12. številka. Ljubljana, vtorek 15. januarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljka in dneve y oracuioih, ter vetja po pol" p rej u man ** »viuo-o^eraku iloielo sa celo leto 1«» pld., iu pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 ghl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta celo leto 13 (?ld., isj četrt leta 3 gld. 30 kr., za en tnesec 1 gld. 10 kr. Za poAilJMij« na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za t njo dete le toliko vec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana oeus in sicer: Zs Ljubljano za četrt luta 2 g\d. 50 kr. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od „ cetiristopue petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., ee se dvakrat in 4 kr. 6e se tri* ali večkrat tiska. Dopisi naj se -vola uankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii I*« 3 „giedaliAka stolha". Op m v n i i t v o, na katero naj •* hlajrovolilo pošiljati naročnine, rekhtmaoije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Carigrad 13. januarja. Ruski odgovor zavoljo premirja je prišel. Mini-Bterski svet je skupaj stopil, da prcu da ri in sklepa o njeni. Odesa 12. januarja. Dva turška monitorja sta bombardirala včeraj E v p a-t o r ij o. Zvečer pa sta bombardovanje popustila in odšla proti severo-zapadu, ker so ju nekateri streli iz naših baterij dobro zadeli. Peterburg 13. januarja. Veliki knez Nikolaj je bil v Gabrovu navdušeno sprejet. Gabrovo 11. januarja. Oticijalno. Turki so zapustili Giopsko dolino, ruska kolona je zasela Klisuro. Selvi 11. januarja. Predstraže Gur-kove so priborile Meeko, Peikern in Ihti-man, izguba mala. Tiflis 12. januarja. Oficijalno. V boji pri liaiburtu so bili Turki tepeni. Od 9. jan. je Krzerum popolnem blokiran. Malta 13. januarja. Na telegraličen ukaz iz Londona se pelje admiral 11 oral >\ s štabom na ladiji „SultanM v Levantc. Kmalu pojdejo tja še druge vojne ladije. Rim 13. januarja. Nadvojvoda Rai-ner je sem prišel, bil sprejet od princa Carignanskcga in od ministrov na kolodvoru. Pogreb bo 17. t. m. Kralj llum-bert je ukazal pokopati Viktor Emanuela V panteonskej cerkvi v Rimu. London 12. januarja. Sulejman-paša je baje porti telegrafiral, da Rusov ne more več zadrževati, če se premirje ne naredi, bodo v petih d nt-h pred Adrijauopoljein. Črna gora. (Spisal Gladatone, poslovenil A. K.) (OaUe.) Našteto služi v dovoljno označenje črnogorsko zgodovine. Prostor ne dopušča, da bi Be dulje časa mudili pri enej iz zanimivih zgodovinskih prikazuij, pri samozvancu (Usur-pator) Štefanu Malem, kateri je Živel nekoliko let mej gorci pod imenom ruskega carja Tetra 111. in jih je začel polagoma podvra-cati svojemu vplivu. Porti je bila ta okol nos t, seveda, nov povod k vojui. Leta 17G8 je zopet sledil vpad v Črno goro: turško armado cenijo eni na 07.000, drugi na 10O.0O0, a drugi na lbO.000 ljudij. Črnogorcev, kakor vselej, je bilo pripravljenih 10 do 12 tisoč mož, a Benečani so iz strahu pred Porto prepovedali uvoz vojue priprave v Črno goro. Končni pogin je resno grozil v tem Času Orne j Vojska. Prijatelji Turčije so obupali. Zdaj svetujejo svojej varovanki porti, naj naredi mir za vsako ceno! Silna zadnja ruska zmaga, h katerej Bte se pridružili še črnogorska in srbska, naredila je splošen paničen strah mej pravimi in prostovoljnimi Turki. Kakor' se iz Svištova „Pr,u brzojavi j a, ujeli so Risi pri Šibki 28.000 mož, 1000 konj, priplenili 12 možna rje v, 12 teških tvrd-njavskih kanouov, 80 poljskih kanonov, 1200 kovčegov streliva in 200 voz. — Cela zgornja Tundža je v ruskih rokah. Črnogorci pod vodstvom Božo Petroviča bo marširali proti Skadru. Dogovor o predaji Niša, katera se je izvršila mej srbskim polkovnikom Lje-šaninoin ter obema turškima poveljnikoma Ilalil-paŠo in Rašid-paŠo glasi se: „llalil-paša in Rašid-paša izročujeta knezu srbskemu tvrd-ujavo iu mesto Niš z vsemi kanoni, municijo in vojnim orodjem, ki je ondi. Vsi turški vojaki morajo orožje odložiti, a se ne bodo smatrali za ujetnike, nego se imajo odvesti preko mej srbskih operacij ter spustiti na svobodo. Oficirji obdržu svoje sablje. Z ozira na mir in varnost v mestu, imajo prebivalci, mobainedaui in kristijani, orožje odložiti, katero Be jim bode pozneje neoškodovano zopet vrnilo. Knez srbski jamči vsakemu za varnost njegovega življenja, časti in lastnine. Ouim mestjauom, ki se žele izseliti, dado se olajšanja. V znamenje spoštovanja junaštva turške obrambene vojske ne pušča knez srbski jedino oficirjem, nego tudi imenitnejšim mestjauom orožje, katero nosijo v mirnih časih. Vsak turški bataljon ima posamezen odložiti gori. Taka sila je bila, da se je patrona prodajala po zlatu. Kur napade enkrat 50O mož turško divizijo, pobijejo jo iu zajamejo cenjen dobitek — zulogo smodnika. Od te minute jih mine ves strah. Pred dnevom napadejo Črnogorci »jedinjene vojske rumeljskih paš z juga in bosniških s severa. Zopet se je zgodil neverjeten poboj: ubitih je bilo 20.000 Turkov s tri tisoč konjice, odvzeto neznansko veliko zmagoslavnih znamenj in dobljenih zastav, orožja, živeža in streljiva. Tako so grozni morski valovi obdali od vseh stranij to pečino vere in svobode, a razbivši se ob njo, bo se zopet razpršili. Aftiavit Douiinus ac dis-sipantur. Leta 1782 je nastopil vladika Peter, katerega so njegovi rojaki iz čuvstva pobožuosti do njegovega spomina nazvali Petra Svetega. Marmon, koji si nij malo prizadeval, da si brezvspešno, da bi ga pridobil, bodi si b hlimbo ali grožnjo, govori o njem takole: „Ta vladika, krasen možak, okrog 50. let, svoje orožje pred poveljnikom srbske vojske.tt — Srbi so priplenili v Nišu okolo 150 kanonov preko 20.000 puše k ostraguš, ki so ležale v ondotnej zalogi. Vojska srbska, ki je sedaj tukaj svojo nalogo tako izvrstno opravila, delovala bode proti Novemu pazaru Sjenici in Prištini. Kar se tiče mnogih u smrten j in mučenj llusov, katere so Turki v P1 e v n i bili ujeli, pričelo se je in se pridno nadaljuje p r e-iskavanje, v katerem bode tudi O sina n-paša z vsemi višjimi oficirji zaslišan. Ruski vojaški krogi se zelo srde nad temi zločinstvi in nevolja do turških rabljev z dnem raste; zatorej nij misliti, da bi se milostivo ravnalo s temi okrutniki, kateri tega tudi nikakor na zaslužijo. Takova vojna sodišča so tudi v nemško-francoskej vojski obsojevala divjosti francoskih iregularnih vojnih krdel. Kakor ouim nijso prizanašali, tako bodo tudi v Rusiji pred sodbo postavili Čerkese, Bašibozuke in Cejbeke; kajti vojake, katere vodi sam car na bojišče ter jim zapovedujo najo lličnejši princi carskega rodu, deleč z njimi vse težave in nevarnosti, ne gre puščati, da bi jih turška regularna ali iregularna krdela za vratno morila in pobijala, osobito tudi iz razloga, ker so se Rusi vedno strogo držali človekoljubnih zahtev genfske konvencije ter so jih vestno izpolnjevali. Mnogoštevilni turški u jetniki, kateri se, navzlic mrazu in epidemičnim boleznim, vedno množe, bodo za Rusijo kmalu draga nadloga, kakor so bili ubegli Bošnjaki za Avstrijo. A turški ujetniki nohte majhene podpore, nego njim se mora dajati poštena hrana in stanovanje ter so se Rusi ob jednem zavezali, dajati vsem oficirjem in pašam pri- znameuitega uma, se je odlikoval po nenavadne) dostojnosti in blagorodnosti v društvu. Njegova ustanovljena in določna veljavnost v njegovem kraju nij bila znatna, a sila nravstvene njegove moči je bila brezmejna." Kot škof, upravnik, zakonodajalec in vojni načelnik je on srečno vodil svojo deželo črez 48 let skoro neprestane borbe. Do njega, a doloma tudi za njim, se je uprava v Crnej gori vršila v takem redu,-kakor na Grškem v heroične) dobi. Višji duhoven je bil tudi glava vlade in sodnik in vojni zapovedovalec; on je stal na čelu zbora, ki nij bil so^tavljeu iz zastopnikov, ampak u vsega naroda, in določbe tega zbera so vezale narod kot postave. Ta zbor se je nahajal pod milim nebom in ko se je vzdignil prevelik šum, pozvonilo je v sosednjem zvoniku, da se je ustanovil red. Tukaj je 179«. leta vladika v prvič razglasil .Postave za Črno goro", kajti do tačas seje vse upravljalo le po ustnem izročilu in veljavnosti. V 1798. letu je on imenoval pravilno mame vojaške plače in bose ter razcapane bwnrt«*t«" Knrsa m Pleme ob 1 eti v poSteno vojaško obleko. Ko je ujeto posadko ploven-sko mraz na potu v Rusijo 'umanj-al, tu ko jeli Angleži kričati in kazati avojo jezo, tla nij so oblcgovnlci ruski pri Plovni priskrbeli si kacih 80.000 kožuhov in druge obleke, s katero bi v cunje oblečene Turke branili pred mrazom. Tukovšnim zahtevam turkotilne člo vekoljubaosti, katere so terjali od Rusov, seveda nijso mogli zadovoljiti zmagovalci, dasi bo gotovo želeli. Kandidatje za slovensko maribor-bor okolico. 11/.v. dup. I Česar dozdaj nijsmo hoteli in nijsmo mogli verjeti, akoravno seje uže nekaj enakega dalje Časa šepetalo, o tem moramo sedaj prepričani biti, ker prinaša glasilo naših nasprotnikov, „Tugespost", dopis iz slovenske Bistrice, govoreč ob istem predmetu. Gospod c. kr. okrajni glavar mariborski, Seeder, Sel jo mej kandidate, in sicer ob enem s Seidlom, biv-fiim Brandstetterjovim prijateljem in tovari -Sem. Predrznost in debela koža Seidlova jo znana in pričakovati je bilo, da se bode zopot kot kandidat nam Slovencem ponujal, čeravno ve, ka smo marali in še zdaj za njega toliko maramo, kakor za Brundstotterja. Gotovo bolje bi Btoril g. Soidl, ko bi vsako kandidaturo mej nami popustil ter bi se podal v privatno življenje, katero bi njegov bivši prijatelj in zaveznik z njim delil. Za nas Slovence sta si namreč obadva priborila touke zasluge, ka jim iz srca voščimo na svoje stroške mirno življenje v starosti. Celo druga je z g. Seeder jem, kateri jo stopil prvokrat kot kandidat pred nas Slovence, akoravno so bile užo večkrat v Mariboru za nas volitve, za časa njegovega bivanja v tem mestu. Prvokrat, a v družbi g. Soidla, Btopa g. Seeder v kandidaturo 1 Kako neki pridemo Slovenci do te dvojice? a kaj hočemo ž njo začeti. — Kako so njej nasproti pri volitvah držati in vesti V Kandidatura teli dveh gospodov jo rezultat sledečega preudarka iz taborja naših protivnikov na političnem polji: Vede, ka bi v mariborskoj okolici edino le s priljubljeno in uplivno osobo zmagati mogli, čo jo kaj tacega še sploh mogočo, »•gnili so po p. C. kr. okrajnem glavarja ter mu pridjali kot varovanca g. Seidla. V vprašanje, ali kandi lira g. Seeder iz lastne ineintive ali nap rosen od ustavoverne stranke, ali na čegavo „željo", ne bomo se spuščali takrat in pri tej priložnosti. Dosti varneje je za nas politično veroizpovedanie naših dveh poslan cev ,,in spe". Ono g. Seidla je kratko in priprosto; tudi nikomur mej nami nij več neznano. Mož nij sin našega slovenskega naroda, on nasprotuje namreč vedno in odločno težnjam in prizadevanju našega naroda. In vendar hoče naš narod v štajerskem dežel nem zboru zastopati! ? Bog nas obvaruj takih zastopnikov in glasovi volilcev pokažejo naj jim pot tja, kamor slišijo — v pokoj ali kam mej volilee druge narodnosti. G. Seeder je c. kr. uradnik in kot tak moral jo stati dozdaj nad strankami. Postavno nij smel kratiti pravic, niti Nemcev, niti Slovencev. Znano pa jo tudi nam Slovencem, ka je g. Seeder kot, urad nik odvisen, kakor pri uradnikih sploh drugače biti ne more. Podložen mora svojim gospodarjem biti v vsem. Gospod Seeder jo sicer okrajni glavar mariborski, toda kot tak poslušati mora na povelja c. kr. nnmostnije, mi-nisterstva itd. Prva terjatev pa, katero stavimo — in tudi staviti moramo do naših bodočih zastopnikov v deželnem in državnem zboru je, da so popolnem neodvisni možje. Le neodvisni možje morejo se brez Rtrahu za naše pravice potegovati. Naši poslanci morajo tem bolje biti popolnem neodvisni možje, ker imajo na-glaftati in zagovarjati nafte interese in teriatve, narodno pravo. In kako pa hoče neki g Seeder to storiti? Poslanci se tudi no volijo, ka bi molčali, kadar nij „varno" govoriti, ali da glasujejo celo proti volji svojih volilcev. V tem obziru moramo se tedaj tudi mi Slovenci po Nemcih ravnati, posebno, ker potrebujemo povsodi, pred vsem pa v deželnem in državnem zboru, neustrašljivih in popolnem neodvisnih zagovornikov in zastopnikov. In to je glavni uzrok, zakaj da Slovenci ne moremo g. Seederja, niti samega, niti v družbi z g. Seidlom, voliti za svojega poslanca. Drug uzrok, iz katerega nasprotujemo kandidaturi g. Seederja, jo ta, ka tudi nij naše gore list, ka nij našega mesa in krvi. Gn je Nemec in kot takega ga mi spoštujemo. Naravno pa je, ka svoji držijo k svojim, ka so si bratje in sinovi ene matere vedno blifji od sosedov in prijateljev. Tudi v tem obzira moramo Nemce posnemati, kateri ne nastavljajo po svojih volilnih okrajih Slovencev, Magjarov ali Francozov za kandidate. Oni sežejo le po možeh, ki so mej narodom nemškim rojeni, odgojeni, kateri so 'mej njim živefli in delujoči, kateri razumevajo domač jezik in poznajo potrebe naroda. Hrvati imajo zaznamovati nov velik neuspeh svoje po revidiranoj nagodbi tako Bkromne in ponižne in diploniatuujoče politike. Na avojo adreso, v katerej so zahtevali pridruženje Dalmacije in vojne granico, dobili so odgovor od kralja, v katerem so za zdaj odbija izpolnjenje teb želja. Kraljevski odpis „velemožnm, dostojanstvenikom i zastupnikom na saboru" javlja mej drugim sledeče: „Dočim se usl'ed toga Mi, nakon svestrana i snvjestna izpitanja rečene prepo-korne predstavko, rado podlažemo trudu, izdati Vam oviem Naš premilostivi kraljevski odgovor, smatramo, da Što se prijo svega tiče spojenja kraljevine Našo Dalmacije 8 Našimi kraljevinami Hrvatskom i Slavonijom, moramo izjaviti, da ro radi mnogih' istom riešit se imajueih predbježnih pitanja, usiljeni nnlizimo, za sada odkloniti dnin jo pre-tresivanje toga pitanja. „Koliko smo god nadalje spremno priznali, pak i opet priznajemo, da Padanje područje razriešeno hrvatsko slavonsko vojničke Krajine, sačinjava cjeloviti dio Naših kraljevina Hrvatske i Slavonije, ter da je Nafta odlučna volja, da se »pojenje toga područja s rečenimi kraljevinami Našimi u danom času izvede, žalimo ništa nemanje, Sto Vam očitovati moramo, da Nam obzir na nužni, to spov jen je pripravljajući prelaz ne do pušta, Vašim ha isto Rpojenje smiorajučiin željam sada udovoljiti, niti u obe"o sada vet1, tomu vrieme opredieliti, ter da ođ zasvjedočene toliko puta patriotične u vid javnost i i podaničke odanosti Vaše što stalnije očekujemo, da če viernoti Vašo opredieljenje toga vremena Našoj otčinskoj brizi i Našemu kraljevskomu razsudjenju spokojno prepustiti." Zastopnik Mrazovič je nnsvetoval, naj se ta kraljevski odpis i/roči istemu odboru, ki razdeljene sodnike in v 180,'J. letu jo izdal dopolnitev k zakoniku. V 10. veku se je Črna gora sploh jela obračati k obrazovanju, stvar, ki je neobhodno potrebna za narod, čigar vse življenje v trku desetih kolen nij obstalo v drugem, kot v vednoj borbi na življenje in smrt z divjim Turkom. Od Petrovega časa nij lulo uže nič slišati o „haradži". Naj sledi prost in ginljiv opis smrti tega vladike. „Bil jo tih večer 18. oktobra 1830. leta, ko je sedel Peter I., kateremu jo minulo užo nekaj nad 80 let, po običaju svojo domovine v velikej kuhinji pri ognjišči. Okolo njega so se bili zbrali starašine in on jim je dajal ukaze o posameznih zadevah poslednjega časa. Stari vladika začuti na to neko slabost, rečo jim, da so je približala njegova zadnju ura, ter jih prosi, da bi ga vedli v njegovo mirno sobico, kjer je živel on brez kurjave, kakor puščuvnik. Tu so uleže na svojo posteljo, opominja starašine, naj izpolnijo verno vse določbe, napisane v oporoki, katero je isti dan narekal svojemu tajniku, iu potem je sredi besedij in molitve izdihnil svojo dušo. Tako je umrl ta znameniti človek, kojega jo brez po misleka nek slovansk pisatelj imenoval Lju-dovika XIV.; lehko so rečo, da je bil on v mnogih ozirih tudi Ljudovik Sveti za svojo domovino." Črez 25 let po njego vej smrti sto dve angličanki, Miss Makkenzi in Miss Irbi. delali svoje znamenito potovanje po slovanskih zemljah ter prišli tudi v Črno goro. Našli sto še nekaj vrstnikov vladike Petra živih in po-dajete nam o njem sledeči odziv doličnih prebivalcev : „Mej nami so še ljudje, ki so živeli pod vlado Petra Svetega, slišali njegovo be sede, in videli, kako je on živel. Petdeset let nas jo vladal, bil je za nas v boji, vodil razgovore in hodil pred nami v Čistosti in prostosti duševnoj vsaki božji dan. On nam je dal dobro zakone iu napravil konec nerednemu stanju naše dežele. lOn jo razširil meje našo in potisnil od njih [vraga. Celo na smrtnej postelji jo on imel govor k starašinam našim iu ta govor nas po njegovoj smrti drži v miru i mej soboj. Dokler jo bil on živ smo prisegali pri njegovem imenu. Čutili smo, da je bil njegov nasmeh — blagoslov, njegov gnjev — prokletstvo. Tudi denes smo še te misli." Ka/al sem užo na podobnost glavnih črt mej Črno goro in honierično ali abajsko (Jrčijo. Nuj*/nnmeniteja črta sličnosti je pa /nabiti sledeča: tu in tam so na malem pozorišči vzrastli v istini veliki ljudje. Ne samo Peter I., ampak tudi njegovi nasledniki se morejo nekoliko primerjati s temi, kojo so k takej vsesvetnej slavi povzdignili veliki grški zgodovinarji klasične dobo. Petru I. jo sledil njegov vnuk Radoto-uiovo, 17 let star. On je prejel s prestolom tudi duhovno opravo in v 1888. letu, še le 20 let star je bil posvečen za škofa v Petro-gradu. S. Gardner VVilkinson pifte o njem, da jo bil (J črevljev 8 palcev visok in pri tem popolnem raznierne rasti. Ril je tako izvrsten strelec, da je prestrelil leteč zagnano limono. Ko mu jo minulo jedva 19 let, se jo uže dvignila nad-nj burja turškega napada od je bil adreso sestavil. „Obzor" poroča, da je po prebranji odpisa bila na lici vsaeega brati nezadovoljnost. Zatorej smemo morda priča ko vati, da bode ta odbor kako odrešite, odločno stopinjo ukrenil. Hazumeje se, da se nezadovoljnost obrača najprej proti Magjarom in njih vladi, ki je svetovalka tega odpisa, in ki je na novo dokazala, da se mej Magjari in Hrvati mora prt prerezati, prej ne bode boljo. Politični ra/4gle#4» meščani so poslali ministru Depretisu telegram: „Meščani neapeljski potrjujejo na grobu *rč galantuomo" slo veBno plebiscit od 21. okt. I8C0.U Dopisi. I v. Nin |<»r»k«*ff(* O. jan. flzv. dop.] Silo jo leta 187f> ob času, ko je vstaja v Hercegovini še le buknila, da so se železniški nrndniki na nekej stariji na Atajerskem čisto tiho pomenili, nabrali nekaj denarja, in ravno tako tiho se je nabrana vsota jugoslovanskemu odborn v Zagreb poslala. Kaj pa to znači ? V prvoj vrsti pač to, da nže od kraja osvoboditeljne vojne ro bo-rilci za slovansko reč užo mnogo tudi tihih simpatij šteli, in jih jo po ruskih zmagah povsod Se gotovo več. Drugič, pa, da je mnogo narodnjakov mej uradniki, koji ho sicer prisiljeni na videz nemško nositi se, a da pride za vso boljša doba, ko 5e bodo ti vsi pokazati smeli. Videli jih bomo na stotino tacih Nikodemov, ki se h Kristu prištevajo, pa se po dnevi k njemu ne upnjo. Kako da je zdaj turskim privržencem, ki »amo iz „Neue Lreie Presne" svojo politiko zajemajo, pri srcu, tega ne vem. Ali v onej dobi, namrčč 1875. leta, imel sem priložnost, opazovati, kako jo moj šef, to se ve da zagrizen nemškutar, po konci skočil, kadar mu je hrvatsk ali slovensk napis v roke prišel. Rila je njegova največja želja, le en čas sa-movladar postati, samo da bi bil le svoj jezik po vsem svetu vpeljal. . . Domačo stvari. — (Volitve za kranjsko o h r t n i j -s ko in trgovinsko zbornico) ho razpisane in sicer: a) za trgovinsko sekcijo, veliko industrijo in rudarstvo na dan 30. januarja, h) za oddelek druzih ob rt o v pa na 31. januarja t. 1. — (Dan u s) jo slovensko gledališče. — (Nemško gledališče.) Postopanje tukajšnjega nemškega gledališčnega direktorja Kritsehoju so smatra od nekatere strani kot brca, dana ka/, i uskomu teater-ko mite ju, kateri baje zdaj terja od direktorja „zadostenja", t. j. javnega preklica. Mnogo obiskovalcev nemškega gledališča pa je tudi, ki direktorju prav dajejo. Sicer pa tudi „Luibacher Tagblatt14 od sobote svojo nemške patrone v ložah motno po prstih krene, češ, da so neomikani, ker so sikali, kajti „Zischen und Pteifen sind E r ac.he i n un g on, die in Kreisen eines g eb i Ide ten Publicuins Skadra, in sicer zato, ker nij hotel sprejeti od Porte „berata" in s tem priznati vazalnih razmer k njej. Turška Sprednja straža, obstoječa iz nekoliko tisoč bjudij, je bila razbita po črnogorskem oddelku, ki jo štel 800 mož, ua čelu kojega jo padel v boju hrabri pop Ra-doviti: s tem činom so je tudi končal turški vpađ. Novi vladika je nadaljeval delo Petra Svetega, sklenil je strogo in stanovitno se boriti z notranjimi neredniki in z ostanki divjih običajev deželo. V njegovem pravosodji so znamenito čudno črto nravov, tako na pr. jo ubijalca ukazal ustreliti, a tatu je obhodil k sramotnoj srintnej kazni ua vislicah. A kadar jo dal katerega ustreliti, soje pokazalo mnogo zaprek: v ufnej gori soje ukoreuinil strašni običaj krvne osvete — vendetta, običaj, kateri zaveže sorodnike ubitega k maščevanji nad tem, ki ga jo ubil. Zato so jih postreljali celo vrsto krivih uboja, da nij bilo mogoče spoznati samo enega za ubijalca. Pravijo, da je padla v žrtev ne samo ena Btotina živih ljudij, prej kakor se je posrečilo napraviti konec razbojništvu in krvavoj osveti v Crnej gori: tako jih jo več izgubilo življenje, kot v budej bitvi s Turki. Tako mu je bila glavna naloga notranje preobrnzovanjo, ki jo pa imelo tudi podobo boja. Vendar delavnost vladike s tem nij bila omejena. Pod njim se je dogodila tudi jedna izmej neverjetnosti j, ki so samo v Črnej gori mogoče, beta 1835 jo — drset. Črnogorcev napadlo nenadoma staro tvrdnjavo Žabljak, nekdaj stolice Zete, iu so jo držali cele tri dni proti 3000 Turkom, in slednjič se še le udali po ukazu kneza, ki so jo hotel ogniti vojne s Turki. Skoro vsa njegova vojna podvzetja so su končala z /mnge. Ta velikan je bil i/obražen človek, šolal se je v Petrogradu. Eden mojih prijatdiev ga je občudoval v Veneciji. Imenovali so ga: nVladika — junak, upravnik in pesnik'' ; kot pesnik on nema poslednjega mesta v slovanski literaturi. V takih-le ertah nam ga risajo: ,,1'okazal so je, zdaj vojnega načelnika z ine- Inicht auf dio Tagesordnung gesetzt \verden sollten." To se menda vendar pravi, da tisti nemški „ložarji", ki so sikali, nij so „gobiIdetu-Ali je pa morda vse vkup le — breztaktnost? — (Občni zbor ,,S o k o 1 o v") jo bil na prihodnjo nedeljo preložen. — (Potres.) V nedeljo jutro ob 1 44. smo čutili v Ljubljani precej močan potres od severozapudu. — (Zapor.) Uradnik tukajšnjo pošte jo bil včeraj v zapor dejan. „L. Zt." pravi, da vsled /manjkanja poštnih novcev. — (P oni il oš Čon jo.) Na ljubljanskom gradu je bila to dni štirim knznencem od cesarja daljna kazen odpuščena in so bili dotični na svobodo izpuščeni. — (1 /. 1 j u tom e rs k e oko 1 i ee) se nam piše: Poslednji broj cenjenega „Slov. (losp.* ima dopis od Male nedeljo, v katerem so kot primerni možje za kandidaturo v bodoči štajerski deželni zbor v našem okraju imenujejo velespoštovnni domoljubi gg.: Kukovec, dr. (Jršak, prof. Žitek. Jaz in pa več druzih gospodov smo pa teh mislij, naj bi mariborski centralni volilni odbor v sporuzumijcnji a trt-knjšnjimi domoljubi vprašal prej zaslužnoga in izvedenega sedanjega poslanca, gosp. dr. Srn ca, ali ne bi hotel tudi v bodoče naš okraj zastopati, prodno bi se postavil kateri prvo imenovanih domoljubov za kandidata. G. dr. Srnec je preizvrstna moč in so torej ne sme ignorirati. — (Umrla) sta: v Gradci suplent na ženskem učiteljišči, g. K. Mihor, 32 let star, rodom koroški Slovenec; v Litiji pa narodni učitelj, g. K u n š i č. — (Z o m lic vid kranjske dežele.) Kakor smo brali v poročilih kranjskega deželnega šolskega sveta, prišel je pri ITtilzlu v Reču nov stenski zemljevid našo deželo na svitlo, ki je namenjen baje v prvej vrsti za rabo v ljudskih šobih. Nam ta potrebna in od učiteljev užo dolgo težko pričakovana mapa nij Še došla v roke; zato bočemo kasneje več o njej spregovoriti. Za odobrenje njeno od Birani naučne :.ra ministerstva so se užo storili potrebni koraki. — (Tourville v (i rad išči.) Tiso se nam: Potovajo po Goriškem, došel sem tudi ,v (iradiško ali (jlradišče, kjer je splošno znana kaznilnica. V vozu I. razreda dopeljal so je bil angleški znani hudodelnik, morilec svojo žene, čem v roci na čelu svojih vojnih družin, in kazoč uad saboj živ dokaz vojne hrabrosti, zdaj dubovnika in pridigarja, s križem v roci, da je oblaževal divjo nravo svojih rojakov, zdaj kot neizprosljivega sodnika, ukazajočega kaznovati prestopnike postavi?, zdaj kot ne-podkupnega kneza in upravitelja, branečega svojo neodvisnost pred vsako priliznjeno prekati j enostjo." Do njega so bili v navadi pri vladikah državljanski upravniki pod vrhovno oblastjo metropolita, a poslednji izmej njih je bil odstavljen za tajne zadeve z Avstrijo in na njegovo mesto nij bil pihče imenovan, radi smrti vladike, ki je umrl 30 let star. Znabiti jo ta okolščina pomagala k preobraženju, ki se je dovršilo pO smrti vladike 1\ tra-posnika v is.'il. letu. (ilavno Izpodbudo k temu pro-obrazovanju je pa storila - - ljube.■ mi, mor, ki je užo tolikokrat napravila premeinbe v človeških delih ob kritičnih dobah zgodovine, (balio puli.) •jFourville. Kakor znano je mož visocega stanu in materjalno dobro podkovan. Ali kako se je iznenadil, ko se je pobito in klaverno b6 solzami v očeh moral preobleči v priprosto ujet niško obleko. Tem bolj se jo prestrašil, ko mu je dolični ujetničar izročil dve lončeni skle-dici z leseno žlico, brez uoža in vilic. Najbolj osupuila sra jo pa družba njegovih kolegov, in eicer tako, da je tisto not zbolel in mu je nadzorstvo kaznilnico dovolilo bolnišnico 3tega razreda, kjer so pravi bolniki. Britko jo to za moža, ki bi bd M o svoje dni svoboduo ter pri jetno prežive', "osto da bi čakal konec 18. leta svoje be mej obzidjem deroče Soče. — ^ulka s kolom ubil) je Janez T* :beljuK .. Jobrave pri Kropi, kakor se nam od tam piše. Domžal. — Starec iz Zagorja. — VVellitsth, Tenfol, Hoiman, \\ iiluliu it Dunaja. Zahvala. Za blago sočutje in obilno spremljevanje pri pogrebu svojo nepozabljivo hčere se srčno 7. ah v alj njo vsem sorodnikom in znancem, a alasii vaškim dckU-toui (M) Franjo Grraul. V CJornjej Šiški, 14. januarja 187H. lljtAiir vesti« * (Grozovita nesreča.) V Montevi deo v Ameriki so hoteli vojaki neke vojašnice iti na vojaško vežbanje z ognjem. Topuičarji so pripravljali strelivo v prašuice, kar poči granata, katera užgu celo prušnico; pokanje je bilo strašno, na tisoče granat je popokalo, 200 Ijuilij je bilo v trenotku mrtvih, vojašnica na kupu, in ranjenih veliko število; Še jih izpod razvalin vlačijo. * (11 a z bi loj se je minulo leto na morji 1801) ladij. Holambk parnik, z vojaki iz Amerike, razbil se je na francoskih obrežjih. Parnik „Iir»guncu je dobil na planem morji 1G4 vojakov iu mašinista potopljene ladije nIIiber-nijau ter jih je v Liverpool pripeljal. „Veliaw, parnik angleške telegratičue družbe, se je potopil blizu Brazilije, imel je 30 tisoč centov telegraličnega drata na ladji, zavarovan je bil za 2 milijona. Javna zahvala. Po 4. t. m. v tukajŠnjoj železolivnici nastalem požaru ho bo stroji nemalo poškodovali. Slavna «•«■**. kr. pri v. „Azienda Assicuratrice" v Trwtu, pri katoroj bo bili prednici i z:i varovani, je precej pustila nasledke ovega požara natančno preiskati in Je dotični zavarovalni znesek t*iki»J •"*» *■ vini izplačala. Zaradi tega si stojo podpisano ravnateljstvo v svojo častno dolžnost, su u um slav nuiuu zavarovalnemu društvu za njegovo poštena in kulnnlno ravnanje imjtu/rlvjsf zahvaliti ter <»f»./«f ( iti. da se ovo društvo zavarajočoinu se ob čmstvu • «•.■#««> smo priporočati. Meneča decembra 1H77. Icnezo (13) liavnahljatvo ccs. kr. priv. Auersperg-ove železolivnice Urar mcc #*>*«##/>*. ««#m. bo prostovoljno prodajo na trgu ležeča ononadstropna hiša št. 75. Gospodarska drobtina. O sušenji mesa. Vipavci OBole svinjino, ter jo zložijo v kado ali ornico, kakoršna Be za perilo — žehto — rabi. Vsak dan enkrat izpuste slano, okolo mesa nastalo vodo, ter jo zlijejo zopet na meso. Drobnejše kose puste dobrih 14 dnij v soli, debele, posebno gnjati, pa 4 tedne. Tako dobro osoljeno meso obesijo po tem v dim, toda ne v gost dim, kakor je to na Gorenjskem navada, ampak v prav redek dim, to je v kak kot, v katerega vsak dan, ali pa morebiti le ob gotovem vremenu, kakor ob burji, nekoliko dima zaide. Drobnejši kosi ostanejo tri do štiri tedne v dimu, debelejši, kakor gnjati, tudi dva tri mesce. Iz dima vzeto meso obesi Be potem na kak zračen prostor, kakor pod strop kuhinje, ali pa tudi živežne shrambe, da bo v samem zraku do dobrega osuši. Popolnem suhe gnjati so spravi, to je obesi, končno pred nastopom poletne vročine v klet, — vinsko klet — kjer Be jih pusti, da popolnem oplesuijo. Tako sušena svinjina, posebno gnjati, so res veliko bolj Čega okusa, kakor po dimu smrdeče gorenj ske; toda v surovem stanu použite, kuhane, so trde kakor hrastovim, torej ne okusne. Si cer je resnica, da so sulolške gnjati za dobrih T>0 odstotkov boljše memo onih navadnih hrvatskih prašičev. It. D. primerna vsakej kupčiji, z gospodarstvenim! poslopji velikim vrtom in zelnikom. Poleg tega je v #•'»•«'«#*!<'«he»'f/m , pišečku fare, na prodaj posemtt-m, ki ima b oralov vino grada, 10 oralov sečnega bukovega gozda ter hišo za stanovanje, s kletjo iu tlačilnico. — Poštnine prosti dopisi naj se pošiljajo Maksu n'resniam t' «»•«**«■«*. tU—1) Velika razprodaja Zahvala. Slavno društvo „Narodna čitalnica v Oer nomlji" je osnovalo !!(». decembra I. 1. veselico, tatere Čisti donesek :ir> gld. je podarilo revnej Čolskej mladini. Krajni šolski svet je kupil za 10 šolarjev obutala v znesku 25 gld., za ostalih 10 gld pa mnogo šolskega orodja iu izreka v imenu obdarjenih omenjenemu društvu srčno zahvalo Krajni šolski svet v Oernonilji (». januarja 1878. Predsednik: Anton Paulin. JLiajel. 13. januarja: Pri Malici: Freund iz Dunaja. — Stross od Holecerkvo. — liippor i/. Dunaja. — Kurztbaler i ostankov ter najcenejše jo na prodaj dobro izbrana pri O. VVannischu, (10—1) v Ljubljani, vu ine*tnr>n trgu kttv. Naznanilo. V čitalničnej restavraciji jo na prodaj z vso pripravo, to je: 0 krogol od slonove konti po 26 dekagr. težkih, 11 palic, 1 lepo stojalo za palice, 1 tabla s kroglicami za ozuačitev igre in po krov iz tlesk, s katerim spremeniš bilijard v mizo, kadar ga pokriješ. Kupna cena je 120 gold. — Kedor Bi ga zeli kupiti, naj se oglasi osobno ali pa pismeno pri *^ta—• Valentin Tavčar (7—2) v Mežuul. Vmm belmia Mi iu zdravje brez lektft ti brez streskev p* Lzvrgtmi Beialosciere dn Barry V fiONrfSM«. 30 let aie J« alj bolesal, ki ki Jt se bi ls ozdrr- rila ta prijetna zdravilna brana, pri odrašcenik i rtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni tolodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žloz-naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-»Hvljenj«, zaprtje, prehlajenje, nospanje., slabosti, zlato ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavja, silenje krvi v glavo, i-iinenje v nlesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinost, diabet, trganje, shojsanje, bledicico in pre* Ujenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, icgo dojničino mlako. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-'ui zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi spri-6ovkU profesorja Dr. vVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-'uga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih (mod, se razpošiljava na posebno zaL te v »nje aastooj. Kratki izkaz is »0.000 spričevalo?. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prelio je oie sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanju Trpel sem vsled prsnib ia čut* ničnih bolečinah, in sicer tako, da som od dne do dne vidno ginil, in to za prečilo je dolgo časa moje Studije. Ćul sem od Vaše čudapolne Revalesoiere pričel sem jo rabiti in azgotovim Vas, da se čutim [»o mesečnem užitkn Vaše tečne in okusne Ke/a-esciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pissti. Zaradi tegft priporočam vsem bolnim to primerno prav cen 6 in okusno brano, kot Lajboljši pripomoček, ter ostanem Vsi adani Gabriel Tesobner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo noje stanje hujšauia in bolečin vsake vrste sedem tet sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnioe na eelem životu, slabo prev bavljenje, vedno nospanje, ter sem trpela vedno na razdrazonji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in prt tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obnpnosti poskusila sem Vašo Eevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za. h v sij njem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, sagotovijenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brčhan. SL 65.716. Gospodični de Montlonis na nepre-bavljetiji, nespanji in hujšanjL Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojaik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolekanji duAuika, omotici in tiščauii v prsih. Revalesciere je 4 krat točne j sa, nego meso, tet se pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih. V plehaaub puaioib po pol funta 1 gold. 60 kr., I tnal 9 gold. 60 kr„ 2 fhnta 4 gold, BO kf, 6 funtov 10 gold., 18 funtov 20 gold., 24 funtov 3t> gjld. liovaiesaiere-Bisoaiten v paiioah in Bovalosciore Cbooolates v praha 19 tas 1 gld. 50 kr., 94 taa 2 gl. w ar., 48 tas 4 gl. 50krn v prahu za 190 tas l'J gL 'rodsjo: Do liarry šOomp. na UtiiaU, W*il-flsehKaaae št. 8, kakor t vseh mestih pri dobrih lukarjih in speaerijakih trgovcih; tudi razpošilja dunajska b'ša na vas kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. V LJubljani Ed. * abr, J. Svoboda, lokar pri „zlatom orlu", v Kekl pri lekarjn J. P r o-damu, v (eloves pri lekarju Bi r n baoherj u, v Mpljetu pri lekarju Alj i no vicu, v Tratu pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Koce a i i J. ilirse.hu, v Kadra pri Androviču. (161) £T?Tc S.&S-C'S čr zr o ~ r- o — E« 5" o. p. a> p. ^ =• - s* 3 © " o O, 1—. .—■ mmt E3* o«) wj cr o ."..11 o o p «2. m' » cr o -i M Naznanilo. O M S ° ^ » « k- -*T»-., kateri dan se bodo iionudbe odprle in pregledalo. Za sprejem jedno ali drugo ponudbe, t. j. Katification, si podpisaui odbor pridržuje obrok 14 duij. Na ponudbo brez b "/„ vadiuma bo ne bodo ozir jemalo. Vadium iiCBpr"jctih ponudeb so bode takoj vrnil. V Ljubljani, 4. januarja 1878. Likvidacijski odbor zavarovalne banko „Slovenije" (4—3) v Ljubljani. izdate I j in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".