VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Chktffo, III., petek, 24. decembre (Dec. 24), 1926. UrWaláki ta ító? S l^wndaU A*% Offios of PabUcettati SUT South U»adaW Ave. ToUohAn«. Rockwall 4»04. SREDNJEVEŠKA I VZGOJA V 20. STOLETJI ■ ' v- • .Ju a' Mati tepla sina 8 korobačem iz bakrene žice. — Starejši bratec je pobegnil, ko je videl, kaj se z mlajšim godi. — Mater so aretirali. Chicago, IU. — 12-letni Julius in 14-letni John Maokaluna ota prodajala časnike, da sta pomagala k prehranitvi družine, kajti bila sta brez očeta, ki je u- pL V pondeljek zvečer sta prišla malo po devetih zvečer domov, ko sta razprodala časnike. Mati ji je pošteno oštela, nato je pa \ pograbila korobač iz bakrenih | iic in je pričela pretepati [ letnega Juliusa. John je nekaj cm gledal, nakar je odprl vrata in stekel na ulico. Prihodnji dan ga ni bilo domov, f Julius je bil pretepen skoraj do nezavesti. Ko so bolečine po-I. stale prevelike, se je iztrgal ma-' teri in tekel v spalno sobo, V ka-[ teri je porinil posteljo k durim, j da ga mati ne bo več tepla. Na * to je skočil iz okna, ki je bilo deset čevljev od tal. Neki pa-sant je videl jokajočega in kr-j vavecega dečka, in odpeljal je f dečka v bolnico Sv. Pavla. Na j to je pa obvestil policijo, ki je I aretirala mater. lasi parobrodnih dražb Obilo vladno sihvesoijo l Ta subvencija ne bo plačevala za prevažanje pošte. — Senatorji so različnega mnenja glede te subvencije. Washington, D. C. — Poštni proračun je bila prva proračunska postavka, ki je bila sprejeta v senatu letos. Ta proračun določa, da se šestim parobrod-nim črtam izplača na leto $1,-032,000 subvencije. Te črte bodo morale prevažati ameriško POČto. Tisti senatorji, ki so naklonjeni tej proračunski postavki, Mijo, da ameriške parobrodne družbe potrebujejo ta denar, da h plapolala ameriška zastava n» teh parobrodnih črtah. Senator Lenroot iz Wisconsina, nasprotuje tej proračunski po-•Uvki. On meni, da je to po-^u«, ki povzroči neomejene subvencije za ameriške ladje. Senator McKeller iz države^Ten-nesce je naglašal, da se je plov-wni odbor zadovoljil s $64,000 na leto, ko je bil on gospodsr na'l ladjami, ki jih lastuje Dol-»neva družba. Ampak Dollar-i*va družba se ne zadovolji s Vs«>to, ampak zahteva, da ji *'avn' i>oAtar za ravno tako •lužl>o plača $406,000 nš leto. . Torej privatni laatnlki dobi-večjo subvencijo, kot so jo dobil,. |adjCt ko bUe lMtnina vlade. ,{M>IO-STANICA DOBI - I)KOSOVO IME. Vork, N. Y. — Ime po-.'J;n( socialista Eugene V. ' 'llini «t „»«h. Dve važni predlog za delavce pred kongresom 8iih»ert»ttoa STEV.—NUMBER 801 Prva ima opraviti s produkti, ki so izdelani v kaznilnicah. — . Druga se pa nanaAa na zaščito delavcev. Washington, D. C. — Pred kongresom sta dve predlogi, ki sta važni za delavstvo. Organizirano delavstvo se bo potrudilo, da bodeta predlogi sprejeti, preden bo kongresno zasedanje zaključeno. Ena predloga se peča s pošiljanjem produktov iz države v državo, ako so bili ti produkti izdelani v kaznilnicah. Druga predloga pa vzpostavlja ustanovitev varnostnega biroja v delavskem departments Izvedelo se je, da delavski odsek, ki predloži zbornici predloge, ki se tičejo še delavcev, že štiri leta ni imel prilike, da dobi besedo in predloži predloge v interesu delkvstva. To se godi od časa, odkar je umrl kongres-nik Nolan iz Kalifornije, ki je bil predsednik tega odseka. Po zborničnem opravilniku imajo razni odseki na razpolago po en dan aH dva v mesecu, da pred- lože predloge, ki jih priporoča odsekova večina. To je edini način, da se predlože v uvaže-vanje, ako ni odsek za opravil-nik izdelal izredno pravilo, da pridejo predloge na dnevni red. Predloga, ki se bavi s produkti. ki so bili izdelani v kaznilnicah ima namen preprečiti otok v kaznilnicah izdelanih produktov na trg v drugih državah. Z drugimi besedami pomeni, da ima predloga namen preprečiti konkurenco delavcem, ki še niso v kaznilnicah, ampak se morajo kot "svobodni" delavci težko boriti za vsakdanji kruh. To predlogo priporoča Ameriška delavska federacija že skozi več let, a zdi ae, da nima delavski odsek nikdar časa, da to predlogo predloži zbornici. Druga predloga ima namen u-stvari ti varnostni binoj. Naloga tega biroja bi bila, da pazi, da se v industriji uvedejo varnostne naprave. Industrija, ki je najbolj potrebna varnostnih naprav, je 'rudniška industrija. Ta industrija pa ni pod zveznim nadzorstvom. not. A« of Oct S, 1S1T, »otkort—S — Jaas U^ISl^ Denar za zgradbo lllinoj-škaga kanala dovoljen «MMBM» * Stal bo tri milijone dolarjev in * * pol.; Globok bo devet čevljev, širok pa bo dve sto čevljev.— Država Illinois bo imela pot odprto do morja. Washington, D. C. — Senat je sprejel predlogo, ki določa za regulacijo rek in pristanov $75,-000,000. Tu je dovoljenih tri milijone dolarjev in pol, da se reka Illinois izpremeni od Utice, 111., pa do svojega ustja v kanal, ki bo globok devet čevljev, dve sto Čevljev pa širok. Boj za zgrsdbo tega kanala, ki odpira državi Illinois pot do morja, se bije že veliko let. To bo najdaljša vodna pot po kanalih in rekah do morja. Kajti ta pot vodi od Mehiškega zaliva po rekah in kanalih do velikih jezer do reke Sv. Lavrencija. Predloga pojde zdaj pred kongresni konferenčni odbor. In če ee bo zbornični odbor strinjal z amendmenti senata, tedaj ne bo od strani zafcpnadaje nobene o-vire za zgradbo tega kanala. Vrhtega pojde $12,000,000 za regulacijo reke Missouri med Kansas Cityjem in Sioux City-Jem, $11,500,000 za nakup kanala Rta Cod in $4 000,000 za zgradbo vodne poti ob obrežju od Jacksonville, Fla., do Miami-ja Fla. Deset milijonov dolarjev pa pojde za zgradbo popolnoma novih projektov. TRI TISOČ DEVET STO ODSTOTNA DIVIDENDA! Union Fabric kompsnijai je n»z-delila m*H\eno pogač« meo svoje delničarje. Hartford, C^- Union Fabric kompanija, ki i^luje obe-čena jeklena peresa za ««teres in potrebščine za radio, jeraz delila 3,900-odstotno d.videndo Kompsnijs se J« ustsno^ l#ta 1887 z devet tisoč dolarji. Ta glsvnica se zdaj poviU na ¡360%. Skozi devet in H -se je nabiral dobWeK. U dobiček rszdetjen v delnic med delničarje. hvaltvofttllcem. Vsem P^risTSS autaljosP^-S Šangaj pade v enem tednu Kitajski revoludjonarji prodirajo na voe strani. Amerika baje podpira Anglijo v novi ki-tajski politiki. Pankow, Kitajaka, 28. dec.— Ameriška flotlla bojnih ladij je opustila spremljanje trgovokih pomikov po reki Jangtse dalj od Hantyva. Po vssh centralnih provincah, ki so pod kontrolo ksntonskih revolucijonsrjev, se inozemci, predvsem misijonarji, pripravljajo na odhod. Katoliškim misijonarjem trda prode v provinci Kiongsi; mnogi so bili izgnani. Bojni položaj je tak, da kan-tonske ljudske čete okupirajo pristaniŠčno mesto SangaJ še pred novim letom. IxMidon, 23. dec. — Iz diplomatskih krogov poročajo, da je Anglija izpremonila svojo kitajsko politiko pod pritiskom Združenih držav. Načrt, da se prizns vlada kantonskih revolucijonar nih sil in da obe kitajski vladi, južna in severns, lahko pobirata dohodke carine na svojem teritoriju, je baje prišel iz Washing, tona. Japonska se protivi temu. ZA SHEJEI sen. sntha je pripravljeno Senator Aahurat j bo zahteval, da pride njego>a revolucija takoj na dnevni red, ko ae ee-nator Smith prikaže v eenatu. Washington, D. C. — Voditelji v senatu soglašajo v tem, da takoj nastopijo proti sena-torju Smithu, ko se prikaže v senatu, da se mu ne dovoli sedež. V tem soglašajo republikanci in demokratje. Smitha je imenoval governer Small, da nasledi pokojnega oenotorja Mc-Kinleyja do poteka njegovega termina. I Senator Ashurot, demokrat iz Arizono, Izjavlja, da bo takoj zahteval, da pride njegova resolucija na dnevni red v senatu, ko se v njem prftcaže senator Frank Smith, da oe mu vzame sedež v senatu. Ashuratova resolucija bi preprečila Smithu položiti prisego kot senator, dokler ga ne priporoči komitej, ki je vodil preiskavi glede volilnega sklada. I Ta komitej je bil v Chicagu in preiskaval, kako in koliko denarja jo prišlo v volilni skled. Dognal je, da je Samuel Insull, čikaški magnet, prispeval pri primernih volitvah $175,000 volilni sklsd za * nominiranje Smiths. Senator Wataon„ republikanec iz Indlane, je rekel: "Smith lahko pride som, ako gs jo voljo, Tods po mojem prepričanju bo senat v njegovi zadevi postopal sumarično in brez odlašanja. . Senator McNarl^sipublikiaoc iz države Oregon Je dejal, da jo proveč glasov proti ssnatorju Smithu, da se mu dovoli kdaj prisege. Senator Harrison, demokrat iz Mississippija, jo izrekel, da bodo vsi demokratje nasprotovali, da senator Smith dobi oe-dež v senatu. Temu je dodel senator Ashurst Is Arizone, da nima nsjmsnjšoga dvoma, df bi ne bila njegova resolucija sprejeta. Sanse za senatorja Smitha niso ugodne v Wsshingtonu. Republikanci oo zavedajo, ako b nasprotovali ,Ashurstovl resolu ciji/da bi demokratje In napred ni element v republlkansk stranki zavlekli za toliko časa kongresno zaoedonje, da bi bilo potrebno Izredno zssedanjo kongresa. Tega ps administracija ne želi In tako so tudi republl kanci pripravljeni glasovati za Ashurstovo reoolucijo. Ns obratno se pa Smith zaveda, ako pride v jeseni v senat, do Ashurst no bo umaknil ovoje resolucijo in do je v Jesen prsv malo Isgleds, ds se dobi ve- Vladna kriza v Jugoslaviji se vleče m vleče Ženska krils IzginJsJo, prsvl modlstinjs. New York. — "ženske bodo kmalu hodile brez krila. Krilo sSSjri^sSiars •____ r.-a., 4«n«ki> bodo vedno Republlkanaaa večina j« konca. ---- nosile daljše krilo, lepotice ga pa sploh ne marajo več. — T»-ko je rekla v sredo frsncosks modlstinjs Germsine de Caa-sagnac-Very, ki je prišla iz Pa- sani. Kelizlja Handit in sodnik ' Uaunovič no moro dobiti koali-cijsks vlado In adaj poskuša svojo arečo radikal TrifkovM. Ako še U obtiči na »rodu, bedo poekuolll s vlado svodea-cev.' Belgrad, Jugoslavija. 23. doc, — Jugoslavija js še vedno bres vlade. Ekopremijer Usunovlč ni mogel dobiti prave kombinacijo ministrov pa jo opustil voe na-daljni napor. Nato js bil demokrat Ljuba Davidovič povabljen, da on pookusl svojo srečo. Srede nI bilo. Zdaj je kralj posval radikala Marka Trifkoviča, naj ta organlsira kabinet. Trifkovič se nspenja In napenja, a voe kašo, da tudi njemu ispodletl. Včeraj oo poročali, da bo kralj v skrajni sili skušal organlsira-ti vlado svedeneov bres oslra na politične strsnke, če no bo dru gegs izhoda ls krlse. IV Jugoslaviji jo danes velika politična zmešnjava. 8 smrtjo Nikole Pailča so radikali izgubili Svoj gonilni stroj In danss nimajo moža, ki bi nadomestil sta- rega voditelja. Zraven Je pa še pripomogla komplicirana politična ofenslva Italije, katera groal obkrožiti Jugoalavijo s železno verigo oovražnlkov. D. Momčllo Ninčič, bivši su-nanjl minister, je dsnea diakre-dltiran, ker je sagovarjal prijateljski pakt s Italijo, in sdsj Je nsnj padla krivda spletkaroko in savožone zimsnje politike. Novejša poročila oo glaoe, da Muooollnl nagovarja Bolgarijo in Grčijo sa pakt s Albanijo, ki bo sllčon onemu, katerega Je on diktiral albonokl vladi. Grčija Je odgovorila, da bo upoštevsla tak pakt le v slučaju, ako bo tudi Jugoslavija i reven, Poleg tega oo še notranje sit nostl s prenapetimi naclonallatl. Neki ultranacionalistlčnl srbski domokrat Jo ssdnje dni govoril na velikem protestnom shodu blisu Italijanske mejo In grosll Italiji s vojno, Stallščs Anglije, ki se drži nevtralno in selo hladno naprsm albanski krlsl, Js navdalo oflci Jslne kroge v Bolgradu s skrbjo. afera sacco-vanzetti pred kongresom Kongrešnik Sabbath jo predlo-žil kongresni sbornlcl resolucijo, ki določa, da sbornlea preišče Sacco • Vonsottijove sadsvo. pičla, da ne bo več večino, če pride do reone prelskušnjo. To j« vzrok, zakaj Smtlh zdoj sili v senst In ne msrs čakati do Je- Zemlja te bo hndo ■ tresla v Mi 1127 Italijanski svedenoc napoveduje dolgo vrata potroaov. Rim, 28. dec. — Raffaole Bon-dani. znameniti sslsmolog In direktor potresne opazovalnice v Fasnzi, ki Js lsni nspovedal letošnje potrese skoraj do pike, napoveduje sdaj veliko ffpU§eaa katastrofo v lotu 1927, Bendant Jo rekel včeraj, da v prihodnjem letu bo toliko po-treoov, da loto 1927 ooUno v zgodovini kot črno leto; V januarju bodo siloviti sunki alarmirali gosto obljudsno pokrajino v Južni Evropi, Pore-nju In oddaljeni PollnesiJi. Meseca februarja so bo zemlja treola v Centralni Ameriki, zlaotl na Iothmu, in odmeve bodo čutili otoki v Sredozemskem morju. Na spomlad obišče potres grško otočjs in Anatolijo. V poletnih maaoclh bodo Slin! vulkanični izbruhi na Japon skem In grozen potres ns otoš-ju Kurile, Istočasno bodo majajoče podzemsko sils razburja-Is dešolo okrog Sredozemskega morja, v Mehiki In na padftč-nem obrežju Združenih držav, nedaleč od krajev potreone katastrofe lota 1909. Druga polovica leta bo videla al lovi te potreone kataotrofo na otočjih Antllloa, Aleutles In Filipini ter ns Južnem obrežju Ala-ske. Proti koncu leta bosta spet trpeli Transkavkazija in Armenijo, DraniHl Shaw «daril po bežlša Piše, še bi on Imel oblaat, hI na rsdll praaaovanjo kriminalni prestopek. 28. dec. — George Bernard Shaw, snsnl dramatik, ki js lotos dobil Noblsvo nsgra do sa svetovno najboljše llterar* ao dele v letu 1926, je všoraj ob. Javil članek v "New Usdsrju, v katerem neusmiljeno maha po božičnem prasnlku, "Božič Js grosno dolgočasje, k bi ss moralo odpraviti. Postal Je nosnosns nadlpgs. Težava pa je, oprojeti v sbornlcl zakon, s katerim bi bilo prasnovsnjs božiča prepovedano kot kriminalni čin. Trgovci In drugI Ijudjc.-ksterim božična trgovina pomags, da lahko plačujsjo stansrlno In drugsčs obdrže na površju, b zahtevali preveliko odškodnino. Jas nisem še nikdar v svojsm življenju presnova! božiča niti ns bom. Ksj Jem na U dan, to je moja stvar. Božična sabava m nI potrsbna, ker nimam otrok; če bi pa Imel otroke, bi Jim sna polsksti drugačno zsbsvo," piše Show, vo- Em*»*-v t.^, ......K «I " I Wondidirs. IzmenJsls ščilo. Chicago. — Henry F«-rnekes,| f uakai UMe MaM M Nesreča ao je zgodlU V Kantmilu. IN. na smrt obujeni psiček-bandIt., je v sredo poslsl pismeno božič- _ no voščilo sodniku ! r^io,,!. IN. - ftUrjo vojaški „a Je obsodil na vešala. jWr>lk. ^ b||j ubJtJ y §rido ^ se mu Je zahvalil in dodal, da ^ tuUj4nJ#m UUllšču mu "teli vse dobro | ko sU dvo aeroplana, —--- 4 leteča s silno brzino, treščila Dever je kandidat. ^^ y fo#t| meg1|# Nesreča Chicago. Župan Dover jo! ^ z0OdiU v vioočlnl 800 čev- sklenil, da M radI hO še nadalje , tupanskem stoku^kskar jsv-' Ijajo njegovi prljsUljl Pred dvema tednom, je £ vrne v privatno življenje. Ve-liki magnatjo, kot Julius Ro~n- Češki general degradiran kot špl jen. Praga, 28. dec. — General («ajda, šef generalnega štaba čehoelovaške armado, jo bil vče-roj po dolgi preiskavi, ki Jo trajala več mesecev, odpuščen Is službe. Gojda Jo bil obtožen, da je vohunil v Franciji v prid ruskim sovjetom, pozneje pa da Je pripravljal vojaški puč v češki armadi v prid češkim fašistom. vcabi je vzaok zelo maj hen, uči nek pa velik. Hotel ie pahniti vlak ras tira saradl 'ljubkovanja strojevodjo. Momphls, Tenn. — 28-letne-go Alfred Pushorjs so prijeli, ker Jo povzročil, ds vlsk skoč raz tir. Na policiji Jo Izpove dal, da Je hotel pahniti vlak raz tir, ker jo strojevodjo ljubim koval s njegovo 16-letno ljubico, kadar Je vozil mimo njenega «loma Mizo llickmana, Ky. di mi vsem svete. TiroUki Nemrl stroje pleostt ftaHjaasks. Dunaj. 28. dec. — Mussolini je odr*lil. do vea pošU. kl odhaja ' in prlhoja v Južne Tiróle, mora iMtl adriHilraaa v Kalljonščlni. hči Ima glas svojega očeta. New York. — Bodočo operna zvezda, ki poooks voe prlmado-ne na svetu, oo jo 22. t. m. Iskr cela v New Yorku o psmika MParis'*. To Jo Gloria Caruso, mladoletna hči pokoj nege tenorista. Gloria, ki že nastopa v manj lih vlogah, kaže, da bo Imela ravno tak glas, samo Še milejši, kakor njen slavni oče t Prišlo je z materjo. Ctkaški policaji In gasile! dobi povišanje plačo. Chicago. — Clkoškim policajem In ognjegaecem — obojih Je 9000 — je bila v sredo zvečer mestni zbornici zagotovljena povišana plača. "Povlšek znaša | $300 na leto. Izdatki mesta ss o tem |iovočajo za tri milijone dolorjov letno. Utno pleča policajev io gasilcev v uniformi jo do zdoj bila $2200 Waahtngton, D. C. — Kongresnih Adolph J. Ssbbath is Chlcags Jo predlagal, da 8acco-VansottljSvo zadevo preišče pet članov kongreone zbornice, ki ih imenuje predsednik kongreone sbornlco glede obtošbe, da oo agonije Juatlčnega departmon-ta, pootopajoč so po navodilih svojih višjih, zasigurall napačno ovidenco proti Saccu In Van-sottiju. ^ To Jo še druga roooluolja, ki jo bila prodldžona kongroonl sbornlcl v zadevi Sacca ln Van-settlja. Lani v mesecu 'juliju Je ooelallotlčnl kongreonik Vjfr , ;or Berger predlagal podobno resolucijo s rasllko, da naj zbornični J u*t WnI'odsek preišče ss-devo in ds naj predssdnlk ju-stičnegs odseka apelira na go-vomorja države Massachuoetts, da odlošl okookucijo. tObe rooo-ucljl sta v rokah odooka sa parlamentarni red, kateremu predseduje kongreonik Sneli ls Now Vorka, ' Sabbathova roooluclja opo-sarja na zapriseženi Ispovedl Lethormana In Woyanda, dva agenta justičnega dopartmenta, ki oU zs pleteno sa dobavo na* pačnega pričanja. Oba sta Is-povedala, da sU napravila na» pačno izpoved ln zato priporo-čata. tedne \ no «¡Tdelaie'priprave za U praznik ne samo v cerkvah, «ft * »J- lili razne produkte kot najpripravneja darila za Božič. Trgovine so bile okrajšane in v razložhih oknih je bflo na mikaven način razstavljeno razno blago» da se privabilo kupci božičnih daril , . . V velikih dnevnikih smo «tali vabila, da naj rado- dami ljudje darujejo v podporne sklade da kom kupijo čevlji, obleka in jedila, da ne bodo giadni preživeli Božiča, ki ga cerkve raznega krščanskega veroiz-oovedanja smatrajo za največji praznik. Prodajalne s svojimi razložnimi okni so napravljale učinek, kakor da na svetu žive samo milijonarji, ki lahko kupijo na koše božičnih daril svojcem, v velikih kapitalističnih dnevnikih za nabiranje denarja v svrho obdar-jenja siromakov z božičnimi darili, so pa govorili resnico, da živi še na tisoče in tisoče siromakov, ki ne bodo na največji krščanski praznik premogli še toliko, da bi se najedli najbolj preprostih jedi do sitega. Vmes pa čitamo vesti, ki jih objavljajo kapitalistični dnevniki in v katerih prosijo pomoči za siromake. Te vesti pripovedujejo, da so delavske družine vodno ob robu prepada revščine, silne, strašne in grozne revščine. Nobena delavska družina ne ve, kdaj bo pahnjena v to brez-dno revščine, iz katerega najbrž ni več rešitve. Majhna nezgoda v družini, smrt družinskega očeU, pa še se nahaja družina v silni bedi. Včasi zadostuje, družinski oče ponesreči pri delu v tovarni, da pride revščina v družino; smrt matere v delavski družini pomeni za družino, ako je veliko majhnih nedoraslih otrok, bedo in trpljenje sa obvdovljenega družinskega očeta in otroke, ki so ostal1 brez matere. / Karakteristično je, da ne čitamo takih vesti samo ob času, ko ni praznikov, ampak te vesti o bedi in revščin se vrste tudi ob času, ko se je približal največji praznik. Tam v St Louisu je mati, ki ima pet otrok, in poleg sebe in svojih otrok pa prehranjuje še svojo slaboumno mater. Njen zaslužek je samo 16 dolarjev na teden. Ko pride iz tovarne trudna domov, mora kuhati večerjo za svoje male, krpati in šivati pozno v noč, na kar leže k počitku v nezakurjeni sobi in pod slabo odejo, da njeno trpljenje prične znova prihodnji dan. Veliki newyorfki dnevnik "New York Tim^1' pripoveduje: "Friderick je bil rojen pred tremi meseci v base-mentu in prazni sobi. Prav malo je bilo priprav za njegov prihod. Njegov oče je bil v bolnišnici, njegovi bratci in sestrice pa giadni in oblečeni v cunje. Friderickov oče je bil izučen delavec, kovinočistilec. Nekega dne je napravil napačen gibljej in brus se je globoko ujedel v njegovo roko. Prerezal mu je živec in njdgova roka je ostala napol paralizirana. Prejel je dvs sto dolarjev odškodnine, toda nikdar več ni mogel opravljati svojega - dela. Pričel je pomagati ometačem. Nekega dne ga je udaril na njegov hrbet oder, ki se je podrL Ozdravil je, a obe poškodbi sta zapustili posledice. Na roki se mu je razvil rak in morali so mu jo odrezati. Druga poškodba je povzročila jetiko v hrbtenici. Od tistega časa mora mati skrbeti za družino. Ona zasluži po tri dolarje na teden, ker dokončuje suknje. Starejši sin Louis je star samo 14 let Zdaj je v |>etem razredu in delati pojde, preden dokonča ljudsko šolo. Ruth je star* 8 let, Thel ma tri. Ruth obiskuje prvi razred ljudske šole in se zaveda revščine. Družina ne more izhajati brez pomoči." Tu imamo dve sliki iz življenja siromakov, ki govori U jasno, kako žive v današnji kapitalistični družbi in i deželi, v kateri je vsega dosti» ljudje, ki niso izvršili nobenega hudodelstva, ampak ker so se rodili kot otroci delavskih staršev. Današnji gospodarski sistem je tak, da na eni strani ustvarja neizmerno bogastvo, na drugi pa strašno in silno revščino. Ce hoče delavec sebi in svoji družini dobro, se mora organizirati ln sicer gospodsrsko, strokovno in politično, ds ne omaga v boju za boljšo bodočnoat & K. P. J. I» ittateUer "Proeveto". Odgovor članu a "skrčenim — Urednik glasila K. 8. K. J. hlastno izrabi vsako priliko, da udari po. 8. N, P. J. Tudi jaz sem čitala dopis mr. A Okoliša z dne i«, novembra, v katerem odkraja napada brezverstvo in brezverske organizacije, končno pa odprto prizna, da je S. N. P. J. boljla kakor K. 8. K. J. Za dokaz navaja, da pozna rojake, katere S. N. P. J. podpira že leta, da ne trpijo lakote, in da so mu rojakinj« priznale, da bi pri brez-verskl organizaciji prejele pod poro, pa jim je katoliška zave«t »ranila, da niso pristopile. Pri K. S. K. J. pa niso prejele ničesar tt gotovega vzroka, katere ga pa mr. A. O. ni navedel. Daje mr. A. O. priporoča, da v K. S. K. J. uvedejo centralno podporo za celo jednoto, da bodo tudi tisti dobili podporo, katerim katoliški ponos brani, da se drugod ne zavarujejo! S katoliškim ponosom se namreč ne morejo plačati nobeni računi, torej j« brez vrednosti. Z dolarjem, ki se dobi od 8. N. P. J. se lah-ko plača vsak račun In šteje ršvnb toliko kakor dolar iz blagajne K. S. K. J. Tako gl. u-rednik glasila K. S. K. J.! S tem dopisom je mr. A. O. nehote priznal, da je S. N. P. J. boljša, in sicer mnogo boljša, kakor je K. S. K. J. A, O. je pokazal fakta, ki ae ne dajo utajiti, kakor piše član S. N. P. J. s dne 1 decembra, ki ni član K. S. K. J., pa prav skrbno člta glasilo K. 8. K. J. Omenjeni član S. N. P. J. pravi, da se mu srce krči, ker Prosveta piše čez tisto, kar je njemu sveto. Jaz pa pravim, ako res skrbno člta glasijo K. S. K. J. in ako sploh ima srce, se mu mora popolnoma «krčiti, če tudi razume v««bino v dotičnem glasilu. Zato mu prikličem v spomin nekaj iz o-menjenega glasila. Neka članica je bila izključena is K. S. K. J., ker je pisala resnico, da ni treba nositi denarja v Rim sv. očetu, ki je dovolj bogat, ln da je tukaj dovolj si romsko v, ki so res ubogi in PETEK, 24. DECEMRRA; IRKOMET Moderni pagani. ______________________________f Jutr* J« božič, rojstni I izgovarjala na to, da ni obvezna t m. prečitano n» aeji stavkajo- boga kristjanov, čigar ime plačati višjih cen neorganizira-1čih. Lieutenant mr. Earl Clark [Bog. Star praznik. Davno I neorganizirane je bila druga, nižja mezda, tako, da pri enem ip istem delu je moral organi/1 rani delavec delati pod nižjimi pogoji, ker tvrdka se je vedno stavkarji brez in vpričo mestne policij«''vfedejo demonstrativno in skebe zmerjajo z raznimi imeni, ne da bi se jim skrivil las. Pismo je bilo dne 15. _ _ «h. Lieutenant mr. Bari Clark I Bog. Star praznik. nim ki Šo bili med delom In de-1 se je udeležil seje imenovanega predno se Je rodil Bog, ¡olj,] lavci pomešani. Dalje je tvrdka dne, prosil za vstop in za besedo, praznovali na ta dan obrati MJS privlekel iz svojega ca. Solnce doseže nsjnižjo t žepa dolgo koverto in večina nebu zmernega pasa in skoraj pri vsakem delu. Kar je I strani pppiaanegS papir j*. Ko je se začne pomikati navzgor; pa najbolj značilno, je to, da je to prečital, Je zaatopnica unije bo zopet naraščal in noči pri izračunanju akordnega delal vprašala: "No, kaj boste zdaj krajše. Kdor ve — in dan,s bil vedno delavec ob koncu tedna!storili? In kaj naj. mi storimo?" moral vsakdo vedeti— kako' prikrajšan za gotovo vsoto od Odgovor se je glasil: "Naša in nagiblje zemlja s svojo o»j0 $2 do $14. Zgodilo se je, da so vaša naloga je, da gremo tako j kako celo uničili izkaznico, da pri re- dalje, da vi dosežete to, za kar * tudi giblje okoli solnca, vzroke solnčnega obrat klamaciji ni bilo mogoče doka- ste šli ven. Vaš boj je tudi naš oziroma letnih časov. Stari zati, da je bil delavec prikrajšan | boj in izražam vam naše simpa- niso vedeli tega, zato so vse tije." Z viharnim navduše-1 naravne dogodke pripisali njem je bil njegov nastop pozdravljen. Dne IS. t m., to ate tudi vi spregledali in boste začeH podpirati bolne in onemogle. Takrat väm bomo dali priznanje tudi brezverci. Do tistega časa pa vam svetujem, da pustite 8. N. P.^J. pri miru in skušajte spraviti K. S. K J. do tiste popolnosti kakor je 8. N. P. J. sedaj. To bo bolj katoliško kakor pa napadati organizacijo, ki je v vseh ozirih boljša kakor vaša, kar celo vaši pristaši priznajo. Članu S. N. P. J. skrčenim srcem pa svetujem, naj pašno čita Prosveto, pa bo videl, da piše resnico in da ni kogar ne napada brez vzroka; braniti se Ima pa vsak pravico. Oitala sem okrožnico progresivnega bloka. Priznati moram, da se mu je kri precej ohladila. Zdaj Že ne zahteva drugega kä-kor blagajno 8. N» P- J , « katero upa ozdraviti da bo zopet lahko razsajal kakor je svoje-časno po D. S., ki je morala tako žalostno končati. Zato apeliram na gl. odbor, kadar se vam blok osebno predstavi, da mu izročite vdjeti 8t N. P. J., ruštvi st s Izstopili is centralne bolniške podpore, ker sta več vplačali kakor prijeli. Dve društvi sta uradno protestirali radi naklade 60 centov v "onemogli" sklad, is katerega plačujejo starim ln onemoglim članom odpravnino. Omenjeni društvi sta zagrozili, ako zopet aaetane primanjkljaj, da ne bosta plačali več naklade. To je bratsko, kaj ne? To je ljubezen do bllšnjega v tem slučaju onemoglega člana. Torej član 8. N. P. J., ki ae ti arce krči, ako Prosveta piše čes zdrave lenuhe, prosim. pov«j ml, kako ti "ro-na" tisto skrčeno src«, ako premislil gornje vrstice. Kaj take- ga Krist nt uiti. imamo pri 8. N. P. J. vsakovrstne proteste, vendar Jas nisem do sedaj še nobenega videla, da bi nasprotoval podpori starim ln onemoglim članom, čeprav smo bresveirl. Naša vera je pravica «a vse, ako pa nasprotujemo sdrsvim lenuhom, da bi mu sevaj ali, sami pa udobno živel od naših žuljev, bo to tudi vam, «agriteni, v korist. jKo bo va« tako malo. da ne boste mogl več noeitl črnega bremena, bo- SUKE IZ NASELBIN Strajk krojaških delavcev v Waukeganu, 111. Waukegan, JU. — V zadnjem poročilu v Prosveti št. 294 sem poročfl, da so organizirani delavci in delavke v Amalgamated Clothing Workers Union of A merica stopili v stavko pri tvrd ki Cranert & Rothschild Co. Poročal sem le toliko, kolikor je pri začetku bilo mogoče. Sedaj Je moj namen, podati javnosti nekoliko jasnejšo sliko, in sicer is vzroka, ker kompanijski hlape s Chamber of Commerce na čelu uporabljajo lažnjivo taktiko proti stavkujočim ter najemajo a gente provokaterje, jih oborožu. jejo, hujskajo, da bi stavku joče delavce na stavkovni straži pro-vocirall in bi radi tako opravičili, češ, da je organizirano delavstvo bilo neupravičeno za-stavkati. | Vzrok stavki nI samo ta, ka kor aem sadnjič poročal, da se je neki dan organizaciji izneveril, temveč vzrokov je več ln naveden je bil le predpogoj soli darnosti ¿ ostalih organiziranih delavcev in delavk v demon straclj! proti tvrdki in protivne-mu članu s ustavi jen jem dela dne 8. In 9. t. m. Tvrdka je prelomila pogodbo, ki Jo je v zadnj stavki meseca oktobra 1.1. s zgoraj Imenovano unijo sklenila in podpisala? Tvrdka Je v tej pogodbi pri tudi -znala v delavnici osemurni de- delavna ¿esa, in alear organizira nI dslsvci so delali oeem ur, dru gi. ki niso pripadel! uniji, ter jih Je bilo morda kakih 26, pa devet ur, tako, da je s mešanim delavnim časom tvrdka pridržala aa delu vedno kakega unijeke. ga delavca la take sistematično počasi uvajala stare delavne po-goje. Isto velja pri plačah. Za organizirane Je bila o po $8 do $10 na teden še ved- kajočih pozdravljalo. men. nov, vsekakor boljii 2© danes božič ni več • * ♦ Redka slika. Fotografija stoletne starki Slovenska naselbina Wauke-imamo gan ¡n n. Chicago z okolico naj vsled tega pa interesantna pr kazen. Žena je srečna. ' I Kdo izmed nas bo leta sedel v topli sobi v Chicagu vatici, ki Ji» njih krSéánska uči> kaj je dostojnost! — StraJ-1gledal ter obenem ^^ jubezen do sebe in svojega bliž-1 kar. njega nalaga sveto dolžnost, da zdajajo interese delavcev, ijttit bo slovenski javnosti znano, da so to stavkokazl, ki imajo to bolezen v krvi, ne1 samo po trščanski vzgoji, naj navedem mena teh čednih stavkokazic: Mary Rode in Johana Rode, se- O shodu in Miklavževem večeru Sheboygan, Wls. — Dati mo ram malo poročila o shodu |i Miklavževem večeru, ki ga je priredilo društvo "Združeni Slovenci" št. 844 8. N. P. J. v nedeljo 19. dec. Shod «e je vršil stri, stanujoči na 842 Wads- popoldne ob pol treh, Miklavžev worth Ave., Waukegan, 111. O-menim naj, da je bil oče tudi stavkokaz za časa kovinarske stavke pri Wire Mill. Sophie večer pa ob «mo najbrž sedmih. Naredili malo napako, ker mo, katero bodo igrali v Moskvi] • e e Predpust se bliža. Drag} Zarkomet! Kmalu začeli godci hoditi naokoli, veda bo kosmata glava godl< čista bo pa plesala. Dudl, du, di —Glencoe, O. * • • Nazaj Jih ni več. V Budapešti je štirina j atlete nismo vse stvari s£>ojili v eno, deček skočil v Donavo z nami kajti za članstvo je bilo malo|nom, da poizve, «j wu w nv j^/i a ff (§ ^ i^v|f|iiv i jvaj £J€X yihiio v t v W ■ * « v Stephanie in Mary Faulkovich prehudo, ko je moralo biti celo "onem avetu". Na Dunaju se j »ta Hrvatici, ki atavkokazita. dopoldne v dvorani pri glavni Poletna deklica hotela obesil Da bo slika jasnejša, naj opi- letni aeji, potem pa Je bil le kra-|z namenom, da pojde v nebesa in nato zopet shod, I «turi materi, katero je radi šem vsaj nekoliko razpoložen je I tek odmor stavkajočih in sredstva, s kate-lob sedmih pa Miklavžev večer. rimi se tvrdka bojuje. Naravno V kljub temu je bila udeležba na Je, da je Chamber of Commerce shodu povoljna. Na shodu je na strani tvrdke, ker je ta pod- govoril glavni urednik Prosvete, jetniška organizacija najela pri- brat Jože Zavertnik v Sloven-vatne deputije ali agente provo- skem jeziku, v angleškem jezi-1 kater je ter jih oborožila z re- ku pa Joe Zavertnik ml. Jože| volverji in policijskimi zvezda- Zavertnik je nam povedal mar ml, da sprejemajo skebe na de- sikaj, kar nam bo ostalo v spo-lo ln z dela med stavkovno stražo. Med takim početjem se do-| gajajo zanimivi prizori. Stav-kujoči se ne dajo strašiti in z| viharnimi demonstracijami spre. nimanjem poslušalo, zavedajoč jemajo skebe, ko gredo na delo. | Pred tovarno je vedno veliko vrvenje in petje delavakih pesmi. Ko je mestna policija zvedela, imela. Oni, ki so odgovorni za tak bolno vzgojo otrok, bi mora iti v vodo z mlinskim kamnoi na vratu — pa nočejo iti. • • • Ne daj ae! ^ Magnet: Jas sem si vz< prosporiteto v starem letu, t| Govoril je nam dolgolet-1delavec, Jo pa imej v novem!. se« Mr. prssident, prokkamiraj! Adam Rudar ima prav. V ne deljo, dan po božiču, bi mori biti Zahvalni dan, v pondelj«! pa velika noč! Naj bo vse sku| minu. ni borec, borec bodisi na društvenem, političnem ali kulturnem polju. Članstvo ga je z za- se, da posluša izkušenega bori- telja delavskih Jpavic, pijonirja oborožila privatno stražo tvrdke, Je meetni policijski šef bil takoj na mestu in to strašo razorožil ter ji pobral zvezde. Na viharno veselje stavkajočih so naprednega gibanja slovenske- ^ ko že enkrat začnemo. Prs ga delavstva v Ameriki. Samel;^ w tudi bil0( ^ je pustn torek 4. Julija in sv. Msrtin na} manj trikrat v letu. da je Chambers of Commerce žal nam je bilo, ker je moral ta- ko hitro nazaj. Ce bi mu čaal dopuščal, da bi počakal Miklavževega večera, bi videl našol mladino, bodočnost S. N. P. J. Imeli smo zvečer vse proeto-| » ♦ » se osramočeni sa nekaj časa ¡re natlačeno polne. Kakšno ve- poskrili. Mestni policiji gre v čast, ker je s simpatijami na strani stavkajočih, dobro vedoč, da Je ta tvrdka ena najnesram-nejšlh sloja. Dne 16. t m. je dokazala mestna policij s vse svoje simpa- selje je zavladalo, ko se je prikazal Miklavž v spremstvu simbola 8. N. P. J. in delil med naraščajem različne darove; mla-v izkoriščanju delavnega |dina gotovo ne bo pozabila tega svojega v«č«r«. Hvala gre za! to prireditev pripravljalnemu lavaik. V dslavnieí sta bila dvs tije do stavkajočih. Chamber of odboru, ki m je trudil in po «ve- Commerce je poslala mestni po-|jf"najboljíi moči naredi» je zadostil avojl nalogi. vse, de ! Ï1L™:0 Äi SUSÄÄ liclji obširno pismo ln v pismu zahtevala od policije, da mora biti na straai tvrdke in da mo-|ber moralen uspeh. Joe Zavertnik ml. Je govoril v angleškem I Jeziku. Govoril je sa mladino, vzpodbujal Je lato k samo-l izobrazbi, šolanju in delu za 8. ______________N. P. J., da mladine Je tieta, ki stati vedno prsd tovarno fa ras- mora nadaljevati delo svojih o- Matlja Ima lahko vest. Iz Kalifornije: Matijs Pof* rele pravi, da ima dva zlats, « svete ihaše posvečena keltns, Enega Je rabil mleijonar Bar* ga. drugega pa fader Buh. A bi Matija verjel, da je bila v lihih prava Kristusovs kri. se «J prijemal za take svete reči. " če bi Matija živel za ¿ass inkvizicije, bi bil na f""^ žgan kot skrunitelj svetih ^ Upam torej, da rsjo atavkajoče s kollči «t. Jih raagnati in posebno ne pustiti do tovarne. Vsakega, ki bi se predrsnil priti v bližino, na-ložitl n« policijski voe, ki • • • Kakeraissml ao mi voščili Hvala vsem. ki tota ono.Potrdili so, da ^ želesna srajca. polago. V pismu J« Chamber of protoni ¡rala, da kajti prišel bo (Dalia ae 1 prišel bo is», ko b<> v; TI K, DECEMBRA. Vtsliz Rudnik srebra Ui svinca v južni Srbiji. V Openioi pri Ohri-ZZ nedavno izročili obratovanju rudnik svinca in s^bra v bližini starega rimskega rudniku Izsledil ga je in Štiri leta nreizkušal neki ruski polkovnik-gnigrant. Ruda vsebuje 80% ¿istegs svinca; aa eno toaorude „a pride 1.5^ čistega srebra. Dnevno se nakoplje dva do tri vagone rude. Za rudnik se še interesirsjo razne inozemske tvrdke, ki ga nameravajo odkupiti. - Lastno hčerko atopUa. Pred godnim stolom v Zagrebu še je 4 dec. vršila glavna obravnava o gtrahovitem zločinu 30 let stare Marije Koprivnik, rodom iz Gorenje vasi v Sloveniji. Glasom obtožnice je Marija Koprivnik, služkinja brez stalnega bivall-iča, dne 15. aprila letos prinesla na Zagrebško goro svojo šest mesecev staro hčerko Viktorijo. Prišedši do neke mlake je položila otročička v vodo ter tiščala glavico nesrečnega oUok» v mlako tako dolgo, da se je otrok zadušil. Obtožnica predlaga, da se Marijo Koprivnik obsodi na smrt. Umrli se v Celju novembra meseca: V mestu: Katarina Schreyer, 66 let, zasebnica; Kari Baloch, 61 let, zaeebnik; v bolnici: Franc Lah, 28 let, delavec, Liboje; Franc Šeligo, 62 let, trgovski pomočnik. Pristava: A-malija Teržan, 18 let, hči malega posestnika, Dobje; Pranja Stopar, 57 let, vdova po drž. gozdarju, Radeče; Angela Oistriž, 30 let, hči posestnika, Skofja vaa; Jurij Čolnarič, 60 let, kroja«, Sv. Florijan; Adam Hary, 66 let, hlapec, Braslovče; Fran Sorko, 59 let, zidar, Karlovac; Jera Rose, 56 let, žena delovodje, Luče; Lenart Skok, 65 let, zir darski mojster, okolica Celje; Anton Kobula, 84 let, kočar, Lu-šečka vas;.Marija Werk, 56 let, dninarica, Mestinje; Ivan Pirtu-šek, 56 let, čevljarski mojster in posestnik, Vojnik; Martin Deželak, 64 let, dninar, Sv. Lenart. — V novembru je torej umrlo v Celju 17 oseb in sicer v mestu, 14 pa v javni bolnici. Li'"" ' » Drakonska obsodba. Belgraj- sko prvostopno sodišče je obsodilo znanega komunističnega organizatorja in novinarja, bivšega nar. poslanca, Kosto Nova-koviča po zakonp o zaščiti države na pet let zapora 1 Vsa Nova-kovičeva krivda obstoji v tem, da so našli pri njem neke letake in okrožnice prav nič posebno nevarne vsebine, in še ti letaki in okrožnice so bile zavite v paketu in bi najbrže nikoli ne prišli v široki svet, ker je ta svet danes tako obremenjen z vsakdanjimi skrbmi, da nima več ne ¿asa, ne volje, ne smisla za čl-tanje letakov in okrožnic. Letaki in okrožnice nilo še nikoli vpro-pastili nobenega družabnega reda, in če se je kedaj koga »odilo za take vrste tiskovin, se je celo v avstrijskih prilikah to opravilo s § 305 kazenskega zakona, in če so te zašili za mesec dni, je bilo že veliko. Toda bel-grajsko sodišče ni maralo za staroavstrijsTce navade in zakone, »odilo je Novakoviča po zakonu o zaščiti države, in obsodilo ga, reci in piši, na celih 5 let ječe. Novakovič se je pred eodi-üem hrabro držal, priznal svoje komunistično prepričanje, pov-darjal neizbežnost proletarske zmage na svetu, sodlžče se je ps modro držalo avbjih paragrafov in izreklo z mirno dušo in čisto zavestjo ono drskonsko kazen. Konta Novakovič je bil pravzaprav obsojen uprav zato, ker je komunističnega naziranja, in k-r to odkrito' priznava. Kajti drugih grehov mu res niso mogli nsjtl, in mu niso tudi ne Staknili nobenega sovražnega in nevarnega dejanja. Obso-je bil, kčr izpoveduje srojo Posebno politično in družabno naziranje, ki se ne krije z nazl-Jinjetn nedanje vladajoče bur-'uazlje. Za take In enake zlo-f1«* ne obsojajo ljudi na pet ktno ječo niti v Hortyjevl Mad **rski. Res velika je svoboda ln demokracija v naši državi! Proti W drakonsld obsodbi energično "Atestiramo t Imenu vsegs ras- "1no zavednega In res demo-kratako mialečegn naroda. Življenje planetih. W Arttir.jt« n Tiwwf'l svetovih Hugo Gernaback. * SUro vprašanje, "ali je življenje, kakršnega mi poznamo, mogoče na drugih planetih," bo živelo, dokler ne bo rešeno. Ni ga skoraj tedna, da mi ga ne bi kdo zastavil na ta ali oni način. Tukaj slede moje lastne misli o tej zadevi. Mnogim učenjakom, in tudi mnogim filozofom, so pogoji življenja, kakršnega mi poznamo, unikum. Oni zahtevajo, da mora življenje imeti gotove pogoje, katerim se ne more izogniti, če hoče eksistirati. Na primer: Življenje ne more obstati v prostoru, v katerem ni zraka; nekaka atmosfera mora biti. Dalje ne sme biti premrzlo ne prevroče. Ako se dvignemo v zrak, pridemo kmalu do točke, kjer se življenje pretvori v led; kjer pa je taka vročina, da zavre voda, mora zopet umreti vsako življenje. To so glavni pogoji za življenje, kakršnega mi poznamo. Rekel sem parkrat: "življenje, kakršnega mi poznamo"! Na to ne smete pozabiti. Kajti najmanjšega dokaza ni, da razen življenja, kakršnega mi poznamo, to je življenja na naši zemlji in ne vemo absolutno nič o njem. Nekateri znanstveniki smatrajo in celo dokazujejo, da gotovi organizmi lahko žive v ledu in v mrazu absolutne ničle (okrog 400 pod ničlo Fahrenheita.) Svunte Arrhenius, znamenit švedski učenjak, trdi, da življenske glivice potujejo po zunanjem prostoru, po vsemirju, od planeta do planeta pod pritiskom svetlobe, in da na ta način zatrosijo ali zasejejo življenje po vseh svetovih, kjer so pogoji ugodni za razvoj. Poleg tega vemo, da življenje lahko eksisti-ra tudi na točki vrelišča. Bacile vraničnega prisada moraš kuhati več ur v vreli vodi predno jih ubiješ. To so torej forme življenja, ki ga mi poznamo. Lahko pa so še druge forme, o katerih še nimamo nobenega pojma. Mogoče se življenje nahaja v plinih in mor. da v trdinah. Se pred nedavnim so znanstveniki mislili, da življenje ne more eksistirati pod izredno visokim tlakom. Ta misel je pa bila ubita, ko so podmorske ekspediclje prinesle na dan ribe, ki žive na dnu oceana in kjer se menda še dobro počutijo, dasi je tlak ali pritisk vode na dnu tako močan, da ubije vsak navaden organizem. Znanstvena resnica je, da se življenje prilagodi vsakim razmeram. Naj ao pogoji še Uko slabi, naj je okolica še Uko nemogoča, gotova oblika življenja •e vedno najde, ki se tam udomači in razvije po ondotnih razmerah. V par zadnjih desetletjih je bilo odkritih toliko novih oblik življsnjs, in sicer v Uko presenetljivo izrednih razmerah, da »o učenjaki danes že zelo praviš-ni s svojimi izjavami glede ne-mogočnostl" življenja. Kadar torej špekuliramo življenju na drugih svetovih, moramo izključiti pogoje in pojme o našem življenju. Ne smemo meriti vsega življenja po na- šem. . - Cisto lahko je mogoče, da življenje eksistirs na vseh plsne-t h našega osolnčja, in ravno U-ko^TTh planetih tujfttradto-čij, katerih ŠUvila al ne moremo misliti. Tudi na onih Planetih ki še nimajo trde skorje - kot "luptTsaturn In os^u-nanjl planetje - Je življenje moeoče. O zadnjih smatramo, da rVzelo vroči, ali tudi Um morda ekaistlra k*"«*™" življenje. ^P^* ki je vsekakor zavit v temperaturo absolutne ničle. Ima na sen gotovo vrsU Žlvljenjs. Vižek vseh neumnosti j<'. ver-,«tl. d. med bilijoni .v.tov In milijon) unlveriov, J. *** n.»a drobn» wmUle». «' J* """ d. nori £ ,.«n. bltj.1 N".« dela enic. Kakor je v aaaegssv» tS£ planetov. Uko ie ^ n* različnih življenj. Fakt nsj-Zt ie da pogoji, kakršni so na PHÖBVETÄ tudi na drugih _______ vrste kovin, vse mU plinov'in vse druge tvarine, ki jih poznamo na zemlji, vidimo s pomočjo spektroskopa na našem solncu ia vseh drugih solncih vsega našega univerza. Izjem ni. To so dejstva, ne teorije. Vsaka zvezda, ki jo vidimo na nebu — izvzemši naših planetov — je solnce. Vsako teh solne ima nedvomno svoje planete, ki s« malo ali ne dosti razlikujeje od naše zemlje. Na milijonih teh planetov so pokoj i za življenje približno enaki našim, namreč fizični. Zakaj bi ne bilo potem življenja na vseh teh planetih? . Ni treba, da osvojimo Arrhe-niusovo teorijo o sejanju življenja po vsemirju. Moja ideja je, da življenje se pojavi samo od sebe na vsakem planetu kjerkoli so pogoji za to. Na naši lastni zemlji ne moremo najti črU, ki bi delila živalsko življenje od rastlinskega in rastlinsko od navidezno mrtvih, neorganakih predmetov. Imamo forme življenja, ki so napol rastlina in napol žival, imamo pa spet druge, ki so napol rastline in napol trdjne. ~ Kakšni so tisti pogoji."'^^ stvarjajo življenje, Uga danes še ne vemo. Trdno pa sem prepričan, da ni več daleč čas, ko bomo vedeli. Pride tudi čas, ko bodo znanstveniki lahko proizvajali sintetične (umetne) forme gotovega življenja. Temu koraku smo se že približali čudovito blizu v naših laboratorijih. Kjerkoli so kemični in fizični pogoji pravi, tam se pojavi življenje. Vemo tudi to, da natura dela eksperimenU. Clm sUrejžl je svet, Um boljše vrste življenja prihajajo na njem, in različnej- še. Natura dela na alepo in več- krat zavrže, kar je naredila. Na primer, na zemlji so bili nekoč živslski veliksni dlnozaurovega in mamutovega tipa, kl so Izumrli. Sedanje razmere na zem-ji niso več ugodne za take tipe. Ako pa bi se klima na kak silovit način izpremenila, da bi zopet nastalo po vsem svetu tro-pično podnebje, bi nedvomno zopet dobili monstrume kot ao bili enkrat. Niti najmanj ne dvomim, da brontosauri, pUrodak-tlll in druge take pradavne zve-ri eksistirajo danes na nešUtUi planetih v drugih univerzih. Kajpada, mi se ne zadovolju jemo samo s špekulacijami. Ml bi radi vedeli, kakšno je življenje na drugih svetovih. Na vsak način moramo izvedeti, kakšno je na primer življenje na Mar-¡u. Edin način, kl ga *ečUl so bile žene deUveev, s poMeJeniral r"uJTna glavjh in^^^ ao bile ravnotako P0®»^"-' Rusiji še ni v navadi, da bi delavci preoblekll. kadar gredo na shode. GovorlU sem v slabi francoščini in neka druga je prestavljaU sproti v ruščino; ki je brez dvoma zboljšala in tudi dodala, kar se ji je zdelo, da manjka, kar spada k Ukim «hodom. Zato pa nisem na jaanem, če je moj govor in pomen doeegel delavčeve žene, kakor sem sama želela. Vera pa, da je ob vsaki pavzi igrala godba InUrnaciona-lo in žene so mi aplavdirale. Zelo sem se jim dopadla, zato ker sem prišla Iz daljne Amerike in pa zato, ker ao vedele, da sem ajihova sodruginja. Toda skušala sem Jim pojasniti in dopovedal, da je vsaka izmed njih večjega pomena kot sem jas. Vsaka Uh žen je* opravljala hišna dela skozi šestnajst bom-bardnlh perijod. Mesto Kijev je spremenilo vlado aedemnajst-krat z armadno silo. Zavzsli so gs Nemci, potem Deniktn ln Poljski Ur prostovoljci in nato bsnditl. In med temi vsakokrat zopet in zopet boljševlkl. Ko smo čiUli v listih o bombardiranjih, si mi predsUvljamo samo granaU in rasburjenost in grozoto vojne. Toda Če vprašaU kakšno ženo v Kijevu, kakšno Je .življenje v Času bombardiranja, Udsj vam bo povedaU, da to pomeni kuhanje obeda, ko so bile vodne oevi raadejane in ko ao žene bile prlailjene hoditi po vodo miljo daleč k potoku, ln pa o kurjavi, ki zmanjka in ko ao morale Žene ia Kijeva takatl aU-ro pohištvo, da so lahko skuhale borno koellce, ker nI bilo moči dobiti nikakags kuriva, ker js bilo vse pod armadno kontrolo. Gospa Rakovskl, kl je sedaj v Parizu a svojim mošsm, kateri je ruski poslanik tam in zavzema kraaao zgodovinsko palačo, često sedi pri obedih diplomatov in prejema elaboratne bukeje kot tribuU od ameriških mllljonar- iev, ki potujejo skozi Pariz v tusljo, ml je pripovedovala, kako je prala domače perilo avojo družine v čaau, ko nI bilo nlka ke kurjave v Leningradu. To delo Je opravljaU v mrzli aobl ln v vodi. raz katere je bil razbit led. Čeeto ao bile njene roke tako rdeče, kakor meso v mesnici Ur ohjedene od mraza. Toda vsekakor nlaem pustila, da bi moja drujlna hodila okrog uma-zana." V, tam Je pač pokazala, da mora vaška ženska v času revolucije pokszstl svoje junsštvo Ur ds tako obdrži življenje ns vrhu v dobi revolucije. ta žena ml Je tudi pripovedovaU, kako Je jedls bel kruh ko Je prvič prišla na jug, kjer rasU pšenica. Najedla se Je Uga belega kruha Uko, da je posUla bolna. "Tisto zimo nI bilo v Leningradu nlka-kega belega kruha. Dobiti Je bilo nekoliko slrs ln m*s1*' ne pa žito. Drugega nismo jedil kot sir In msslo Ur kaviar. To pa nas e nsredUo bolne. Ko sem dobila .jlegs kruha, sem se ga pa Uko najedla, da sem posUls bolns, ker nisem mogla prej nejiati." Neka druga žena, kl sedaj o-kuplra rteko višje mesto, mi j* dejsls, kako so šle žene v Moskvi na trg pred mestno hišo Ur brale na lepakih, kje so usUv ljenl viski s hrano. Tedaj se Je Moskva nahajala, kakor kako o-kuplrano mesto, obdano z armadami vse ns okrog. In Če nismo dobili ob pondeljklh naše navad I ne porclje hrane, tedaj smo šli ns omenjeni trg, ds smo si vsaj ' malo oči napasll na lepakih, ki so nam naznanjali, da Je naš vlak s hrano srečno šel skozi bojno črto. To nam je delo tudi uUho, ker smo za gotovo vedele, de pri de omenjeni vlek do srede v Moskvo! Dobivanje obleke pa Je bilo še težje kakor hrane. Vse blsgo. volneno ln bombažno, je vlada zasegla Ih ni dovolila nobeni bi dati enega samega koščka blaga, dokler niso vojne oblasti IZ « (Nadaljevaaje s t. straal.l morala mladina vse ti vajeti v svoje roke ln voditi organizacijo naprej po poti, ki so jo začrtali očetje. Organizacija, ki so jo ustvarili očetje, je mladini lahko v ponos in nobenega ni treba biti sram, da je sin slovenskega očeU. Zato naj žirijo S. N. P. J., organizirajo angleško govoreča društva S. N. T. J. itd. Želimo ga še v naš She-boygan in upamo, da ga bomo še allšall, ker obljubil je nam, da ae bo odvzal, kadar ga povabimo in ae bo alučajno nahajal v Chicagu. Skrbeli bomo, da bo aa dostna avdijeaca angleško govorečih Slovencev. — F. S. Vrednoet organiaacije 8. N, P. I J.—Gostoljubni Slovenci v lu. Slovanska Narodna oiuvoiiosu neiuuuu 1004 glavni stan. m mmmm iti, 4» Sa LAWNDALg AVK« CHICAGO, lUJNOtt Isvršcvalnl odbor: UPRAVNI OD8VK: _ Caiahert »o*>nš»šalk Aašreir VMri*. R. P. a T Pa. i gl. tajalk Mattk*» fWki tajalk Jeka OerAsk, jrišsišslk, 414 W. Ra y St« Sprlagflel«. RL| loka TišsU, lt. ÜnUm, Pa. j Teajr Šskracal. K. P. D. NU. 1. Jekaetea CNr, RL| ik Pedhsl. Bu «1, Park HUI Pa.i Aato« šala* Res Iti. Overa Kaas. videle, da ga v resnici potrebuje. Jat, ko Je Neka žena Je šla vprašat, izvedeU. da Je nrišU nova zaloga nogavic, da bi mogoče dobtu par ali dva. Cel dan je moraU čakati v vrati, da je lahko dokazala, da Ima samo en par noga vir, kl ao pa že skoro razpadi«- Dru gi dan je šla zopet, da bo prišla na vrsto. Proti večeru je pa zvedela. da Je bila pri napečnem oknu. Ko Je pa prišU k pravemu oknu, je pa zvedeU. da nimajo niti enega para. kl bi bil lahko nji prav prišel; vsi ao bili premajhni sli ps preveliki. Ko ml j« dotična žena pripovedovaU svoje Izkušnje, se je amejaU. toda v težkih dneh potrebe ae prav gotovo al smejaU. (Ul> »H!»*»!*) Sen FrancUoo, CaL — Vetrovi, ki eo zadnje čase raseajaii v S. N. P. J. valed izrednih na klad, ao se deloma pomirili. Le tu in Um Še malo piha. Pričakovati je, da zopet pridemo na normalno aUllšče, kar pomeni mir ln alogo, ki bo v korist S. N. P. J. ln posameznikom. Da ao pravila S. N. P. J. bogate vaebine, nam priča to: UčlUljl ce v šoli, kamor zahajajo otroci mr. Franka Mštjaštča ao naročile, naj prinesejo pravil* različnih organizacij, da ae U naj boljših otroci učijo. Obdržale ao pravila S. N. P. J. in Izobra ževalnega dramatičnega kluba "Slovenije", Radi neke altnoati pri društvu aem pokazal ome-njena pravila uradnikom Moki era unlon No. 180, pa ao ae začudili in izrezih, da emo Slovenci IntellgenUn narod. Ko-rlatno Je, ako ae poleg odbora aa pravila upošUvaJo nekateri naavetl od atranl delegatov na konvencijah. Ko aem zahUval na 8. redni konvenciji epramembo zadnji dan za aaeement, ms js eden Izmed odbora sa pravila prašsl: "Kaj da ravno Kallfornljs šell U spremembe T Vem da se spominjajo vsaj oni dsltgatjs, kl so mi rekli: "No, Kurnick, sedaj al tudi ti pogorel." Vzrok, da to omenjam ln da aem bil na meatu, Je, kar med seznamom drušUv, kl ao poalall aaeement prepozno na gl. urad S. N. P. J. Je tudi ft. 804 Iz Sah Francisca. Dostikrat Je 25. v sredi zadnjega tedna v mesecu ali ps v soboto. Delavci Imajo navadno denar le v soboto. Ako Ima tajnik aaeament v rokah 28., v soboto, ne mora poslati pred pondeljkom zvečer, ako je samec. Večkrat mora dr. tajnik založiti po 9100 ali Ims čsz glavo deU a auapeozljo. kar pomeni več dela tudi v g), uradu. Tako je več drugih delegatov hoUlo Izpolniti željo društva ker Uga nlemo dosegli, ao naa hoteli križati ln smo spali na konvenciji. Ako tajniki ne dobijo denarja pravočaano, kako naj pošljejo ob čaau, zlaatl pa družtva Iz Kalifornije, Oregona In Washlngtona, ki so Uko oddaljena od aChlcaga. Dolžno»t članov Je, plačali asesment pravočasno. Nesreče, umori, samomori in naravne smrti ao dandanes na dnevnem redu; človek se rodi, živi In umre lo med Um more vsdno biti pripravljen ns nesračo. Leto 1828 se bliža koncu, kakor človeško življenje; vendar Je smrt pravična, ker ne dela razlike med bogatim in revnim. Srečnega se mora šteti, ako Je človek zavarovan pri dobri podporni organizaciji. To nam priča sledeči doksz: Meseca novembra smo Izgubili dva rojaka, nemrač mr. Hafnerja ln SUrka. HH John Hafner, doma Iz Velikega Bitnjs pri Kranju ns Gorenjskem, ae Js prevrnil i avto-mobilom In nesreča Je koUla, da Je bil ne mestu mrUv. (V Chicagu ali South Chicagu Ima braU.) Glava mu Je bi le razbita da ga nI Mlo poznati Ob njegovi smrti nI bil člss no-benegs društva, zato ni bilo dovoljeno, da ga priJeUlJI vidijo. Ker Je pogrebnlk opazil, da povzamem resne korake, eko gs ml ne da videti, ml je dovoin vstop. Groze me Je postala, ko sem zegtedel njegovo truplo ležati na tleh, kakor so ga pripe-I j al I od prostora nesreče Nek4j čaaa Je bil čUn društva "Tsbor Slovanov** it. 304 & N ttlas Nevakt gL MagajaJk Jaka Vegrkki arW«lk «ImUs Ješs lavertalfc upravitelj glasila PlUa Gediaai vrivat adravalk Dr. P. J. Kara, UU Bi. Clalr Ava« Ctaveka4. Ohla. I GOSPODARSKI ODflKKt _____ fcrSalk. aaa K. V4«h 8t« Oevelaad. OS lat M iH4 H. Crawf«r4 Ava« Ckteaga, IU.i Jaeab Sapaašll, IU7 8. vaj A ves Ckkaia. UL POROTNI ODSRKl _____ _ k, 414 W. Ray St, 8| Raa ta, Slreka Fraak Pedksl. ROLNIŠK1 ODSVl I OaKKDNJR^OKROftJRt Rlaa Novak, priJaadsft. M1749 8. Uwadala * VZHODNO ORROftJKi Jaaapš larhs, R. P. Ik a, Bsa 1M, Wae4 Meulsa, USt R. Ttlk 8tn Oevaiaaš, OMa. nOtlKi Jarab Balak, R. R. š, Ras M, PtUskeiUb Im, k Klaa, Bo« NI, Ckiakaha, Klas« sa sev. sap-i Jeka 6e- mmm Nadaorni odbori 4 MUwaakaa. Wls, ^^^ ^ - ZdruŠUvanl odbori i Praak VMaiar, p r. šii tel k, fgl W. MN Bt« Arga, ULi Jaka OHp» 8Š88 B^CUltea Park Ava« Chicago, ||L| Paiar Gaakal Mil Ss. Daevar, S aUvalail adbaralkt M delals v glavaasi VSA sadaiiftvt 8. N. P. J« MM-M $t V^BR RADKVK HOI.NIŠKR_______ Mía Lawsdala Ara« Uva 8. N. P. J MNARMR I AT VB IN 8TVARI, kl ae edbsra ti ladeóle vsbie aa easlavei I^IsMave 8. N. P. Jm taaT48 Ba^ "aR^gADR^R T SVRSI R RLA0AJNIŠKIM1 PORU i RUgaJalšlve B. N. P. K ttA74» 8a. Uwadala Ava« Vsi srisivi ss gl. psietsl eš 414 W. Hay 8t« BartagfleWI. Hl ▼st šapial la dragi spM, aasaaalU, eglaal, ssrsMss H ralak vraj asllaai Maate, aaj ss piHUa as saslavi MPR0ÍVVr P. J. Ker Js videl večjo potrebo podpirati "bootlegarje" kakor akrbetl u društvo, je bil njegov pogreb žaloaten ln tako-rakoČ tajen. To naj al zapomnijo rojaki, ki ne pripadajo še k nobenemu društvu. / V državi Kaliforniji umra zaradi zastrupljanja a alkoholom nad 800 ljudi na leto, odkar Je v veljavi Volateadov zakon. Znana Mrtropolltan Inaurance Co., kjer je doati naših rojakov zavarovanih, Ima 17,000,000 Članov. Naananja, da ao smrtni slučaji v prvih devetih meaecih zvišali v 1.1028 na 14% radi alkoholizma. To dokazuje, da podporne organizacije finančno padajo radi preveč aavžIU-ga alkohola. Brat Joc SUrk Je bil član društva' "Tabor Slovanov" št. 304 S. N. P. J. Umrl Ja na njegovi kmetiji blizu Sebaatopola kjer zapušča družino In mnogo prijateljev ln znancev, kl Ki bodo težko pozabili. Društvo Tabor Slovanov It. 804 S. N. P. i Je poslalo n* pogreb par članov, da mu pološijo venec na grob (n izkažejo zadnjo čaat Ur bratsko dolžnost. Malo farmarako mesto Sobaatopol Je oddaljeao krog 80 milj od San Pranciaca. Rojaki krog Sebaatopola, kl ao se udeležili pogreba, so opazili da Je S. N. P. J. v resnici pod porns, ksr pomaga v nesreči, zato so ss Izraslll, da postanejo čUnl Slovenske narodne podporne JednoU. V okolici Sebaatopola Je 18 slovanskih kmetov, kl ae največ pečajo a kokoš-jerajo. To Je člUUUtm že znano, ker okolico Je oplaal Matije Pogorele. NekaUrl Imajo od 1000 do 8000 kokoši. Jajca nrodajajo v meeU. I maj o tudi grozdja in aedje. Slovenci raaen enega živijo v pri JatelJakih odnošajlh ln ao zelo poatreželjlvl napram tujeem poaebno še braU Joe In Tone Dekleva, pri kaUrlh ae naved no vsak usUvl. ffttlje bratov Deldeva letijo poleg železnice ki vozi Iz Petalums. Hiše ImaU poleg Priderlck's postaje Tone Ima hišo, ki Je vzor vsem Slovencem ln sploh kmetom okolici flebastopola. Poleg finih avtomobilov ImaU zrakoplov, zato bo srečne, kaUra bo Unlla Toneta, ker Jo bo zabava po zraku. Joe Je srečen, ker je dob mlado pridno ženo; zato upamo da tudi Tone ne zaostane. Prišel sem dsn prezgudsj na pogreb, lato me Tone vpraša, ako hočem malo leUtl po zraku Ker Je opazil, da as čutim ns bolj vsrnegs ns zemlji, smo i Joe, ToUe In Jaz usedli v avto- mobil, kaUraga je Tone kot strela. Deš Je padal skalo Je krišem, da je tnoar v Boyoe Sprlngau alila, da Je atrala udarila v njen vrt, ko smo h prisojali. Ko naa Je povabila v kuhinja, 88 nI« o doati branilL kar naa ie zeblo; klobaae bo pa tUdI še oddale! dišale. Ako rajski rabijo člatega, zdravega zraka Ui topega podnebja, tošae poatrašbe, car (Sedaj umošeaa Dovlč), ki a tudi članica S. N. F, J. želim sreče vaepi, rara. SUrk pa moje aošalje. — PUUr B. Kurnick. filUHui tpift Osmi teden fllralkt opora bo vključeval teške in melodično Mozartovo "Dob Olovanai", kl bo predaUvljeaa kot sUvnostns v prizori te v na staraga lota večer. Za to predstavo jo iadela- Ma nosebna scenariia oo akieah več umetalkov, alaetl po voa Trappa, ki je bU daM Š88a u-mstniškl ravnatelj «pare v Wio»bad«nu Ur la* aedaj enako poalaljo v operi OBmtotad-U aa Nemškem. Oeae ^ uj prodatavl ao povišane |R posamezni aedeši stanejo od $1 JO do $10. Tudi zadnji dnevi Uga leU bodo zanimivi. V | ' dne pojejo "Judiajo' oaobiem t - laas Bai Marsball. Klpnia In MoJJea. let bo uopolen, fllsabe vodi ra* erae pvpnvifi »Iw^w w W pojejo "Sevllakega o! Macbeth. Uagk Uaarri in T revisan. 8 slavnim u Nagona, lojiea. Ba-Mk vodi P® brivca" R|V-ol^vlWk i. Vodi Mo- V nedelje popoldne obrveh Je na programu "U Traviala", Muzio, Schlpa ln Bosalll ao glavni pevci. Samson ia Delila" ata na programu v pondeljek dne RT, Polacco bo vodil predstavo v torek, namreč klasično "Cona delle Beffe". Pojejo: Mualo, Cortls, MonUsantno ln U«Hri-■V sredo Je na programu "Trt-aUn In laolde", kl jo ponove UU pevci kot aadnjič. a U pot bo pod vodstvom Polseea. V četrtek dne 80. dec. poje "Aldo" Claudia Muzio. Drugi glavni psvd so lansko, Ana-aeau. Pormlchl, Laisari in Kip-nla. t ^ ' f Na novega leU daa pojejo v angleščini opero Itofland", la sicer Isti pevci kafm mljerit Alsen. ska, Klpnls, Mojisa. drugi. Istega dne a programu "Marta" In znižanih Iru Uli: OD HIŠE njim .. . SflUL Zjutraj zgodaj se j« Stefaa prebudil in j« začutil, da je gia-va težka in vse motno pred očmi, kakor da se vrti okoli. -Hej Štefan, daj. vstani, )e klical glas »podaj v veži. Štefan se je ozrl ... Temno je bilo ie na izbi in pri i pran j ah ae je nekoliko svetlikalo, barja jo pihala okoli špranj; prihajala jo tuleč od daleč, zadela ae je ob poslopja na vasi in bežala dalje, kot bi vse plesalo ž njo, je bilo čuti. " \ "Dane* torej r je pomislil Štefan in naslonil trudno glavo nazaj na seno ... Spanec se mo je silil in sanje so prihajalo od nekod, kot da bi bile brez konca in brez kraja in vse same sanje. In hotel je, da bi se že dalje sanjalo ter zaprl oči. Sližalo ae je ropotanje spodaj v veži in floo je ponavljal: "Ali eližiž. vstani no..." Štefana jc motil ta klk v spanju in je sanjal o tem. Neprijazni tuji obrazi ao stali pred njim in med njimi močni fospo-- dar iz Podkraja z bičem v roki. Vai kriče nad njhn in debela ženska luča polena po tleh od jeze . . . Zmerjajo ga vai in on dviguje nekaj težkega in no more nikamor. In nobeden, da bi prijel, da bi pomagal, samo kriče in prete a pestmi in poleni. Gospodar poprijemlje bič. Sami neznani obrazi ao, samo gospodarja pozna. Pred dvema nedeljama mu ga je oče prodal in sdaj delajo tako ž "Daj no. daj," kriči a saj bi." in Štefan dviguje — in ae vzbudi . .. Sliši ropotanje po veži in vpitje ter vidi, da je sanjal še na svoji trdi postelji. "Zadnjič torej T pomisli Štefan ter preloži težko glavo na robatem vrgla r ju. Zaspati ao mu hoče ter sanjati. a tako neprijetne. težke so sanje, kadar jih zasanja ... Vae dela ropotanje in vpitje spodaj v veži . . . Tako težko ae je ločiti od svojo postelje ... Spomnil ae je, da bo šd danes od hiše. k tujim Iju-dem, bogve kam, v »vet. v tuje kraje. Hotelo M ae še poležati in zasanjati, zadnjič, zadnjič . . . Spomnil oe je, kaj je rekla teta včaeih: "Gorje ti bo, kadar boš jedel tujih mater kruh." Umrla je teta in mačeha je prišla k hiši... In prišlo je kar je rekla teta in daaee oe začne tisto gorje. Zato se tako hoče poležati, počenjati bogve o čem ... In niti saaje nočejo biti dobre, lepe. Ropotanje je spodaj in sanje ao od samih hudih ljudij , . . In prišel je tisti sladki spomin, ki se je ponavljal včasih tako lep In otožen v teh časih... Spominjal oe je aamo še toliko, da je bilo takrat vae polno ljudi v hiši. Besne obraze so imeli in govorili ao tiho. Nič ni vedel, zakaj so prišli daaee vol k njim v hišo. Sode, jedo kruh in pijo.. -Ženske imsjo črne rute, brišejo si solze in se joksjo kar tako, kot bi ne jokale. V hiši je stal bel oder, visok, lep, posut s podobicami, obdsn z gorečimi sve- čami in aa njem je ležala 51 F10 8 V BT £ 24 PISCEMBRA več. kaj je da ja tisoč v aroe to je kako aT takrat po hiši in n: zakaj J. Jm * I Ne opominja u Jas vzbudil.' ni je teta. da je bel rekelIn »opet je tako težko pri tem spominu. Spomni oo še. kako oo ga pe-stovaie vae ooeede. rade oo ga imele, «ovorfle oo š njim, božale ao ga ia adoioee mu je dobro... Tako je pio cai dao ia zvečer oo ae našli novi U od je in šum je bil po hiŠL Teta Neža je bila utrujena. Stara ženska je prietrigo-vala Bveče,ter ae mu vedno amohljolo ... Prijela ga je in ga odnesla spat k teti Neži. ki je še na postelji nekaj šepetala ter ga božala, dokler ni zaspal. Spominja ae. da je bil šum po hiši. zdaj večji zdaj manjši, celo noč in včaeih ao ga vzbudili. Tudi smejali ao se, po dnevi pa ae ni nihče smejal. Zjutraj ao ga vzbudili in sa oblekli v pražnjo obleko, ki je bil v nji na cvetno nedeljo, ko je bil prvič v dolinski cerkvi, ter oo tam čudil angelom in svetnikom, ki so stali na oltarjih ... Čudil ae jim je in ai jo o vaakem mislil, komu je podoben ... Oblekli oo ga v prošnjo obleko in vai ao bili pražnje oblečeni .. . Zvonovi eo zvonili in okoli hiše oo ae shajali ljudje vai črno oblečeni, o svečami rokah. Oče se je bil menda po noči vrnil iz doline ... Sedel je na klopi in glavo naolanjal na čntiasi lasmi ... Bled je trii nje i črnimi lasmi. Takrat ai vedel, da leži aa odru mrtva mati. salo je gledal na ljudi ta m razumel, kaj hočejo vai v hiši in zakaj ženske jokajo ... Spomni oe aamo toliko, da ga jo ,/rijela teta Neža, vzela ga je v naročje in si brioala solze . . . Bogate eosede ao mo prinesle crntelceo, bombonov in rotičev, da jo Jedel cel dan . . . Debel človek mu je bil podaril avetd krajcar in mu rekel, da je cekia. Igral oe je o krajcarje» ter ga trki jal po hiši in vai so ga glodali tor med seboj tiho govorili ... Kot v sanjah je voe to. Teta Neža je imela ruto nazaj zavezano, veliko črno, in voe objokano oči S šliagano belo ruto si je brisala solze. Vprašal jo je, zakaj Joka in Je zajokala zato še boje ... Vzdignila ga je bfla takrat v naročje in kazala z roko na pare ter rekla: "Glej, Stefanček, mama spi.1 in je zopet zajokala. "Mama," Je ponovil in gledal na mrtvo mater ... Nič se mu ni zdelo takrat takega, a oe mu zdi, da bi oe zajokal, ko se spomni... Spominja se, kake ao bile poteze na bledem materinem obrazu . . <. Videl Jih je bfl vsako jutro, ko ga je držala pri peči ter ga učila, koliko je bogov. Ravno tak obraz je bil še takrat na parah, bled in mil in zato ae mu zdi danes, da bi ae zjokal, ko se spomni.. • Štefan ai otrne solzo . . . 8a-ma, kar tako, je pri tem sporni-1 milo . ~. Molje in Ženake ao otali nu prišla v oko in v prsih jo po- prj njem ip mu nekaj govorili. Prišla Je tota Neža in ga vze- p"»w* ILOWSE KRANJSKE KLOBASE ITALIJANSKE HARMONIKE Prvi spomin je to, kar pomni v življenju. Zmiraj čeAče ae je vračal U spomin, zmiraj bolj živ in v večerih ja zagledal bledi obraz, obdan a črnimi lasmi na belih prtovih, obdanih z gorečimi svečami in ljudje okoli. (Osli» Prihsáajfe) Berlin, 23. dec. — Nemški' listi silovito protestiraj?, ker je francosko vojno sodišče v Pore-nju oprostilo poročnika Rousier-ja, ki je pred nekaj meeed v prepiru ubil enega nemškega civilista in druga dva težko ranil. Nemška vlada pripravlja protestno noto. Nemški nacionalisti pridno izrabljajo afero in kriče, da "edino kri more oprati to sramoto in krivico." (Dalja.) Prod tiooč leti Je šol Karal Veliki v Rim, da bi al dal poooditi od papeža v baziliki sv. Petra cesarsko krono na glavo — sa tieoč let al naroči sin korsiškega advokata, obnovitelj države Karala Velikega, ki ga imenuje "svoje-ga jasnega prednika" papeža iz Rima; naroči aato, kor najbrže ne Ve nobeno novo forme za ceremonijo kronanja. In kakor poalušen vazal, kakdr pokoren aluga pribiti PIJ VIL, mazili, gleda, kako ae Napoleon krona, in moli novemu eooarju sa blagor in srečo, kakor ae Je to delalo pred tieoč leti. In ko ae vrne v Rim, upa iznova v božjo pomoč, kanone, bajonete in boljše čaae . . . i U da ao prišli še slabši časi. Sveti oče Je WI nekako nestrpen In nI hotel čakati, da bi oo gospodu bogu zljubilo, prihiteti mu na pomoč, in zvezal se je nekoliko bolj z neprijatelji ceaarja, za katerega Jc bil nedavno tako odkri-toorčno molil, da, celo zaetarele grome cerkvenega prakletatva je pripravljal Napoleonu. Toda Jeklene oči korsiškega moža so se aamo smehljale in 17. maja 1809. leta, ko mu je po^ teptana Avstrija ležala pod nogami, je izdal v Sehoenbrunnu pri Dunaju ukaz. s katerim jemlje papežu vse. kar mu je bil nekdaj jasni prednik JCarol Veliki dal v fevd, "v fevd", piše Napoleon, češ da s tem Rim nI prenehal biti del cesarske države. S tem odlokom je bilo končano posvetno gospodstvo papeiko, in Rim Je postal drugo glsvno mesto francoskega cesarstva. Pij VII. je sedel v Quirinalu, ko je kardinal Psccs prisopihal k njemu z besedami: Consummatum est, dopolnjeno Je. Papež je podpisal nanagloma sestavljeni protest In treščil pripravljene grome cerkvenegs prokletstva na cesarja. Toda komaj se je |>ojavilo proklet-stvo na vratih treh glavnih rimskih cerkva, je prijel francoski general svetega očeta, ga vtek-nll v |»o*tni voz in odpeljal v Savonno. Niti ena roka se ni genila nikjer v njegovo bran — od-ličQi rimuki svet se je zabaval v pslsči Doris na go«tiji, ki jo je priredil Napoleonov gt.nm s hčerjo ersarja Franca I. In otrok Napoleonov m avstrijske cesa-rične je bil im