaj so tam.
Dnevnice.
Tudi z dnevnicami so gnali nasprotniki veliko komedijo. Nihče ne dvomi, da morajo biti poslancem povrnjeni stroški, ki jih imajo kot poslanci. Prenočevanje in prehrana v Ljubljani stane, poleg lega pa zamude veliko lastnega poklicnega dela. Ne samo za kmeta in delavca je poslanstvo velika gmotna žrtev, tudi za zdravnika in advokata, ki stanujeta v mestu, ker
med tem časom ne moreta delati svojegj dela, od katerega imata kruh.
Največ so imeli govoriti samostojneži. Večina je določila dnevnice na 150 Din (v narodni skupščini v Belgradu so 300 Din) samostojneži (in liberalci) so predlagali 100 Din.
Da je to samo 1 m* fi&fft* te ^♦i^TOjjn, )» razvidno iz tega, da sta v istem času zahtevali žerjavovska in samostojna stran-ka, naj se poslovnik tako uredi, da vsak govornik govori, kolikor časa hoče in sta« vi predloge, kadarkoli hoče. Hoteli so do- i seči, da se omogoči obštrukcija. Na ta na. čin bi se seje oblastne skupSčine tako za- j tegnile, da bi veljale več kot vsa oblastna > samouprava in še bi se nič ne naredilo, Že ta dolga in brezplodna debata o poslovniku je pokazala, kakšne stroške bi moralo plačevati naše ljudstvo za psovke, ki bi jih žerjavovci v skupščini metali na to isto ljudstvo.
Naredimo majhen račun: Po poslovniku, ki ga je stavila SLS, se bo neka določena tvarina lahko obravnavala in zaključila v enem dnevu. To b« stalo skupščino 53 X 150 — 8950 Din.
Po poslovniku, ki so ga hoteli imeti žerjavovci in samostojneži, bi se ista stvar zavlekla najmanj na 4 dni, večkrat pa če na 6 do 10 dni. Torej bi v najboljšem stali ista stvar oblastno skupščino
53 X 100 X 4 —21.200 Din. Zato je jasno, da SLS na predloge samostojnežev in žerjavovcev ni smela in ni mogla iti.
Samostojneži in kmetje.
Zajemljivo pri vsem tem je tole: Samostojneži, ki pravijo, da so zastopniki kmetov, so v skupščini povsod in dosledno pridno pomagali žerjavovcem, dasi je vprav zastopnik žcrjavovcev grdo žalil ne.še kmetsko in delavsko ljudstvo. Liberalec ostane liberalec, pa naj bo mu ime žerjavovec ali samoslojnež: za kmeta in delavca nima srca.
MARIBORSKA SKUPSCINA.
V	Mariboru se je izvršila otvoritev oblastne skupščine na isti način kot v Ljubljani. Starostni predsednik je bil gosp, Miloš Levstik, Odstopili so poslanci Vladimir Pušenjak, dr. Leskovar in dr. Kovačec, namesto katerih so bili poklicani Serbir.ck, Napast in Ovčar.
Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Leskovar, za podpredsednika Jakob Pajh iz Ljutomera, za tajnike dr. Ivo Kečkeš, France Hrestel; in AL Neudauer.
Na to je dvorni svetnik dr. Stare podal velikožupansko poročilo o gospodarskem, socialnem in kulturnem stanju štajerske oblasti, nakar je dr. Veble v imenu SLS podal enako izjavo kot dr. Brecelj v Ljubljani.
V	oblastni odbor so bili izvoljeni: dr. Josip Leskovar,
Alojz Supanič, Marko Kranjc, dr. Andrej Veble, Jurij Kugovnik.
Nato so se izvolili še odseki kot i Ljubljani
SLS je vložila celo vrsto gospodarskih predlogov, ki jih žal radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti,
Skupščina je soglasno sklenila, da najame 200.000 Din posojila za hitro pomoč zoper netljivost živine.
Vihar v narodni skupščini.
Narodna skupščina se je pretekli teden bavila z notranjim ministrom Božo Ma-ksimovičem, ki so ga radičevci obdolžili velikih nasilij za časa volitev v deželne zbore. Obtožnice pa druge stranke niso hotele podpisati, češ, da so radičevci, ko so bUi še v vladi, javno odobravali Maksimo-.vičevo delo in rekli, da so volivna nasilja — državna potreba,
Ko se je v skupščini pralo Maksimovi-čevo perilo, se je zgodilo, da je topčider-6ki komisijski komisar Sokolovič do krvi pretepel nekega Rističa. Sokolovič je znan kot nasilen uradnik, Rističa pa tudi opisujejo kot nasilnega in pijači udanega človeka, Ko so opozicionalni poslanci to zvedeli, so pripeljali do krvi pretepenega Rističa v narodno skupščino, kjer so ga do nagega slekli in kazali po dvorani. Ob tem divjaškem škandalu je nastal strahoten vihar, ženske so bežale z galerij, predsednik je takoj prekinil sejo, vlada pa je sklicala ministrski sejo, katere se je udeležil tudi dr. Korošec.
Dr. Korošcc je takoj najodločneje zahteval. da se komisarju Sokoloviču takoi prepove nadaljnje službovanje ter da se uvede najstrožja preiskava. Vlada jc to Koroščevo zahtevo takoj sprejela ter izvršila. Ko se je seja zopet otvorila, je skupščinski predsednik z vso ostrostjo obsodil grdo dejanje, ki so ga zakrivili nekateri poslanci z nagim človekom, ker nam v inozemstvu taki škandali na ugledu silno škodujejo. Ministrski predsednik pa je takoj odšel v dvor, kjer je o škandalu poročal ter pot m izjavil, da bo poslance, ki so naredili to grdobijo, kaznovalo ljudstvo samo.
Nato se je radr.ljevala razprava o obtožnici zoper Maksimoviča. Maksirnovič sam je govoril 4 in pol ure ter v resnici zelo spretno pobil vse skrajno nerodno in površno pestavljene obtožbe. Brez dvoma bi imel notranji minister veliko težje stališče, ko bi bili v tožbi navedeni čisto do-gnani slučaji. Pa vprav takih obtožnica ne navaja, temveč kar na splošno obtožuje Maksimoviča, da ja oh kriv nasilij, ki jih je zakrivili ta ali oni volivni komisar na svojo roko.
Uspeh tega zelo spretnega in posrečenega zagovora notranjega ministra je bil, da je glavni radičevski govornik dr. Basa-riček, ki je prejšnji dan najbolj rohnel proti Maksimoviču, drugi dan v daljšem govoru izjavil, da notranji minister nasilij ni kriv, Dr. Basaričkov govor, ki je obtožnico lastne stranke, postavil na laž, je izzval strašno ogorčenje med radičevci. Radičevski poslanci so takoj odšli v svojo sobo, kjer so sklenili, da bodo Sasarička takoj izključiti iz kluba, češ, da ni govoril v imenu riadičevcev, temveč v svojem imenu. Cela skupščina je z velikim začudenjem gledala na to popolno brezglavost radičevske stranke. Dasi je bila s tem bitka za radi-
čevce že izgubljena, je vendar le še kot zadnji govoril Radičev nečak Pavle Radič, ki je surovo napadal ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Ko so na to naši poslanci krepko odgovarjali, so radičevci z najgršimi izrazi začeli psovati slovenske duhovnike.
Na to je vstal minister za agrarno reformo Milan Simonovič, ki je izjavil, da vlada vsako nasilje obsoja ter da je tudi v slučaju Sokolovič-Ristič storila svojo dolžnost.
Končno se je izvršilo glasovanje, v katerem so radičevci pogoreli za 18 glasov.
Naši ministri na delu.
ODPRAVLJENA CARINA NA GALICO, ŽVEPLO IN SOLITER.
Na predlog poljedelskega ministra dr. Kulovca ja ministrski svet odpravil carino na modro galico, žveplo in čilski soliter.
Niti Pucelj niti Žerjav vsa leta nista mogla tega doseči, dr. Kulovec je to izpeljal v enem mesecu.
Na predlog ministra dr. Kulovca je konferenca prizadetih ministrstev sklenila, da dobi Hipotekama banka posojilo 50 milijonov dinarjev za vodne zadruge v Bački, Banatu in Baranji, da se popravijo vodni nasipi tnr s tem preprečijo prihodnje ogromne povodnji. Na isti konferenci se je obravnavalo o kreditih za uravnavo Drave, Save in Donave. Tudi to vprašanje bo v kratkem rešeno.
Za popravo in zgradbo novih cest se bo najelo notranje posojilo 500 milijonov dinarjev. Na ta način se bo obenem omejila velika brezposelnost, ki vlada po nekaterih delih naše države.
Isto tako se v finančnem ministrstvu izdeluje načrt, kako rešiti prezadolžene kmetije s tem, da se dolgovi na menicah spremene na zemljiške dolgove.
Minister dr. Kulovec je za 6. t. m. sklical zborovanje slovenskih trgovcev savinjskega hmelja, kateremu grozi nevarnost.
Kako »Domovina" laže.
»Avtonomija je zdaj izginila iz klerikalnih prodalov kakor kafra.« Cisto navadna laž, ki smo jo že opešovano dokazali. Dne 23. februarja, torej pred dobrim tednom, ob otvoritvi deželnega zbora, je vnovič dr. Brecelj v imenu kluba SLS javno in svečano izjavil med drugim: > Ideal SLS je bil vedno, je in ostane zakonodajna samouprava zedinjene Slovenije. Naš narod je zrel za tako samoupravo (avtonomijo) in zanjo se bo boril, dokler je ne doseže.« Vse to so slišali pri seji tudi žerjavovci, a vendar — »Domovina« laže naprej.
»Mi no zahtevamo čudežev od SLS.« Tudi fc> ni resnica. Zahtevate jih, kajti skoraj vse davke, ki ste jih naprtili našemu ljudstvu v povojnih letih, hočete, da naša stranka odpravi v enem dnevu. Vsak pameten človek ve, da je to nemogoče.
»Nova vlada je sklenila, naj se izdatki novih oblasti v Sloveniji krijejo 7, novimi davni, ki jih ima v obliki doklad skleniti oblastna skupščina.« Grda laž! Vlada ni nič podobnega sklenila in v naši oblastni skupščini je v imenu SLS izjavil dr. Natlačen čisto jasno: »Svesti pa smo si sedanje-
ga težkega gospodarskega položaja slovenskega ljudstva, ki no dopušča So novih obremenitev. Našj stremljenje pojde radi tega za tem, da si priborimo od države, ki bo z našim delom razbremenjena, p/ctrebna finančna sredstva, tatico da naše ljudstvo ne bo obteženo z novimi davčnimi bremeni.« Vse to ve tudi dr. Žerjav, vendar »Domovina« brez sramu hujska in laže dalje.
»SLS je glasovala proti temu, da bi se postavili prod sodišče ljudje, ki so se okoristili z državnim denarjem.« Grda žerja,-vovska laž, kajti po sprejetem tozadevnem predlogu SLS 9. februarja dobimo poseben zakon proti korupciji, po katerem bodo morali vsi krivci pred sodišče in bo uvedeno posebno strogo nadzorstvo, da so v bodoče zlorabe državnega denarja že v kali zaduše. Vse to ve tudi »Domovina« in vendar zlobno laže naprej.
»Novi davki se obetajo« hujska »Domovina« kmete, obrtnike, trgovce, delavce. Zopet grda laž! Odkar je SLS v vladi, se noben davek niti za liček ni povišal, nasprotno nekoliko znižal, n. pr. dohodnina. »Domovina« pa le laži že naprej o novih davkih!
»Klerikalci so odpravili finančno samostojnost oblastnih skupščin.« Ni res! Finančno samostojnost oblastnih skupščin ste odpravili vi z glasovanjem za centralistično ustavo in naša stranka se mora držati v tem oziru zakona, ki ste ga ustvarili vi, žerjavovci. Da so vrli naši voditelji vzlic vsem zaprekam dosegli, da bo odslej nadzoroval občine in potrjeval račune oblastni odbor in ne državna oblast, je vsekakor velik napredek k iesnični slovenski samoupravi. Razumemo, da vam ni všeč, ker bo tudi nekaj žerjavovskih občin in njih gospodarstvo poslej pod strogim nadzorstvom zastopnikov večine slovenskega naroda. Ne morenuo pomagati !
»Ljubljanski škof jo dekana Koblerja razrešil dekanijske službe čisto iz političnih ozirov.« Laž! Za razrešitev so bili mero-dajni strogo notranji cerkveni vzroki. Dopisnik »Domovine« naj se potrudi, da dobi vpogled v tozadevni odlok in videl bo, kako grdo je nalagal svoje verne čitatelje.
»Če je duhovnik v posvetnih zadevah proti nam, smo mi proti njemu, v njegova verska opravila pa se ne vtikamo.« O ti grda hinavščiria! Ves svet ve, kako je »Domovinam hudobno pisala o raznih strogo verskih zadevah, n. pr. o Sv. Trojici, o Materi božji, o sv. Frančišku itd. in kako neopravičeno laže in piše o mnogih vse časti vrednih duhovnikih. Pristojna cerkvena oblast je že opetovano izrekla, da je »Domovina? pravemu verskemu življenju — nevaren list. Vse ji je na poti: služba božja, procesije, misijoni, razne verske bratovščine itd., sploh v manjši ali večji meri vtakne svoj smrdljivi jezik v vse, kar pospešuje lepo versko življenje in kar služi veri in Cerkvi. Žerjavovski hinavci bodo seveda vzlic jasnim dokazom še dalje pisali, da niso proti veri in Cerkvi, ker oči-vidno žive od — laži.
»Po krivdi SLS se davek na ročno delo ne 1)0 odpravil,« kriči »Domovina«, ko danes ves svet ve, da je. tudi ta davek W1 sklenjen takrat, ko so bili v vladi siflTio-stojni demokrati in ga je podpisal sam dir. Žerjav. Treba bo časa in truda, da popravi
_Stran 140_
upi? franka strašne grehe žerjavovske go-srxlar?ke politike. Tudi davek na ročno delo pride na vrsto, vendar čisto gotovo ne runo telaj. ko bodo hinavsko zahtevali njegovo odpraoo prijatelji in zaščitniki se danes nekaznovanih — Fakinovih morilcev.
Kal pilele nasprotniki.
^Domoljub je pač namenjen ra največje tepci1 med Slovenci«, je napisalo >Jutro« v 44. številki. — Kaj ne, ljudje božji, jako >naprei:ia< in xUkana« je jutrovska šimi-gospoda. Pa se še jezi, če' nesramnim za-bavljačem ne pusti slovensko ljudstvo besed? v vodstvu oblastnih skupščin! Le čakajte, bankokrati, — >tepci« vam bodo že še dali vetra.'
Pokvarjena eospcda rseh vrst. O njej piše zadnji »Kmetski list- in pravi: -Strahovit polom bodo doživeli gcsposki pokvarjenci in izkoriščevalci kmečkega ljudstva, kadar bo kmet spregledal vso farbarijo, s katero ca gospoda fcrba že nekaj stoletij.'. Se pridružujemo. Še se vam bo slabo godilo, če smem - verjeti vašemu proroko vanju.
I'aje z žerjavovci kot i večino slovenskih kmetov in delavcev. Kdo tako? Oblastni poslanci samostojnežev. Čeprav naša stranka ne potrebuje od njih v obtesfciem zboru nobene pomoči, ponudila iim je v i vsakem eiseku po enega člana, ako glasujejo pri dotični volihi z nami. Ali mislite, da so h "teli? Ne. Raje so volili žerjavoveko gospodo. Ljudje, ki vpijejo o enotnem nastopu vsega kmetskega ljudstva v državi, nolejo z ogr rono večino slovenskih kme-tov. Volivci SLS, povejte to podeželskim fv1.rac s tojne;em.
tfadikalno-popovsko vlado lmennie Radič sedanjo vlado, r Kmetski list« že ve. katerim njegovim ob.ževateljem izrekamo tem potom z obžalovanjem — svoje rcstitke.
Z Boccm lačni vsako delo. Držeč se lep^za slovenskega običaja, so se udeležili o^> as t-i poslanci SLS pred otvoritvijo skuo-šcine skvesne svete maše. Izobražen brezverec bi ob taki priliki vsaj molčal, žerja-vovsko > Jutro« p« p,? radi teea sirovo norčuje iz službe božje. sv. Duha in večnih naoe:. Naši ljudje naj si to dobro zapomnijo in naj vedo, da je kakršnakoli zveza s takimi ljudmi tudi v gospodarskih zadevah — popolnoma izključena. Ali ne kličejo taka bogokletstva prokletstvo božje nad vse na š^ del v?
Tudi rdeekarska »Delavska politika-
se grdo norčuje v spisu pod naslovom: >Prid sveti Duh!«, ker so naši poslanci šli pred otvoritvijo oblastne skupščine k službi bce i, neka'eri dn.d pa nalašč v tem catu - na g 'aš. Iu tika stranka naj izobrazbi ? v ! atrremfcoli društvu neš narod m na^o mladino! Ali je mosoce. da bi 1 juri e. ki drzno in bogokletno zam: h;jejo po-m c od z--r.v, moc.i kdaj priboriti trpečemu delavnemu s i ju traini boljši kruli? — Delavci, premislite in sodite.'
>P0M0LJUB< 102?.
mk.T«t.*g. „ktl j, kiMeri., „ k, »bl*kf a. k e. SKAUBKB _ ljrtij,,.,. i tr, 10
d Poziv vojaških novincev v službovanje. Dne 14. marca 1927 ob 8 zjutraj se morajo priglasiti regruti rojeni 1908 in starejši, ki so bili regrutovani in usposobljeni v 1926 in 1927 letu, radi nastopa kadrovske službe in sicer v štabu komande ljubljanskega vojnega okruga, vojašnica vojvode Mišiča, \hod od Pražakove ulice ali <d Tabora. Na odsluženjo kadrovskega roka bodo naznačonega dne odpravljeni s transportom regruti sledečih vrst orožja: konjiče kraljeve garde, aitilerije kraljeve garde, konjiče, konjiški pijonirji, konjiški telegrafisti, poljska artilerija, gorska artilerija, havbička artilerija- težka armijska artilerija, pijonirji. pontonirji, reflektori. železniška komanda, veari, telegrafisti, marveni (živinski) bolničarji, peki, prva partija mornarice in prva partija letalcev. Za prednje edinlce se je pozvalo tudi nekoliko re-grutov rokodelcev iz pehote. Ostali regruti, ki so bili regrutovani za pehoto, se bodo pozvali tako, da sc javi}:.- za nastop kadrovske službe dno 27. marca 1927 ob 8 isto-tam; oni za a.tokomando 19. aprila 1927. Za slučaj, da reknit ne dobi prav« časno poziva, naj mu služi to obvestilo v mn--nje. Ta poziv velja samo za one res/rute ki so domovinsko prl-tojni v območje okrajnega glavarja: Ljubljana okolica, Kranj, Radovljica, Kamnik, Novo mesto. Kočevje, Logatec in mes-nepa magistrata Ljubljana. Vsi regniti se opoiarjajo, da se priglasijo pravočasno. tr zni, toplo napravljeni in ol nti. — Komanda Y rbljanskega v; jnc/a okr-.a.
d Slovenska vez. Naša slovenska usoda je taka, da nas od nekdaj trgajo in dele na vso plati. Pa če nas državne meje sekajo, neksj nas drži ie skupaj: to je naš ma-terni jezik. S tem nas veže vse Slovence v eno že 75 let Družba sv. Mohorja po svojih knjigah. Kjer so Slovenci, tam je Mohorie-va knjiga: doma, v Ameriki, v Egiptu, na Kitajskem, ra Vestfalskem. Zato ve''aj: Kdor je veren Slovenec — vsak v Družbo sv. Mohorja! Ta vez jezika mora biti Čez-d2lje bolj trhia in močna! Hitro se vsak vpiši 1 Za 20 Din dobiš kar pet knjigi
d 3. avstrijska gostilničarja obrtna strokovna rarstn.va v Gradcu. V Gradcu na St:.jerskem se bo vršil* od 30. aprila do 8. maja 3. avstrl ska strokovna nr tava za gostilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt kakor tudi za tujski Dromet. Ra7stava bo predrčila cela. do podrobr.-.ti opremljena podjetja, kakor n. pr. mestni hotel, podeželsko gostilno, kolodvorsko rosta; nanjo, kavarno itd.
d Fr';ra'j mora;'o. Socialisti v Ljubljani so imeli svoj shod v Mestnem domu. Olavm govornik je moral kljub zabavljanju
Zv '	da minislor " socialno
po it,ko dr. Grsar res dela za zboljšanje
C!l - i. /afmer da 'e naredbe. Kakršnih doslej Se ni noben drug minister za aociabo politiko.
d Marecva priloga Novice v slikah izi-
de s prihodnjo številko .
. d Za roma n ie T Lurd se se spreiem-iio pr.glasi prihodnji teden. Kdor želi^Sadi
assrafl
obiskati to največjo Marijino božjo po» kdtr hoče videti cvetočo pomlad na rivieri kdor se hoče pokloniti Mariji v Einsiedtln v Švici — tisti naj pošlje svoj naslov na Pr.»svetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva 7 Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje so proračunani na 3250 Din. Romanje traia od 19. do 30. aprila.	'
d Knjigovcški tečaj za knjižničarje- p, naših katoliških prosventih društvih se bo vršil v Ljubljani v nedeljo 6. marca od J do 12 in od '2 do 6 v prostorih Prosvetne zveze. Društva, ne odlašajte s priglasi, ker bodo h tečaju pripuščeni le oni, kateri »e priglase Prosvetni zvezi.
d Na župnijo Zasip pri Bleda je bil umeščen g. Anton Demšar, dosedaj kaplan v Meugšu.
d Semenj v Kač ni pri čušperku se bo vršil dno 11. uiaica.
d Kaka. Velik sejem bo v sn Jo, dne 9. marca.
d Viničaihki devetmesečni tečaji se uvedejo s prvim marcem v Pckruii pri Mariboru ter n.i Kapeli pri Radencih. Gojenci Lo o imeli prosto hrar in stanovanje. Sprejmejo se lo vinn arski in kmetski fantje i/, mariborske oblasti. Tečaje financira vlada.
d Tridnevni sadja: >ki tečaj v Kratijo. Kmetij; ke in -adjar ke podružnice sodnega okraja Kr. nj priredijo 10. marca tridnevni sa !jarski tečaj v Kranju. Na tečaj" sc bo : rak i-no po. "evalo v vseli stvareh, ki so naprednemu sadjarju potrebne, oso-bito o cej Ijenju, .-ajenju in oskrbovanju sadn ga drevja. Kmetijske in sadjarske podružnice naj priglasijo pismeno do 7. marca kmetijskemu okrajnemu referentu v Kran u vse tiste, ki se obvežejo vztrajati na tridnevnem teža ju. Tečaj bo vodil oblastni sadjarski referent Kafol s so'.dovanjem okrajnega kmetijskega referenta g. Hlad-nika in ravnatelja g. Žirovnika.
d Prodaja državnih srečk na obroke, Na razna vprašanja radi državnih srečk, katere v tem času ra/.pcoavajo ra mi potniki po vsej Sloveniji, smo se infor.nirali na mcivdainem mestu in dobili sledeča pojasnila: V prvi vrsti se ponuja tako z*ana dva in pol odstotna vojna alškodiiitu (ra'na šteta), katere nominalna (označoua) »rodnost znaša Din 100J za 1 komad, dejanska sedanja (telajna) vretlnost pa je ( krog 335. Od teh srečk so amortizira, to izvleče in izplača v ako leto enkrat 2S.0J1U komadov in sicer 15. januarja ter plača država zn vsako srečko p-Tno označeno vrednost, to je Din 1000. Razen tega ?e žreba vsak .) loto 15. febrnerja še 1SS dobifkovm si er znašajo isti c<l najvišjega Din 1,000.01« do najr ižjega Din 5000. V«ako leto se tudi plačajo obresti od vsakih nominale l''/1 1000 Din 25 in sicer pri davčnih oblastih, poštno-hranilničnem uradu in finančni delegaciji. Omeniti moramo, da je teh srečk v prometu 4.200.000 komadov. — Kakor gori omenjeno, je vredna taka srečka danes 1"» 385, potniki pa zahtevajo ta te srečke v odplnčevanju v mesečnih ol>rckih veli»°

I več ter so pri tem računane zelo visoke obresti in pa potnikovi stroški. N. pr. v onem slučaju je zahteval' potnik za tako srečko Din 464, katera mora biti odplačana v 16-mesečnih obrokih po Din 20, tako da pla2a y| Juipec Din 129 preko sedanje dejanske i vretinicsti za stroške, obresti itd. Poleg teh I srečk pa ponujajo tudi srbske tobačne srečali ko po nominale Din 10 in srečke srbskega S rdečega križa po nominale Din 20. Te sreč-I ke se izžrebajo vsako leto in se v najbolj-I ISem slučaju lahko zadene Din 100.000. Sve-tujemo pa, preden kdo gornje srečke kupi, | naj sc obrne naravnost na domače slovenji ake bančne zavede, kjer bo dobil natančna S navodila, da srečk ne preplača.
d V Zagrebu s»o postavili tri javne ure, jI in sicer pred kolodvorom, na Jelačičevem | in Wilsonovem trgu. Goni jih elektrik«'.
d Ponarejena paprika. Na debelo poji narejajo papriko razni subotiški veletrgov-
Ici s tem, da pravi papripi primešajo koruzno moko. Ker je vojvodinska paprika, zlasti iz okolice Horgoša, svetovnoznana, se pridelovalci boje, da bodo ti sleparski ve-letrgovci ta ugled uničili. Zato so sklicali veiik shod, na katerem so odločno obsojali to goljufijo ter zahtevajo državno preizku-gcvališče za papriko. Tudi vina se še veliko ponareja v Vojvodini.
d Bitka med Orjuno in Smao (srbska orjuna) sc jo vršila prejšnji teden v Zemu-nu. Bilio je nekaj ranjenih, med njimi neki SloveaT>c-oviunaš. Policija jim je pohladila prevročo kri.
d Umrla je včeraj v Ljubljani po zelo , dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previ-dena s sv. zakramenti v 72. letu starosti gospa Cecilija Span roj. Grošelj, Pogreb ec vrši v četrtek, dne 3. t. m., ob 4. uri popoldne iz žalnega doma Vošnjakova ulica i (Cesta na Gorenjsko železnico) št. 4. Pre-blagi rajnici naj sveti večna luč! Preostalim naša sožaljel
d Umrl je v Butanjevci pri Vrhniki posestnik g. Anton Malovrh v 64. letu starosti. Rajni je bil vzoren go.spotlar in naročnik naših časopisov. Bog mu daj večni mir!
d Nesrečna smrt na žagi. V Sodražici na žagi trgovca Obcrstarja je delavca Karla Pavlina picgrabil stroj, ga z veliko brzino ovil za obleko okrog osi ter tako butal ob tramovje z njim, d'a mu je čisto odtrgal obe nogi ter ga do golega slokel. Bil je seveda takoj nncev. Star jo bil šele 21 let.
d Poboljševalnica za kaznence se bo ustanovila pri moški kaznilnici v Mariboru in sicer na njenem posestvu v Rogo^ah pri Hočah,
d Požar na vclcsejmu. Za nekim paviljonom velesejma jo začelo goreti. Menda bo zadaj otroci zakurili ogenj. Takoj je bil paviljon v ognju. Ker so vse velesejmske zgradbo lesene, je bila nevarnost, tla objame požar vso skupino. Ljubljanski gasilci pa so bili takoj na mestu ter so požar udu-sili. Škoda pa je še vedno znatna.
d Z gostijo v smrt. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu v mariborski okolici se je zgodil tale žalosten slučaj: Dne 21. februarja sta bila poročena Franc Krajnc iz Ciglenc in Marija Rojko iz Rogeanice. Gostija se je praznovala po stari navadi najprej na nevestinem domu. Dne 23. februarja so prišli
svatje na ženinov dom, da bi se tamkaj še
malo razveselili. Gostovanje na ženinovem domu je bilo prav prisrčno in vsa družba s s je razšla prav zidane volje 24. februarja ob 6 zjutraj. Ob pol osmih zjuiraj pa je izginil nenadoma z doma ženinov oče Franc Krajnc. Domači so bili »kraja prepričani, da je stopil v kako trgovino in šele ob 11 dopoldne ga jo našel mlajši sin obešenega v gozdu ne daleč od hišo, kjer je bila pred par urami veseia gostija. O vzroku samo-umora se veliko govori; kaj je res, pa Bog vedi.
d Ljubljanska porota. 20 letni Ivan Svetina z Mlinega na Bledu je v nekem pretepu na Bohinjski Beli 31. oktobra 1926 do smrti zaklal 19 letnega Franca Šimenca z Bohinjske Bele. Fantje namreč rajši po oštarijah hodijo, pijejo, se pretepajo in koljejo, kot pa da bi se vzgajali v orlovskih društvih, od česar bi imeli na duši in telesu ter gospodarstvu neprecenljivo korist. Svetina je dobil dve leti težke ječe. Kdo ima profit? — 26 letni nasilnež Josip Le-bečnik iz Motnika je nevaren človek. Kogar dobi na piko, ta je revež in si ni niti živlienja varen. To je skusil tudi Franc Hribar, ki ga je obtoženec iz same nevošč-ljivosti tako močno oplazil z drikeljem po glavi, da je Hribar umrl. Lebečnik je dobil eno leto in 8 mesece ter mora plačati vdovi 10.000 Din odškodnine. — 24. februarja ,je stal pred porotniki poklicni vagaibund in tat, nevarni Franc Klemen, ki ima nešteto tatvin in vlomov na vesti. Pri zaslišavanju je vedno le odgovarjal, da je vse pozabil. Mož j-3 dobil pet let in mora povrniti vse, kar j 3 pokradel. — Mlad mesar Branko Pintar, ki je hotel na svoje začeti z mesarijo v Lokvah pri Delnicah, ni imel denarja. Prišel jo v Ljubljano ter prenočil pri svojem znancu sejmarju Primicžiču, ki pa je bil velik čudak. Imel je dosti denarja. Ponoči je Pintar vzel sekiro ter Primožiča ubil kot vola. Izgovarja se, da je to storil v napolsnu in da ga je Primožič hlitel zapeljati v pohotna dejanja. Po umoru jo vzel denar ter se vrnil v Lokve. Policija pa je bila stvari kmalu na sledu. Pcrota ga je obsodila na smrt na vešalih.
d Zopei so ga prijeli. Namreč svetovnega potepihu Alojza Ravšla, ki je ponarejal tisočdiuarske bankovce in ki se mu je že parkrat posrečilo uiti. Sedaj je precej 'razkošno živel, kar ga je izdalo.
d »Razorožcvanje.« V tem letu bo Anglija zgradila 15 novih vojnih ladij.
d Španska bolezen v Bolgariji razsaja z vso močjo. 78.000 oseb je bednih, 2204 jih je po bolnicah umrlo. Samo v Sofiji je bilo prejšnji teden 5500 slučajev špandke bolezni, med temi 130 smrtnih.
d Bogata dedinja. V Nemčiji služi pri nekem mesarju dekla Marija Draxdorf. V Ameriki ji je umrl stric, ki ji je zapustil pet milijonov dinarjev, kar bo zneslo čez eno milijardo naših kron. Kakor hitro je javnost zvedt^a o bogati dekli, ki je sicer prav čedno dekle ne glede na njene milijone, je začelo kar deževati raznih ženitnih ponudb, v prvi vrsti seveda od njenega prejšnjega fanta, ki jo je zapustil, ko ji je prej se priskrbel otroka. Radi tega je hotela storiti samoumor, toda rešil jo je neki zidar in tako sta se spoznala. Z ženitnimi ponudbami pa oblegajo tudi visoki čast-
niki, grofje in baroni, ki ji izjavljajo svojo »gorečo in nesebično ljubezen«. Deklice pa no ganejo vse te mile prošnje in vabeči naslovi. Ima glavo na pravem koncu ln hoče ostati toliko časa v službi, da dobi denar v roke, potefh se bo pa poročila s svojim ženinom — zidarjem, kateremu je bila dobra, ko še ni bila bogata.
d Rože, ki »so no morejo«. Kdo bi mislil, da jo celo med nekaterimi režami neke vrste sovraštvo. Neki rastlinoslovec je to stvar natančno preiskoval ter ugotovil, da se n. pr. hudo sovražita med seboj vrtnica in reseda. Položil jih je z drugimi cvetlicami vred v vazo, napolnjeno z vedo. Dočim so druge cvetlice ostale lepo sveže, sta se vrtnica in reseda že po dveh urah držali tesno objeti kot bi se tepli za življenje in smrt ter sta vidno veneli. Pravtako menda šmarnico druge cvetlice smrtno sovražijo. Zelo se pa imata radia nagelj in solnčnica.
d Don Bosco, veliki vzgojitelj mladine, bo v kratkem proglašen za blaženega. Njegov grob so odprli prvič 1. 1902., torej 14 let po njegovi smrti. Truplo je bilo najdeno čisto sveže in od gnilobe popolnoma nedotaknjeno. Lice je imelo naravno barvo. Drugič so odprli grob 1. 1917., in še vedno ni bilo na truplu nobenega znaka razpadanja, Zato je ravnatelj higienskega instituta dr. Abba svetoval, da naj ostane truplo dva dni na zraku, potem pa naj se položi zopet v grob, toda tako da zrak lahko prodre do trupla. A truplo je do današnjega dne ostalo nedotaknjeno, čeprav ni bal-zamirano.
d Romarska ladja se je potopila. Dne 18. februarja so čez jezero Como prepeljali ostanke sv. Alojzija iz mesta Lecco v Como. Blizu obrežja pa se je ladja začela potapljati. Ljudje, ki so bili na ladji, niso opazili, ker so molili in peli. Kapitan je kljub potapljanju vozil naprej, ker je upal, da pride še pravočasno do obrežja. Vendar se mu ni popolnoma posrečilo in velika množica ljudi je poskakala v jezero ter plavala na obrežje, odkoder so jim tudi hiteli na pomoč. Nekaj oseb pogrešajo. Na ladji je bilo okrog tisoč oseb. Zadnji je zapustil ladjo škof. Ladja se je popolnoma potopila. Kapitana so zaprli.
d Za spodobnost nemških vratov. »Jod« je snov, splošno znana po »jodovi tinkturi«, s katero se rane namažejo, da se zabrani prisad. Jod je pa tudi za notranje zdravje potrebna snov; nahaja se v naši vsakdanji hrani in tudi v vodi; če pa joda v hrani ali vodi nedostaja, tedaj oboli »ščitna žleza« pod vratom, naredi se golša ali krof. Na Koroškem je golša razširjena zato, ker v tamošnjih vodah manjka joda. Na Nemškem pa so opazili, da čimbolj uporabljajo poljedelci tovarniška gnojila, tembolj se širi golša; v tistih gnojilih ni joda in zato ga tudi v pridelkih (žitu, moki, kruhu) ni dovolj. Izšla je vladna naredba, da se mora v tovarni gnojil nalašč dodevati primerna množina joda, da bodo nemški vratovi zopet spodobni.
d Fr. in M. 0. Vaše vprašanje smo poslali na invalidsko organizacijo, ki Vam bo odgovorila naravnost, če je na Vaši dopisnici zadosten naslov.
-j*r Pozor krojači, Šivilje in nešiviljcl Zad nji pomladni krojni tečaj za krojače, šivilje in
B'
e3£tj3bt. -»»-"tjatgiig- irv mimirt.
p Boj mod Daridovičem in Pribifevi-
čem se besno nadaljuje. Na Pribičevičev govor v Karlove«, kjer je zelo napadal Da-vidoviča, je demokratska stranka odgovorila s krepkim protisunkom. Podala je izjavo, kjer ugotavlja, da je Pribičevič vprav zato razcepil demokratsko stranko, ker je bil ou za centralizem, Davidovič pa proti njemu. Nadalje ugotavlja stranka, da so se vršila najgrša in najhujša nasilja baš v času, ko je bil Pribičevič na v led i — takrat so se potvarjali volivni zapisniki, spraznje vale skrinjice, gabila svoboda glasovanja, Krvavi oboroženi napadi so se vršili takrat, k-j je bil Pribičevič na vladi. — Davidovič ima, kakor se vidi, o žerjavovski stranki prav isto mnenje kot ga imamo Slovenci stranka krvi, preganjanja, korupcije, stranka skrajnega centralizma. Trde besede, toda Srbi sami so tega mnenja. Slovenski žerjavovci so še toliko slabši, da jim tuja last ni sveta.
p Financiranje oblasti. Ministrski svet je razmotrival o financiranju oblastnih samouprav. Razdelil jih je na tri skupine. V prvi skupini so oblasti v Sloveniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, ki nimajo prav nobenih dohodkov, v drugi skupini oblasti v Hrvatski in Slavoniji, ki imajo nekaj dohodkov, v tretji skupini oblasti iz Srbije in Črnegore (17 jih je), ki imajo redne dohodke in žc sestavljene proračune. Ministrski svet je sklenil, da bo za prvo potrebo financiral oblastne samouprave iz državnih dohodkov, pozneje, ko se bodo uredili vsi potrebni uradi in se bodo prenesli nekateri državni posli na oblastne samouprave, bo drza va odstopila tudi tiste dohodke, ki so zvezani z dotično stroko.
n./šivilje z novimi modeli pod vodstvom F. Potočnika, ki je dobil za svoj preizkušen kroj na internacionalni razstavi edini najvišje odlikovanje, se prične 7. marca. Važno je za vsakega krojača ali šiviljo, da obiskuje ta tečaj, z nj';m lahko že v pomladanski seziji veliko pridobi pri naročnikih, gola nudi učencem ugodnosti ter jim po koniauem tečaju brezplačno preskrbi službo. Vsak učenec ima pravico vsako leto osem dni brezplačno obiskovati tečaj. RevnejSim tečaj ceneje z ugodnimi plačilnimi pogoji itd. Ker ima šola svoj modni salon, učenci tudi praktično vidijo, kako se kroj šiva in dela. Od 5. do 7. marca velika razstava krojev in modelov. Vsak se lahko na razstavi prepriča o uspehih učencev našega učilišča! Učenci, ki no morejo priti v Ljubljano, krojni pouk potom pošte. Informacije: Krojno učiUšee, Stari trg 19, Ljubljana.
PAPEŽI PRI OSILNICI.
Letos se bo pri nas gradila šola. Do 1 sept. mora biti gotova, tako se glasi odlok velikega župana in je rektirz proti temu odtoku '/jx\ rojen. — Pravzaprav je že čas. L. 1918. se je pri na« pričela šola in sicer se je začasno namestila v gornjih prostorih gostilne g. Le\-s!ek, a to z odlokom, da mora biti najkasneje v 3 letih zgrajena nova šola. Pa prišla je vojska in po vojni težki časa, ki jili še sedaj ni konec: a zgradba nove šole so dalje ne more odlašati Zakaj hišni gospodar zahteva, da se njegova hiša izprazni ali pa odkupi. Ker se je tfrokovnjk izrekel proti odkupu hiše, preostane le še graditev novega poslopja. Kajti nakup Tornin-čeve hiše je višja ob'.ast zavrnila, ker leži na hrvatski strani. — £ko<la je le, da ni občinski odbor sam vzel v roke te stvari spomladi, ko je ravno radi te zgradbe zboroval na licu mesta v Papežih. Rilo bi veliko ceneje.
Za zgradbo te šole smo ravnokar dobili '20 tisoč Din državne podpore, ki nam jo jc izposloval g. poslanec škulj. Morali bi jw w tudi imeti lato 82.500 Din iz obč. doklad, zakaj za zgradbo smo davkoplačevalci že plačali 1. 1023. 3000 Din, 1. 1924. 7.500 Din, 1. 1925. 30.000 Din in 1. 1920. 40.000 Din. — To se je pravilno postopalo, da ec denar prej pripravi. Kajli na dolg delati lake reči je sedaj nevarno, ko lahko še vsak č«w pora-le vrednost denarja. Če prištejemo še 10.000 Din, ki jih od občinskih naklad dobimo za to šok) letos, imamo 112.,")0O dinarjev, ne da bi računali državne podpore za osilniško Mo, ki jih zaenk.at tudi lahko, ker v Osilnici letos še ne bo gradilo. Stroški za novo £olo so proračunj*u! na 120.000 Din, č. bomo .« tlako delali. Drugače se nam pa grozi s stroški do 250.000 Din. Težka bo pri nas s tlako, pa se l>o najbrže le treba pogovoriti. — Pa če bi bilo vse tako, M bilo še dosti dobro pripravljeno z;, zgradbo šole. Toda denuria 17, občinekil nskta.i h let 1923 do 1290 v znesku R2.500 Din v resnici ni in č.- je, bi se moral kje varno naložiti, in sicer ie zdavnaj. Od vsega tega je bilo izplačano le 1830 Din in pa 20.000 Din ee trdi, da je nekje v posoiilu. Drugih 57.670 Din ne vemo, ali »o ali jih ni in zakaj jih ni in aH jih bo Ireba «e etiki!: plačati. Občin računi o tem molče.
ski
* Pri nakupu testenin zahtevajte vedno m povsod samo tekate te,, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
d Ribiške priprave, orožje in strelivo ter vsa popravila pri puškar u F. K ? ser, Ljubljana.
Sodnik obtožc
... sencu: »Ali je res, da ste pneo udanl, po glavi z litrom vina? Ail Je gospod sodnik. Toda bilo ie !e lahko ~ mizno vino., 6'
s na-
SV. IA KOB on SAVI.
Preteklo nedeljo - ::<). I. m. naui je preskrbela naSa šolska mj lina prav ljubko zabavo. Vprizorila je igrico: sV Štefanovem mlinu , iti nastopil je tudi šolski pevski zbor. Vsi smo bili s prireditvijo prav zadovoljni in prepričali smo se, da za svoj poklic vnet učitelj v kratkem času prav veliko do.-eže. Rog daj vztrajnosti.
PRESKA.
Pri nas smo začeli s kmetijsko gospodinjskim tečajem pod vodstvom ge. Minke Odlasek in Slave Rogl. Udeležuje se ga 20 udeleženk.
V ALT A VAS.
Mirno, brez kake posebne agitacije so se izvršile 23. I. t. 1 volitve v deželni zbor, vendar je dobila SLS absolutno večino. Bolj kot volitve so vzbujali zanimanje oklici, katerih je bilo v naši mali župniji nad 10 ta predpust. Med drugim so je poročil tudi g. Janez Nose, sin mlinarja in posestnika iz Kumanje vasi ter vrlega moža »stare koren,ue< _ z Marijo Mirtič, vrl., pevko cerkve-
nega zbora in igralko tukajšnjoga prosvetnega dru. štva. Obilo sreče! — Dne 11. februarja pa je umrl« na llrganjih selil, nagle smrti poeestnica Ana llro-vat. Ob 0 zvečer je kuhala še večerjo, oh 7 ja bila že mrtva. Komisija pa je pri raztelesenju ugotovila, da se ji je žolč raz.li 1 in kri po drobovju ler da je tudi žila počila v možganih.
GROvSUPLJE. (Društveno delo.) Katoliško prosvetno društvo je uprizoril« >lao 9. I. burko »Težke ribe«. Bila jo uprizorjena 3 povsem zadovoljnim uspehom. V začetku t. m. je naprosilo naše društvo Prosvetno zvezo za skiop-lično predavanje; dobili smo od nje skioptikon b zanimivimi prizori iz francoske revolucije in g. r|r, Debevec, ki je imel v naši podružnici baš slnibo božjo, je v natlačeno polni dvorani radoznalemu občinstvu poljudno poj snil pomen slik iu obrazložil zgodovino francoske revolucije. Na pustno nedeljo je uprizorilo društvo štiridejanko drame i t kmetskega življenja.
AJDOVEC.
V naši fari imamo precej naročnikov Domo-Ijubovih; skoro pri vsaki hiši. Pa tudi dosti duhov nikov rojakov. Letos bo zoj>et ena nova maša — Volitve so pri nas dobro izpadle. Potem bomo ka] napredovali, če ho naša stranka mogla odločevati. Prav žalostno je v naši lari radi potov. Po nekaterih vaseh so o<l groze grda. l'a nf čuda, ko »e Izvozi po njih toliko lesa. Bojimo se, da bo I udi lesa za prodajo kmalu zmanjkalo.
D\V< A.
(Vprašanje na velikega župana) Na otvoritveni seji skupščine za ljubljan.sk« oblast v Ljubljani dne 29. februarja 1927 j«> g. zastopnik velikega župana v svojem ekspozeju med šolskimi zadevami j>oročal, da je <lržava uaklomla šoli v Davci 20.000 Din podpore. Da javnost ne b« v zmoti, povem, da do danes nisino prejeli nitf vinarja. Zelo zanimivo bi bilo vedeli, po kakšni poti je bil di liar nakazan, kdo in kedaj ga je kdo prevzel ali kani je izginil. — Hud. Potočnik, šolski upravitelj.
MEKINJE.
Slovesno sta praznovala zlato poroko Jernej in Katarina Jan (p. d. Citiščeva) 16. febr. v ličai godiški kapeli, h koje zidavi sta uprav"ta dva izredno veliko prijjomogla. — Izobr. društvo ja pretekli predpust uprizorilo dramo Razbojniki' ia veseloigro »Namišljeni bolnik«. Obakrat so zlasti glavni igralci izborno naštudirali igro. — Po lanski povodnji porušena »dolga brve, ki vodi čez Bistnco v Kamnik, je bila zadnji mesec na novo postavljena. Obeta sc nam tudi v kratkem nov most pri "Vesni«, mesto dosedanjega napol podrtega.
»T. JURIJ OB JUŽ ŽEL.
Na dan 20. febr. in na predvečer jo uprizorilo tukajšnje katol. prosvetno društvo v dvorani katoliškega doma na novem društvenem odru igro v petih dejanjih: Revček Andrejček. Občinstvo je da zadnjega kotička napolnilo dvorano in je občudovalo naše korajžne fanti, in dekleta ob nastopu oder. 20. febr. pa je priredilo okoliško prostovoljno gasilno društvo na Selah veselico z bogatim sveče-lovom. PoStene zabave pri Ireznomislečih nikdaf ne manjka.
STARA LOKA.
Zelo zanimivega dopisnika imamo v staro* loški okolici. Vsak z veseljem prebira njegove dopise — ludi jaz. Zelo žal mi jo tedaj, da je v zadnjem dopisu št. 6 ^Domoljuba« gotovo neradovolj-no nasedel obreltovalcem in da sem v obrambo resnice prisiljen na odgovor, fte ne naravnost pač pa med vrsticami se mi očita, da v cerkvi ne skrbim za red, tako da s« spovednice rabijo celo za poštne nabiralnike. Izjavljam v svojem kakor v imenu g. duh. tovariša, da je to grda laž. Nikdar če nisva dobila v spovednicd kakega pisma in kar se o tem IX) fari govori, je obrekovanje dotdčne osebe. Povem p«, da se vrši preiskava, kdo piše brezimna pisma, ki bo gotovo zadevo pojasnila. Potem pa naj se boje obrekovalci, najsi bodo že moškega aH ženskega spola, da jih ne pošljemo na Studenec v blaznico, pač pa v loSko »špehkamroc, da bo mir v fari. — Matija Mrak, dekan.
VRHNIKA.
Knjižnica Kat prosvetnega društva, ki je nor stanjena v stari Soli v prvem nadstropju, si je nabavila večjo množino novih knjig. Tako da sedaj obsega okoli 400 leposlovnih in mnogo znanstvenih. Izposojujejo se vsako nedeljo in praznile od 9. do 10. in od pol 14. do 14. ure. Vpisnina znaša 5 Din in dalje za uporabo od vsake knjige malenkost. Dne 6. marca bo Proev. društvo za stroške pri vezavi knjig priredilo ob pol 4 in pol 8 zvečer znamenito Grillparzerjevo žaloigio: »Ljubezni in morja valovi', ki je drugod doživela velik uspeh. K predstavi slo vljudno vabljeni. Preskrbite si vstopnice po običajnih cenah v predprodaji v Rokodelskem domu.
BOHINJSKA BELA.
(Smrtna nesreča.)
Zadnji petek jeMlinarjevo družino na Boh. Beli zadelu huda nesreča. Gospod Franc Gogala j« vozil drva s planine, na potu mu spodrsne in pade pod konja, ki stopi nanj in ga pohodi. V soboto so ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer je srečno prestal operacijo. V noči od nedelje na ponde-Ijek se mu je stanje poslabšalo in do zadnjega pri polni zavesti kVičoč po imenu svojo ženo in svoje otroke jo ob 2 ponoči nenadoma preminul. Zapušča doma ženo in 8 otrok, katerih najstarejši je 12 let star. Družina je po smrti gospodarja tem huje prizadeta, ker je preje že dve leti silno trpela vsled povodnji, ki jo dvakrat vzela jez pri žagi in mlinu in vse uničila. In ta po povodnji gospodarsko popolnoma uničena družina, ki je sedaj izgubila še očeta, gospodarja, ni dosedaj prejela nobene pod-)x>re vsled povodnji. Vsa družina sočustvuje z nesrečno družino. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje.
LITIJA.
S 1. marcem t. 1. se je nastanil v Litiji dr. Polde U k m a r, ki bo ordiniral v Koblerjevi hiši vsak dan od 9—12 doma, popoldne pa bo na razpolago za posete zunanjih bolnikov.
KsmBsatf
iaI
NAZNANILA —_.—■—J
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Sentpetnr»ka orlovska srenja t Ljubljani priredi v nedeljo dne 13. marca telovadno akademijo v Društvenem domu v Sostrem. Začetek toftm
Q
PO 5VETU
Grozovitosti na Kitajskem. Poročali smo že o hudih bojih, ki se bijejo na Kitajskem in v katerih zmaguje armada, ki prodira od juga proti severu in osvaja mesto za mestom. Tej armadi se pridružujejo vsi, ki se hočejo otroste nadoblasLi tujcev — Evropejcev. V Šangaju, kjer je bilo glavno oporišče severnih armad, so nastali veliki nemiri. Delavci so napovedali štrajk, po ulicah so se zbirali dijaki in drugi mladi ljudje, ki so navdušeno manifestirali za svobodo Kitajske in pozivali ljudi, naj se upno in pridružijo armadi, ki prodira ml juga. Poveljnik mesta pa je poslal nad dijake in ostale pristaše južnih armad svoje čete. Nastalo je krvavo klanje. Nemiri so bili zadušeni, več sto dijakov in voditeljev upornikov pa so obglavili, njihove glave pa nataknili na drogove in jih postavili po ulicah v strašilo upornikom. Armada z juga (Kantonci) pa prodira dalje in kakor poročajo najnovejše vesti, je že prišla pred Šangaj.
Napetost med Anglijo in Rusijo radi Kitajske. Angleži dolže Rusijo, da je na-hujskala Kitajce na osvobodilno vojno, da bi s tem dobila pretežen vpliv nad mongolskimi narodi in izrinila Angleže, ki so na račun teh narodov tako obogateli, da so danes najbogatejši na svetu. Nekoliko resnice je v teh očitkih. Sovjetska Rusija je res po vojni pošiljala svoje agitatorje med Kitajce, ki s»o bili gotovo dovzetni za lepe besede o svobodi, bratstvu, enakosti, katero so oznanjali ruski agitatorji. Toda samo Rusija pa tudi ni vzrok, da se Kitajci otresajo jerobstva. Zadnja desetletja je mnogo kitajskih študentov študiralo po raznih evropskih visokih šolah. Ti so že precej dvignili omiko med Kitajci, za kate-se se tujci niso dosti brigali, ampak jih
ob treh popoldne. Pri telovadbi sodelujo godba Mladinskega doma.	,
n Mlekarska zadruga za 'Zabnleo in okolico naznanja Članom in nečlanom, da se bo vršilo predavanje o mlekarstvu v osnovni šoli v Zabnici v nedeljo dne 6. marca ob 9 popoldne. Predaval bo mlekarski inštruktor g. Pevec iz Škofje Loke. K predavanju se vabite vsi, ki imate opravka z mlekarstvom, zlasti pa gospodinje.
n Zatekel se je pes ovčje pasme. Dobi se pri Franc Kučarju, Šmartno 39, Moste.
n Mici Matičič iz Garčarevca se je Izgubila. Že dva meseca je ni. Naj se oglasi, kje je. — Matičič Jakob.	_
Važno sa
cenf. cstalccj
9»
4*
Da se da cenj. čitalcem „Domoljuba" zadnjikrat prilika, da se oskrbijo s srečkami 3. razreda, kajti imam samo še omejeno filevilo doplačilih srečk. Vam svetujem, da si nemudoma naročite po priloženi naročilui karti srečko pri ntijsreCnejši prodajalni I., jfe, KONJOVIČ V BEOGRADU pri kateri je tudi sedaj v 2. razredu padla premija v iznosu Dir* 200.000-—, da gotovo imate srečke, dokler niso razprodane. Stari pregovor prnvi: ..Vsak ie svofe sreče kovnCl"
kar najbolj izrabljali. Kitajci so se pričeli oklepati svojih sinov, ki so se izšolali, in ti znajo vse drugače ravnati s svojim ljudstvom, kakor pa tuji gospodarji. Ni Čuda, da je kitajsko ljudstvo pričelo razmišljati, zakaj bi tudi ono ne smelo biti na svoji zemlji svoj gospod. Razen tega je pa Kitajce mnogo naučila vojna, ki so jo ob strani opazovali. Videli so, kako so se v tej vojni veliko manjši narodi, kakor je kitajski, otresli tujega jerobstv.t. Iz vseh teh razlogov so tudi Kitajci pričeli dvigati svoje glave in pričelo se je gibanje, kf ga tudi topovi evropskih velesil ne bodo mogli zatreti. — Anglija je vsled dogoikov na Kitajskem poslala Rusiji ostro svarilo, ki je povzročilo na Ruskem veliko ogorčenjet ker se angleška vlada zelo zaničljivo izra« ža o ruskih sovjetih.
Deveta obletnica rnske Rdeče armade1. Te dni je sovjetska Rusija slovesno obhajala deveto obletnico od ustanovitve Rde* če armade. Vrhovni poveljnik je izdal ar-madno povelje, v katerem izjavlja, da jo Rusija sicer miroljubna, da pa je tudi pripravljena na boj, če je treba. Pripomniti je, da bo ruska armada tekom par let tak?« močna, da se bo lahko kosala z vsakim sovražnikom.
Belgraiski krogi za zbližanje naše drŽave z Rusije. Z največjo slovansko državd Rusijo naša država še sedaj nima nobenih! zvez. To nam silno škoduje v mednarodnem svetu, kjer Slovani nimamo skoro nobenega vpliva. Tudi Italijani bi se proti nam ne uj>ali toliko šariti, če bi imeli za seboj Rusijo. Mnogokrat se je že delalo na to, da stopimo z Rusijo vsaj v trgovske stike. Toda merodajni krogi so to vedno preprečili. Te dni pa je objavil belgrajaki list »Pravda«, da merodajni krogi uvide-vajo, da bi že vsled italijanske nevarnosti kazalo vpostaviti zvezo z Rusija Seveda bodo tej zvezi nekateri nasprotniki Rusije še vedno nasprotovali.
Zrna.
Že preizkušeni nauki
marsikje vise na kljuki.
Ti, prijatelj, pa jih snemi,
s sabo jih v življenje vzemi! ★
Izposojeno, ne zabi,
vrni brž po uporabi!
★
Če kaj najdeš, ne odlašaj,
brž: "Čigavo je?« povprašaj.
Vsakogar srce boli,
če pre/jubo stvar zgubi.
Ce si kregan, rajši molči,
v jezi nič nazaj ne golči! ★
Nikar ne pitaj z ,:o6lom« brata,
ker sam iz istega si blata, ★
Da prijatelj boš dobroti, tri reči na sebi kroti: grd pogled, jezika mig in pesti srdite dvigi
Tri rmsli zavednega kmeta.
Tri misli mi leže na srcu, ki bi jih rad povedal tudi drugim kmetom. Jaz res ne poznam vseh krajev po Slovenskem, pa vseeno mislim, da naj kmete vse več ali manj te tri stvari zadevajo.
Prvo je to-le: lJo vojni eo se navadili nekateri tudi na kmetih na to, da znajo prav pridno zapravljati. Denarja jo bilo brž po vojni skoro povsod dovolj, kasneje pa je njegova vrednost strašno padla. Zato ljudje niso hranili, ampak prej razmetavali. Jaz mislim, da danes večina že spet krajcar dvakrat prej obrne, preden ga da iz rok, vendar jih je še nekaj, ki ne razumejo, da je pri nas varčevanje predpogoj za dobro gospodarstvo. S tom so pa tudi preveliko dote v zvezi. Kar je bilo pred štirimi leti še dobro, jo danes smrt za kinoteki grunt. Le komu bo v korist, če bodo radi prevelikih dot stari grunti šli na boben. Kmetje, to je stvar, ki jo je treba premisliti.
Druga stvar, ki bi jo rad povedal, je pa ta: Mi smo po večini odločni somišljeniki Slovenske ljudske stranke, ker vemo, da je samo ta zmeraj delala za nas. Vsi smo nasprotniki Zerjavovih demokratov. Toda, oe je kje kaka trgovina ali gostilna takega Zerjavovega kričaea, denar mu pa le no-
I simo, Zdi se, da nam v teh stvareh man|ka
pravega ponosa. Bahati znamo včasih, prave pametne samozavesti pa manjka, laki smo včasih kot so morali bili naši predniki pod grajščaki. Sovražili so svoje tlačitelje, a so jim morali služiti. Danes pa ni treba. Kdor ne drži z našo stranko, kdor ima »Jutro« pa »Domovino«, ni naš. Pustimo ga z njegovim »Jutrom« vred na miru. Saj se nam mora smejati, ko mu nosimo di-narčke, da z njimi proti nam dela. Zalo pravim: več samozavesti in pametnega ponosa. Hrbet smo že dovolj krivili v starih časih, danes nam ga ni treba. Svoji k svojimi
Pa še eno! Ko berem sedaj o tisti slavni Slavenski bantki, ki so jo zafurali demokratje in kjer bo šlo v nič toliko milijonov dinarjev radi teh imenitnih gospodarjev, mi hodi na misel, da smo tudi mi kmetje podpirali to gospodo, ki je zapravljala milijone. Morebiti se boiste čudili, da talko mislim, zato naj vam svojo mhel pojasnim. Jaz sem iz bližine Ljubljane. Če tukajšnji kmetje vjamemo kak dinar, ki ga je treba dajati na stran za kasnejše potrebe, kam ga nesemo? V nekatero mestne hranilnice. Tam so nam včasih dajali celo kak procent več kot v domačih kmetskih hranilnicah. In kam jo šel potem denar iz teh mestnih hranilnic? Cela vrsta teh hranilnic je imela svoj denar naložen naprej v gori, omenjeni Slavenski banki. Ali ni torej tudi
naš kmetski denar tekel v to banko? pa je še nekaj s tem v zveai. Ali mislite, <lu so orjunaži in razni demokratski agitatorji živeli od zraka? Kako morejo svoje brez-vorslce časopisje zastonj pošiljali? Za vso to je treba denarja. Odkod? Iz raznih bank ki so v rokah demokratov. In denar v take zavode smo nosili in ga še nosimo kmetje, S svojim denarjem smo si spletali bič, ki nas je tepel. — Kdo je tako delal za centralizem kot demokratje, za tisti oen-traiizem, pod katerim vsi trpimo. Pa ravno te demokrate mi redimo. Če ne naravnost, pa po ovinku. Potem se pa smejejo neum-nemu kmetu.
Jaz ne vem, zaikaj ne bi raje nesel vsak svojega denarja v domačo hranilnico, kjer dobi drugi kinetski človek v potrebi posojilo po zmernih obrestih. Kaj jo bilo žo slišati, da je tak domač zavod propadel? Pač pa propadajo mestni, ki so v liberalnih rokah, Nazadnje pa, če že misliš, da moraš denar v Ljubljano skriti, da ne vedo drugi, da ga imaš, in če ne verjameš, da je tudi doma dovolj tajnosti nesl ga v mesto v našo hranilnico, na primer v Vzajemno posojilnico na Miklošičevi cesti, ne pa v razne liberalne in »samostojnem. čemu bi spletali sami sebi bič?
Take so moje misli. Jaz sem prepričan, da ima še marsikdo tako sodbo. Samo narediti je treba.
Kmot ir, ljubljanske okolice.
POFEST mmiil FARE.
5. poglavje.
čiška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila jc bleda in trudna, zato se jo morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dne grofa.
»Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. >S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.«
»Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala.
»Xe,< je odgovoril z grenkim nasmehr-m, : samo nesrečen.«
>To je žalostno!... Vprašati bi morali za svet zdravnika m iti med ljudi. Vejeli morate biti!...«
»Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in voro.z Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje, se nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim.
n.	dobrjh 'Judi je,< je odgovorila Julija na
njegovo toijbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega Vendar mora pozabiti in odpustiti.«	B '
gim. T°2a b3Š "e Znam- Ce'° SV0'ie£a otroka &ovra"
~ , To ie PT®*1' ;• • Tn čiška tako hrepeni po vas Zakaj no pridete k njej?«	1 1
sreča.f ^ °n° n°*' ko se ^^ ne-»Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.«
m? ]e b,',a ~ in vendar kakor sanje Ko »em gleda ,z gozda, kako ste rešili Čiško, se mi ie *d| o, da je izginilo v meni s-zvraštvo in j«^ Ali
je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi ? sem se vprašal... Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju? :
»To je bila moja dolžnosti''
Grof se je neverjetno smehljal. Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več!...«
»Moj Bog, bilo ie tudi nekoliko ljubezni zraven! Čiško imam res rada ...«
Tedaj ji je stisnil obe roki. /Hvala vam, da dasto otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj jo vendar moj otrek, kljub vsemu.«
Molčo sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom.
Prodna je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj pro?.iti?<
Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam moro dati ubogo dekle?
»Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup... Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli? ...«
. >z veseljem!« ie teplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —«
>0 pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčno žarke. Kadar slisim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi mo gladila n-hka ženska roka po glavi
f u°bro mi ie Pri tem • • • Ali hočete pri-voscih kdaj ubogemu ranjenemu človeku to milost?«
i K l?n.klT'?la' rat0 Pa 8ta ^ ločila, - bledi zimski solnem žarki so trepetali po njunih glavah
»tSSSl"* Š'a -V	1" za trenutek
Sni . .. ' a J° ie P^dnla sreča z zlatimi
Razno.
Ovce r Južni Ameriki. V Južni Ameriki so velikanske ravnine in s& pasejo po njih milijoni in milijoni ovac, goveje živine in konj. Koliko bogastva je taml Tud' listi, ki je na Severno Ameriko navajen, se večkrat ne more naČuditi južnoameriškemu razkošju, električni razsvetljavi itd. Država UruRiiay ima samo poldrag milijon ljudi, pa so lani tam zaklali !M8 tisoč ovac.
Po 30 letih ii zapora. Te dni je prU-la v Parizu iz zapora morilka Carrs-ra, ki je bila zaprta 80 let. Pred 80 leti s!a ona in njen mož zvabila v klet železniškega btagaj-uika, sla ga uibiltt, oropala in sežgala. Oba so obsodili na smrt, moža so usmrtili, ženo pa po-milosrtiil na SO letni zapor.
Priporočila vredno. Koreja je velik polotok » Aziji; spada prav za prav h Kitajski, a vladarji tam so Japonci. Na Koreji imajo to navado, d:i »e sme na dan poroke izpre-govoriti nevesta noben« besedice. Ce bi jo tudi pozneje ne, bi bilo maral-katerikrat še boljše.
Sahara. Puščava Sahara v Afriki je tako velika kot 18 naših držav m tako velika kot 800 kranjskih dežel. Seveda pa nt tam samo pesek in skala, temveč so vmes tudi otoki trave in rodovitne zemlje-
Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtnoranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila.
Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu jo povzročil te 6vetle ure.
Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedino manjši dim se je valil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da 60 použili cele gore mesa in moanatih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki 60 ga smatrali kot povzročitelja svoje bede.
Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika. Iker je vedno pri-digoval o miru. »Tudi on je suženj gospode,« so rekli, »mu bomo že poplačali!«
Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjall davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin bi bilo brez strehe in živil, če jim ne bi prisikočil na pomoč župnik. Rešil jim j je hiše in imetje s izkupičkom svoje nove knjige, ki ' jo je spisal iz stiske in skrbi.	j
Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo j mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in j z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči.	|
Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. | Toda grof Hugo je takoj po božiču odpotoval, in nihče i ni vedel kam.--
Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal ' njegov' nemir... Bežal je sam pred seboj, bežal je , pred iskro sreče, ki je vstala pred njim in v katero j ni mogel verjeti... V njegovem srcu se je začelo po- j časi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom ; mlad kalčefc in pognal tihe popko... V kratkem, i prisrčnem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce | govoriti, v njem eo se zbudile želje in upanje in : vera v novo srečo. Sredi zime so mu vzcvetele sanje j po majski sreči!...
Toda saj to ni mogoče... Kako bi moglo to čisto : bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raz- i trgano dušo in s toliko krivdo na glavi? Zmerjal se ! je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, ! temveč je njegovo čuvstvo z vsakim dnem bolj rastlo. j In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti j njene čiste duše, jo zbežal pred seboj in svojo lju- , beznijo v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo.
Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačno ter nabirali drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je elvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki »e je širil po vasi. Vrata so bila trelno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah.
Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim prede čil njihovo počenjanje in jih prosil, naj to opu-ste, ker bodo padli le v nesrečo.
Jezno so so uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačino in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.«
v Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik uvidel, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljami. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakoni.«
»Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik.
»Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagalo. Ce pa ne — ti ljubi Bog: potem zamižite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic!«
»Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!«
»Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —«
»Moj Bog, kaj naj tu storimo?«
Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči.
Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župniji. Govoril je o sedmi božji zapovedi in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kairanarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli.
Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve.
Zvečer so sedeli r.ezadovoljneži v gostilni. Kro-mar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, ka.r jo jezo mož 3e bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za sodček piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajstih je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho.
Nenadoma pa je oživelo. Od vseh strani so prihajale temno postave, ogromen nestvor se je bližal /. zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred žup-niščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štiri ali šest mož je prineslo velike tramove in so iih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — neetvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavo-rdeea krila, jih ponesii in zopet dvignil, žvižganje, grgranje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogo-i en, srebrnobel curek v zrak in se v širokem oboku prasketajoče zlil na streho žnpnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zažvenketalo je kot bi sto kla-divcv hkrati udarilo na šipe.
V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobe. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« ie stokala.
»Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vede sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.«
»Toda kaj pa ie sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?«
Da, straši, Barbara!« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši!«
»Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz.
»Nesrečneži so,« je rekel župnik. »'Nesrečneži, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana ter začel moliti rožni venec...
0 polneči je nehalo atrašiti. Cerkveni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visoki strehi ,
(Dalje prihetlnjič.)
So izplača. Tenis je ena najlepših iger na prostem. Najbolje ga igrajo Francozi, Amerikanci in Čehi, od žensk pa Francozinje in Američanke; in med temi zopet najboljša je Francozinja Suzana Lenglen. Do lant je igrala zastonj in nt imrla ni C od tega. Takega športnika imenujem« amaterja. Ce pa kdo za denar igra, ga imenujemo profesionala. Suzana je videla, da se stara, da ne bo šlo tali o naprej in to je drla pregovoriti, da Je postala profesionalka. Šla je v Ameriko in je potovala s tovarišieo in s tovariši okoli. Tekom treh' mesecev je zaslužila 100 tisoč dolarjev. To se pa res splača.
Zajntreb. Zdravniki aq mnenja, da je razpoloženje med dnevom zelo od tega odvisno, kako «mo zajtrkovali. Glavno pravilo je, da ne smemo zjutraj prehitro jesti. Eno jabolko h kavi se prav dobro prileze.
Pečine is kora!. Korale
napravijo majhne otočke^ en meter se dvigajoče nad morsko gladino, semintja tudi malo več. Včasih napravijo korale dolgo verigo pred obrežjem. Največja taka veriga je pred vzhodno obalo Avstralija dolga je 1771 kilometrov. Od Ljubljane do Zagreba meri zračna črta 110 km.
tfuzikaličea. AngleSki lord North ni maral godbe. Kralj Jurij III. se ie nekoč zelo trudil, da bi ga spravil na dvorni koncert. Nič ni pomagalo. >Čudno se mi zdi,« je kralj slednjič dejal, »da nimate nobenega zanimanja za glasbo, ko je vendar vaš oče pri vsakem zanimivem koncertu.« — »Jaz bi tudi bil, če bi bil tako gluh, kot je on,« se je odrejal lord.
Najstarejša ladjo, Id vozi §o po morju okoli, je neka angleška jadrnica, ki je bila zgrajena leta 1MX>. in je torej že 127 let stara.
Koliko pojemo. Človek, ki doseže starost 70 let, je pojedel tekom življenja okoli 1160 metrskih stolov hrane. Nekateri ve!, drugi manj, a toliko je povprečno.
Plače francoskih diplomatov. Kakor vsaka druga država daje tudi Francija svojim zastopnikom v tujih državah posebne do-klade. Sedaj so te dokla-de na novo določili. Največ dobita poslanika v Rimu in v Carigradu, vsak 850.000 frankov do-klade na leto. Za njima pride londonski poslanik, z 250.000 franki, ameriški z 280.000 itd. Poslanik v albanskem glavnem mestu Tirana pa dobi sama 15.O0O frankov doklade.
nlir. Podpisani Jože BoWnc, p. A. Lenarč, iT^KNC* posest, v Trbojah, preklicu,em in obžalujem, kar sera govoril o Ivanu Brodaru narodnem poslancu in posestniku u Hr^'|a Pri Kranju dno 6. dec. 1926 po shodu Samostoj. kme-tijsko stranko v gostilni Petra Mayer,a v Kranju glede davka na ročno delo, ker sem bil napačno informiran in poučen. - Zahvalnem se Ivanu Brodarju, da jc odstopil od obtožbe. - Kranj, dno 28. februarja 1926._JOŽE BOHINC.
Meh za smeh.
»Slivnik bi bil čisto čeden človek, če bi se obril. Zakaj neki nosi brado?« »Zato,
ker mu njegova žena dola kravate.« ★
Policijski komisar: »Ako se ne motim, smo vašo ženo že našli.« »Ste? Kaj pa pravi?« »Nič,« »Nc, to ni moja žena.« ★
Nekoga so že večkrat operirali. Končno sc mu je že preveč zdelo in pri neki priliki je prosil primarija: »Naredite mi kar
Šumbnice in prišite gumbe na trebuh, da ete lahko kar zapenjali in ne bo treba vsakokrat šivati.
★
Igrali so neko novo dramo, ki pa je bila popolnoma zanič. V pritličju je sedel neki gospod, ki je bil silno nevoljen na svojega soseda, ker je ta po vsakem dejanju ploskal, kar je le mogel. »Kaj, ali vam je igra, katera je tako slaba, morda všeč, ker tako ploskate?« »A kaj še,« »Čemu pa potem tako reč počenjale?« »Zato, da ne Jtaspim.«
★
Nekdo je prišel iz dežele v mesto in .videl v eni izmed ulic na pragu drogerije stati človeka, ki je bil popolnoma plešast, v Ali imate kaj za lase,« ga vpraša kmet. ■»Seveda imam, le pojdite notri z menoj. To le posebno priporočam. Imam zahvalna pisma in spričevala od velikih mož, ki so to sredstvo uporabljali. Ako sc s to po-niai'o namažete, vam v 24 urah lasje zrastejo...
Dobro je. Natuažite si vašo glavo s tem in čez 24 ur bom zopet prišel pogledat, bom videl, ako ste resnico govorili..
★
»Ali se še spominjate, ko sem pred petimi leti pravil, da sem zgubil žepno uro?« »Seveda se spominjam.« »Ali še veste, kako sem takrat vse preiskal in je nisem nikjer našel? No in včeraj sem pa oblekel telovnik, katerega že nisem več let nosil in kaj mislile, kaj sem našel v žepu?« »Ono uro, kaj pa drugega. -Ne, pač pa luknjo, skozi katero je ura najbrže padla.«
•k
On: »Zdravniki pravijo, da ženska potrebuje mnogo več spanja nego moški.«
Ona (sumljivo): »No, in?«
On: »Zato bi bilo prav, da me nocoj ne čakaš, ter greš preje k počitku.«
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki jo edini tc vrstel — Podružnice: t CELJU Breg 5t 33 - ZAGREB, Hacclnova ulica 12 SARAJEVO Koroščova ulica 15 ln t SPLITU, ulic« XI. puka.
wDomol|ubov"
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrsiica velja za enkrat Din 6. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe,
darsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.
»■{• usnjapshB obrti
se sprejme priden, močan in pošten fant. Ponudbo jo poslati pod „Usnjarna št. 1283 na upravo „l)omoljuba".
Stanovanjena deželi-
2 sobi in kuhinja, 2 uri nad Ljubljano, se odda. Naslov lia upravo lista pod ..Stanovanje" št 1378.
Kovačnico L^V
najem. Ja
nez Stražiščar, kovač, Begunje 78 pri Rakeku.
Proda se posestno
v neposredni bližini večjega trga na Dolenjskem za ceno 75.0i ODin — Naslov pove uprava lista pod štev. 1357.
Hiaoec ?e sPreime.ua
^ lepo posestvo, znali mora vsa kmetijska dela ter biti pošten in trezen. Naslove na upravo lista j>od ..Hlapec" št. 1377.
pri župni cerkvi, pa tudi podružnica ni izvzeta. Sem ožeujen in rokodelec z vseini dobri ni spričeval i. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1316.
NO nHCAffa i razni vpijoči reklami, ampak nC IfdjCUdJ hodi odločen in kupuj svoje potrebščine edino le v trgovini J. MENART, DOMŽALE — pri katerem dobiš najboljši blago po najnižjih cenah. Ravno dospela velika množina čeških in angleških štofov, kojim bo ccna let09 izvanredno nizka, tako, da si tudi revnejši »loji lahko nabavijo za Vclikonoč za majhen denar boljšo obleko. Oglejte si moje blago in čudili »e boste tako nizkim cenam. Lepa izbira ženskega blaga, svilnatih rut itd. — Na zalogi vedno sveže specerijsko blago, moka, dež. pridelki, kuhinjska posoda, železoma, najboljši cement itd. Ravno spclo cvetlično, povrtno in poljsko semenje itd.
Postrežba solidna in najnižje cenel
Gost: »Kaj pa naj to pomeni? Imel sem samo eno bedro piščanca, računate mi pa kar celega. Kako je vendar to?«
Natakar: »Da, veste, pri nas je pač taka navada.«
Gost: »No to je še dobro, da nisem naročil goveji goljaž, sicer bi bil moral plačati celega vola.«
★
Nekdo je pisal pismo, v katerem je prosjačil: »Prosim, posodite mi samo pet sto dinarjev, potem pa pozabite, da sem sploh kdaj živel. Saj nisem vreden, da se me spomnite.«
★
Janko (že v tretjič): »Stric, naj vam no prinesem kozarec vode.«
Stric (ki je prišel na obisk): »Pa kaj ti je Janko, da mi tako ponujaš vodo?«
Janko: »Oče vedno pravijo, da znate piti kakor riba, jaz bi pa rad videl, kako to napravite.«
★
Neki dobrosrčen dečko jc zelo ljubil očeta in nikdar pustil, da bi kdo rekel kako žal besedo o njem. Neko nedeljo popoldne je oče zaspal pod hruško in sosedov Nace pravi temu dečku: »Poslušaj, kako tvoj oče smrči.« Ta pa je nevoljen odvrnil: »Oče ne smrčijo, pač pa se jim sanja o nekem psu in ta pes je, ki renči.«
d Velika tatvina se je izvršila n« oi> ent-ekspresu v Italiji. Neki uzmovič jo odnesel vsebino 27 denarnih vreč. Natančna vsota So ni znana, ker jo tat odnesel tudi zraven spadajoče papirje.
d Snežni viharji v Ameriki, !6. fe|)ni. arja so v zahodnem dolu Združenih držav divjali strahoviti snežni viharji. V Kaliforniji je 15 ljudi zmrznilo, v Sieri Nevadi je snežni zamet zasul 11 oseb.
V VSAKO H1SO »DOMOLJUBA«!
Francoska linija
Cie. Gle. Transatlantlque
Havre-N'lw.vork, samo B '/a dni čez morje.
Cie. Chargeurs Rčunis, Sud Atlantique in Trausports Maritimes
z« severno io južno Ameriko i brzoparnikl ki vozijo v«8k tedon if HaTre, Bordeam ia Mariilije v Ar^en-tinijo, Kanado ln Avstralijo
Vsa pojasnila daje zastopnik
IVAN KRAKER
Ljubljana
Kofodvo slu lHcč 33
V sedanjih težkih časih
vsakdo pazi, di kupi dobro in poceni. Prede« 38 odločite za nakup izgotovljene moške, fantovske ali deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega blaga, obrnite se zaupno ra solidno tvrdko
Incin l'janpir> LJUBLJANA, fielenbor-JUblfJ IVdltl.lL, gova ul. 1 (dvor., levo).

pokazuje se Fellerjev blagodlseči „Elsafluld" koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči ln svežostf, oživlja živce, jaSi mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Drgnjenje in umivanje z Ijlsa-fluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. Z vodo razredčen izvrsien za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba odznnaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo i« kostnotikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah iu odgovarja.ioClb prnilnjulnah izrecno »Fejlerlev« pravi Elaaflniil. v jiotsknsnlli Btcklenlčlcuh po (T- Din, v dvojnallb Me-klonicnh po !)'- Din, «11 speci talnih steklenicah P" M'- Din. l'o pošti prhi« tem cenej««, čim več ne naroči naenkrat) ■/. zivojulno ln poStnino vred slone.
!i poizkus. nI 1 II dvoj. nli 2specijalnl stoki. 61'- M"
" .. .. 1« ., „ « „ ., I'«'"" "
54 - .. »« .. 12 „	„ S3S-— ••
NaroMla nasloviti razločno takole: RUOHN V. FF.i.UCR, lekarna t Stubict OonJI. KI«8' irg br. II, Hrvatska
^——
J
Kraljestvo božje.
Novi časopis s tem naslovom prinaSa zanimive in živahne poljudne članke, mične zgodbe iz življenja in krasne umetniške verske slike. Vsak ga bo čital z užitkom in veseljem. Priporoča ga nizka cena (10 Dinl in bogata vsebina. Naroča se pri poverjenikih APOSTOLSTVA SV. CIRILA IN METODA ali pa naravnost pri upravi ▼ Mariboru, Koroščeva ulica 12.
VVoČn Irnricf io da moškega sukna Vm5U KUMOl JC, ne kupujete prav slabega, ker je v primeri z boljšim veliko dražji zaradi carine, ki je ravno tako velika na slabo kakor na čisto volneno blago. Vsled tega vam priporočamo le boljše blago iz čiste volne, ki se dobi pri nas v veliki izbiri že od 90 do 140 Din; pravi gladki kamgarni v temnih barvah od 180 do 220 Din, hlačevina in žamet od 28 do 48 Din, --Dalje priporočamo: čisto volneno blago popelin za ženske obleke po 55 Din, najfinejše v vseh mod. barvah, 140 cm široko, za kostime od 72 do 125 Din, polvolneno 28 Din, karirasto, cvirnato t a pcril. obleke 15 Din, vseh vrst kotenina, bela, pisana in tiskana, najboljše vrste, po 12 in 13 Din, rujava od 6.50 Din naprej: fine cefirje, kakor tudi že iz-gotovljene moške pražnjc in delavne srajca, bogato izbiro kravat in svilenih robcev, raznovrstne cajgaste, žametaste in ševijotaste deške oblekce, moderne klotaste, listraste in cajgaste predpasnike, nogavice, potrebščine za krojače, šivilje itd. - Pri spomladnem nakupu se vsem starim kakor tudi novim odjemalcem priporoča: F. in L GORI-CAR, »PRI IVANKI«, LJubljana, Sv. Petra c. 29, Pazite dobro na naslov in itev, 29,
0BI1HE
BI

ženske, moSke in otroške, bluze, krila in plagCe, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje klobuke. perilo, nog avlce, kravate in vse modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
li. STEBMECKI. CELjE St. 1«>
Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Dr. Ai3fon Slivnik
zdravnik v Radovljici
od 1. marca dalie zopet redno ordinira
BRINJE
vseh vrst
nudi najceneje tvrdka
I. KNEZ
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta št. 3
Nanrnffal vsIed družinskih razmer STARA R<I|II UUdJ GOSTILNA na prometnem kraju, v bližini Novega mesta, s 15 oralov zemljišča (od tega je 1 % vinograda, ostalo njive, travniki in gozdovi). Poslopje je v najboljšem stanju z elektr. razsvetljavo ter pripravno tudi za otvoritev trgovine z mešanim blagom, kar zahteva dotična prometna točka. Cena po dogovoru. — Naslov pri upravi »Domoljuba« pod štev. 1503.
Belo blago
za rjuhe 150 cm široko prav dobre kakovosti 1 ni Din 20, zopet prodaja
IVAN KOS, LJUBLJANA,
Sv. Petra eesta 23 ln ŠIŠKA, Celovška cesta št. 63
Priporočam veliko zalogo
modrocev, otoman, vsakovrstnih mrež, zložljivih posteli, divanov itd.
Velika izbira žime, afrika (Seegras) vedno v zalogi in najceneje prodaja
FRANC 3AGER, tapetnlk
Ljubljana — Sv. Petra nasip štev. 29. poleg Zmajskega (preje mesarskega) mostu
Prometni zacod za premog
d. d. Mubltana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premo«! domači in inozemski za domačo * kurjavo in industrijske svrhe
Kooagfrl premog vseh vrst Koks. llvarniSkl, plavžarski in plinski
Brlkele.
Prometni zaood za premog d. d. o Mublian!
Miklošičeva cesta St. 15/1.
Nova trgovina maniifafeture, novo blago in nove nizke cene
Josip Šllbar
Ljubljano, Stari trg Z1
Edino najboljši SIVOlllI SlrOjI lil KOlCSO
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Pefelinca
Orttzner. Adler
Najnižje cene I Tudi na obroke I
itublfano
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
NA REDNI OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE NA VRHNIKI, r;g. zadruge z om. zavezo, ki se vrši dne 13. marca 1927 ob treh popoldne v lastnem poslopju, I. nadstropje. Spored: 1. Poročilo načelslva in nadzorstva. 2, Odobrenje rač. zaključka za 1. 1925, 3. Volitev predstojništva. 4. Volitev nadzorstva, 5. Slučajnosti. — Vsi člani se vljudno vabijo. IMrt
iliniotoltttl
sadnih drevesc.
Vsak lahko postane nekadilec v roku 14 dni, akol uporablja Dr. Rascherja Putschtablete. — Omotr Din 30 in 42 v vseh apotekah, drogerijah, trgo-| vinah ali pri „Aurora" k. d., Kamenica 186 (Srl l jem). Opozarjamo, da se čuvate slabših ponaredb. I
Drevesničarska zadruga v Dorfarjih, pošta Skoffa Loka — je začela z oddajo visokodebelnih JABLANE: Pisani kardinal, Jakob Lebel, bo-bovec, šampanska reneta in več drugih plemenitih vrst - HRUŠKE: Vinske moštnjice, rumenke, tepke in razne druge vrste. — Cena jablanam je: I. vrsta 10 Din, II. vrsta 8 Din, III. vrsta 5 Din za komad. — Cene hruškam: I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din za komad. — Vse cene veljajo z ovojnino vred franko kolodvor Skofja Loka. Manj kot 30 komad, drevesc se ne razpošilja. Naročila zadrugi.
KlnhllkP žePice> Parilo In dr. modno blafo IMUMUnCj kupite po izdatno znižani ceni za Velikonoč »PRI AMERIKANCU« - Ljubljana, Stari trg št. 10.	1120
•g C 5" £
0O» CP
sr C
S >
< z g' >
« -
C/3 O
S- «=
m te
ŠF " ** S
C
> m Ul
2
n
3 I
UM
<9 .
pr rt
pp
i« j-	a o
K" 2	Z? ^
rt H	3 D
<	n m
•g ss -"S-3 li3'
cr sc « m «< p n <~ gSge-
S a
» » P &
•S B"1!? §
111 s
Trpežnost Vaših čevljev
se podallša t
IMimtlHtHHIIIIIIIIMMIMHIUIIHHMIIIINt<#
ako uporabljate
LUNA
pravo terpentin kremo
ičajte se!
Najbolj znano, najbolj razširjeno fn najzanesljivejše sredstvo proti vsakemu revmatizmu, glavobolu, zobobolu, slabosti želodca, omotici itd. je
„ALGAM proti revmatizmu.
Alga" je zdravilo, kf ga poznajo tudi onstran meja naše države ter Je bilo že leta 1914 odlikovano na zdravstvenih razstavah v Parizu, Londonu, Genovi in Petrogradu s 4 zlatimf medaljami in 4 častnimi diplomami. Preizkusite ga tudi VI fn bodete zadovoljni
4 steklenice „A!ge" s poštnino in ovojem za Din 771— 8 steklenic „ „	„ „	„ 131'-
25 l	» » • • " » »
Razposuja po polu" " Laboratorij „Alga", SuSak 4.
Da je „Alga" zelo dobro zdravilo, se lahko prepričate, ako pre-čitate nižje navedeni zahvali: Otrovanci, t. p. Pltomaia.	'
Zelo spoštovani aospodl Naročila sem ie vri Vas S steklenice ..ALGE" proti revmatizmu. Ker je telo dobro učinkovala, prosim Vas poUjile mi ie 12 steklenic.
S tpoltovanjem Teresa Dljakovid.
Novo mesto (na Dolenjskem)
Trpela sem dolgo časa ua trganju po levem obrani. Pogostoma to m t napadle Bolečine tob, posebno pa pri vremenskih spremembah.
Uporabljala tem bret vspeha vsakovrstna zdravila, a bolezen te je vedno le poslahsala, tako, da tem večkrat imela otekla lica. Ko sem Uvedeta ta .ALGO' tem jo takoj po navedbi tavUla In trganja nI bilo vet. Vtled tega priporočam to tudovitno tdravilo vsakemu, M trpi na revmatitmu.
Mole Marija.
r
sojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din.
M
^ i
i,
Si I I i
i
li
i
S d
vsake vrste mreže, divane. Velika izbira žime hi ofrika vedno v zalogi in najccncje prodaja
RUDOLF SEVER, LJUBLJANA
Marijin trg št. 2 — naspr. frančiškanske cerkve,
NajpopolnejS'
ST0EWER
šivalni stroji
xt Uril}«, krojače In čevljarje ter za
▼«ak dom. Predan ai nabavit« •troj, oglejte al to iirednoat pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Br»pU£«n pouk. 15 letno jamstvo.
EM. FISUEl »8, »ia ulica 3112
Dobavlja dvokolesa, ilcle za dvokolesa, pnrmnall-ke, šivalne Htroje, gramofone. gramofonske plošče ter nogometne ioge po naJnlJJI ceni. Mehaniki dobe popust.
Zahtevajte valUi ilustrov.Mil brezplaCnl cenik
ter pošljite marko za l)Jn J - za poštnino.
UGODNO.NAPRODAJ: HIŠA, posebno pri-Pravna z» mizarsko obrt, v Preddvoru pri Kranju, HIŠA z velikim vrtom zraven kolodvora v Novem m®Sc1' ~ HIŠA z manišim posestvom y Jurkavasi pri Straži. — Naslov v upravi lista pod štev. 1209.
Laško in istrsko BRINJE, slive
in lige dobile najceneje pri FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.	1230
ki pospešuje rast, odebelitev In omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednesti Maslina so brezštevilna >.ahvalnj pismal Cena: 5 5kat 46 Din, 10 škat 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. ro(ovža), Ljubljana. Mestni trg 4
Dramatična društva in vsi del. igralci, nabavite si
ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« 11. izd.
Učna metoda maskiranja na podlagi slik in skic v raznih barvah. Cena izvodu 40 Din — Zaloiba E. NAVINSEK, Ljubljana.	7921
NPVFPTT 1 Preden si nabavite OPREMO llLVtOlL . (balo), oglejte si v trgovini
FA&JANI & JURJOVEC
LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica štev. 5
krasno izbiro svile, volnenega blaga, gradla, šito-.
na, lcontcninc, cvilha, brisač itd, IfSJF- Žima, perje in puh vseh vrsi vedno v zalogi.1
Zadružna gospodarska banka d. d.
ti.st.57,079in470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzo.av, cospobanka.
v lastni nslačl rvla a vic i,	_________
Tel, št. 57, 979 in 47Q.
v lastni palači (vis & vis hotela „U^ion")
Daje trgovske kredite, eskomotira menic«,
, , , um ,0<00» ooo ~ vloge nad Din 25o,
OOO.OOO "
t«i. valute in devize',	t^^T^tt^^l™	kupuje in prodaia kar najbolje
Amerikansbt oddelek- nir«l,*„	preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšim, pog°)>
oddelek. Direktne »eze , ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Prodafa srečk Državne ra^edne JoJerife.
IzdajntelJ: ii*