148. tanko.
V Ljubljanu v peten, 28, junija 1901
XLleto.
^»|a r**s aan a^csr, lz:w$i nadele lu pruni^ **r velja 90 pošti prejeman za avztro-oajrska dežeie za **e leto 25 K, za pel leta 13 K, za čem leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h. Za l?a%lj«98 ■ pošiljanjem na dom za vse leto ^4     za pol leta 12 K, za četrt leta 6 X, za en «n**ee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal« detel« toliko več, kolikor »naša poštnina. — Na naročbe *t?»x Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — trn »»talil se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat «11 večkrat ~ Dopisi na] se izvole frankovati Optoptel ae ne vrsčaio. - Wv*«wl*tv© 1» «p?sv»i*t*« )c v Knaflovib ulicah st. 5. in sicer uredništvo v I. naostr., upravnUtvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, fskiamacije, r>«n«n1la, t i. administrativne stvari
ss^^siva telefon it, £4.
JKesečsia prilaga: „3U»¥«nsk! Tehnik".
?o*aaiei** jravftŠMe po 10 k.
$pravalitva telefon št* 89.
UflSllo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs? leto .. K 24-- I Četrt leta . / K 6-—
Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2>-V upravništvu prejeman na mesec K 1-90. 5 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja.: Vse leto .. K 25*— I Četrt leta . . E 6-50
Pol leta ..... 13*
En mesec .. „ 2*30
Za Nemčijo vse leto 28 E. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. lauj.   Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila'naročnine. Š^ŠT" Lis* ze ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravmštvo ..Slovenskem Naroda".
HonifestncilsMoti za slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole.
Zahteva po slovenskem vseučilišču in slovenskih srednjih šolah je znova prevela vse zavedne narodne Slovence in Slovenke. Ta zahteva se je zanesla v zadnjo gorsko vasico, ki ^ peticijo, poslano na predsedstvo poslanske zbornice, dokazuje, da je zahteva po narodnem šoistvu pri nas p4 stala zahteva vsega slovenskega naroda, ki se zaveda svoj h pravic, ki mu jih mora dati država, če noče biti še nadalje proti njemu hudobna in krivična mačeha, kakor je bila žalibog doslej še vedno.
Snočni manifestačni shod v „Mest-nem domuu v Ljubljani je pokazal, da se Ljubljana v polni meri zaveda svoje narodne dolžnosti: nad 1000 oseb je napolnilo s trobojnicami in
rastlinami ozaljšano dvorano! Navdu-I šenost pri vseh govorih, viharno ploskanje in odobravanje je pa pričalo, da so govorniki govorili vsem iz dna srca. Zborovanja se je udeležilo mnogo našega narodnega ženstva, ki je pač vselej pokazalo svojo narodno odločnost in zavednost, kadar se je šlo braniti svetinje narodove ali ščititi njegove pravice in se potezati za njegove koristi. Na shodu so bili zastopani vsi sloji ljubljanskega občinstva, kar je dokaz, da nam je vsem brez razlike stanu srčno na tem, da dobimo, kar že tako dolgo, a vztrajno zahtevamo: slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole!
Zborovanje je ©tvoril član vse-učiliščnega odseka, ki je sklical shod, g. dr. Žerjav, ki je iskreno pozdravil dame in moške udeležence in naglašal v svojem nadaljnjem govoru, da L ubijana kot prestolica Slovenije živi in raste s slovenskim narodom, vene in pade ž njim. Pozdravi govornike nepolitičnih in nestrankarskih društev „Pravnika" in „Slovenske Matice" ter dijaštva, ki niso nikdar, ne društvi te ne dijaštvo, izpustili trenutka in prilike, da bi se ne za vzeli za našo najsvetejšo kulturno zahtevo, slovensko vseučilišče. Predvsem pa pozdravlja zastopnika „Slovenske Maticeu, ki je kot slovenski apostol vsikdar pokazal, da hoče korakati na čelu akciji za priboritev naših narodnih pravic, ki nam gredo ali ki nam morajo iti po vseh postavah. Vzvišena je naša vseučiliška akcija, vzvišeni so naši cilji v tem oziru, zato je vzvišeno tudi zborovanje nase, pri katerem izginja vse stran-karstvo, izginjajo vse osebnosti.
Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika zborovanju g. dr. Novak, ki je zahvalivši se za to Čast, govoril kot zastopnik „Pravnika".
Govor dr- Novaka.
Vigilantibus jura! Čuvajmo svoje pravice, kličem v tem resnem trenotku nam vsem v spomin, ko moramo zopet in zopet znova dokumentirati, da smo  Slovenci še vedno  živ spo-
menik krivic, kakršnih ne bi smela nobena vJada ne nad posameznikom, ne nad narodom zagrešiti. Osnovni državni zakoni, ki n|.m prorokujejo in nam zagotavljajo, da se smemo kot narod razvijati, so za nas še vedno puhla fraza in prazna pena, ob kateri se naj naslajamo, dokler to veleva „das Herrenvolk" v Avstriji. Upravičena jeza in tvpke besede so edino na mestu pri današnjem shodu, na katerem glasno protestiramo, da nas navzlic vsem obljubam in navzlic vsej naši preteklosti ie vedno puste mirno v kotu čakati, kdaj se bo zlju-bilo našim sovražnikom dovoliti nam ono drobtinico kruha, ki je za našo narodno eksistenco neobhodno potrebna.
Glas po slovenskem vseučilišču smo že opetovano povzdignili v gorečih besedah, zahtevali smo, naj se nam podeli pravica in naj se tudi napram nam izvršuje enakopravnost, pisale so se knjige, vlagale peticije od vseh slovenskih občin. Uspeh vsega tega pa je — in to je najhujše, kar moramo vladi in onim, ki stojijo za njo, očitati — nas naravnost razžaijiv. Kot razžaljbrije celokupnega slovenskega narode, smatrati je nemo postopanje dunajske vlade, ki navzlic upravičenosti naše zahteve še vedno pozablja, da je in mora biti konec našega suženjstva in da se zavedamo svojih pravic do narodne eksistence. Tako žalitev pa ogorčeni zavračamo s klicem: Slovenci moramo dobiti svoje vseučilišče, mi ga ne prosimo, mi ga zahtevamo. (Gromoviti klici: Tako je!)
Odveč je, na tem mestu slikati celo zgodovino boja, ki ga vodimo za vseučilišče.   Vsem  vam je znano,
la smo vse razloge, ki se nahajajo proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča, na podlagi statistike in zgodovine ovrgli in da prav za prav nikak
J rug razlog proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča ne pride v poš*ev, kakor oni, da nas hočejo še vedno smatrati za inferioren narod.
Imeli pa smo že lepše čase. Leta 1703 smo že  imeli  v naši Ljubljani
pravoslovna predavanja, ki so sicer trajala samo nekaj let, ki pa vendar dokazujejo, da ideja domačega vse-uČilišča ne izvira morda od danes. Leta 1787 so deželni stanovi vojvodine Kranjske povdarjali, da je ravno Ljubljana kraj, na katerem se najprimernejše more oživotvoriti visoka šola. Od leta 1810 —1813 smo pa imeli v Ljubljani univerzo, in sicer popolno univerzo. Leta 1849 je centralna vlada na peticijo mestne občine ljubljanske z razpisom z dne 11 10 št. 6875 odgovorila, da sicer ne odreka opravičenosti razlogov, ki govore za vseučilišče v Ljubljani, da pa se to vprašanje ne more tako hitro rešiti. Leta 1849 in 1850 so se začela vršiti pravna predavanja na graškem vseučilišču v slovenskem jeziku, žal ne za dolgo časa. Preteklo je zopet skoro 60 let in mi še vedno potrpežljivo čakamo na rešitev tega vprašanja, do Čim misli vlada, da je ta naša potrpežljivost brez konca. Izvzemši skromnega priznanja, ki smo ga čuli iz ust ministra za uk in bogočastje v zadnjih letih, nismo s svojim nastopom nič drugega dosegli, razven da se je v nas prepričanje o potrebi slovenske univerze še bolj utrdilo in da smo danes bolj kot kedaj pripravljeni storiti vse, da dosežemo slovensko univerzo.
Statistično je dokazano, da imamo svojih vseučiliščnikov brez teologov in tudi če abstrahiramo medicin ce, najmanj par sto več, nego pa ima slušateljev černoviško vseučilišče. Kar je za Bukovino zdravo, res ne vem, zakaj naj bi bilo za slovenske pokrajine Škodljivo. Resnica pa je tudi, da še danes niso uradi, v katerih bi morali biti nastavljeni Slovenci, zasedeni z slovenščine zmožnimi domačini. Najmanj 500 uradniških mest je v slovenskih pokrajinah, ki jih upravljajo Nemci in do katerih imamo pravice edino le mi Slovenci, po številu prebivalstva račun j eno. In kaj pomeuja n. pr. nemški uradnik, ki ima vsak germauizatorične tendence, v slovenskem okraju, to občutevamo itak dan na dan  na lastnem životu.
Zategadelj je toliko bolj nesramen ugovor naših nasprotnikov, ki hinavski zatrjujejo, da se jim smili naS prihodnji inteligenčni proletarijat, ki bi nastal vsled naše domače slovenske univerze. Nas njihov proletarijat prav nič ne briga, o našem proletarijatu pa danes in tudi Še v prihodnjih časih ne more biti govora, dokler zasedajo 500 naših mest tujci. In če je za vse ljudi svet dosti velik, tedaj mora biti tudi za nas na njem dovolj prostora.
Z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v Ljubljani pridemo do dejanskega priznanja, naše 'enakopravnosti ; potem se nam bo moči razvijati liki drugi narodi, dokler pa ne dosežemo eksistenčnega pogoja, to je slovenskega vseučilišča, toliko časa ne poneha naše očitanje, da nas hočejo prikrajšati na naših pravicah in to na način, ki je današnje kulture nevreden. — Dežela Kranjska je že pred devetimi leti obljubila pol milijona kron; mestna občina ljubljanska je rade volje prispevala k ustanovitvi 100.000 K in gotovo je, da naša požrtvovalnost ne bo poznala mej, kadar c,e bo pričelo ustanavljati slovensko vseučilišče. Dolžnost Avstrije je, da se spomni naroda, čigar kri je tekla v potokih takrat, kadar je bilo treba ščititi kulturo pred divjimi narodi. Dolžnost vlade je, poskrbeti za to, da tudi nemška drevesa ne zrastejo do neba, kajti zna se zgoditi, da zavzamemo Čisto drugo pozicijo pri zahtevi po slovenskem vseučilišču. — Do volj je prošnja, mi zahtevamo uresničenja ljubljanskega vseučilišča z isto pravico, kakor zahteva vlada od nas plačevanje davkov in pa našo kri.   Tako je!)
Se živi v nas krepak pravni Čut, ki gi nam država nikdar ne more zatreti; sklicujemo se na vseobČo Človeško pravico do izobrazbe; apeliramo na parlament splošne enake volilne pravice, izjavljamo pa slovesno, da nas toliko časa navdaja le gnjev in zaničevanje do vodstva vlade države, ki nam odreka naravne pravice
LISTEK.
Modrijan no bregu.
Izmučen od svojega vsakdanjega <Wa, željan svežega zraka in popolnega miru, sem šel na kresni večer na izpiehod. Ne da bi bil kaj mislil, sem korakal naprej in zašel na Prule, na torišče otroških svojih junaštev, kamor me vedno vlečejo spomini na čase brezskrbne mladosti. Ni ga lepšega kraja za večtrne izprehode, kakor je obrežje Ljubljanice na Prulah. Tu ni hrupa, tu se čuje samo rahlo šumenje vode, tu vlada prijeten mrak, iz katerega je pogled na razsvetljene hiše vsenaokoli tako romantičen.
Tu na ljubljaniČnem bregu sem našel modrijana.
Med stezo in med ljubljanično strugo je ležal na travi slabo oblečen Človek in gledal na nebo, kakor bi štel zvezde. Zanemarjena je bila zunanjost tega človeka in že sem hotel pospešiti svoje korake, da bi čim hitreje prišel mimo njega, ko seje mož naenkrat vzravnal.  Premeril me je z
ostrim pogledom od nog do glave in se hipoma hripavo zasmejal. „Servus."
Obstal sem in z naravnim začudenjem gledal človeka, ki se mi je zdel sicer znan, ki ga pa vendar nisem spoznal.
„Kaj me tako gledaš? Pa res ni lepo, da si svojega sošolca in nekdanjega prijatelja tako popolnoma pozabil. Jaz sem modrijan!"
/daj sem ga spoznal. „Modrijan" — to je bil priimek šolskega tovariša, ki se je v dijaških letih odlikoval po fenomenalni svoji lenobi in po svojih filozofičuih nagnenjih. Veljal je za najslabšega dijaka cele gimnazije in profesorji so ga prav iz srca zaničevali. Med dijaki pa je imel svoj ugled, ker je a smelostjo, ki se zdi dijaku kar nerazumljiva, govoril "o krščanskih naukih in o javnih uredbah. Celo o škofih, kraljih in cesarjih je govoril tako, da so se dijakom lasje jezili in so pripovedovali, da snuje novo vero.
„Ein Lump aber eine Personlich-keit,u je dejal stari Nejedlv, ko je „modrijan" izginil z gimnazije.
Mnogo let ni bilo potem ničesar več slišati o njem in zdaj sem ga našel na ljubljaniČnem bregu in dišalo je okrog njega po žganju.
nKaj pa delaš tu?" Ni mi prišlo na misel drugo vprašanje.
„Kakor vidiš — nič! Sicer je to sploh moje glavno opravilo."
Pogledal sem še enkrat njegovo razdrapano obleko in potem, ker ga nisem hotel žaliti, vprašal:
„Kaj pa si pravzaprav? Že toliko let te nisem videl."
„Vsa ta leta, kar me nisi videl, sem potepuh," mi je odgovoril modrijan z neko plemenito samozavestjo in sigurnostjo. „Pa se me ni treba bati; zlega ti nič ne storim."
Zasmilil se mi je, zakaj bil je v mladosti nalarjen in simpatičen dečko.
„A kako se je vendar zgodilo, da si tako globoko padel," sem vzkliknil, „saj bi si bil vendar lahko ustanovil kako sigurno eksistenco."
„Modrijanu" pa ta moja opomba ni bila po volji. Zavrnil me je, sicer ne osorno, a energično.
„Kaj padel? Kdo ti pravi, da sem sploh padel.  Vsak Človek si iz-
bere tisti stan, ki ga najbolj veseli. Od naših sošolcev so nekateri duhovniki, drugi uradniki, tretji advokarje; četrti diurnisti ali eksekutorji, jaz pa sem potepuh. Ti si na primer uradnik. Kaj je to uradnik ? Plačan suženj. Kdor ima le eno zvezdico vec na ovratniku, si briše ob tebi Čevlje in te maltretira. Plačan suženj — to je zadnje na svetu."
Zamahnil je z roko, zaničljivo in prezirljivo in se stegnil po travi.
„Ali imaš kako smotko ?" me je vprašal Čez nekaj časa.
Užgal si je smotko, krepko potegnil in ko je puhnil dim iz sebe, je zadovoljno vzkliknil:
„Dobra je!"
Hotel sem se posloviti, a me ni pustil proč.
„Potrpi še malo. Že dolgo nisem govoril z vsakdanjim človekom. Časih me zanese usoda med tiste diletante v potepuštvu, ki se imenujejo literate ali umetnike, pa ti mi ne zadostujejo. Samo polovičarstvo jih je, v umetnosti in v življenju bosjaki, ki pa s krpami prikrivajo svoje bos-jaštvo. Vagabundi so, ki pa bi se radi usedli  med  filistre,  če bi imeli
cele hlače; ljudje so, ki se nočejo ravnati po postavah, ki veljajo za sužnje, v svobodi pa se Čutijo nesrečne "
Kadil je z resničnim užitkom in z neko svečano počasnostjo.
„Ze dolgo nisem kadil tako dobre smotke", je dejal čez nekaj trenotkov. „Ce nimam smotk, pa ne kadim in sem tudi srečen. Tudi najslabša smotka mi diši in nič slabše, kakor najboljša. Vidiš, prijatelj, to je prava življenska modrost, kajti le kdor se povzpne do te modrosti, more biti srečen. Ti in tvoje vrste ljudje ste nesrečni, če nimate sigurnega kruha, mehke postelje in tečne hrane; lepo obleko hoče vsak imeti in parfumi-rano ženo. Zdi se Vam, da je to neobhodno potrebno za življenje, in kdor to ima, se šopiri, kakor pav na solncu in zahteva, da ga mora zaradi te njegove omejenosti ves svet spoštovati. Pa ni tako, in jaz vas vse skupaj prav odkritosrčno zaničujem."
Nagloma je skočil s tal in uprl roke v boke.
„Kaj pa ste pravzaprav ?" je nadaljeval, sicer mehko, a vendar iro-
razvoja, dokler ne dosežemo slovenskega vseučilišča.
Z brati Čehi vred, ki se trudijo kakor mi za košček svoje pravice, kličemo v svet, da je nevarno igrati se z ognjem, prezirati naie pravioe, ker se znamo tudi drugače v bran postaviti in zamoremo ubrati tudi energičneje strune, Čijih zvoki pa utegnejo za tlaČitelje naše neprijetno zaz veneti. —1
Dajte nam pravico: Slovencem slovensko vseučilišče!
Viharno ploskanje, ki je preje ves čas pretrgavalo govornika, je zabobnelo s podvojeno močjo po dvorani in se kar ni hotelo poleči.
Govor dr. Ilešiča.
Viharno pozdravljen je govoril zastopnik „Slovenske Matice" med drugim takole :
Zdi se mi, da smo Slovenci enkrat pogodili točko Arhimeda, ki je dejal, kje naj prime svet, da ga dene iz tečajev. Tako točko smo pogodili Slovenci, ko smo se zavzeli za slovenske srednje šole. Ko govorim tudi v imenu društva slovenskih profesorjev, govorim v imenu temeljnega avstrijskega državljanskega zakona, ki je pred 40 leti nastopil potovanje po Avstriji, da ima vsako pleme v tej državi pravico gojiti svoj jezik in narodnost, ne da bi mu bilo treba učiti se v drugem tujem jeziku. Tudi na Slovensko je prišel ta zakon, a Slovenci ga niso vzeli pod streho, ampak je zakon ostal izven njih koče in dejal: Ali ne vidite, Slovenci, da se uredba vašega šolstva protivi zakonom? Le drobtinice naših šolskih pravic smo dobili od naše vlade. Konstatiram intelektualno ško do, ki jo ima naš narod od preziranja našega jezika. Kdo naj poravna to škodo, ki so jo pretrpeli Slovenci tekom desetletij, ko so se morali učiti v tujem jeziku, katerega niso bili zmožni? Koliko naših ljudi se je izgubilo v tujem morju, koliko naših talentov je ostalo zakopanih? Naši mladini, ki se mora učiti v nepoznanem jeziku, se godi ravno tako kot kamnu, ki se debeli in veča samo na zunaj, znotraj njegove sile ne delujejo. Tak nas človek je podoben mlaju, ki ga postavijo fantje sredi vasi in mu odičijo glavo: prej ali slej izgubi svojo lepoto, ker nima notranje moči, ki jo ima smreka, ki je zasajena v domačo zemljo, kjer vsled notranjili sil bujno raste desetletja. Zato ne prezirajte temeljnega državnega zakona, ako hočete, da se v naši mladini razvije ona notranja sila. Škodo, ki jo trpi ena generacija, trpi tudi druga.
Kakor pa mora biti vzgojevana m izobraževana mladina v svojem materinskem jeziku, tako mora biti tudi učitelj izobraževan v onem jeziku, v katerem naj poučuje deco. Kajti kako naj jo uspešno poučuje? Gospod govornik je nato podal sliko mladega slovenskega profesorja, ki prišedši z vseučilišča ne zna več slovenskih terminov v prirodopisju, geografiji itd.
nično. „ Sužnji ste. Zato, da morete vsak dan redno jesti in piti in se lepo oblačiti, ste se sami prodali. Upregli so vas v jarem in vi ga prenašate ponižno in se smehljate, če dobivate brce in batine. Vse življenje nimate resnično veselega trenotka, ker ne smete nikdar živeti po svojih željah in nagnenjih, nego vedno le po postavah in predpisih, ki veljajo za vas sužnje. Dan na dan in leto na leto delate do onemoglosti, kakor bi bilo uničenje samega sebe najslajši užitek in smoter ysega življenja. Nobeden izmed vas ne pojmi, da je prirojena pravica vsakega človeka, da dobro in prijetno živi, ne da bi kaj delal. In ponižno trpite, da vam slabši in nevednejŠi ljudje ukazujejo, kaj smete in česa ne smete, prav kakor da nimate ne svoje življenjske volje, ne svoje pameti."
Oddahnil si je, puhnil zopet nekaj dima od sebe in me nežno vprašal :
„Ali mar nimam prav?" In ne Čakajo odgovora je dostavil: nPoglej mene! Sam sem svoj gospodar. Živa duša na svetu mi ne sme ukazovati, nikomur nisem podložen.   Kdor je z
V ostrih potezah je nato gospod profesor obsojal dvojezičnost, ki se je Često poslužuje slovenska inteligenca, ki v svojih govorih lepi slovenski jezik meša s tujimi stavki. Vsled tega je rekel, nastane prepad med inteligenco in priprostim ljudstvom. Ta dvojezičnost je kvar našemu narodu. Ako tujoi vidijo, da svojega rodnega jezika ne spoštujemo, sodijo, da smo tudi omahljivci v značaju, kar je bilo čitati nekoč v nekem nemškem listu. Ne dajmo si kvariti značajev, ne ponižujmo se sami v očeh naših narodnih nasprotnikov, ki že itak vsako našo besedo in dejanje preobračajo po svoje, da bi nas sramotili in dokazali svetu, da smo manj vredni od njih. To so posledice preziranja temeljnega državnega zakona!
Vlada in njeni organi nam zadržujejo vs trajno normalni razvoj našega srednjega šolstva. Narodi so rodili državo, ki je njih dete, zato imajo pravico vplivati na njen razvoj in svoj. Mi Slovenoisine damo ničesar vsiljevati proti svojemu prepričanju. (Viharno ploskanje.) Teoretična pedagogika zatrjuje, naj Jdržava vodi zunanje dele šolstva, notranje naj si pa urejujejo narodi sami. Narodno šolsko avtonomij o hočemo! Dorasli smo, spoznavamo interese svoje. Mladina slovenska je povsod enaka, zato mora imeti tudi povsod enako šolstvo. Ako je slovenski jezik tako nevaren, zakaj so pa dali v Idrijo slovensko realko? Ako je v Pazinu popolDa hrvatska gimnazija, zakaj je v Go-rici nemška in ne slovenska? Ugovore so imeli in jih še imajo, da nimamo slovenskih srednješolskih knjig. Povem, da so se slovenski profesorji s popolno temeljitostjo lotili teh knjig in njih delo bo kmalu končano. (Viharno ploskanje.)
Kakor so nam potrebne slovenske srednje šole, tako potrebujemo slovensko vseučilišče. Znanost je bistven del kulture vsakega naroda. Kjer se znanost rodi, je treba posebne koncentracije sil. Intelektualna izobrazba našega naroda zahteva, da se naš narod, da se njegovi voditelji vzgoje v svojem jeziku. To zahteva avstrijski temelj ni drž avl j an-ski zakon, to zahteva Bog, ki neČe, da bi naši talenti ostali zakopani.
Splošno navdušenje in najbuč-nejše ploskanje in odobravanje je sledilo po teh besedah, ki so bile govorjene z ognjem narodnega navdušenja moža, katerega vse življenje je posvečeno le delu za narod. Ploskanje se kar ni hotelo poleči.
Govor g. Miloša Stiblerja.
Zastopnik dijaštva je govoril približno tako-le:
Šest desetletij že ponavlja slov. narod svojo zahtevo po vseučilišču, a vedno je podlegel nasilstvu narodnih sovragov. Po zadnjem prevratu v avstrijski politiki pa je bilo ljudstvo prvo, ki je dobilo zadoščenja za dosedanje   krivice,   dobilo   je v roke
malim zadovoljen, je lahko jako srečen. Če nimam mesa, je dober tudi krompir; če nimam vina, je dobra tudi voda. Jaz živim, kakor živi ptič pod nebom in riba v vodi — to je edino naravno življenje."
čez Prule je potegnil večerni veter in jaz sem mehanično zapel svojo suknjo.
„Kaj te zebe ? Lej ga! Kar hitro pojdi domov, drugače dobiš nahod. Parfumirane dame ne marajo rdeče-nosih kihalcev."
Segel sem v žep in mu ponudil goldinar.
nKaj — cel goldinar. Dober fant si še vedno; svet te torej še ni popolnoma pokvaril — ali pa si svojo svobodo in svoje moštvo tako dobro prodal, da goldinar pri tebi dosti ne šteje. No, pa lahko noč!"
Odšel sem. Prišedši na kraj Prul, sem se ozrl in videl „modrijana", ko je v mesečini lahkih prožnih korakov hitel v mesto in veselo iz vsega grla pel poskočno fantovsko pesem. In zdaj sem spoznal, da je „modrijan" vzlic svoji bedi — srečen človek.
fr. L
oblast, deliti pravico in odločevati o usodi avstrijskih narodov. Pred to ljudstvo stopamo danes obenem z ostalimi Slovani in zopet odločno zahtevamo slov. vseučilišče.   (Tako je!)
Slovensko vseučilišče je opravičena zahteva, kar sledi že iz potrjenih zakonov o narodni in jezikovni enakopravnosti in iz raznih vladnih izjav in dejanj. Že 1848. pa do 1856. se je predavalo pravo v Ljubljani in na graškem vseučilišču v slovenskem jeziku.
Slovensko vseučilišče je mogoče. Ako je bilo mogoče 1. 1848., je to mogoče tembolj danes, ko imamo že izvežbane izvrstne moči za vseučili-ščno docenturo in ko je naš jezik že bolj opiljen, kakor je bil leta 1848. Tudi glede slušateljstva je mogoče. Leta 1906. je bilo 338 slov. pravnikov, 188 filozofov in 37 (letos že na Dunaju in v Gradcu 47) medicincev. Oe bi študiralo tudi še 30% slovenski visokošolcev na tujih vseučiliščih, kar je pa izključeno, bi bilo slovensko vseučilišče še vseeno dobro obiskano.
Slovensko vseučilišče je potrebno, ker je našemu narodu življenski pogoj. Kdor nam to odreka, on ne želi našega življenja, temveč išče naš pogin. To stališče so zavzemali Slovenci že leta 1848. Skoraj 600 uradniških mest — in to ima za slov. dijaštvo tudi materijalen interes! — je na Slovenskem v nemških rokah, med tem ko bi po številnem razmerju narodnosti morali zavzemati ta mesta Slovenci. Nemški uradniki so nam največji nasprotniki v našem narodnem boju; oni onemogočujejo tudi slov. uradovanje.
Slov. vseučilišče pa je potrebno tudi z ozirom na vseučiliŠčno dijaštvo. V prvi vrsti zahteva dijaštvo slovensko vseučilišče radi tega, ker ve, da je za obstanek našega naroda potrebno, v drugi vrsti pa z ozirom na lastni položaj. Mladina, pravijo, je up naroda. Mladina, prepojena z narodnim duhom, vzgojena v vsem onem, kar je za narod dobro in koristno in kar je za njegovo eksistenco potrebno, taka mladina, pravijo, je narodova bodočnost, če pa velja to glede mladine sploh, koliko bolj velja to za ono narodovo mladino, katera se je posvetila ukom sredojih in visokih šol. Ali pa se zavedaš, narod slovenski, kako ti vzgajajo to tvojo mladino, katera naj bo, kakor pravijo, nekoč celo glavni steber tvoje bodočnosti.
Poglejmo le na na naše srednje šole! Vladna glavna skrb je bila že od nekdaj, in je, kakor kažejo vsa znamenja, Še vedno ta, da spravi na srednje šole na Slovenskem kolikor mogoče mnogo nemških učnih moči. (Škandal!) Ne rekel bi Človek toliko, ako bi se ti nemški profesorji posvetili edinole temu, da nauče izročeno jim slov. mladino kolikor mogoče mnogo dobrega in koristnega. Toda njihova skrb je navadno ta, da pri vsaki priliki skušajo prepričevati slovensko mladino o manjvrednosti Slovencev in Slovanov sploh ter o edi-nozveličavnosti nemštva in nemškega jezika. Gorje mu, ki bi takim profesorjevim naukom ugovarjal. Ni mu več obstanka na zavodu, iti mora, ako si hoče obvarovati lastno kožo. A trpinčiti p o edin ca, to je tem barbarom Še premalo. Kolikokrat trpe celi razredi, ker so slovenski, pod profesorjevim nemškim šovinizmom. Koliko trpe slov. dijaki celega zavoda, ker je ravnatelj nasprotnik njihove narodnosti. Govornik navaja zglede iz Ptuja, Maribora in posebno markantno iz Celja o Prof tu, ki je sramotil Prešerna in dijaštvo. Ko je govornik umenil Prof ta, zavladalo je med občinstvom najljutejŠe ogorčenje proti temu sovražniku Slovencev in čuli so se najhujši izrazi gnjeva in ogorčenja proti njemu.
Vsakdo prizna, da taka vzgoja ni narodna. In konštantiram samo, da bije tako ravnanje slov. srednješolsko mladino v obraz vsem pravilom prave vzgoje, pa tudi vsaki humani te ti in nam daje pravioo, da imenujemo tako ravnanje največje avstrijsko barbarstvo 20. stoletja.
Ce priznamo, da se srednješolec radi neizkušenosti mnogokrat ne zaveda, kako kruto se postopa z njim
v narodnem oziru, moramo pač tudi priznati, da trpi visokošolec radi te okolnosti tem več, ker je njegovo duševno razpoloženje za narodnostna načela že popolnoma razvito in trdno. Samega veselja je slov. abit. pijan, da je rešen nemških nenaklonjenih mu profesorjev in da stopi sedaj na svobodna akad. tla. la če tudi že dolgo ve, da so tudi v Gradcu in na Dunaju Nemci polni šovinizma in sovraštva do njegove narodnosti, vendar zaupa v svobodo in nepristranost akad. tal: Vsaj na visoki šoli bom prost in enakopraven z drugimi! Vseuč. profesorji so tam, zastopniki najvišje znanosti in vede, najizobraženejši možje, ki vsaj o najvišjem stališču znanosti ne bodo poznali razlik med narodnostmi. Tam se bo tudi razlagala znanost na strogo nepristranski, objektivni podlagi!
To so nade slov. abiturijenta! A kolika prevara za mladega visoko-šolca! Komaj je stopil na tla, kjer se kuje nemška znanost, in že se vsuje ploha vsega nemškega sovraštva najizobraženejših mož in pod njihovim vodstvom vsega nemškega dijaštva na ubogega slov. dijaka. Svobode je pričakoval, da, videl je svobodo, svobodno ga trpinčijo nemški burši in svobodno goje nemški učenjaki v sebi in v burših sovraštvo do njega! Kako pravi Stritar o trpljenju slov. dijaka na nemških vseučiliščih?
Kjer drugi se goste, ostankov prosi,
Drobtine naj pobira, on prosjak!
Ko drug ponosno ga pred svetom nosi,
On skriva naj, taji trobojni trak?
Ko sin gospod naroda javno vriska,
Ob zidu on naj plazi, v kot se stiska!
Te besede so le preresnične! (Govornik zopet navede slučaje iz Gradca in z Dunaja).
Divjaštev nemških buršov ne naštevam. Rečem samo: kar se godi z nami v Gradcu in na Dunaju od strani buršev in od strani vedno z burši korakajočih profesorjev, tega se hočemo otresti! Po celi Avstriji in izven Avstrije se govori in piše po vseh listih, kar se godi z nami od strani teh modernih Turkov, a vlada se ne zgane, da bi nas rešila. Opravičeno sumimo, da vlada to postopanje nemških vseučilišč odobrava. Zato pa danes ponovno odkrito povemo vladi, povemo državi in vsem njenim nam sovražnim organom, da ne moremo in z ozirom na naš narod, ki trpi radi tega našega položaja največ škode, tudi ne smemo več imeti interesa na procvitu te države, dokler ne da nam, kar je našega in ne da narodu, kar je narodovega!
To je naša vseučiliščna zahteva. To je položaj dijaštva, katero kliče po nujni odpomoči!
Zahvaljujem se gg. prirediteljem te manifestacije in spoštovanim zbo-rovaJoem, da je dobilo tukaj tudi dijaštvo besedo. Obenem pa naj izrečem do vas tudi prošnjo, da neustrašeno vztrajate v boju za slov. vseučilišče v interesu naroda, pa tudi v interesu slov. dijaštva.
„Ne dajmo si uničevati svoje mladine na Dunaju in v Gradcu, temveč poskrbimo ji za višjo izobrazbo doma!" je rekel g. drž. posl. Hribar. In to kličem danes tudi jaz v imenu slov. dijaštva tebi, narod: Ne daj si uničevati svoje mladine na Dunaju in v Gradcu, temveč poskrbi ji za višjo izobrazbo doma! Daj nam slov. vseučilišče, kajti ono je — v tvojih rokah!
Slovenija! Daj sinom svojim mesto!
Da žejo uka si doma gase,
Srce ohranijo narodu zvesto,
Moči si za življenja boj krepe!
Za drugimi Slovenec ne ostani:
Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani!
Tudi po teh besedah je napolnilo dvorano urnebesno ploskanje in živio-klici navdušenega občinstva.
G. S t i b 1 e r se je nato spominjal Čehov (viharno ploskanje), ki so letos na nebroj manifestacij ah za svoje vseučilišče se vselej spomnili nas Slo-venoev (živio-klioi), spominjal se pa tudi zatiranega rusinskoga naroda (ponovno ploskanje), ki bije isti boj kot Slovenci za svoje kulturne zadeve. Nato je bila sprejeta sledeča
resolucija:
Na velikem manifestacijskem shodu v „Mestnem domu" ljubljanskem dne 27. rožnika 1907 zbrani Slovenci
zahtevajo, da  se  ugodi  sledečim slov. šolskim zahtevam :
I. Nemudoma naj se uvede na Šolah vseh strok, zlasti na srednjih Šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. (Ploskanje.)
II. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter naj se izvrševseza to potrebne priprave. (Ploskanje.)
III. Kot prvi korak k popoln e mu s 1 o v e n s k e m u vseučilišču naj se ustanovi takoj slovenska pravna fakulteta. (Ploskanje.)
IV. Slovenski narod se pridružuje opra vi cenim zahtevam bratskega češkega naroda po drugem češkem vseučilišču vBrnu in rusin-skegapolastnem narodnem vseučilišču. (Ploskanje).
Te resolucije se naj sporoče predsedstvu poslanske zbornice kot peticija za gori naštete zahteve in potom deputacije c. kr. vladi.
Viharno odobravanje se kar ni hotelo poleči in ko je predsednik g. dr. Novak dal radi formalnih ozirov resolucijo na glasovanje, bila je sprejeta ta z najviharnejšim navdušenjem.
G. predsednik se nato zahvali vsem udeležencem za navzočnost , zlasti pa Častitim damam , ki niso nikdar zamudile važnosti in resnosti vseučiliškega vprašanja ter poživljajoč vse, naj nikdar ne izpusta iz vidika naše zahteve po slovenskem vseučilišču v Ljubljani in slovenskih srednjih šolah, zaključi med viharnim navdušenjem ta znameniti in velepomembni shod.
Na shod sta prišli sledeči dve brzojavki:
Dunaj. Sprejmite iskrene pozdrave! Samo zavednim in odločnim cvete pravica! Župan Hribar.
Nabrežina: V duhu z vami kličemo: Vztrajajte, kdor -vztraja, zmaga! Ljudska knjižnica v N abr ežin i.
Poslanska zbornica.
Na Dunaju, 24. junija.
Danes je bilo v zbornici že precej manj poslancev navzočih kakor v prejšnjih sejah. Marsikoga so tudi predstojeČi prazniki premotili. Jutri utegne biti seja še slabše obiskana, nego danes, ker odide zlasti mnogo slovanskih poslancev k sokolskim slavnostim v Prago. Odide tudi ljubljanski poslanec Ivan Hribar.
Seja se je pričela danes točno ob enajstih. Navzočih dvanajst ministrov. Predsednik prosi najprej zbornico, naj mu dovoli, pokloniti se vladarju v izraz hvale in spoštovanja. Sprejeto. Nato naznanja izid volitev zapisnikarjev in rediteljev. Vaš poročevalec Vam je že včeraj poslal listo kandidatov, o katerih je bilo pričakovati, da zmagajo. Res so bili vsi ti izvoljeni.
Ministrski predsednik predloži zbornici zakonski načrt o premembi hišnega reda. Že davno so se pokazali ob raznih prilikah nedostatki hišnega reda in večkrat so ga nameravali pre-meniti potrebam primerno. Nekdanji ministrski predsednik Gautsch je imel izdelan že ves osnutek. Deloma se opira na tega tudi Beckov. K tem premembam naj omenjamo zlasti, da po novi — ako jo zbornica sprejme — ne bo dovoljeno govornikom v proračunski glavni debati govoriti dalj časa kakor tričetrt ure, v specialni debati samo dvajset minut. Ta naprava hoče preprečiti dolgo razpravljanje, ki je bilo poslancem zlasti priljubljeno, kadar se je šlo za proračun. V takih trenotkih je zrastel poslancem ponos in vlada je morala biti lepo tiho: njen proračun je moral dobiti vendar v zbornici potrebno veČino in zato je bilo treba marsikatero neprijetno po-golnitd.
Odsekom ni predpisana po postavi nobena gotova doba več, v ka-
1. Priloga „SlovBDBkBMn Naroda" ftt. 148, dne 28 junija 1907.
ieri imajo o vprašanjih, ki so došla v proučavanje k njim, poročati zbornici. Ta termin jim določi sproti zbornica. Le proračunski odsek mora pripraviti svoje poročilo v teku Šestih tednov.
Vsak torek in sredo se imej razpravljati o vladnih predlogah ; v petkih pa o predlogih, ki so stavljeni po iniciativi zbornice.
Ako zahteva vsaj sto poslancev, se pri kakem vprašanju vpelje lahko tudi tajno glasovanje po listkih in ne z dviganjem od sedežev, kakor je zdaj sploh obično.
Tudi bodo morali poslanci pri stvarnih debatah govoriti z govorniške tribune in ne s svojih sedežev. (Doslej nima dvorana avstrijske poslanske zbornice nikake govorniške tribune. Tak oder pa ima budapeški parlament. Oder za govornike in poročevalce se nahaja pod vzvišenim sedežem zborničnega predsednika. Op. poročevalca).
Iz sej bo mogoče izključiti poslance kveČjem za dobo dveh tednov; med tem ne prejemajo onih dnevnih dvajset kron.
Interpelacije bodo morale nositi vsled zvišanja števila poslancev 25 podpisov iz srede poslancev in nič več samo 14, kakor je bilo doslej.
Tudi finančni, notranji, justični in trgovski minister so stavili posebne vladne predloge. S predlogo finančnega ministra naj omenjamo kovanje novih cekinov po sto kron.
Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Beck.
Kadar predloži vlada proračunski provizorij, se oglasi skoro vsak ministrski predsednik in skuša svoj govor prikrojiti tako, da se ne postavlja na nobeno stran, ako že to samo po sebi ne pomenja zagotovljene večine.
Danes ni v avstrijski zbornici nobene stranke in nobenih zvez, na katere bi se vlada v vsakem slučaju lahko opirala. Treba bo iskati večino sproti: danes tod, jutri drugje.
V tem zmislu je bil tudi Beckov nagovor, ki naj je pomenjal nekak osnutek programa. Spretno je veslal mož med Scilo in Karibdo. Kjer je padla ostrejša kritika, jo je skušal s sledečo besedo ali celo lahnim poklonom oslabiti. Z drugimi besedami: delal je štimungo za debato proračunskega provizorija.
Pa ministrski predsednik je pokazal tudi, da precej razume tok in zahteve časa. Izid volitev ga je oči-vidno v marsičem izučil.
Predvsem ni pozabil omenjati, kako se je prizadeval, da se je mogla sniti sedanja zbornica na podlagi vo-btev po načelu splošnosti in enakosti. Hiša splošne volilne pravice — je dejal Beck — mora spoznati v delu svoje bistveno opravilo. Treba je mirnega, neprestanega in svojega cilja se zavedajočega napredovanja na političnem in gospodarskem polju.
O socialnih demokratih je dejal, da je dobro, da so prišli iz poluteme pete kurije na svetlo luč parlamentarne pravne enakosti. Rajše jih vidim tukaj, kakor zunaj na cesti. Kolikor je v njih programu — in tega je mnogo, je dejal Beck — resnično so-cialno-reformatoričnih točk, jih hoče vlada poskusiti uresničiti.
Meščanske posedujoče stranke je svaril, naj vodijo svojo politiko bolj ljudskemu blagru prijazno, nego doslej. Le ker se doslej to ni godilo, so zmagale pri volitvah radikalne stranke.
Tudi važnost in neizmerni pomen organizacij se je navadil ministrski predsednik pravdno upoštevati in ceniti. Problem organizacije je stopil danes v ospredje vsemu javnemu življenju.
Končno je s poudarkom naglašal, da stoji popolnoma na stališču pravne enakosti vsakega posameznika in vsakega ljudstva.
Na prostoru pred ministrom seje nabralo mnogo poslancev, ki mu ob koncu njegovega govora živahno aplavdirajo.
Nato pride na dnevni red krščanskega socialista Gessmana nujni predlog o saniranju deželnih financ.
Med leti 1860—1862 je uvedla vlada avtonomijo dežel, da se s tem nekoliko oddahne. Ali sčasoma so zašle dežele v svoji financi v tak položaj, da kaže včasih uprav katastrofalno  perspektivo. S saniranjem teh
razmer naj se peča zbornica nujnim
potem.
Finančni minister Koritovski opiše tozadeven vladni načrt za jesensko zasedanje.
Debata o tem vprašanju je postala precej živahna. Govorili so socialisti, nemški naprednjaki in za Jugoslovane Ivan Hribar. Oglasil se je h besedi tudi notranji minister, da pobije zahtevo socialističnega zastopnika Rennerja po splošni in enaki volilni pravici i za deželne zbore ; zahtevo, za katero se je potegoval tudi ljubljanski poslanec Ivan Hribar. ^Dr. Korošec, ki je slonel ves čas tik pred županom Hribarjem, je bil očividno nekoliko presenečen in ž njim vred tudi nekateri drugi klerikalci poslanci slovenski: kakšen vzrok naj bo zdaj proti liberalcem? Zdelo se je, da je imel posebno veselje za medklice poslanec Gostinčar, ki je gledal ves eas na Hribarja — naj je dovoljena beseda — kakor na pravo eksotično čudo.)
Ko je izjavil notranji minister — mož ki se je za splošno in enako volilno pravico za državni zbor jako intenzivno potegoval — da je on in vlada proti splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore, je nastal v središču, kjer sede zlasti socialisti, nepopisen hrup. FroČ ž njim, ljudstvu pravice, živela enakost, sedite itd., tako so kričali.
Ministra je jako dobro zavračal nemški napredni profesor (zgodovinar* Redlich. Jako hud je bil na ministra češki socialist Soukup, ki je imenoval razne vladne grofe in barone roparsko drhal. Ivan Hribar je pričel svoj govor v slovenskem jeziku in je nadaljeval v nemškem. Kakor okrog drugih govornikov, tako se je nabra a tudi okoli njega cela gruča poslušalcev. Na eni strani mu je slonel Korošec, na drugi je sedel (tudi drugače njegov zbornični sosed) Roblek. Zavzemal se je odločno za splošno in enako volilno pravico tudi za deželne zbore, in če vlada noče, bo morala. Da se razbremene občine, je zahteval, naj prevzame učiteljstvo država med svoje uradnike in jih ona plačuje.
Za Hribarjem je govoril še Ceh Prokeš, nato pa je bil sprejet konec debate. Glavnim govornikom pa je voljen poljski poslanec Abrahamovič, kontra žid Diamant.
Prihodnja seja je v petek. J.
Pismo s Hruaškesn.
(Banova demisija. — Novi madžarski komisar. — Nadaljna borba.
V Zagrebu, 2(1. junija.
AVekerle je jel izvajati svojo grožnjo, s katero je hotel ostrašiti hrvaško delegacijo, da bi ne obstru-irala. Wekerle je odšel na Dunaj in tam so nas izročili na milost in n e m i 1 o s t M adž ar o m.
Prevarile so nas vesti, da je kralj odbil Wekerleja z njegovimi predlogi, nasprotno, kralj je dal Wekerleju popolno pooblastilo, da z nami temeljito obračuna.
Dogodilo se je to, kar se je prerokovalo : Madžari so spretno odgodili svojo krizo, odgodili so svoj konflikt med kraljem radi ustavnih garancij, da bi tem laglje zlomili odpor hrvaškega naroda. Ban grof Pejačevie, ki je mimo vsega drugega še tudi resno bolan, je bil poklican v Budimpešto. Tam mu je Wekerle hotel predočiti njegovo slabost ter ga pozval, naj pregovori hrvaško delegacijo, naj preneha z obstrukcijo. Grof PejaČević je, predno se je pričela borba, trudil se na vse načine, da bi se sklenil kompromis. V enem izmed svojih pisem sem razložil stališče grofa Pejačevića v tem sporu napram koalicijskim organom, ki so neprestano zatrjevali, da vlada popolna solidarnost med banom in hrvaškimi delegati. On je aristokrat, odgojen madžarski, ki je bil pod Khuenom zelo nasilen veliki župan. Ko je za Khuenom postal ban, je sprva za časa podbana Šumanovića vladal precej ustavno; kasneje pa se je vdal popolnoma Tomašiču, ki je oživil Khuenovsko tiranstvo, dokler niso 3. maja 1. 1906. pali madžaroni. Na kraljevo željo je ostal ban ter sklenil z našo koalicijo pakt), v kate-
rem se je zavezal, da bo strogo ustavno vladal in da ne bo ničesar pričel brez dogovora z njo.
To se mu mora priznati, da je to obljubo izpolnjeval in da je prepuščal vlado popolnoma oddelnim predstojnikom. Največ je zakrivil pod-ban dr. Nikolić, ki ni imel smisla za notranje reforme in pustil vkljub zaklinjanju koalicijskih poslancev intaktno madžarsko upravo. Nastavili so se samo trije novi veliki župani, vsi drugi Khuenovci pa so ostali na svojih mestih.
To pa se bo kruto maščevalo.
Ko grof Pejačevie ni mogel pregovoriti naših delegatov, oziroma tega najbrže ni poskušal, da bi odnehali od obstrukcije, je odpotoval na Dunaj in kralj je danes sprejel njegovo demisijo.
V Zagrebu je naravno vzbudila ta vest veliko senzacijo. Toda dose-daj vlada povsod pri nas zelo bojevito razpoloženje: nikogar ni depre-miral ta prvi korak Madžarov proti nam.
Sedaj smo zopet vsi v opoziciji.
Ministrski predsednik "VVekerle se je pobrigal, predno je izposloval PejaČevićevo demisijo, za naslednika, za pacifikatorja HrvaŠke. In našel je pravo sliko Khuenovo. Predsednik banskega sodišča — druge naše instance — Rakodczav bo novi naš nbana, v resnici pa poslani madžarski komisar. On je bil za časa Khuenovega tiranstva na glasu kot njegov najzvestejši zaupnik v sodnijski službi, kot tip sodnijske korupcije. Najprvo je bil državni nadpravnik, ki je neusmiljeno preganjal opozicijonalno časopisje. Pred tem je služil na Ogrskem, zato zna madžarsko. Ni pa rodom Madžar, kakor bi se sodilo po imenu, temuč s i je sam ime madžariziral. Imenoval se je poprej Fuček. Pozneje je bil predsednik sodnega stola. Kot tak je predsedoval tisti glasoviti razpravi leta 1895. proti hrvaškim dijakom zaradi zažiga madžarske zastave. Še za Khuencve vlade se mu je pripetila neprilika, ki ga dovolj karakte-rizuje. Imel je neko posestvo v po-žeškem okraju. V občinskem svetu se je ostro spoprijel z nekim kmečkim občinskim odbornikom. Ta kmet se je protivil, da bi se na občinske stroške zidal neki kanal, od katerega bi imel korist edino g. Rakodczav. V tej svoji jezi, ker se mu kmetje niso dali opehariti, je zaklical kmetu psovko „ti osel". No, kmet mu je brž pokazal, da ni njegov „oselu — tožil ga je zaradi razžaljecja Časti. In okrajno sodišče je obsodilo predsednika višjega sodišča na tri dni zapora. Ali seve — višja instanca ga je oprostila ter mu s tem omogočila, da danes zasede bansko stolico.
Rakodczav je bil že poprej nepriljubljen v javnosti kot sodnik; sedaj pa ko se predrzne v tem težkem času storiti tako izdajstvo, pozdravi ga takoj in spremi globoko sovraštvo vsega naroda.
In tu se takoj kaže stara slika. Dočim pozdravljajo tega madžarskega komisarja koalicijski časopisi z ostrimi članki ter mu napovedujejo najodloč-nejŠo opozicijo, se Frank posmehuje v svojem „Hrv. Pravuu koaliciji, a o bodočem rbanuu si ne upa reči niti žal besedice I Igral mu bo zopet „načelno opozicijo", kakor je bilo za časa Khuena. Ali najbrže ne bodo šli vsi pristaši na lim.
* *
Vsakdo vprašuje: kaj sedaj ? Kaj bo vse storil Rakodczav, da nas ustrahuje? Za sedaj naznanja, da ne razpusti sabora takoj, temuč počaka, ali bi morda le mogel vladati — s tem saborom. No kmalu ga mine volja. Nove volitve smemo potemtakem pričakovati vsaj na jesen.
Najhujše je za nas, ker se nam ni posrečilo izvesti volilne reforme. Po sedanjem Khuenovem redu ima vsa Hrvaška in Slavonija 50.000 volilcev, kakor kak okraj v Avstriji. Pri tem pa še j a v u o glasovanje! S pritiskom, z bajoneti znano staro volilno prakso se pač da mnogo doseči. Toda kako dolgo? V tem letu nove ere pa se je vendar močno povzdignila zavest naroda, ki dobil je
vero v svojo moč. Ni težavno za volilno devizo.
Vsekakor nastane za nas, preden smo se nadjali, preden smo se popolnoma uredili, težka doba krize in boja.
Upajmo, da zmagonosno prebijemo to dobo. A
Jezikovno vprašanje v parlamentu.
Dunaj 27. junija. V Češkem klubu je bila danes zelo živahna debata o parlamentarnem jeziku. Agrarci in narodni socijalisti so izjavili, da zahtevajo brezpogojno, da se morajo Češki govori protokolirati. Te dve skupini sta prodrli proti Mladočehom in češkim klerikalcem s sklepom, da češki poslanci ne pregovore v parlamentu besede, dokler se ta zadeva ne reši. Vsled tega sklepa tudi ni danes govoril posl. dr. Heroldk debati o saniranju deželnih financ. — Po seji je šla deputacija čeških poslancev v tej stvari k ministrskemu predsedniku baronu Becku, ki je odgovoril, da je stvar zelo težavna (?) in da se bo skušal o tem sporazumeti z nemškimi strankami (?).
Praga 27. junija. Češki klub je sklenil 10 dnevni rok za pogajanje z vlado zaradi protokoliranja čeških govorov. Ako se v tem Času ne ustreže njihovi zahtevi, morala bo češka zveza  pričeti  z obstrukcijo.
Kvotna deputacija
Dunaj, 27. junija. Danes popoldne se je konstituirala avstrijska kvotna deputacija ter si izvolila dvornega svetnika Czylarza za načelnika, dr. Abrahamovicza za podnačelnika in barona Schwegla za poročevalca. Seji sta prisostvovala ministrski predsednik baron Beck in finančni ministr dr. vit. K o r y-t o v s k y. Baron Sehwegel je predlagal, naj se še ne sklepa o kvoti, ker še nima nuncija ogrske vlade. Posl. dr. Eli en bo gen je izjavil, da je kvota v tesni zvezi z nagodbo ter se mora tudi obenem z nagodbo rešiti. Ako pa se kvotno vprašanje j reši že sedaj, predlaga kvotno razmerje 50:50. Posl. dr. Stransky je pripomnil, da se po zakonu mora kvota rešiti samostojno. Pridružuje pa se poročevalcu ter predlaga, naj se glasovanje odgodi do jutri, da pride nuncij ogrske vlade.
Sprememba poslovnika.
Dunaj, 27. junija. Danes je vlada predložila napovedani zakonski načrt o spremembi poslovnika državnega zbora. V glavnem se ta predloga krije z vladnim načrtom, ki ga je vlada predložila v tej stvari lansko spomlad povodom volilne reforme. Sedanji načrt se razlikuje od prvega v sledečih točkah: Mesto treh dni se določita le dva dneva v tednu za obravnavanje vladnih predlog, in sicer torek in sreda. Vsak petek je določen za razpravljanje o inicijativnih predlogih. Zbornica pa sme na predlog predsednika skleniti z dvotretjinsko večino, da se tudi ob določenih dveh dnevih prekine razprava o vladnih predlogih ter se začno razpravljati druge nujne stvari. Nadalje je obligatorični rjk za poročanje odsekov nadomeščen s fakultativnim. Stvarni popravki, ki lahko privedejo do novih debat, se ne bodo smeli prijavljati v dosedanjem obsegu. O vladnih predlogah se bo smelo glasovati po imenih le na zahtevo 100 poslancev. Proračunskemu odseku se določi šesttedenski rok za poročanje, a generalna debata o proračunu bo v zanaprej mnogo krajša, ker dobi vsak govornik določen Čas, kako dolgo sme govoriti. Za vlaganje interpelacij je potrebnih 25 podpisov. Nemški poslanci niso zadovoljni z vladnim načrtom, zato pa tudi ni dosti upanja, da bi bil sprejet v sedanji obliki.
Novi vrhovni nadzornik avstrijske armade.
Dunaj 27. junija. Cesar je imenoval na mesto nadvojvode Friderika za vrhovnega poveljnika avstrijske armade dosedanjega načelnika Bosne in Hercegovine, podmaršala barona Alborija. Kdo pride na Alborijevo mesto, še ni določeno!
Hrvati v  ogrskem državnem zboru.
B u d a p e š t a, 27. junija. V današnji seji je bila sprejeta ob splošni debati predloga o regulaciji plač železničarjem, nakar je zbornica med splošnim nemirom prestopila v podrobno razpravo. Pri § 15 je predlagal posl. dr. L o r k o v i ('■, naj dobe železničarji, za katere ni skrbljeno v predlogi, 20 odstotno zvišanje plač. Predlog je bil odklonjen. Posl. grof B a 11 y a n y i je predlagal, naj bi dobila regulacija veljavo nazaj s 1. januarjem t. 1. Proti predlogu je govoril minister K o s s u t h, nakar je bil odklonjen. Vsi drugi predlogi so se sprejeli. S tem je bilo rešeno drugo branje predloge. Tretje branje se vrši šele potem, ko se reši predloga o službeni pragmatiki
Sprememba na hrvaški banski stolici.
Budimpešta, 27. junija. V lastnoročnem pismu na odstopivšega bana grofa Pejačevića mu izreka cesar priznanje.
Dunaj, 27. junija. Deputacija hrvaških državnih poslancev je bila danes pri odstopivšem banu grofu Pejačevieu ter mu izrekla popolne simpatije za njegovo postopanje.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
Dunaj, 27. junija. Trgovinska pogajanja s srbskimi delegati tečejo popolnoma gladko, tako da je skoraj gotovo, da bodo 1. julija trgovinske razmere s Srbijo popolnoma v redu. Nekoliko težkoč dela le Še tarifa za sladkor in papir.
Vinorejski izgredi na Francoskem.
Pariz, 27. junija. Nemiri na jugu so provzročili državi že dosedaj 3,200 000 frankov izrednih izdatkov.
Vodja izgrednikov Albert je izjavil pri prvem zasliševanju, da se ni hotel vojevati ne proti ljudem ne proti zakonom, temuč je hotel rešiti le vinorejce.
140. občni zbor Kmetijske družbe kranjske.
(Konec.)
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva je omeniti:
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom  naročal   dobrega semenja.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1906. se jih je porabilo 286 vagonov, torej ravno za 66 vagonov več kakor leta 1905. Dosedaj so se na Kranjskem umetna gnojila večinoma rabila le za travnike, n sedaj so jih naši udje pričeli rabiti tudi za žito, fižol in krompir. Leta 1906. se je v ta namen porabilo že kakih 60 vagonov gnojil.
V tekočem letu, t. j. leta 1907. Kranjska prav gotovo porabi že 400 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Sme se neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gnojil porabijo.
V i n s t v o je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galici* in žveplene moke.
Za pospeševanje vinske kupčije in vinstva sploh je glavni odbor priredil meseca novembra 1906 v Ljubljani Sdnevno vinsko razstavo v zvezi z vinsko pokušnjo, ki se jo izborno sponesla in je bila zelo dobro obiskami.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov. L. 1906. je družba oddala 72 bikov plemenjakov. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 780 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli subveneijske bike čez določeni dve leti za pleme. Uspehi pospeševanja govedoreje od strani družbe so naravnost veliki in se kažejo v boljši kakovosti kranjske govedi. Zadnje desetletje je glavni odbor pričel v ljubljanski okolici ter v političnih okrajih Logatec in Postojna z upe-ljavo bikov siniodolskega plemena z najsrečnejšimi uspehi.
V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala, saj
je že ver kakor tridoct let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. L. 1906. je bilo na Kranj skem 77 mlekarskih zadrug, torej 12 več kakor v letu 1905., in 12 planin skih sirarnie. Te zadruge iu sirarnice so razperale 12,350.000 litrov mleka in so zanje dobile 2l g mijona kron. Poleg omenjenih zadrug in planin skih sirarnie je v tem letu delovalo tudi ver zasebnih mlekarn, ki so razpecale okroglo 1,000.000 litrov mleka. Skupni dohodek vseh mlekarn je torej znašal kaka 2,000.000 kron ter je * njih promet dosegel okroglo 4 milijone kron. Krr so ti dohodki ta mlekarstva skoraj docela novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so člani mlekarskih zadrug, dobivajo novih dohodkov v znesku 2 milijonov, kar je primerilo glavnici 40 milijonov kron.
S v i n j e r e j o je družba pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme. Oddalo se je vsega skupaj 127 plemenskih prašičkov.
Naše domaČe prašičje pleme ji' sedaj vsled družbenega delovanja skoraj docela prekrižano z angleško veliko belo pasmo ter je vsled tega glede kakovosti močno izboljšano ter vedno bolj zadostuje zahtevam velikega prometa.
Konjerejo jr pospeševal sa jnostojni konjerejski    odsek,   ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe.-Predsednik konjerejskega odseka je družbeni podpredsednik, ir. Povše.
Glede delovanja konjerejskega odseka 1. 1906. je omeniti sodelovanje pri premovanju konj. oziroma njego va prireditev v 9 krajih dežele: razredba kobil da se pravilno pridele državnim žrebcem; nakup žrebcev za deželo v Etadavcu, Jndenbnrgu in Ensu; pregledovanje žrebet, ali naj se predlagajo, da bi dobila državno podporo za \ zrejo rta.
Pospeševanje č e b e 1 a r s t v a je glavni odbor prepustil slovenskemu čebelarskemu društvu«, ki jako marljivo deluje. To društvo marljivo prireja čebelarske shode po vsej deželi . izdaja poseben čebelarski strokovni list ter šteje danes že nad tisoč članov. Glavni odbor je društvu za leto 1906. izposlovaJ 1000 K drž. pod] »ore.
Za pospeševanje r i b a r s t v a na Kranjskem skrbi (»krajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1900*. izposlovala 1000 K drž. podpor*1.
Največja važnost je glavni odbor pokladal na k m t1 t i j s k i pouk. Razen pouka v družbeni podkovski seli in gospodinjski šoli se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalni učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni komisar za vinstvo so imeli v letu 1900. na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili člani in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo. — Z družbenim glasilom »Kmetovalcem« je glavni odboj- redno deloval za razširjanje kmetijske znanosti ter je poleg tejra izdal več posebnih kmetijskih strokovnih knjig in spisov.
L. 1906. je glavni odbor priredi] v Dol. Logatca drugi osemtedenski mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega učitelja za mlekarstvo gosp. Legvarta. Ta tečaj je imel zelo dober uspeh. Letos se tak tečaj, in sie»*r trimesečen, vrši prav sedaj na Vrhniki.
V letu 1904. s tolikim uspehom pričeto prirejanje poučnih kmetijskih potovanj se je tudi v letu 190C>. nadaljevalo. T«> leto se je namreč priredilo poučno potovanje na Solnogrn-ško, da bi se udeleženci tamkaj poučili o reji pi in-jja vske provodi. Voditelj na tem potovanju je bil potovalni učitelj za mlekarstvo g". Legvard, a udeležili SO se isn posebno člani novoustanovljene živinorejske zadruge v Selca b. Jeseni leta 190CJ. je bilo pod vodstvom jr. deželnega  komisarja za
vinstvo Gombaca prirejeno poučno potovanje na južno Tirolsko, da bi se udeleženci ooueili o tamošnjem vinstvu in sadjarstvu, potem so pa šli na razstavo v Milan.
Glavni odbor bo v bodočnosti prirejal večdnevne poučne kmetijske tečaje. Leta 1907. so >e vršili že 4 taki tečaji, in sicer trije večdnevni živinorejski tečaji v Gornjih Gorjah, v Komendi in v Prevojab ter tridneven mlekarski in perutninargki tečaj za žene in hčere kmetovalcev v družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani.
Iz tu podanega letnega poročila
je posneti vsestransko delovanje glavnega Odbora V prid kranjskemu kmetijstvu. V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe se mora denarni obrat, ki je letos prekoračil poldrugi milijon kron, in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno lit- rairio delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Vsa 5 u navedena stevjbi bi pa bila brezpomembna, če bi ne bilo zaznati tudi uspeha. Omenjeni novi dohodki iz mlekarstva, v kakovosti in kolikosti zboljšana govedoreja in prašičja reja, pomnoženi pri-
delek vsled porabe umetnih gnojil itd. pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron. za družbo pa velepo-memben uspeh.
V imenu glavnega odbora mi je rasi predlagati:
1. Obrni zbor vzemi to poročilo na znanje, in
2. izreči zahvalo r. kr. vladi, dednemu  odboru  in kranjski hranilnici,  ki so družbo pri  njenem delovanju velediisno podpirali.
Poročilo se je vzelo odobruje na znanje in sta se oba predloga soglasno sprejela.
Družbeni račun za 1. 190b* in proračun za leto 1908. sta bila dru-Štvenikom doposlana.
Računski sklep konci leta 1906. izkazuje 804 368 K 23 h dohodkov ter 774 402 K 81 h stroškov. Denarni promet je znašal 1,608 752 K 46 h.
Inventura in obenem bilanca izkazuje 143.428 K 44 h aktiv in 57 015 K 19 h pasiv. 31. dec 1906 je bilo družbenega aktivnega premoženja 86.413 K 25 h.
Proračun za leto 1908. izkazuje 669 900 K dohodkov in 669 100 K stroškov.
Računski sklep, bilanca in proračun so bili brez ugovora odobreni.
Pri volitvi predsednika je bil iznova z navdušenjem per acclamatio-nem izvoljen g. Oton p 1. Detela, ki se je iskreno zahvalil za to čast in obljubil nadalje delovati v prospeh družbe.
Za odbornike so bili izvoljeni per acelamationem iznova gg. Henrik baron Laz ar ini v Smledniku, Josip Pogačnik v Podnartu in Viljem Rohrmanna Grmu. Namesto gg. Vaclava Gola in dr. Tomaža Romiha pa gg. deželni komisar Fran Goinbač m kanonik Anton Kalan.
Družbena pravila so se nato iz-premenila v Sj? 12, 21, 22, 29 in 3d. Omenjamo samo § 12, kateri se je izpremenil. da se stalno nastavijo tajnik in drugi družbeni uradniki po lOletni službeni dobi s pravico do penzije.
Ustanovitev novih podružnic v preteklem letu se je potrdila.
Glavnemu odboru se je dovolilo, da najame družba 10.000 K za konj erejski odsek.
Nato je predsednik trgovske zbornice gosp. Lenarčič stavil sledeči predlog:
V svrho uspešnejšega delovanja kmetijske družbe na moderni zadružni podlagi in v svrho samopomoči kmet-skega stanu zasnuje se kmetijska družba poleg nje sedanje ob'ike še v zadružni obliki tem načinom, da vsaka podružnica iz svojih Članov zasnuje zadrugo z omejenim poroštvom in raz-merno majhnimi deleži na podlagi zadružnega zakona v svrho nabave kmetijskih potrebščin. Po razvitku zadružnega življenja razširi se delokrog zadrug podružnic na razne kmetijske pridobitne svrhe. Tajniška opravila v zadrugah-podružnicah opravljajo plačani tajniki, ki začetkom opravljajo tajniška opravila za več sosednih podružnic skupno, dokler posli ne narastejo toliko, da imajo tajniki s posameznimi podružnicami opravka dovolj.
Centralni odbor kmetijske družbe se popolni v zadružno centralo s po-slujočim in nadziralnim oddelkom. Družbena pisarna opravljaj ageude zadružne centrale. Gmotna sredstva družbe služijo naj kakor doslej če tudi v drugi obliki zadružno centralnim namenom. V pokritje zadružno-centralnih stroškov prispevajo podružnice razmerno po njih razvitku.
Centralnemu odboru se naroča, da izdela pravila v sporazumu z dež. vlado za tako preosnovo ter skliče kakor hitro mogoče izreden občni zbor, na katerem poroča o zadružnem osnutku ter predloži nova pravila temu občnemu zboru v potrjenje.
Zoper ta predlog je bil župnik g. Hladnik in poudarjal med drugim, da je naperjen proti zadružni zvezi.
Ko je gosp. predlagatelj ovrgel Hladnikove pomisleke in ko se je za predlog zavzel Še g. Tavčar, je bil ta sprejet soglasno. Proti so glasovali le 3 člani.
Nadučitelj gosp. Ž i r o v n i k je predlagal, naj  glavni odbor deluje, da se vpeljejo pri vojakih tedenska predavanja, za kmetske sinove kmet ska itd. Sprejeto.
Nato so bili sprejeti predlogi podružnic in sicer:
1. dolske podružnice, naj se občni zbor vrši v prvih mesecih leta, v zimski dobi, (utemeljeval g. Smolej) ;
2. bohinjske podružnice, naj bi izposloval glavni odbor pri dež. vladi in dež. odboru, da bi živinozdravnik prihajal v Bohinj vsaj dvakrat ali trikrat na mesec, (utemeljevatelj g. P i b e r) ;
3. novomeške podružnice, naj kmetijska družba izda vzorne načrte kmetijskih stavb, (utemeljevatelj gosp. R o h r m a n);
4. kostanj eviške podružnice, naj se „Kmetovalec" razširi, da se bodo
p rio b Sevali v njem agrarno politični Članki (utemeljevatelj g. Bučar);
5. kostanj eviške podružnice, naj glavni odbor preskrbi, da se bo vršilo vec kmetijskih tečajev zlasti po Dolenjskem (utemeljevatelj isti);
6. vodiške podružnice, da se še to leto odda mesto čebelarskega nadzornika na Kranjskem kakemu Kranjcu, (utemeljevatelj g. S 1 a p s a k) ;
7. mokronoške podružnice, da se deluj nato, da se ustanovi čimprej splošna dež. zavarovalnica (utemeljevatelj g. Hladnik);
8 mokronoške podružnice, naj se ustanovi trtnica za ves krški okraj, sedanja trtnica mokronoška naj se pa razširi, (utemeljevatelj gospod Zupančič);
9. kamniške podružnice : a) deluj se nato, naj se spremeui poselski red in se vpelje zavarovanje poslov, b) lovski zakon naj se spremeni v prid kmetijstva (utemeljeval gospod B en kovic); gospod P ovš e je naznanil, da se je v sredo ustanovila na Dunaju med državnimi poslanci agrarna zveza, katera šteje okoli 200 poslancev.
Nato je stavil g. Lenarčič sledeča dva predloga, ki sta bila soglasno sprejeta:
1. Centralnemu odboru se naroča, da sestavi načrt zakona v obrambo deteljne predenice,
2. istemu odboru se naroča, naj temeljito prouči vzroke izseljevanja poslov v Ameriko in da nasvete državnemu zboru in dež. vladi, kako bi se to izseljevanje omejilo.
Ker se ni nihče več oglasd k besedi, je bilo zborovanje končano ob tričetrt na eno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28 junija.
— Dež. predsednik Schivarz,
ki se nalašč trudi,  da bi snedel Slovencem   ravnateljsko   mesto  na prvi ljubljanski gimnaziji, je pa zopet jako nervozno-občuten,   kadar  se gre za pravice nemške narodnosti v deželi. Videti je, da vodi tega suhega ger-manizatorčka načelo:   Slovencu smeš nogo zlomiti, Nemcu pa ne smeš niti lasu zakriviti! Po tem načelu se ravna, ko hoče Profta vsiliti slovenskim dijakom.   Ko  pa je dr. Iso Reja na lastno  pest  pisal  dvema nemškima tvrdkama pismi, v katerih si je kot zdravnik v dežel"! bolnici kratkomalo prepovedal nemške dopise, doposlal je deželnemu glavarju jekleno pismo, češ,   da  se  morajo   takoj odpraviti škandalozne   razmere   v deželni bolnici. To je storil možiček, dasi se mu je bilo že pod roko povedalo, da je deželni odbor dotično zadevo zopet na legalno stališče postavil. Ta ner-voznost na  korist dvema nemškima predilnicama je gotovo čudna, posebno pri Človeku, ki ima, kar se tiče prve gimnazije v Ljubljani nasproti slovenskemu narodu v deželi, kateri vendar nekoliko  več pomenja nego nemška predilnica, trdo kožo kot slon, ki je star 200 let! Mislili smo, da nam ne bode treba  več pisati  o  dr. Uejevi aferi. Mož je Ravniharjev in Stojoev privrženec, zatorej je naravno,  da ga po-švedrana   omenjena  politika skušata izkoriščati  za poparjeno in zadolženo gospodarsko ali pravzaprav negospodarsko svojo klikico. Mi bi jima tega veselja ne kalili, da ni zadnja „Nova Djba" pisala o tej aferi, češ, da zastopnik  narodno-napredne zalege — vzlic temu trdita Ravnihar kakor Stoje, da sta vsikdar stvarna in dostojna — v deželnem zboru ni storil svoje dolžnosti.   O tem se ne bomo  prepirali  niti z Ravniharjevo trdo bučico, niti s Stojčevo. Opozarjati pa moramo na to,  da je stališče deželnega odbornika nasproti početju dr. Reje morda vendar nekoliko različno  od  stališča mladega dijaka, ki misli, di v svoji napetosti lahko vsak hip zvezdo z neba skreše! Deželnega odbornika sme pri takih aferah voditi zgolj le zakon.   In vsakemu odraše-nemu možaku mora jasno biti, da je bilo postopanje dr. Reje, in naj sije izviralo še iz tako domoljubnih nagibov,   kruto   kršenje veljavnih državnih in deželnih zakonov. To je dr. Reja končno tudi sam pri-poznal, in gotovo je, da zdravnik, ki je v deželni bolnici samo hospitant, nima  niti   poklica   niti  oblasti, na lastno roko vpeljati reformo, katera oči vidno nasprotuje obstoječim deželnim predpisom.   Oe bi se praktikant pri ljubljanskem magistratu postavil po  robu   ter  vrnil  nemški stranki
dopis, češ, jaz si prepovedujem take dopise, bi bila to otročarija, in stvar bi se čisto nič ne spremenila, in naj bi se sam župan postavil za svojega praktikanta. V tem smo lahko edini: kakor na magistratu, tako tudi v deželni bolnici ne moremo odplaviti nemških dopisov, in naj bi se veČina v deželnem odboru milijonkrat za to izrekla! Kar je pri dr. Rejevi aferi slovensko javnost razburjalo, ni bilo to, da zastopnik narodno-napredne zalege v deželnem odboru ni storil svoje ddžnosti, razburjalo jo je le postopanje, klerikalno prevlečenega nemškega grofa Bari a, ki je pri tej malenkostni aferi nastopil, kakor da je celo kranjsko nemštvo v nevarnosti, in ki je nasproti akademično izobraženemu možu nastopal, kakor da bi imel pred sabo nezrelega fan-talina. Javnost s^ je čutila užaljena po tisti aristokratski ošabnosti, katera izvira iz vejnatega prepričanja, daje grof že radi tega nekaj, ker je grof. To je dajalo signaturo dr. Rejevi aferi, deželni odbor kot tak pa se ni mogel podati na drugo stezo nego na ono, katero mu predpisujejo zakoni. S tem je ta afera za nas dognana !
— Dr. Krek je v „Slovencu" razkril svojo dušo, svojo najintimnejšo notranjost.   Iz tega razkritja posnemamo, da tare moža grozna skrb, da bi poslanci slovenske ljudske stranke glede Profoa ničesar doseči ne mogli. In kako to?   Ker v deželi še ni volilne reforme, po kateri bi v deželnem zboru bila zajamčena veČina slovenski ljudski stranki.   To se pravi po domače: poslanci omenjene stranke glede Profta ničesar ne bodo dosegli, ker ničesar doseči ne  bodo hoteli! Obnašali se bodo nalašč tako zaspano, da bo vsak portir pri ministrstvih lahko sprevidel, da poštenjaki le na videz nekaj rohne,  da jim je pa prav, če se vlada na to rohnenje nič ne zmeni.   Vse to pa zategadelj, ker se noče za Kranjsko sprejeti volilna reforma, po kateri bi Krekovci prišli do stanovitne večine. Dotična izvajanja g. profesorja se ne odlikujejo po posebni logiki. Nasprotno, ta logika je skoraj tako obrab jena, kakor so obrabljeni dr.  Kreka visoki Škornji!   Slovenska večina mora biti deželnemu zboru zagotovljena ! Dobro ! Pa je zagotovljena po volilni reformi, kakor je bila predložena zadnji zbornici? Gotovo ne! Dokler daje volilni zakon Nemcem v deželi 11 zastopnikov — in Krekova volilna reforma jih jim daje — bodo ti zastopniki vsekdar jeziček na tehtnici, če bode dvoje slovenskih strank v deželi!   Ako pa je v deželi ena sama slovenska stranka, daje pa že sedanji volilni red jamstvo za stanovitno slovensko večino!   Potem ne potrebujemo Evangelistovih mačjih solza! Ali dr. Krek  je  nalašč  mu tast — ker svetu ne pove, da je obstrukcija v v deželnem zboru tekla proti Sohvvar-zovi volilni reformi v prvi  vrsti zategadelj,  ker je ta volilna reforma 11 nemških zastopnikov z ma-terno ljubeznijo ščitila, dočim je na-rodno-napredno  stranko  hotela oropati. Dr. Krek je pa tudi nalašč slep, ker meni, da je slov. veČina  le tedaj zagotovljena,  če se oropa narodno-napredna stranka, nemška stranka pa po pasje ponižno v miru pušča. Tu naj pokažejo prijatelji ljudstva svoj pogum!  Če je kje reforma potrebna, potrebna   je   pri   velikem posestvu. Grdo kričati po ti reformi, na drugi strani pa soglašati s tem,   da   petdeset večinoma praznih glavic še vedno voli deset  zastopnikov   v deželni zbor, to je kravjapolitika, za katero se ogreva k večjemu dr. Krek. Naš položaj je jasen! Reforma bodi, pa na celem polju deželnega zastopstva.   In Če že morajo ostati kurije, naj ostane tudi kurija — najvišjih davkoplačevalcev v deželi. Potem imej splošna kurija  magari tudi 10 zastopnikov! Ali brez reforme velikoposestniške kurije — ne bo volilne reforme!  To pa radi tega ne,  ker soglašamo  z  dr. Krekom,   da  ima  deželna volilna reforma   namen,   ustvariti v deželni   zbornici zanesljivo slovensko večino!
— Protest „Nase zveze" proti imenovanju prof. Profta. Znano je glasovanje v deželnem šolskem svetu glede nasveta trojiee za ravnateljsko mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Vlada je tu porabila ves svoj pritisk, da je v trojni predlog prišel profesor Profc, tako da se je bati, da ravnateljsko mesto zasede zagrizen Nemec. Drugega vzroka pač ni imela vlada, ko je z nemškim kandidatom silila v ospredje. Ker je prva državna gimnazija po ogromni veČini dijakov slovenska in ker z zakonitega in pedagoškega stališča ni dopustno, da bi se slovenska mladina izročila vodstvu moža, ki sovraži slovenski narod in ki je to sovraštvo že neštetokrat zasvedočil, sklenil je odbor „Naše zveze" resolucijo, s katero protestuje proti morebitnemu imenovanju prof. Profta. V tej resoluciji se posebej poudarja, da profesor Proft ni zmožen slovenskega jezika in da je kot Nemec fanatičen nasprotnik slovenskega naroda ter da njegovo imenovanje ne bi ni najmanj vptivalo na ublaženje narodnostnega prepira. Ta resolucija se je poslala ministrstvu'; za bogočastje in nauk, a o tem se je obvestil naš državni poslanec g. Ivan Hribar.
— Schvveglovi „štiielpucarji".
Klerikalno-nemška zveza gre v klasje. 0 postopanju klerikalnih politikov glede imenovanja vsenemškega Profta govorimo na drugem mestu. Tu hočemo le pribiti govorico, ki je razširjena med ljubljanskimi Nemci. Proti sklepu obč. sveta za-stran samoslovenskih uličnih napisov je znano kazinsko omizje pod vodstvom dr. Egerja vložilo protest. Tako pametni so Nemci že, da si od papirnatih protestov nič posebnega ne obetajo. Toliko več pa si obetajo od pomoči svojih klerikalnih zaveznikov. Nemci čisto nič ne prikrivajo, da so klerikalci dolžni preprečiti samo-slovenske napise. Pa nikar misliti, da smatrajo Nemci kot mora-lično dolžnost klerikalcev, onemogočiti samoslovenske napise, ker so Nemci glasovali za Hansa Kregarja, giirtlermeis terja v Ljubljani. ■ Ne, Nemci pravijo, da imajo čisto določen pakt s klerikalci in da ta, pred državnozborskimi volitvami sklenjeni pakt nalaga klerikalcem dolžnost: 1. spraviti v ljubljanski obč. svet več Nemcev; 2. ohraniti Ljubljani značaj dvojezičnega mesta. Ta druga točka opravičuje Nemce, zahtevati od svojih klerikalnih zaveznikov, da morajo preprečiti samoslovenske napise. Bomo videli, če bodo klerikalci imeli pogum, slovenski Ljubljani s silo vzdržati slovensko - nemški značaj.
— Resnična zabava in pravo razvedrilo v teh vročih dnevih je Čitanje „Slovenca". Vsi Črni naklepi njegovih patr^nov so se izjalovili; vse njihove hinavske in zavratne nakane so splavale po vodi, in zdaj jih vije in meče vprav božjastna jeza. Strupene sline pljujejo okrog sebe, s svojimi praznimi glavami butajo ob zid a kaj, ko je njih jeza in njih psovanje le izraz onemoglosti. Hribarja napadajo, ga sramote, insulti-rajo iu zasmehujejo, takisto Ploja in začeli so streljati tudi že na TržaČane in Hrvate. Toda vse te nbombe" „pocrkajo" spro-ti in nobena ne doseže svojega cilja. Zaman ves trud, zaman vse vpitje. Ker to vemo, zato nam je čitanje „Slovenčevih" izbruhov le v zabavo in v razvedrilo. Le nadaljujte, gospoda „Slovenčeva" — vsaj Vsenemci socuvstvujejo z vami in umevajo bol svojih zaveznikov, in otirajo z bratsko liubeznijo Su-steršiču in Kreku solze. Morda jih to potolaži, naše ljube „Slovenčevce", saj je tudi nekaj vredno, da sta zdaj ŠusteršiS in baron Sch\vegel tako topla prijatelja.
— Naši klerikalci in Hrvatio.
Odkar so hrvaški poslanci odpovedali brezpogojno pokorščino klerikalnemu gromovniku Šusteršiču, nima „Slove-neo" zanje nobene dobre besede več. Hrvaški poslanci so v tistem trenotku, ko so okrenili hrbet Šusteršiču, postali „bedasti politiki" in „Slovenec"
2. Prilog- ..Slovenskemu Narođn" si 148, dne 28 jnnija 1907
jim po vrsti našteva vse bedastoće kakor se izraža, kar so jih zakrivili tekom svojega političnega delovanja. Največjo neumnost so zagreMli hrvaški poslanci po seveda merodajnem „Slovenčevem" mnenju s tem, da so sklenili reško resolucijo, drugo enako veliko neumnost pa so storili, ker so se „obrnili k slovenskim liberalcem". Res, hude grehe so si naprtili hrvaški poslanci na svoje rame! Samo to je dobro, da Hrvatom za te gtehe ne bo treba iskati odveze niti pri šustersiču. niti pri pobožnem r Slovencu". Kar se tiče reške resolucije, naj bodo klerikalci le lepo tiho in naj si prihranijo kritiko .o poslovanju hrvaških poslancev v tem oziru le za-se. Dejstva so pokazala, da je bila reška resolucija, da rabimo besede dr. Šusteršiča, imenitna taktična poteza, ki je rodila prav dober sad. Nepričakovani preokret na Hrvaškem, padec Khuenove strahovlade in nenadna skrb avstrijskih vladnih krogov za Dalmacijo, za katero se preje ni zmenil živ krst na Dunaju, vse to je bil sad reške resolucije. In Če tudi Hrvatje v danih razmerah pokopljejo to resolucijo in politiko, ki jo je inav-gurirala, s tem si lahko laskajo, da so s taktično potezo, storjeno na sestanku vseh narodnih poslancev iz Hrvaške in Dalmacije na Reki, dosegli več, kakor bi bilo sicer mogoče doseči z dolgotrajnim in napornim političnim delom! Kar se pa tiče druge ^neumnosti", da so se Hrvatje „obrnili k slovenskim bberalcem", bo pokazala bodočnost, v koliko so imeli krvaški poslanci prav, da so se osvobodili Susteršičevega jarma. Sicer so so se pa Hrvatje že sedaj lahko prepričali, da jim ni treba žalovati za ŠusteršiČevo družbo, saj so jih zadnji dogodki in strupeni napadi nanje in na njihovo dosedanjo politiko s strani slovenskega klerikalnega časopisja do dobra poučib", da jim naši klerikalci hlinijo bratska čuvstva, prijateljstvo in ljubezen samo dotlej, dokler se jim hrvaški poslanci slepo pokore' in gredo ž njimi skozi drn in strn. Prav značilno je v tem oziru tudi dejstvo, da je pričel „S ovenec", glasilo Susteršičevega ^Slovenskega kluba", v tistem hipu, ko so se hrvaški poslanci osvobodili dr. Šuster-šiČeve komande, gonjo proti hrvaški pesmi. Se tisti dan, ko je došlo poročilo z Dunaja, da so hrvaški poslanci s slovenskimi naprednjaku in Srbi osnovali jugoslovanski klub, je priobčil „Slovenec" napad na pevsko društvo rSlavec", ker je otvorilo svoj koncert s — hrvaško pesmijo. In vendar se pri nas dosedaj še na tem nihče ni izpodcikal, saj je nam hrvaška pesem prav tako mila, ljuba in domača, kakor slovenska. A naši klerikalci se hočejo sedaj z gonjo proti hrvaškimi pesmi maščevati hrvaškim poslancem, ker so zapustili ŠusteršiČevo nenarodno družbo. Kako nizkotno in podlo! Ali uvidevajo sedaj hrvaški poslanci, kako prav so storili, da so se izločili iz družbe, ki ji ni ničesar svetega, kar ji ne služi v njene samopašne strankarske namene?
— Peticije za slovensko vseučilišče in srednje šole so vložili: „Dramatično društvo" v Ljubljani, županstvo in krajni šolski svet, požarna bramba in učiteljstvo triraz-redne šole potom šolskega vodstva, vsi v Škocijanu pri Mokronogu; županstvo Vinica, narodna Čitalnica v Vinici, gasilno društvo in kmetijska podružnica v Vinici.
— Glasovanje v občinskem sveto« Slavno uredništvo ! Nerad sicer, toda izzvan od tovariša g. dr. Trillerja v št. 146. Vašega cenjenega lista z dne 26 t. m. pod naslovom : „Glasovanje v deželnem šolskem svetu", koder mi ponovno očita kršenje kl u b o v eg a Š t a t u t a i n stvaritev nevarnega preJudi ca ter opravičuje povse nepotrebni nastop proti mojemu nujnemu predlogu v občinskem svetu, češ, da ga je v to silil formalni ozir — prosim slavno uredništvo, da izvoli sprejeti v svoj list naslednje pojasnilo: 1. V klubovi seji sem nasvetoval, da, če so govorice resnične o sprejetju Profta v terno za ravnatelja I. drž. gimnazije v Ljubljani — bi bilo umestno takoj   drugi   dan  v občinskem
svetu dati tej provokaciji javno duška. 2. Tovariša gosp. dr. Triller in ravnatelj Šubio sta bila proti umestnosti takega proteste, češ, da formalni oziri in taktični vzroki govore proti temu. 3. Klub pa po statutih ni bil sklepčen obvezno sklepati o mojem nasvetu, ker je bilo navzočih le 16 članov mesto po statutih predpisanega števila 20 članov. 4. Klub sploh ni glasovalo mojem nasvetu, tedaj tudi ni bilo nikake obveznosti za-me, da se imam držati klubovega „sklepa". 5. Protest pa je postal toliko nujnejši, ker sta tisti večer prinesla oba slovenska ljubljanska dnevnika vest o tem, da je Proft predlagan v teruona drugo mesČo. 6. Nevaren prejudic pa je ustvaril ravno tovariš g. dr. Triller, ker je že prej nekoč proti sklepu kluba o neki zadevi govoril v obč. seji in izjavil v klubu, da bo vzlic storjenemu sklepu govoril proti. Slavnemu občinstvu tedaj prepuščam, da samo sodi, je-li sem kršil disciplino in je-li mogla biti ta okolnost za oba protigovornika povod — da se sta iz formalnih ozirov dvignila v javni seji in se glasovanja vzdržala. Opozarjam le na dvojno vrsto formalnih ozirov, in sicer a) formalni oziri v klubovi in b) formalni oziri v javni seji. V splošnem pa stojim na stališču, da je zame najvišja instanca volja ljudstva, glas volilcev! čas bi že bil, da se slovenski odposlanci v vse javne korporacije končno otresejo tiste proklete formalnosti, ki zavira odločno delo in dosega k večjemu drobtinice tam, koder bi moral biti narod slovenski absolutni gospodar. Saj toliko drznosti bi priporočal domačinu Slovencu napram tujcu Nemcu, kolikor jo ima tujec Nemec proti domačinu Slovencu. V narodu vre, kajti tujec se še vedno šopiri — to pa le zavoljo formalnih ozirov, kterih so še danes prepojeni po večini naši javni funkcijonarji. i Proč s formalnostjo na dan z odločnostjo. Cim pogumnejše nastopimo, toliko pogumnejši bo narod slovenski, toliko preje pade strahovlada. Doklej pa bomo trpeli, da bodo vsa boljša mesta na slovenski zemlji v rokah Nemcev ! Dokler naj se stresejo naši gospodje uradniki pod uplivom oholega in drznega Nemca. — Vsi avstrijski državljani imamo enake dolžnosti — reklamujem zaradi tega tudi enakih pravic! Če dajemo cesarju, kar je cesarjevega, dajmo tudi narodu kar je narodovega — sicer bo nekoč narod primoran poiskati si pravic s tisto silo, v izogib koje stavi sedaj svoje upe na javne funkcijona^je. Zahvaljujem se naprej za blagohotni sprejem zgornjih vrst v cenjeni vaš list in beležim z odličnim spoštovanjem Karel Meglic. — Ljubljana 28 junija 11)07.
— Dr. Korošec — politični diktator. „Domovina" poroča: S kakimi sredstvi bi dr. Korošec rad prišel do politične samovlade na Spod. Štajerskem, nam priča ta le okrožnica, katero je te dni poslal v svet: Strogo zaupno!!! Blagorodni gospod! Znano Vam je, daje g. poslanec dr. Ploj zapustil poslance „Slov. kmečke zveze" ter je uskoči 1 v društvo liberalnih Slovencev. S tem je izdal program, na katerega je bil izvoljen, ter je ob enem prelomil soglasni sklep odbora „Slov. kmečke zveze", da naj njeni poslanci glede kluba postopajo enotno med seboj. G. dr. Ploj torej ne zasluži več zaupanja svojih značajnih volilcev! Vsled tega Vas, blagorodni gospod, vabimo in poživljamo: delajte na to, da občinski zastopi, pokitična društva, zaupni shodi itd. čim prej iz j a vij o g p o s 1 an c u P1 o j u vsled tega koraka svoje nezaupanje oziroma ga pozo-vejo, da odloži svoj mandat. Izjave naj se takoj pošljejo g. dr. Ploju in objavijo v „Slovencu" in „Slov. Gospodarju." Z odhčnim spoštovanjem Uredništvo „Slov. Gosp." v Mariboru. — K temu naj pripomnimo za danes le toliko: d a dr. P1 o j ni nikdar in nikjer izjavil, da kandidira na program „Slov. kmečke zveze", da je marveč kandidiral na svoj stari konservativni program. Dr. Korošec oziroma „ Kmečka zveza" se Plojevi kandidaturi samo zato ni
uprla, ker nikakor ni mogla najti sposobnega protikandidata. O tem priča kandidatura Kovačca, katero je. bil dr. Kor< š*c s početka predlagal, a jo je moral pozneje opustiti, ker je KovaČec sam sprevidel, da bi kot Plojev protikandidat gotovo propadel. Dr. Ploj se torej ni izneveril nikomur ter ni izdal programa, na katerega je bil izvoljen, zato je to, kar počenja sedaj dr. Korošec sumo izraz osebne mržnje proti dr. Ploju, to ni politika ampak nizkotno spletkarenje, katero našemu ljudstvu samo škodi w ponižuje ugled celega naroda pred našimi nemškimi sodeželani. Hinavska laž je tudi zakrita v stavku, da je dr. Ploj. „uskočil v družbo liberalnih Slovencev," ker pošteni politik dr. Korošec zvito molči o klerikalnih Hrvatih, kateri so v Jugoslovanskem klubu v večini. Ali nismo podpirali dr. Plojeve kandidature, odločno pa protestiramo proti temu, da bi se na tak način lovile nezaupnice proti njemu sedaj samo zato, ker se ni hotel pokoriti Koroščevim poveljem. Dolžnost vseh zavednih Slovencev v Plojevem okraju je, da se upro temu drznemu naskoku dr. Korošca na svobodo vesti in prepričanja. Čast našega ljudstva zahteva, da se ubranimo KorošČevega terorizma s tem, da izrečejo volilci vseh okrajev dr. Ploju zaupanje ter tako izpodbijejo tla politično nepoštenim spletkarstvom in drznostim njegovega osebnega nasprotnika ali celo sovražnika dr. Korošca.
— Dežeini odbor je podpisal
pogodbo radi Sentjanške železnice, tako da je upati, da se gradbe prav kmalo prično.
— Deželnim dacarjem, kateri stanujejo v Ljubljani, je deželni odbor od 1. julija dalje priznal 20% draginjsko doklado.
— Vodstvo družbe sv. Cirila in Meteda je določilo, da se vrši letošnja glavna skupščina dne 6. avg. v Bohinjski Bistrici.
— Imenovanje. Notarski kandidat v Kranju Gregor Demšar je imenovan za notarja v Postojni.
— Poštna vest. Orožniški straž-mojster v p. g. IvanDovžan ie napravil poštno in brzojavno skušnjo.
Kranjska odvetniška zbornica. Dne 19. t. ni. popoldne jo imela tukajšnja odvetniška zbornica svoj redni obrni zbor, ki ga je otvori] ob 3. ari predsednik dr. Majaron. Spominjal se je v zadnjem leto umrlega kolege dr. Prevca v Kostanjevici in SO >♦> navzočni v znak sožalja dvignili raz sedeže. Ko se je imenovalo drjn. Novaka zapisnikarjem, drja. Kokalja in drja Ravnihnrja overo-vateljema, pričela se je razprava o dnevnem redu. Prečrtalo se je poročilo odborovo o poslovanju v zadnjem upravnem letu, t. j. od konca majnika L906 do konca majnika 1907. V tem času j«1 došlo zbornici 361 vlog, ki jih je rešilo predsedstvo, odnosno odbor v 10 sejah. Koncem upravne dobe je bilo vpisanih .">7 odvetnikov, ker je med letom eden umrl, ••drn bil disciplinarnim potoni izbrisan, eden pa na novo vpisan. Odvetniških kandidatov je prirastlo pet, izbrisanih je bilo 7. in koncem upravnega leta je njih število znašalo 17. Brezplačnih zagovorov kazenskih so opravili odvetniki pri ljubljanskih sodiščih 83, brezplačnih civilnih zastopnikov pa 46. Poročilo nadalje navaja rešitve stanovskih pritožb, razne oblastvene dopise iu ukrepe. Ko se je to poročilo brez ugovora odobrilo, prečrtali so se zbornični računi, določil se j«1 proračun za bodoče leto ter skleni! zbornic ni prispevek /. 20 K za vsakega člana. Dopolnilne volitve so se izvršile tako, da je bil v odbor izvoljen za člana zopet dr. Suver in za namestnika dr. Pire; v disciplinarni svet pa za člana dr. Košar in dr. Vilfan, a za namestnika dr. Tominšek. Prišli so potem na razpravo odborovi nasveti o raznih prošnjah. Prošnji penzijskega društva za odvetnike in odv. kandidate aa Dunaju, da bi se disciplinarne globe odkazovale temu društvu, se po poročilu predsednika drja. M a jarona ni ugodilo, ker ni v to društvo vpisan noben zbornični član in ker zbornica sama potrebuje denarnih sredstev za svoj podporni zaklad, ki je načeloma že sklenjen. Predsed nik dr. Majaron poroča nadalje o peticijah slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov in o resolucijah, ki so jih le-ti sklenili na svojem shoda bi n kostno nedeljo. Odbor priporoča in občni zbor sklene, da se resolucija glede ureditve plač in glede službene odpovedi vzame na znanje
s prispevkom, da to ne more biti stvar splošnega pravila, ampak stvar dogovora med šefi in uradniki. Nadalje se soglasno sklene, da se tudi odvetniška zbornica izreče v smislu resolucije za ustanovitev poslovalnice državne zavarovalnice zasebnih uradnikov v Ljubljani. Živahna debata se je vnela o poročilu odboro-vem zastran uvedbe popolnega nedeljskega počitka. Po predlogu predsednika dr. Majarona in dr. Trillerja so se končno bodisi soglasno bodisi z večino glasov storili naslednji sklepi: — »Občni zbor odvetniške zbornice kranjske smatra uvedbo popolnega nedeljskega počitka za nujno socijalno potrebo odvetniških uradnikov in zategadelj. 1. Priporoča c. kr. vladi, da čim preje Lzposluje od državnega zbora zakon, ki zagotovi popoln nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. 2. Zahteva v interesu časti in ugleda stanu, a) od vseh članov odvetniške zbornice kranjske imajočih svoj uradni sedež v Ljubljani in Rudolfovem, da podele svojim uradnikom in drugim uslužbencem proste nedelje; b) od vseh drugih zborničnih članov pa, da isto store kakor hitro tudi e. kr. notarji na istem sedežu u vedo v svojih pisarnah popoln nedeljski počitek. Izjeme od lega (2 a in b) so dopustne le v odločno nujnih in neodloživih slučajih. Odboru se naroča, naj strogo in z vsemi zakonitimi sredstvi pazi, da se bo ravnalo po tem pravilu; nadalje naj poskrbi, da se bodo sodišča primerno ozirala na nedeljski počitek v odvetniških pisarnah in ga kolikor i!!oči pospeševala, in končno, naj ob-vesti o tem sklepu tudi c. kr. notarsko zbornico za Kranjsko.« — Podpredsednik dr. Papež je v imenu od-borovem poročal o protestu proti povišanju telefonskih in poštnih pristojbin in se je zbornica temu protestu soglasno pridružila. Odbornik dr. Krisper je poročal o praksi pri pravdnih stroških in o odvetniškem tarifu ter se je sklenilo, da se v smislu poročevalčevih izvajanj izda ua vse zbornične člane primerno na votlih). Pri slučajnostih se je oglasil član dr. Kokalj in predlagal, naj zbornica vloži peticijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Predlog m' je soglasno sprejel, kakor tudi nadaljni predlog člana dr. Krca, naj odbor proučuje vprašanje zastran ustanovitve avtonom-uega pokojninskega zaklada za zbornične člane. Ob 6. uri je predsednik zaključil živahni občni zbor. zahvalivši navzočne za udeležbo.
— Slovenskim pravnikom Izletnike društva „Pravnik" se opozarja, da se priredi izlet društva nPravnik" dne 7. julija tega leta, ne pa, kakor je vsled prvotnega odborovega sklepa objavljeno v „ Slovenskem Pravniku*, dne 14. julija. Spored izleta: Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 5 min. zjutraj z južnega kolodvora ; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10. uri 18 min. dopoldne; po prihodu v Bohinjsko Bistrico je zajtrk v grand-hotelu „Triglav" ; nato se odpeljejo izletniki k Bohinjskem jezeru: ob 2. uri povratek z jezera v Bohinjsko Bistrico. Ob 3. uri banket v grand hotelu „Triglav" ; kuvert za osebo 5 K. Za odhod z Bohinjske Bistrice so jako ugodne železniške zveze. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta, so znova poživljajo, da se prijavijo najkasneje do 3. julija g. notarju Aleksander Hudover-niku v Ljubljani
— Vsesokolski zlet v Pragi. Znameniti vsesokolski dnevi v Pragi so se pričeli in iz vseh slovenskih in Slovanom prijateljskih zemlja hite številne množice v zlato slovansko Prago, da se udeleže sokolskih slav-nosti in s tem izkažejo svoje gorke simpatije narodu češkemu. Tudi slovenski, hrvatski Sokoli so se snoči odpeljali iz Ljubljane proti Pragi. Sokoli iz Dalmacije so prispeli v Ljubljano že v sredo ponoči. „Zveza slov. sokolskih društev" jih je sicer po od-poslanoih sprejela na kolodvoru, toda včeraj se ves dan nič ni brigala za goste, da so morali brez spremljevalcev — mentorjev tavati po Ljubljani, kar je treba vsekakor grajati. Včeraj zvečer ob polušestih so se pripeljali v Ljubljano štajerski Sokoli, ob četrt na sedem pa hrvatski in srbski Sokoli s posebnim vlakom. Tudi tu ni bilo nikogar od „Zveze slov. sokolskih društev", ki bi do-šlece pozdravil, kar je zlasti Hrvate zelo nemilo dimilo. Sele k odhodu slovenskega posebnega vlaka je prišla na kolodvor „Društvena godba", ki je zaigrala tri komade, nato pa zopet odšla. Slovenski posebni vlak je odšel iz Ljubljane ob 6 h 68 m, hrvatski pa eno uro kasneje. Z obema vlakoma se je odpeljalo 875 Sokolov in drugih izletnikov, med temi je približno polovica Slovencev.
— Za Simon Gregorčičevo favno knjižnico in čitalnico j3 daroval gosp. Anton Aškerc 68 knjig različne vsebine, za kar mu izreka odbor iskreno zahvalo.
— Bedni občni ibor „01as-bene Matice" se vrši v soboto,
13. julija t. 1., ob 8. uri zvečer v pevski dvorani „Glasbene Matice", Vegove ulice št. 5 z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovcr predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregle-dovalcev računov. 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in 2 pregle-dovalcev računov. 6. Slučajnosti. — Opomba. V smislu § 7. društvenih pravil bodo društveni računi tri dni pred občnim zborom ležali na vpogled v društveni pisarni. V smislu istega paragrafa je predloge, ki jih namerava staviti kak društvenifc, prijaviti tri dDi pred občnim zbrroni društvenemu odboru.
Odbor „Glasbene Matice".
— Šolski Izpiti crojencev „Glasbene Matice" se vrše od ponedeljka, dne 1. julija, do četrtka, dne 4. julija, vsak dan od petih popoldne dalje po nastopnem sporedu: V ponedeljek klavir gojencev gg. učiteljev Pavčiča in Procbazke ; v torek gosli gojencev g. učitelja Vedrala; v sredo klavir gojencev g koncertnega vodje Hubada; v četrtek klavir in solopetje gojencev g. šolskega ravnatelja Ger-bića in flavta gojencev g. učitelja Breznika. Tem izpitom, ki se vrŠe v pevski dvorani „Glasbene Matice", smejo prisostvovati starši ali njih namestniki in Člani „Glasbene Matice". Vstop je brezplačen.
— Šolski sklep na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Ta zavod je včeraj zaključil šolsko leto. Po letnem poročilu, ki ga je izdalo tem povodom gimnazijsko ravnateljstvo, posnamemo te-le podatke: Z ravnateljem je bilo za obvezne predmete nameščenih 33 učnih moči. To veliko število je bilo potrebno, ker je štel zavod celih 18 razredov: vsi štirje nižji razredi so imeli po 3 oddelke, peti in šesti razred po dva in le najvišja dva razreda sta bila enojna. V teh 18 razredih je bilo pričetkom Šolskega leta 652, koncem leta 609 dijakov (40 več nego v preteklem letu). Izmed teh 609 dijakov je 482 Slovencev, za Nemce je vpisanih 116, ostali (11) so druge narodnosti. V posameznih razredih so deljene narodnosti tako-le: prvi razred: 21 Nemcev, 90 Slovencev; drugi razred : 18 Nemcev, 85 Slovencev; tretji razred: 16 Nemcev, 83 Slovencev; četrti razred: 17 Nemcev, 71 Slovencev: peti razred: 12 Nemcev (tudi Kočevcev). 43 Slovencev; šesti razred: 14 Nemcev, 55 Slovencev: sedmi razred: 9 Nemcev, 33 Slovencev; osmi razred: 9 Nemcev, 22 Slovencev; onih 11 dijakov druge narodnosti se porazdeli po posameznih razredih. — Ljubljančanov je 184, Kranjcev od drugod 318; ostali so zunanjiki. — Učni uspehi so naslednji: prvi red jih je dobilo 472, med njimi 97 z odliko; k po-navljalnemu izpitu je pripuščenih 66; propadli so: 53 z drugim in 16 s tretjim redom; 2 sta neizprsšana. — Šolnine se je plačalo 12 360 K, drugih pristojbin 2119 K; štipendij pa se je izplačalo 11.84384 K. — Podporna zaloga, ki podpira dijake izdatno s knjigami, obleko in deloma z denarjem, je porabila za to leto 995 48 K. — Kronika se spominja s toplimi besedami upokojenega profesorja, šolskega svetnika Avguština Westra. — Poročilu je priložena botanična razprava veščaka prof. A. Paulina. — Danes so se pričeli na zavodu ustmeni zrelostni izpiti.
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska ima vzornega preglednika bolnikov A. ViČiČa, bivšega zidarja. Pred kratkim Časom je bil izvoljen načelnikom začasno gosp. Ignacij a-mernik, ki je takoj prišel na sled, kako Vičič opravlja svojo službo, tako, da je izmed SO bolnikov, ki so prejeli denar, 48 bolnikov sploh izpustil iz pregledovanja in da je pričel pregledovat iste še le v četrtek. Torej je v ponedeljek, torek in sredo popolnoma pozabil, da so delavni dnevi. Preglednik dobi poleg mesečne plače še za vsako celodnevno pregledovanje bolnikov izven mesta Ljubljane tri krone na dan. V to svrho si je omenjeni zaračunal dve celodnevni dijeti za dne 18. in 20. t. m., doČim je kakor se je sedaj dognalo, bil samo dne 20. t. m. popoldne samo pri dveh bolnikih na Glinoah, tudi je bolnike za časa njihove bolezni po več tednov ali pa popolnoma izpustil iz nadzorovanja. Vozil je seboj na pregledovanje večkrat neko dekle, kar je člane bolnike jezilo. Naročal si je voz, s katerim se je imel peljati na pregledovanje, a ga je pustil čakati po več ur na mraku z upreženim konjem itd. Bolniška blagajna je imela stroške, ako je konj čakal ali vozil, toda preglednik je lahko zapisal na pregledno potrdilo, kar je hotel, če je bil pri bolniku ali ne, saj so dobivali bol-niščino vse eno, ako ravno so že bili v delu. Za vse take in enake škode terjal bode načelnik povračila sodnij-skim potom, seveda od onega, ki jih je provzročil. Načelnika upravnega in nadzor ovalnega odseka poizvedla sta o takih slučajih ter dosegla dokaze, ki se nahajajo v roki načelnika Ča-mernika. Vzrok tem dejstvom pa je,
ker je imel ViČiČ prosto roko vsled sklepa, storjenega v tajni seji, da se v V i čio a in njegov delokrog nima nihče vtikati, tudi ne vodja blagajne nego samo načelnik. Pri ostalih štirih uradnikih našel se je lep red in kaže vse, da so marljivi in vestni. Članom posebno pa bolnikom je sedaj, ne da bi se jim bilo bati, odprta pot pritožb na načelništvo, umestno in pametno bi bilo, da bi se Člani odborov iz vrst delojemalcev kakor iz onih delodajalcev sprijaznili ter skupno nastopili za koristi članov in blagajne.
— Vodstvo deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani razpisuje do preklica na tem mestu nagrade od 50 vin.—2 K za sledeče plazilce: pozidni martinček (safranbauohi-ge Eidechse, predvsem na Krasu; pozna se po oranžnorumenem trebuhu), modras, navadni gad (Sandviper), črni c a (v vinogradih na Krasu in Vipavi), mi senca ali smrdljiva kača fWurfelnatter, v ljubljanski okolici), velika rjava krastača (braune Krote, v Gorjancih), zelena krastača (veranderliche Krote. Notranjsko, Kras), planinski in mle-kužni pupek (prvi v goratih krajih v mlakah, drugi istotam v ravnini). Več kot dve kroni da vodstvo za goža (Aeskulapschlange, Besnica, Bohinj), bakrenega gada (Kupfer-otter, Bohinjska dolina, pred vsem Nemški Rovt), črnega gada (Notranjsko) in malega črnega gada (Kokra, Karavanke, Bohinj). Dopo-slane ali prinesene živali ne smejo biti niti najmanje ranjene in v alkoholu, odnosno špiritu umorjene. Od posameznika se sprejmejo samo 2 živali enake vrste. Pošiljal ni stroški se vrnejo. Posebno opreznost priporoča vodstvo pri lovu bakrenega, obeh črnih in navadnega gada. Vsi so hudo strupeni in njih pik je človeku smrtnonevaren. — Vodstvo dež. muzeja Rudolfinum.
— Gosp. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je podaril „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" zopet vsoto 50 kron. Zahvaljujoč se velikodušnemu dobrotniku najpresrČneje, priporočamo slovenskemu občinstvu znova najtop-leje njegove kavne surogate. Posebno apeliramo na zavedne slovenske gospodinje, naj skrbe, da se ne bodo njihove kuharice držale zastarele navade iz Časov, ko še Slovenci ni>mo imeli svoje cikorije ter smo bili primorani kupovati razne nemške izdelke, kakor Franekovo in dr. Je-bacinova cikorija prekaše vse te im-portirane cikorije po svoji izborni kakovosti. Pa tudi vse narodne trgovce prosimo, naj postrežejo svojim odjemalcem vsekdar v prvi vrsti s tem domačim fabrikatom, pri katerem zaslužijo procentualno več, zraven pa podpirajo domačo industrijo. Brez ozirov in predsodkov bodi nam vedno in povsod pred očmi „Svoji k svojim!"
— Slovenskim   učiteljicam K
Slovenske učiteljice do sedaj niso imele slovenske abecede za zaznamovanje. Posluževale so se tujih vzorcev. Da pa se ta nedostatek odpravi, je priredila in izdala gospa Milena Ki fer le, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah (Kranjsko) knjižico: „Slovenska abeceda za ženska ročna dela". Knjižice se dobe pri omenjeni po 20 vinarjev. Trgovci dobe znaten popust. Pošilja se s povzetjem. Kdor pa pošlje denar naprej, dobi knjižice (od 5 naprej) poštnine prosto. „Učiteljski konvikt," v Ljubljani, dobi od vsake knjižice en vinar. Gospodične in gospe učiteljice, ki poučujete žen. roc. dela, naročajte pridno te knjižice! Vsaka učenka naj ima svojo knjižico. S tem olajšate delo sebi in učenkam, čistite in krepite slovenski jezik, podpirate pa tudi „Učit. konvikt". Knjižica je lično delo in obsega dvajset različnih abeced. Povsod, koder bivajo Slovenke, naj se rabijo tudi vzorci slovenske abecede.
— Slovensko gledališče v Trbovljah. Člani slovenskega deželnega gledališča iz Ljubljane gostujejo na sv. Petra in Pavla dan v Trbovljah na vabilo „Pazniškega in delavskega podpornega društva v Trbovljah". Predstave se vrše v novozidani dvorani g. Forteja, v kateri je stalen gledališki oder. V soboto dne 29. junija na praznik se predstavlja Stol-bova burka „Na letovišču", v nedeljo 30. junija pa nanovoštudirana komedija „Martin Smola ali Kinematograf". Začetek predstav je točno ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic in sedežev je iz prijaznosti v trgovini g. Molla. S temi predstavami se nudi slavnemu občinstvu iz okolice, Hrastnika, Zagorja in Laškega lepa prilika izrednega gledališkega užitka. Po predstavi prijateljski sestanek, ples, petje in solo nastop. Nadejati se je obilnega obiska, saj igre in igralci jamčijo na izrednem umetniškem vspehu.
— Povodom patrocinija v Trnovski župnijski cerkvi se bode prihodnjo nedeljo dne 30. t. m. dopoldne med sv. mašo streljalo na Gradu.
— Radi fraukfurtarice obsojen.
Ob priliki otvoritve novega mostu preko Save pri Brežicah so razobesili brežiški neinškutarji na svojih hišah vsenemške zastave. Takšna za-stava je visela tudi z hiše Josipa Schilletza ni sicer tako, da je zavirala pot mimo hiše. Ko je šel mimo Slovenec Koprine mu je veter zanesel zastavo v obraz; Koprine je prijel zastavo in jo hotel potisniti na stran. Ker je pa bila zastava slabo pritrjena, je padla na eesto. Neinškutarji so Koprinca na to tožili, češ, da je zastavo strgal in jo vrgel v cestni jarek. V Brežicah je sodni pristav znani nemškutnr dr. Oswatitsch. In ta mož je obsodil Koprinca radi žaljenja vsenemške zastave na teden dni zapora z dvema postoma. Dosedaj še nismo slišali, da bi bila naša sodišča obsodila kakšnega nemškutarja radi žaljenja slovenske zastave, da si se je razpravljalo že tudi v takih slučajih pred sodiščem. Ali je tudi glede vsenemške in slovenske zastave v veljavi dvojna mera?
— Odbor za proslavo narodnega praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v Metliki se marljivo trudi, kako bi se tudi letos čini slovesne j še proslavil ta narodni nas praznik. Proslava se vrši 14. julija ob 10. dopoldne s svečanim staroslo-venskim obredom v grško - katoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki, narodni propovednik g. Nikola Belavič, župnik Upniški bo pa imel pri cerkvenih vratih propoved na slovenski in hrvatski narod. Popoldne ob polu 4. bo na vrtu gostilne »Makar« sijajna vrtna veselica s koncertom, pri katerem bo dobrohotno sodelovalo rodoljubno I. brv. pevsko društvo >Zora« iz Karlovea ter mestna metliška godba. Odbor trdno pričakuje, da pride tudi letos na to lepo slavnost vsa bližnja in daljna metliška okolica z obeh strani Kolpe. Cisti dohodek zabave je namenjen za ustanovni fond za grško katoliško cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki ter za podporo mladega sokolskega društva, ki se je pred kratkim ustanovilo v Metliki. Z ozirom na plemeniti namen se preplašila hvaležno sprejemajo. Vstopnice pO 1 K, za obitelj K.
Iz Prestranka smo izvedeli, da je bil Nace Žitnik 9. t. m. tudi v Ra kitniku ter čestital bivšemu krojaču Možini, ki si je največ prizadeval za njegovo izvolitev. Volit ven i dan je v zmagoslavje zažgal snop slame nad vasjo, češ, s tem se prikupim škofu, da mu bode sina, ki je že v IV. razredu na I. državni gimnaziji v Ljubljani takoj uvrsti] med polbogove. Žitnika niso omenjenega dne sprejeli niti z zvonenjem ne streljanjem. Pač pa je korakal nad Rakitnikom v družbi z Ar mačem, Dučkom. Jarnavsom in z dotičnim, pri katerem je za skrinjo izginila boljša obleka, ki jo je g. Dekleva razdeljeval med tedanje po-gorelce. Omenjene osobe s te moto oblajrodarjene razkazovale so Žitniki: gozdno pot, katero naj bi premostila južna železnica. Ta premost je cenjen nad 30 tisoč kron. Dalje je pregledoval primeren prostor, da bode izpeljal vodovod. Toda vodovod bode županstvo preskrbelo, za kar je vse v tiru, a država prispeva svoj delež, ne da bi vprašala Žitnika, zato bode preskrbel naš poslanec — ljubljanski
župan.Sicer plačajo interesent je naklado in liberalci več, kakor klerikalci.
Iz Zagorja na Pivki   - nam
piše; 23. t. m. se je vršil tu »občni zbor« podružnice sv. Cirila in Metoda za 9t, Peter in okolico. Predsednik ^. K. Horvat pozdravi navzoče ter po-vdarja, da letos ni takih dohodkov,
ko cJrn^ra leta, ker so se lanski računi sklenili meseca oktobra, vendar pa izkazuje blagajnik precejšnje na družbo odposlane vsote. lihifrajnik poroča, d;j se je odposlalo dražbi sku-
paj 127 K 4*_> vin., med temi 60 K kot odkupnino za novo leto 60 K. Pri volitvah v novi odbor so bili voljeni stari odborniki z malimi sprememba mi; letos so se volili tmli podblagaj-it i k i za nekatere vasi, da se s tem olajša delo dolgoletnemu in nentrud-ljivo pridnemu blagajniku jr. Mihi Kalanu. Delegatom k glavni skupščini družbe je bil voljen g. Al. Do-nieelj ml. Nato je stavil jr. Al. Domi-celj mL predlog, da se odpošlje na poslansko zbornico prošnja za ustanovitev slovenskega vseučilišča, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Po sklepu občnega zbora se je nabralo mesto venca za g. Kocmurja vsoto 27 K 30 vin. v prid družbe Cirila in Metoda.
— Dramatično društvo v Ljubljani otvori v prvi polovioi julija igralsko šolo, katera bode v prvi vrsti služila smotru, podati mladim nadarjenim močem osnovne pojme o igralski umetnosti. Pouk se bo delil v igralsko-tehničnega in teoretičnega (dikcija, deklamacija, osnovni pojmi o dramatski književnosti itd.). Po potrebi se uvede tudi pouk v petju, plesu in borenju. Dame in gospodje a primerno naobrazbo, ki mislijo prisostvovati pouku, naj javijo  to pi-
smeno intendanoi slovenskega gledališča v Ljubljani. Dan otvoritve se pismeno naznani.
— Novomeški „Sokol" je priredil svoj drugi pešizlet letos pretočeno nedeljo v Stražo. „Sokolu", ki je nastopil v častnem številu, pridružilo se je veliko prijateljev, med temi precej dam. Na Stražo peljali so se izletniki s popoldanskim vlakom. Vožnja ob zeleni Krki po ravnini, kjer se menjavajo polja s temnimi smrekovimi gozdi, mimo stare Zaloške graščine je sama na sebi prelepa. Gospod Vintar je pripravil radovoljno lep prostor na svojem ob Krki ležečem travniku. Tu se je sešel -Sokol"
v TI
s prijatelji iz Toplic in Zuženberka ter Dvora. Pa tudi domači ljudje so se kmalu nabrali v velikem Številu. Telovadci so nastopili v prostih vajah in vajah na orodju ter posebno pri kmečkem prebivalstu vzbudili pozornost in priznanje. Kmečki fantje, sami poskusivši svojo moč in gibčnost na telovadnem orodju, so videli, da od Sokolov mirno in lahkotno proizvajane vaje, ki izgledajo na oko lahke, zahtevajo precej moči in telo-vadske izurjenosti, in so nato s tem bolj priznalnimi pogledi motrili miši-Časte telovadce. Zabavo je pospešil stari novomeški Sokol N—1, ki je na travniku zbral vaške fantičke ter priredil veliko olimpijsko tekmo; kmalu si videl male zmagovalce žarečih oči vihteti, ne sicer zmagovalne palme, pač pa njim ljubše zmagovalne svetinje v podobi žemelj in klobas. V mraku se je „Sokol" povrnil peš po cesti domov. Lep večerni hlad, animirana zabava in lepa od mesečine oblita krajina, vse to je skrajšalo pot tako, da sami nismo vedeli, kdaj da smo dospeli na cilj. Želimo, da „Sokol" priredi kmalu zopet kak izlet v prelepo našo okolico,;o kateri se pač tudi vsi tujci laskavo izražajo.
— Iz Turjaškega trga se nam
piše: V petek dne 21. t. m. so imeli šolski otrooi prosto, ker so obhajali sv. Alojzija kot patrona šole. Učitelj g. Brgant je šolsko mladino peljal popoldne na vrt v restavracijo na pošti, katero veselico so počastili mladi grof Auersperg in njegova gdč. sestra grofica. Stari grof Auersperg pa je daroval SO K v ta namen. Veselica je uspela vzlic nasprotnih ža-ljenj in so Turjacani rekli, da gospod učitelj ne nastopa strankarsko, kajti bili so vsi otroci brez razlike strank pogoščeni. Mi TurjaČani smo veseli, da imamo v svoji sredi učitelja, ki nam tudi v svetih pomaga, zato Čast, komur čast.
Zaplankan svet. Da ne bo kdo
cenjenih čitateljev mislil na kako novodobno Kino, moramo takoj povedati, da je to Sv. Vid nad Cerknico. Kako daleč ravno je od Cerknice, je težko povedati. Kdor se ne straši vratolomnih skokov, rabi približno tri ure, kdor pa je slab v pedalih, temu pa je sploh nedosežen. Opravičeno ga lahko imenujejo s Prešernom kaj nesrečnega imena ali ime nesrečnega kraja. V zemljevidih se malokje najde ta kraj, a vendar so bili nekateri ljudje toliko drzni, da so poskušali pogledati čez te planke, dasi so morali skoro z življenjem plačati to svojo radovednost in drznost. Kdor bi se kdaj drznil sem gori, naj bo tako previden, da gre za poskušnjo vsaj enkrat popred na Triglav, sam, brez vodnika, ^e bo potem cel dospel do svojega cilja, občuduje naj svojo srečo in naša pota — pač mnogo prelepo ime — na katerih se je zgodilo že toliko nesreč. Polomil se je neki zdravnik, neki dacar, že več voznikov in domačinov. In pred par dnevi si je zopet voznik pohabil roko. Sicer pa čisto prav, kaj ne, ker se sedaj v dvajsetem stoletju ljudje predrznejo voziti po tleh! Vsak naj si raje napravi balon, pa se bo vozil Čisto komodno po obljubljeni in na papirju narejeni cesti! Sploh pe nas tolaži upanje, ne poj de vse po sreči, da dobimo tudi cesto po tleh ravno en dan po sodnjem dnevu!
— Kres bodo na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda žgali nekateri trgovski 8otrudniki na Golovcu in sicer ne na tistem prostoru nad Hradeckega vasjo kakor običajno, ker se letos od lastnikov tistega sveta ni moglo dobiti dovoljenje, nego na svetu g. Frana Babica nad vojaškim streliščem. Najbližji dohod do tistega sveta je po poti mimo strelišča na Dolenjski cesti.
— Razstava risb dijakov mestne realke v Idriji je otvorjena dne 29. in 30. t. m. v realČnem poslopju, in sioer dopoldne od 0. do 12. ure, popoldne od 1. do 5. ure. Vstop je brezplačen.
— Hranilnica in posojilnica
V Metliki je imela pred kratkim svoj redni občni zbor. Kakor običajno hoteli so farji s pomočjo sv. vere, umazano agitacijo in lažmi vsiliti v odbor sebe in svoje podrepnike, za načelnika pa nekega moža, ki sliši na ime Ar on, moža, ki nima v sebi nič ličnega. A ne boš kade pihal! Ne bojite se vi duhovniki toliko za sveto vero, ampak paragrafa 14, ta vam je Sel po glavi. Nič delati, nazadnje pa
rezervni zaklad pobrati, to ne bi bilo slabo, tako vam je klicalo zavedno ljudstvo. Seveda g. Petru na-basanemu to ni bilo prav, hotel je napraviti iz pravice krivico.
— Turistovski hotel v Bohinju se otvori slovesno v nedeljo 30. t. m. z blagoslovom in banketom. Hotel je izborno urejen. Vodstvo je prevzel znani gostilničar iz Ljubljane Avguštin Zaje.
— Hotelu „Unioau" se bližajo zlati Časi, kajti v upravni odbor je bil izvoljen sedaj tudi dr. Z a j c, ki je prepodil že obilo gostov, ko ni bil še hišni gospodar, in ki bo zdaj prepodil tudi tiste, ki so še ostali.
-7 »Divji lovec11 v Postojni.
Ljubljanski diletantje uprizore v dvorani „Narodnoga hotela" v Postojni v nedeljo, dne 7. julija narodni igrokaz „Divji lovec. Začetek ob osmih zvečer. Cisti dobiček je namenjen „Družbi sv. Cirila in Metoda".
— Kobilice so se letos zopet pojavile v gozdih med Laškim trgom in Celjem, in sicer tokrat že na obeh bregovih Savine. Objedle so vse listnato drevje in grmičevje, da stoji skoro popolnoma golo. Le kostanjem prizanašajo. Posestniki so v hudih skrbeh, ker ne vedo nobene pomoči proti tej nenavadni nadlogi.
— Voz s senom je povozil in usmrtil v Pokošah pri Slov. Bistrici 561etno posestnico Marjeto Dobni-kar. Voznik jo je potegnil mrtvo izpod voza ter jo zavlekel v jarek, kjer so jo našli drugi ljudje.
— Veleindustrijalec Sevfried pri Sv. Ožboltu poleg Ivnice je prodal svoje posestvo grofu Henckel-Donnersmark-Beutheu.
— Triglavska koča na Kredarici se je otvorila dne '27. junija letos. Oskrbovanje koče je v spretnih rokah zakonskih Janeza in Micike Arh, katera sta hribolazcem že več let dobro znana. Koča je preskrbljena z izborno pijačo in raznimi jest vin ami, vsak čas se dobi tudi sveže meso.
— Aljažev dom v Vratih se je
otvoril dne 27. t. m. Oskrbovanje se je tudi to leto poverilo g. DobvŠeku in njegovi ženi, s katerima je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Poleg drugega provijanta je tudi sveže meso vedno na razpolago. Daje Slovensko planinsko društvo preskrbelo tudi izborno pijačo, se umeje.
— Orožnova koža na Črni prsti v Bohinju se je otvorila in z vsem potrebnim provijantom založila 24. t. m. Za oskrbnika je društvo nastavilo Odarja in njegovo ženo, ki kažeta, da imata vse potrebne zmožnosti za ta posel. Ker se promet v tej koči spričo krasnega razgleda raz Crnoprst in lahke pristopnosti, osobito pa zaradi nove železnice silno veča, je društvo za večje udobnosti v koči poskrbelo.
— Nova poŠta. Dne 1. julija 1907 odpre se v Sorici na Gorenjskem, politični okraj Kranj nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot na-birainica poštno hranilniČnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Železnikih po vsakdanji poštni vožnji. Zajedno se opusti poštna na-hiralnica v Sorici.
—- „Podružnica sv. Cirila in Metoda" za Litijo in okolico bo
imela v nedeljo t. j. 30. t. m. svoj letni občni zbor popoldne ob 5. uri v gostilni gospe Alojzije Haslinger v Litiji. S tem vse ude in prijatelje te velevažne slovenske družbe vabi k obilni udeležbi odbor.
— Zastrupil se je v Trstu 46-letni Juri Stančič s karbolovo kislino, a so ga še pravočasno rešili.
— Učenje umetnega vezenja.
Singer & Ko., delu. dr. za šivalne stroje, ki si je z BO letnim vestnim delom priborila svetovni sloves, je priredila tudi letos v hotelu „pri Ma-liču" brezplačni tečaj za vezenje. Želeti je, da bi se tega tečaja udeleževaU prav živahno, ker slikanje s šivanko dandanes ni več — samo v veselje odličnim damam, nego na Singerjevem šivalnem stroju izvrševano kot obrt, daje zaslužka več tisoč dekletom in ženam. Zanimiva so razstavljene španske, arabske, richelieauske pointelacne, svilnate in grainirne vezenine, otlo obšivanje itd. Vse napravljeno na enem in istem stroju. Vstop v učilnico je dovoljen vsakomur in poučujoča gospodična radovoljno razkazuje vezenje na Singerjevem rodo vinskem stroju. Dati je treba svetovnoznani Singer & Co., deln. družbi za šivalne stroje popolno priznanje za nje nesebično stremljenje vezilno umetnost razširiti med vsemi sloji naroda.
— Kinematograf Edison na Dunajski cesti v Deghenghijevi hiši nasproti kavarni Evrjpa kaže
od jutri do prihodnjega petka življenje, čudeže, trpljenje in smrt Kristovo. Serija ima 34 različnih podob in so vse podobe dolge 1200 metrov. Vse podobe so barvane ter traja predstava oelo uro. Ker je ta serija nekaj izredno lepega in ker je podjetništvo njena nabava stala mnogo truda in stroškov, je
vstopnina nekoliko zvišana. Priporočamo ta kinematograf!
— Ogenj. Snoči ob polu 8. je začela goreti v Mestnem logu s senom napolnjena Hudovernikova šupa, katero je ogenj popolnoma upepelil. G. Hudovernik je bil zavarovan in se ne ve, na kak način da je ogenj nastal. Škode je okoli 2200 K.
— Obesil se le, kakor smo že včeraj v kratkem poročali, na nekem hrastu ob poti, ki vodi od kolizej-skega kopališča proti Viču, oženjeni mizar Ivan Dernovšek, rojen 6. julija 1859 v Slapah pri M. D. v Polju, pristojen v Dobrunje, stanujoč v Cerkvenih ulicah Št. 21. Dernovšek se je že zjutraj ob polu 9. poskušal obesiti v domaČem stranišču, a so ga Še pravočasno rešili; kmalu na to pa je odšel proti usodnemu kraju in ker se je odhod zdel njegovemu 151et-nemu sinu sumljiv, je šel za njim in ko ga je pozneje našel, je bil že mrtev. Obesil se je na pas, katerega mu je odrezal lastni sin. Na lice mesta došli policijski zdravnik gosp. dr. Illner je mogel konstatovati le smrt in je odredil, da so nesrečne-ževo truplo prepeljali v mrtvašnico. Vzrok samomora je neznan.
— Izgubljene in najdene reči.
Gdč. Ivana Golijeva je izgubila zavitek svile, rokavice in še nekaj drugih malenkosti. — Gdč. Olga Zhu-brova pl. Okrog je našla srebrno zapestnico.
— Našla se je mala damska urica z verižico. Izgubitelj jo dobi v papirni trgovini g. Ivana Bonača v
Šelenburgovih ulicah nasproti glavni pošti.
—   i,Ljubl|anaka društvena
godba" priredi jutri v „Meščan-ski pivarni", (K. Košak), Sv. Petra cesta in sicer: dopoldne z a -jutrkovalni koncert; začetek ob 10. uri dopoldne; popoldne pa velik koncert; začetek ob Štirih popoldne. — Vnedeljo vrši se v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice, društveni koncert za člane. — Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vinarjev.
* Najnovejše novice. Vojaških manevrov na Ogrske m letos ne bo - temuč dobijo vsi vojaki kmečkega stanu 14 dni dopusta.
— Kozaki — roparski morile i. V Rndzivilovu na avstro-ogrski meji so kozaki ubili gostilničarja Eisnerjn, njegovo ženo, očetu in sinaho. Dva roparja so na avstrijskih tleh zaprli.
— G r o 1' T o 1 s t o j je zone t popolnoma ozdravel.
— Železnico F r i e d b e r jr-A s p a 11 g bo gradila država. Stroški so proračunjeui na 15 milijonov K. Štajerska prevzame za 300.000 kron
akcij.
— Kako o r i j e 11 t a 1 s k i p r i n c i p 1 a č u j e j o s v o j e d o 1-g o v e. Madžarski fotograf Dorsav je v Aleksandriji posodil princu Mal-mudu celo svoje premoženje. Ko je tirjal za svoj denar, ga je dal princ zapreti. Posrečilo pa se mu je pobegniti iz ječe in sedaj je avstrijski konzulat storil korake, da pride Dorsav do svoje pravice.
* Literatura na vago. Neki francoski založnik izda kmalu vsa dela starejšega Aleksandra Dumasa. Celo delo bo   obsegalo 209 romanov na
17.000 straneh z 'J 100 risbami. Skupna teža bo znašala 40 kg. Viktor Hugo tehta ;K) kg, Michclet le 21 kg.
* Šola za matere. V Londonu S€ je ustanovila šola za matere. Solo je ustanovilo neko žensko društvo, ki vabi mlade matere, da pridejo pred porodom prvega otroka za dva do tri mesece v zavod, kjer se nče praktično kako je postopati Z dojenci, kako se izdeljnje perilo in obleka za male otroke, kako se otroci kopljejo, oblačijo, hranijo itd. Zdravniki dajejo brezplačna navodila za razne otroške bolezni. Pouk se vrši na živih objektih, t. j. gojenke kopljejo, umivajo in oblačijo žive otroke.
* Iskanje morskih zakladov■ Belgijski kapitan »Gardinier« je odplul v Afriko z ladjo »Alfred Nobel«, da poišče na morskih tleh kakih petnajst ladij, ki so se potopile blizu južno afriškega nabrežja v preteklem stoletju. V prvi vrsti bo iskal potopljeno ladjo »Dorothee«, na kateri je pokojni burski    predsednik Krfiger v za Četku vojne z Angleži peljal v Evropo 14.400.000 K. Tudi v ostalih potopljenih haljah bi našel veliko piv možen ja.
* Klub industrijalcev za Dunaj
je povodom svojega 25letnega obstanka ustanovljeno spominsko svetinjo podelil gdu Edvardu Braunu, šefu slovite anončne ekspedioije Edvard Braun na Dunaju, I., Rotenturm-strasse 9 za njegovo dolga leta v publicistični stroki opravljano koristno delovanje za različna podjetja, ki jih je priredil Klub industrijalcev za Dunaj.
* Koliko mora svetnik prostati po smrti. Vsak svetnik — ako ni bil papež ali vladar — je imel še v življenju prenašati marsikatero peso.
a niti po smrti ga ne puste v miru. Najboljši dokaz za to nam je sv. Vin-ceno, ki je misijonaril najprej pri ne-vernikih v Tunisu, pozneje pa pri francoskih galij asih ter je bil leta 1737 proglašen za svetnika. Umrl je leta 1660.  Pred pokopom  so izpostavili truplo  v cerkvi  Sain   Lazare v Parizu, a pobožni verniki niso le molili pri pokojniku,   temne   so   mu začeli trgati obleko,  rnvati   lase  in brado, da je dobil vsakdo Čudodelni spomin, ki bi ga naj varoval  vsake nesreče, iieta 1712. so krsto odprli ter vzeli iz nje revno truplo, ki baje še ni strohnelo, ter ga dali kirurgom, ki so truplo lepo razrezali in razkosali, a kose pometali v vročo vodo, da se skuhajo. Potem so pobrali iz kropa čisto bele kosti, jih zvezali z žicami ter napravili iz njih okostnjak. Izkuhano meso so porabile nune za izdelovanje relikvij  (amuletov),  ki jih je baje še danes lahko dobiti. Okostnjak so obleki v duhovniško obleko ter ga položili v stekleno omaro. Kosti se seveda niso kazale, ker so mu nataknili na roke bele rokavice, na noge čevlje, lice pa  so pokrili z masko. Pozneje so obleko zamenjali bogato z zlatom pretkano, tudi krinko je dobil novo. Leta 1792. je bila pozlačena obleka zaplenjena,   okostnjak pa prepuščen lazaristom,  ki so ga deset let vlačih* iz kraja v kraj  v škrinji, ki je bila prekratka,   da  so  morali okostnjak dvakrat preganiti. Šele leta 1S06. je našel mir  pri  usmiljenih  sestrah v ulici du Vieux Colombier.  Med tem so prišli pobožni škofje ter  si izprosili nekatere svetnikove  dele,   ki so jih raznesli v New Orleans, Kanado in celo preko morja. Ko so leta 1830. -svetnika vrnili  lazaristom, manjkalo mu je 11 reber, leva roka, desna ko-lenica in Še nekateri  važnejši deli, ker so jih izrecno želele nekatere pobožne občine.   Sedaj  bi bil svetnik vendar že zaslužil mir.  Kakor znano je Combes razpustil red lazaristov, ki so se izselili v Belgijo. In vtihotapili so v škrinji tudi  svetnikov okostnjak s seboj   preko  meje, obenem pa napovedujejo, da pride čas, ko se svetnik  zopet vrne z njimi  vred na .Francosko.
* Žrtve ameriških železnic.
Oficijalno poročilo naznanja, da je bilo zadnje tri mesece leta 1906 na ameriških železnicah ubitih 11*2«J, ranjenih pa 17.170 oseb. V zadnjih petih letih je bilo na ameriških železnicah ubitih 41 000, ranjenih pa nad 250 000 oseb. Posebno usodno je bilo leto 1903. Tega leta je bilo mrtvih 9840, ranjenih pa 7G.OO0 oseb. Vedeti pa je treba, da oricijalna poročila navajajo le težko ranjene. V vojski s Španijo so imeli Američani le polovico izgub, ki so jih zahtevale železnice povprečno vsako leto. Neki senator je izračunil, ako bi vse žrtve položili ob vseh železnicah v Ameriki, prišel bi na vsakih 21 angleških milj en mrtvec na vsaki dve milji pa en ranjenec.
Izpred sodišča.
£«ženske obravnave pred dežel« sodiščem.
Drzen prisiljenec. Tukajšnji prisiljenec Lampret Weber iz Urfara doma, se je dne 15. vel. travna t. 1. jezil na tukajšnje paznike, zaradi ukora, katerega je prejel, ker se je surovo obnašal proti hišnemu strežaju Aignerju. Ko je vstopil v delavnico, je jel takoj na paznike zabavljati. Na opomin paznika Puterla, naj miruje je skočil Weber s povzdig-njeno roko k njemu rekoč: „Odstrani se pes, drugače ti odbijem nos". Vsled tega nasilnega postopanja sta ga hotela nadpaznik "vVimmer in paznik Knafelc odvesti v zapor. Obdolženec je pa vtaknil roko v žep, v katerem je imel skrit kos železne plošče in z resnim glasom zakričal: jjPes, pridi sem, da te pobijem". Šele vojaški straži je bilo možno odpeljati ga v zapor. Weber je bil zaradi enakega hudodelstva že obsojen in je šele pred kratkim prestal 13 mesečno ječo v Gradiški. Sodišče ga je obsodilo iznova na 15 mesev težke ječe.
Sesati se Je Jel. Pongrac Je-hart iz Pamec je kot svečarski vajenec svojemu mojstru Oroslavu Dolencu iz nezaklenjenega predala iz-maknil v gotovini 142 K 20 v, ki jih je pa še isti dan vrnil, a prepozno, ker je bila zadeva že naznanjena mestnemu magistratu. Zagovarjal se je, da ga je k tatvini pregovoril njegov tovariš Benedikt Pavlic in mu celo pokazal kraj, kjer hrani mojster denar. Ta izgovor se je izkazal kot neresničen. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Telefonska in brzojavna poročila*
Dunaj 28 juni-a. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo viharna ter je prinesla soc. demokratom veliko blamažo. Raz-
pravljalo se je o Rennerjevem dodatnem predlogu, naj bi se obenem z zakonom o saniranju deželnih financ sprejela tudi določba glede splošne in enake volilne pravice. Posl. Abrahamovicz je dokazoval, da tak dostavek ni dopusten. Poslanec Pernerstorfer je zagovarjal
Rennerjev predlog, a ko je nato začel govoriti proti poslanec Ber-ger, ta znani nasprotnik splošne volilne pravice, so ga napadli soc. demokratje vehementno, ter mu niso pustili govoriti. Berger je s povzdignjenim glasom imeno-noval soc. demokrate teroriste, nasprotnike svobode itd. Pri glasovanju je bil Rennerjev predlog odklonjen, Prihodnja seja bo v torek.
Ounaj 28. junija Manifestacija za slovanske univerzo je uspela
sijajno.
Praga 28. junija. Snoči so pr speli zastopniki pariškega mu rrcipalnega sveta, francoski čas ni kar ji, zastopniki Petrograda in ruski žuroabsti Na kolodvoru je goste pozdravil župan dr Greš francoski in češki. Odgovoril je pariški župan Lampm. Na ulicah se je pela marseljeza in „H»j Slovani".
Budimpešta, 28. junija. Mesto Ungvar gori na dveh koncih. Ognjegasci in vojaki naporno gasijo, toda primanjkuje vode. Dosedaj je pogorelo 15 poslopij, med njimi židovska sinagoga in pravoslavna cerkev.
Budimpešta 28 junija. V poslanskih krogih se govori, da žeH ban dr. R kodcz;ay konferirati ,U'.ri s koalicijo V rokah ima že kraljev rt skript, da sme razpustiti hrvaški sabor, kadar se mu zdi potrebno.
Budimpešta 28 junija Hrvaški poslanci v skupnem državnem zboru so izdali poziv rja nare d kjer izjavi a jo, da b;do z vso (d točnostjo nadaljevali boj proti žele/.niški predlogi ter ne bodo nikdar pripustili, da bi se hrva ščina na hrvaških tleh umaknila na drugo mesto.
Sudapešta, 28. junija. Hrv.-srbska koalicija ne smatra dr. Ra-kodczayja za bana, temveč le za kraljevega komisarja, da zlepa ali zgrda uvede na Hrvaškem madžarski jezik na železnicah. Hrvaško srbska koalicija vsled tega tudi ne stopi z Rakodczav-jem v nikako razmerje. Ako pokliče k sebi predsednika dr. Meda-k o vic a, se ta pozivu 119 bo odzval.
Petrograd 28. junija. Državni kontrolor Schvvanebach je odpuščen, ker je prišel v konflikt s Stolvpinom.
Monakovo 28 junija. Mottl je imenovan za ravnatelja dvorne opere v nadomestilo, ker ni odšel
na dunajsko dvorno opero.
*______
T
Razširjeno domače zdrevno. Vedno ?eCja povpraševanja po „Moll-ovem franco--kein žganju in goli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoCe, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpi-8om 4 16-9
Premočna odvajila so kakor znano
škodljiva. Rabite zatorej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebave ne pušča znemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
RnOraŠlfl        nareja apetit, iiuguOM       povspešuje pre-
Jempel-vrelec' ureja odvajanje.
Dobiva se pri firmah  M. Kastner in Peter Lassnik v Ljubljani.
Ide g I je
motorno kolo z dvojnato prestavo.
Lanrin & Klement d. dr.
Mladi Boleelav, Češko.
Negovanje sob In vat Za gojitev ust in zob je najtopleje priporočati samo pristni Kaiser-boraks; brez duha je, krepi dlesno, uniči od ostankov jedil v ustih nastale zbujevalce gnitja in odstranjuje neprijeten duh ter daje svežo sapo.
■ Cacaa i Jhm U do rp
Oblastveno varovano!
[ICH DIENl
AIUinechterBalsaa
JLTMtrrvii M
129-52
Vsako ponarejanja kaznivo! Edino pristen je
Ttiierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5-—.
Thierrvjevo centifolijsko marilo
ca vse, 61; tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka ki. 3 6U. Pošilja se samo po
povsetjn ali denar naprej. Te dve ilomaei zdravili ste kot najboljši splošno znani in staroslavni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih ■ahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto.
M-Joss&Lovvenstein
d in kr. dvorna dobavitelja
PRAGA
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katni?! tt sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
alkali&M Malin
po izrekih medicinskih avtoritet rabi i osobitim uspehom.        54—6
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassntk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Proti zodoooiu m gnuooi zob
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki otrdi d legao in odstranjuj« neprijetno sapo iz ust. f ■tflilrntfa as navodom f 14.
BI gorodnoma gospoda iti. Levstiku,
lekarnarja v Ljabljam.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilu bi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melas. ustno in zobne vo o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lenstek»
r LJubljani; Risljiia sisia it. 1
r>oleg novozgrajenega Fran Jofletovega
mbih movtn 13—26
Darila.
Za učiteljski konvikt: Gospod Alojzij Kraje iz Grahovega pri Cerknici K 10 —, mesto venca na grob ranjcemu prijatelju Francu Werliju iz Cerknice. — Lepa hvala! — Vsoto smo izročili g. Dimniku.
Za Ljudsko In gospodinjsko solo v sv. Jakobu na Koroškem: Gg. sedmo šole i 1. drž. gimnazije v Ljubljani K 10*--Živeli!
Za  drnibo sv. Cirila In Metoda:
Gospa Rezika Hrovatin v Vipavi K 4 — darovali gg. Trček, potovalec (2 K), E. Miligoj, Anton ruovatin st. a 1 K. — Gosp. Ignacij Kline v Črnomlju 9 K, nabrano na odhodnici gg. Weble in Smerdu v Petranovi kleti. — Gospod dr. Josip Cerveny, okr. zdravnik v Cerknici 10 K, v spomin na g. Fr. Werli iz Cerknice. — Gosp. Adolf Serko v Cerknici 10 K, mesto venca na krsto prijatelja g. Fr. Werlija. Gosp. Alojzij Kraje iz Grahovega pri Ribnici l(r— K, mesto venca na grob rajnega prijatelja Fr. Werlija v Cerknici. — Gg. dijaki 1. drž. gimnazije IV. c. v Ljubljani 16 K. — Gospod Milan Adamič, črkostavec v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani 1 K v spomin na svoj spor z g. Francem Žurajem. Srčna hvala 1 — živeli 1
Javna zahvala.
Podpisano gasilno društvo se tem potom za velikodušni dar loO kron slavni c. kr. prlv. vzajemni savarovalnici požara v Gradca naj-
topleje zahvaljuje. 2lć6
Gasilno društvo ¥ Metliki,
dne  18. junija 1907.
AnL Terček
t. 8. poveljnik.
Josip Flelschman
t. i. podpoveljnik.
Borzna porodila.
Ljubljanska Kraditna banka v L]ubl|anl".
Uradni kurzi dun. borze 28. junija 1907.
t Naložbeni papirji.
4*2°/o majska renta. . . . 4'2'Vo srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . .
4°/o      »      zlata n     • •
4°/o ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata „ . 4% posojilo dež. Kranjske 4l/s°/o posojilo mesta Spljet
4V.°/o       - - Zadar
4Va°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4% češka dež. banka k. o.
ž. o.
zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.   k. o. z
108 . pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke lok. želez. Trst-Poreč......
Dana!
9780, 99 25 97 80
115 80 93 3U
111 60 9860
104 bO 99-86
4°/ 4»/ 0
■
2 So
99 —
100-— 98-25
41/ 01
.t o
' il 10
4Vi°/o
4V,°/o 4«/.7a
Alf 0/
^ ra /o 4°/0 prior
4° 0 prior, dolenjskih žel.
3°
, prior. juž. žel. kup. „ /T 4Vi° o avstr. pos. za žel. p. o.
Srećke.
Srečke od 1. I860*/j  .  . -„    od 1. 1864 .  .  . .
„ tizske......
m    zem. kred. I.
• r> >» IL
9 ogrske hip. banke „    srbske a frs. 100-
„ turške.....
srečke . .
emisije
Basilika
Kreditne „ . . .
Inomoške „ . . .
Krakovske „ . . .
Ljubljanske „ . . .
Avstr. rdeč. križa „ . . .
Ogr.     „      „ n . . .
Rudolfove „ . . .
Salcburške „ . . .
Dunajske kom. „ . . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . Praške žel. ind. dr.   .   . .
R i m a-M u ran y i.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
100 — 104-76 98 75
98 76 9960
99-53 100 —
99 90j 98-75J
296-40 100 —
149-25 251 25 143 — 259 — 266 25 237 -91 50 <82 25 žu-80 429— 80- -88 -56- -4* 25 2*85 65 -84-50 461 —
13V75 66475
18 0 -649 75 750 50 841 -720 — 676 75
2548 -540*50 257 50 523 -\45 -
11-86 19 20 3564 34-r>6 117*76 95*76 2'51 4-84
Blag
98 —
99 45 98 —
116 — 93 60
111-83 U9 30
102 —
10085
100 —
101 — 9876
100 60
10526
9975
9975 iOO-53
100-60 101-
99 76 297-40 101-
151 25 253 26 145 — 269 — 276 25 247 — 101-50 183-25 žz-80 439 — 90 — 94 — 62* -47-25 2S-85 75 — 90-50 471-
1H6 75 665 75 1816 650 75 751-50 242 62 73 J -67775 2558 -541 6j 26* — 526 90 147-—
19*24 2368 24 0 ? <7 95 95-9 S 2'52 5 —
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki......
20 marke......
Sovereigns......
Marke.......
Laški bankovci ....
Rublji.......
Dolarji c......
?itn*5 os>*!«> v* Sucfifnoaš^.
Dne 28 junija 190".
Pšenica za oktober    .   . ai
Kz m   n •  •   * m
Koruza    m julij      .   .   . 9
-a-        ... a oktober ....
iyos
Oves
50 £} 50 9 $0 m
60 .
K
a>
1013 825 5 74 6-90 7 46
Nespremenjeno.
Meteorologlčno poročilo.
.' rlzi% nad morjem 062   Srednji «račni tlak 736 0
a 0^	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°.
27.	9.	739 8	20 0
n	7. f*j.	739 8	16-1
28	L pop.	738 3	25 0
Vetrovi
Nebo
slab s z ah , jasno
n rez vetrno jasno sr. jvzh.  del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 20-70 nor-male 18 9 . — Padavina v mm 0'0
Matija Spreitzer, trgovec, naznanja v svojem ter v imenu svoje soproge in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas iskreno ljubljeni sinček
Bogomil
dne 27. t. m. ob 9. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v starosti 5 mesecev bil v nebeški raj poklican. 2168 Trnpeljce rajnika se prepelje v soboto dne 29. junija ob 4. uri popol. iz hiše žalosti, deželne bolnice, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 2/. junija 1907.
Po dogovora se prodat
lepo posestvo
1 uro od Ljubljane, z več orali njiv, travnikov, gozda, z gostilno, pravico ■a žganjetoč, trgovino s špecerijskim blagom in zeljem. 2170 -l
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Zahtevajte
ilnstrovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI.Wa.lguM 34.
Gena, lepa svetloba brez instalacije in nevarnosti, Poraba l1,^ kr. na uro.   3911 35
Rožne prevode
Iz nemščine v slovenščino
eirkularjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno izvežban nradnik v tej stroki.
Naslov   v   upravništvn „Slov. Naroda".
Izšel je
I. del zsodoulnske povesti
^traljeueilei duelj l^ren.
Ponatis iz »Slovenskega Naroda".
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgodovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena 1 K, po pošti 20 vin. več.
Na prodaj ima delo
L. Mmentner u UjMjot
Samo pristna
goriška
in različna vina
Stari trg 13
o a
O
M
jj
-a
o
a >
O
1 v;.,.:*)*
lVa|c
t:
o
t
<
P
•o
CD O
5" w
CD
O
ru.
3
O
ID
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 26
Uiti Brotovž
Sv. Jakoba nabrežje Z5
priporoča oenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206—86
pohištva
po nalnižjifi cenah.
1757
Proda sa  eventualno odda t ml i v najem v
Kamniku 2166-1
v lepi legi aa vsako obrt, a lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacijsko pravico.
Natančneje se iave pri L Sontak, Vransko.
za prihodnje šolsko se sprejmejo na
stanovanje tn hrano. Eventnelno se sprejmo tudi gospodične. 2155 i'
Pismene ponndbe pod Šifro ,,E. S. S." na upravništvo „Slov. Nap da."
se takoj sprejme.
Ivan Potušek
brivec v Kranju. 2132 s Dobro ohranjena
s stanovanji v Ljubljani s čisto letno najemšČino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Na* jemninska hiša 3555".       1823—12
Dva izurjena
sprejme takoj v stalno delo
Peter Bevk
mizarski mojster v jt Petru na Krosu.
Nova hiša
z velikim obdelanim vrtom se vsled premeščenja takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji.
Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2160—1
Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja.
Ker se
2157
občni zbor
10. junija t. 1. ni končal, se bo 1. julija ob 6. uri v društvenih prostorih na Starem strelišču z istim programom nadaljeval.
Predsednik.
164C—9
Svicarija.
Od 1. mola nadalje tudi
gorka kuhinj a
Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne
KONCERT
Ljubij. seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne.
Ostop vselej prost«
U Štetinu, T. junija 1907. žal)tenwalderstr. 23 \.
Gospod
C o b r i e i pieeeli
lekarnar v Ljubljani Vaša 2i63-i
Želodčna tinktura
je na meni napravila prav dober učinek in si ne morem kaj, da Vam o hvaležnosti ne izrečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture.
j? velespoštouanjem
gospa J^lara Jjierer.
licem majhno, dobro vpeljano
trgovino
(filijalko) na deželi na račun. Varščine im.loži in lahko 600 K event. tudi več. Pnrna pod „Trgovina 000", poste restanto Celje. 2165
stanovanje
h 5 sobami, pritiklinami 'n zaprtim j hodnikom, se odda za avgust na i Bregu št 20 v III. nadstr.
Več pove gdč. Lesjak is to ta m. Išče so <ioa»r«> vprljaiia
gostilna
v mostu na Gorenjskem v najem eventualno ne tudi kapi.
Kdo, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda4*. 2162 1
No prodal sta dva elegantna
Plccolo avtomobila1
lite so majhna! dobra
gostilna
na deželi v najem.
Pisma pod jl T. Celje, poste restanto. *i6i
za 6 HP.
2092 - 2
Ogleda in preizkusi se pri g. Dra-gotlnu Fakinu, Ljubljana, Slomškove ulice št. 16.
-t
Dvorski trs Jt. 3
pod „Narodno kavarno".
Od 30. junija do 6 julija 1907:
Ceno češko
posteljno perje!
---------- 5 kg novega skubljenega
K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachscf,  Lobes 35.
p« i Plznu na Češkem. 2154 1
Spreten gostilničar išče
ostilno
v najem ali pa na račun. 2141—2 Ponudbe naj se pošljejo na Martinove oeste it 10 v Ljubljani*
Gospode
ki bi postali inkasanti (pobiralci denarja) z mesečnim dohodkom K 150*—, sprejme za Ljubljano In okolico takoj zavarovalnica prve vrate.
Ponudbe pod „Gluck aul" Ljubljana, glavna posta restanto do 2. julija 1907. 2153
; pripravni tidi za kako drago obrt v I hiši št. 67 na sv. Petra nasipu se j oddajo takoj v najem. 2099—3
Več se pouve v hiši sami.
Trg. pomoćnih
mešaue stroke in železniue, z dobrimi izpričevali,    priden    in    pošten, se
sprejme.
Kje,  — pove upravništvo „S!ov. Naroda". 2153—1
Dijake
iz boljših rodbin vzame za prihodnje
šolsko leto na hrano in stanovanje
izobražena rodbina. 2144—1
I
Bukovina
JtecRenpferđ litijsko mlečnnto milo
Bergmanna & Kom p, Draž-dane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh "zdravilnih mii proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško penilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C J. HAMANN
IjJUKdLJAJVA.
Perilo lastnega izdelka. L ?)    187 O Ustanovi/ena 1870.
I
i
»»»_}
V nedeljo, dne 30. junija 1907
v proslavo farnega žegnanja bode
v gostilni Steiner no Opekorski cesti it. 25
Začetek ob 4. uri popoldne.
K mtogobrojnemu obisku prijazno vabi
2169
Vstop prost.
A. M Steiner, gostilničar.
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber LJubljana Dunajska cesta 12
Nikel. cil. rem. ura 2*05 gl. Srebrna cil. rem. ura 3*85 gL
14 bar. alata ara 22 gL Srebrna damska ara 4-50 gL 14 kar. alata ura 12 gL
Zahtevajte veJiJci nafncvet*i ceniSc.
232-24
Posestvo naprodaj!
Zaradi družinskih razmer se proda na Stari gori pri Mirni na
Dolenjskem, kjer se gradi nova Železnica, popolnoma 2161—1
orondirono posestvo
ki obsega hišo, krito z opeko, gospodarsko poslopje, hlev in svinjak, s slamo krit kozelc, vse Čisto novo in v najboljšem stanju. Zraven spada tudi njiv za 24 mernikov po-setve, 9 oralov gozda, lepo zarastlega, 3 orale lepega sadnega vrta in 2 orala prav dobrega vinograda.
Več pove lastnik Fran Brinovec, Stare sera p. Mirne ne Dolenjskem.
Kje, — pove upravništvo Naroda".
Slov.
DIlsi trpi
dobro idoča, v sredini mesta, se radi bolezni ceno proda. Ravno tam se odda takoj lepo stanovanje s kopalno sobo in lokal, pripraven za trgovino ali kako pisarno.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2:28-3
Zemljišče
pripravno za sanatorij, letovišče, ali  obrtno  podjetje, ki meri 4 ha,
41 a, 39 m1, od tega 1668 nt- zazida nega, 2682 m2 vrta, 3 ha, 97 a, 89 m2 gozda; zaveten kraj, lepa leža, zdrav zrak, 20 sob, 2 kuhinji, hlev, vodna moč 20 HP, lasten vodovod, lastoa elektriČoa razsvetljava, — se ceno proda. Vprašanja pod ^reisururdig1 odpošilja Rudolf Mosse na Duuaju, 1, Seilerstatte 2. 2142—i
Uradno đ.o*vol3eixa 2© 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska?
aosreoovalnica stanovanj in služei
G. FLUX
Gosposka ulice it 6 2146
priporoča In namešea le f>olj£r
službe iskajoče vsake vrste
kakor kuharice, hišne, pestunje, krščen-ce, bone, hotelski sluge, blagainičarka za točilnico, servirarka, natakarice Ltd.
ztt   LJubljano   In drugod. Vestna In kolikor možno hitra postrežba »agotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti -enamko za odgovor.
licem 1 ali 2
meblovani sobi
s posebnim vhodom v I. nadstropju alr pritličju, event. tudi g hrano. Natančne ponudbe 8 ceno na upravn. „Slov. Naroda" pod „SB N." 2129-^
Učenca
8 potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj 8109 4
Štefan Lapajne trgovina z mešanim blagom v Idriji.
Trgovski
pomočnik
mešane stroke, posebno železninske.
se sprejme pri tvrdki 2098—$
M, Zigon v Škof ji Loki.
Za 3400 kron se proda
It i c\
z majhnim sadnim vrtom, njivo in tndi nekaj zemlje na močvirju. 2004 3
Poizve se pri lastniku M. Jenko., Tomačevo št. 39 pri Ljubljani.
Posolila! Predujmi! Krediti!
Posebno ugodno za uradnike vseh mest in činov, za vse častnike, za vse stanovske osebe. Veliki in majhni zneski po najugodnejših pogojih. Nič predizdatkov, prav zmerne obresti. Vračilo v 60 do 18'» mesečnih obrok h. Hitra rešitev even. takojšnja pomoč. Najvišji zneski na dediščine, užitke, depozite, legate itd. Vprašanja oddaja pod ,,Solide Geldquelle" anon-čna ekspedicija M. Dukes Nachtolg., Wien L. \Vollzeile 9. * 1920—4
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Do« najski cesti št. 12. 2023—4
Poizve se pri lastniku Ivano Matbianu starejšem.
Že   rabljen   a  v dobrem stanju se nahajajoč
F
(Bergbohrer), 8 palicami vred, se Gene proda.
Kje, — pove upravništvo „Slov» Naroda". 2145-2
Delovodja
popolnoma trezen, zdrav in energičen mož, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se išče za tvornico z sekire  na  Spodnjem Štajerskem
proti dobri plači iu prostemu stanovanju. Prcdoost imajo oženjeni ponudniki ključavničarske stroke, ki se tudi razumejo na dela v stružilnici.
Ponndbe z napovedbo dosedanjega službovanja iu s prepisi izpričeval na upravništvo „Slov. Naroda" pod „De-
lovodja". 2122-3
Grand hotel ,UNI0N'
V nedeljo, dne 30. junija t. I.
na urta
velik vojaški
KONCERT
celotne vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 27
kralj Belgijcev. *i5»
Začetek ob 8. url zvečer.  Ustopnina 30 krajcarjev.
54
13
Bernhardinec
krasen ex ^mplar, 2 leti star. se proda po u?odui ceni pri Jerneju Črne, Sv. Petra cesta 87. mu s
Išče se
„Oiloman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m 8»s-s
prodajalka Ujrihnn
7.a tobačno za In trn in  tr.teristir.ia. ki ie        ~"" ' i
za tobačno zalogo iu leteristinja, ki je 'ega posla dobro  vajena,  ima izpriče vala in je lepega vedenja.
Kje, se izve v upravništ*u „SIov. Naroda-. 2116—2
TTsVITr Pf8skrbi|e
I tN 11in *p'af
v prid
inženir In pat. posrednik
J Ksopfelmacher
Busaj, II. Praterstrasse 37.
IV^riin SVIM.    3685 38
Pomočnika
:a  civiloo iu uniform*ko   delo takoj
sprejme 8oS4 3
V. PLACHOTA
kroiaSki mojster f Ljubljani, Hiišerjeve ulice št. 2.
ftpb p
ki je že nekaj Časa bila v trgovini in ki jo vestli obenem tudi gostilna, se sprejme takoj ali početkom iolija t I. Pja*a po di gjvoru. Janko Karlovšek 7 Šmarjeti na Dolenjskem.  2124 2
Mestna učiteljica, stanujoča v bii-
žiui novega poslopja višje dekliške šole.  sprejme   za   prih.   šolsko leto
dug deklici
na hrano in stanovanje. — Zglasila pod šiiro SIP. J. 48" upravnistvu „Slov. Naroda" do 7. julija. 2117 2
Kuharica
(najrajši mater z odraslo hčerjo), ki bi opravljali tudi pranje in likanje perila ter kuhale dobro domaČo hrano, SO takoj Sprejme pn častniški rodbini blizu Ljubljane. V pomoč je tudi sluga.
Zglasi naj ne v posredovalnici N o v o t n y,  Ljubljana,  Dunaj ska
Cesta. 2136-2
Proda se hiša
tri leta stara, kavarna, dobro obiskana, s koncesijo zanjo in za prodajo piva iu vina v steklenicah itd. z opravo.
Natančneje se poizve v tobl-karni Mirodvorske ulice štev. 43 v Gorici. 2115—2
iS
1
bližo glavnega trga, dvonadstropna, od treh strani prosta, z lepo, veliko let obstoječo   prodajalno,   pripravna za vsako obrt in ki se obrestuje po od bitku vseh stroškov z dobrimi 5%. se
iz proste roke ceno proda.
Več  v  upravniŠt?u   „Slov. Naroda". 96*-6
1fron Kreč
j?     krojaški mojster v Ljubljani
se je Iz židovskih ulic
preselil
> m TurjGšKi trs it. 1
g    (P^šrrji Katoliški dom)
ter se priporoča tudi na novem mestu   za   cenjeno   zaupanje z zagotovilom solidne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
pran r(rec.
se takoj ali za avgustov termin odda. Vpraša  na i   <   v  gostilni „prl
Buru" v Sp. Šiški št. 205.   19/9 3
Učenca
sprejme 20?a—2
špecerijska trgovino, Ljubljana. Kolizej Kat h o voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. K&tho voda za prsi »e rabi samo zunanje. Zajamčeno neŠkod-
!•) v o. Steklenice po 3, 5
\ in 8 kron poštnine prosto. Diskretno pošilja po povzetju
Kothe Henzel na Dunaju XVIII
Schulrjasse 3, I. nadstr. 11. 583 20
+ Proti suhosti +
je edino izvrstno krepimo in jačilno sredstvo
redllna moka Kathe
zdravniško priporočena, z izvrstnim uspe h in porabi ji va, za okruženje telesnih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih 6 funtov t Se več, zajamčeno neškodljivo. Strogo po&teno, ni sieparstvo, mnogo zahvalnih pinem. Karton stane fl. 1 10 po povzetja ali pis znamkah. Kdor naroči 4 kartone |ih dobi poštnine prosto. Glavno razprodajaii&če
is    gospa Kathe Menzet 728
Dunaj xviii.   Schulfasse B, 1  Stock, 1 1
Staro železo
baker, svinec in me dnino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
1084-24
v Ljubljani,
Marije Terezije cesta štev i in Valvasorjev trg štev. 6.
(tudi zasebniki) dober dohodek in izhajanje; niso srečke, ne knjige ni'i zavarovanje, pošljite ponudbe pod šifro „Zukunft" na anončno ekspedicijo Gvori & Nagy, Buda Pesta IV. Magyarutca S. 1887-8
tvrdke Launn & Klement 2i/.1 HP. se proda po nizki ceni. 2101 —3
Ogleda se pri lastniku Vojteh rortiču, Slomškove ulice št. 16.
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bregu, pošta Borovnica
izdeluje vsakovrstne Stole od priprostih do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zahtevanje zastonj in franko.
3420 21
Občudovanje
vzbuja povsod novi
.Jitonin"
parni brzopralnl stroj.
^VI unge
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
Titonia Uerke, Wels št. 35, Gor. Austrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separat o rje. 123b 12
povsem iz kovanega železa,   z valjci trdega lesa.
iz
Cene  od  K 40 — do K 100 —
Petletno jamstvo.
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benaue
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
r^asprcti topr3-iča.xs3s:e Trojašn-ice
i
1726-6
(telefon štev. 273)
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenin«» za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. PloŠČO iz Cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuoi stroškov zastonj in poštnine prosto.
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
spodnja krila
srajce rokavice
m
■
I
Dvorski trg št 3
ped l}e redne ^duarno.l
2 0C6-4
Učenca
za ključavničarstvo, krepkega, sprejme
fran 3Flor]ančiE9   ttu s ključavničar, Dunajska cesta st. 9.
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, se s L junijem t. L da V najem. — Natančneje se poizve pri lastuiku Francu Dolencu, Stari trg št 1 v Ljubljani. 1900-4
Poštni voz
lahek, že rabljen, bodi s streho ali brez strehe se kupi- Kupi se pa tudi pol pokrit, že iabljen
koleaelj.
Naslov pove  upravništvo „Siov. Naroda. 2123—»
mpanjon
z nekoliko kapitala, se išče za dobro vpeljano trgovino s pohištvom in galanterijskim blagom v trgovskem mestu I. vrste. 2083—3
Reflektuje se le osebo veščo za vodstvo trgovine.
Ponudbe pod „Kompanjon" na upravn. „Slov. Naroda".
Komptoirist
dobro vajen enostrokega knjigovodstva, nemškega in hrvaškega jezika, izurjen korespondent z večletno prakso, dobi v modni manufakturni trgovini trajnega mesta. Ponudniki manufakturne stroke imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače in s iotografijo naj se naslavljajo na
firmo Fr. Bendeković v Karlovcu.
2135-8
t^aammVssmmmmmi
Dolžniki
plačajo
še jih opominja opominievalni oddelek društva
„Kreditreform"   v   Gradcu,  Havdngasse 10. Racijonalno   opominjanje.    Zveza  je preteklo leto izterjala Črez 9 milijonov kron.     h 18—H Zahtevajte brezplačno prospekt št. 19.
r
V najkrasaejši legi Gorenjske se odda za letošnjo poletno sezono elegantno meblovano
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, lepega senčnatega vrta in vseh drugih notreb-nih pritiklin. Krasen razgled ! Vsa živila se dobivajo v hiši.
Vpraša se pri gosp. Dragotinu Fakinu, Ljubljana, Slomškove ulice št 16. 2090-5
~W      W ^ *W
807 17
oprano in osnaženo 1 RJ od 35 Kr. naprej
prodaja
C. I. Hamann
v tjubljani.
6685
4255
88237^
40
gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 3 » let. se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti niih izpadanja — EAPILOR st 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstrania praha j in vsako kožno bolezen na glavi.
Naročala naj bi si ga vsaka družina. Imata premnogo zahvalni« in pri-znalnic Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K« Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURISIC
II 1256 2
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Izdeiovatelj vozo*
FRANC V1SJAH
Ljubljana, Rimska cesta štev. 11.
priporoča svojo bogato zalogo novih in te rabljenih    134—z 6
ozo v
PATENTE!
mcm a
vseh   dežela lcponlu|e
M. GELBHAUS
tnienir in zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VII. Siebcnsterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
52—26
Zdravilišče in vodno leasce
Prospekte pošilja zastonj
iIr.IRiid.il/ackenreiter
idrsTn^ki Todja in laknpnik k"psliš:a.
Postaja e. kr drž. železnic, l1 t ure od Ljubljana Vne vodno zdravljenje (sistem Priessnitzev in Kneippov, solncne kopeli, ogljikovokisle in elektriske kopeli, zdravljenje s suhim vročini zrakom, _ masaža,   zdravilna   gimnastika   in elektroterapija
Zmerne cene.
Odprto od lb. maja do 15. oktobra
U 98-17
Domača ti^l^zama.
= Vsakdo  svo| 1** s t srn t tiskar Z ===
Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avize. okrožnice, uradna povabila i.t.d. Enkratna sestava omo^očuje na tisoče odtiskov. 1239 —12
Cena z vsemi pritiklinami:
UU črk . . K 2-40; I 354 črk . . K 6.-; 211 črk . . K 4 ; 468 črk . . K 7*80; 2f»5 črk . . K 4 80; I 650 črk . . K 10 —; 809 črk   .   .   K 12-—.
65 črk 9<> črk 120 črfe
K 1-; K 140; K 2-;
Za 14 3-— okusn ■ izvršena gamasta štampilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantai kaseti z vedno trajnim barvalnikom.
HšOll,  tvornica za štampilije in livarnica gumastih črk. Ceniki zastonj.— Danajl 22 Adlenrasse 12. Podružnica v Oiesi aa Ruskem. — Zastopniki se iščejo
E3. n.
Dovoljujem si slav. občinstvu vljuduo nazaaniti, da sem otvorii
trgovino z mešanim blagom
- v £JnblJant9 na Zaloški cesti St. 15. -
Zagotavljam slav. občinstvo, da bom njih željam vsestransko ustrezal, se istemu vljudno priporočam za obilea obisk in nakup špecerijskega in manufakturuega blaga.
Z najodličnejšim spoštovanjem
1995 3 Božidar Pavčič.
Stor
ulicah  t^t. C*
kib, damskih In otrošKiti lawn-tennls In pristnih
loinenki. gorskih čevljev.
Elegantna
In 2026
jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
IU I. zagrebškem voloiko I
zavodu!
se prične 1. septembra 6 mesečni
zimski glavni tečaj
za one mladeniče, ki bi si radi pridobili ugodnost za enoletnega prostovoljca, pa   a to ugodnoBt nimajo potrebnih Šol.
Uspeh: V prejšnjem tečaju so si od 28. gojencev pridobili ugodnost za enoletne prostovoljce sledeči: Elrjert Alfred, Zagreb, Bukovićeva nI. 20; Jakel Julij, Gorica; Knstelar Peter, Zagreb; Treskie\vicz Janko, Dolnja Tuzla; Valenčič Josip, Trnovo, Kranjsko; Sajvert Milovan, Karlovec; Spaz zapan Lucian, Gorica; Vurdelja Nikola, Topnsko; Liiudler Emanvel, IJjelovar; Offjer Josip ,Volšperk, Koroško; Scblesinger Gustav, Dunaj, llohenstaufen gasse 3; Žagar Ivan, Novogradišfca; Krejči Otokar, Sarajevo; Prijatelj Franjo, Teršisće, Istri ja: BriŠčik Janko, Prosek, Primorsko; Weiss Štefan, Zagreb, Mesnička nI. 6; Vuletić Gjorgjo, Gruž, Dalmacija; Seitz Vinko, Velika Gorica; Breitbut Albreht, Zagreb; Tombosko Makso, Pregrada; Paravić pl. Dušan, Dalcea, Romunsko.
Za ta sijajni uspeh se ima zahvaliti zavod svoji preizkušeni nredbi in naprednim učnim osebam. Potrebno predznanje: Nekoliko razredov kake srednje ali meščanske šole. Natančnejša navodila daje 2148—1
ravnateljstvo, Berislavioeva ul. 12.
vence in trakove
priporoča
26
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan % častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski mdni razstavi
očaja 1904. p d pokrovit LNj. cea. in kr. Visokosti pre-tvfctk gospe Lfcdvoj < (idinje
krojaška obrt
iaiii. Šelenburffove ulice štev, 3
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tndi vseh avstr. uniform
po najnovejšem krojn.
Priznano solidno dalo In zmerne cene.
Priatoo angleško blago je v največji is> beri vedno v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in nal-raznovrstneifto tzbiro
klavirje« In harmonije«
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodne zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v
zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Pravza-meni ubiranje In popra« -ljanje vfifh sIMem©*. ^Glavno zastopstvo  dvornih  firm  !<«• Bois^ti-dorffr na Dunaju, Geliruder §<lncl   na   »unfl|u, *vzu«t FiirMterv Lobftvu, Th. Mann bor« v  lilpMliem.   Za vsak, pri meni knpljen klavir docela Jame I in. — Najnižja lipopojevalnlna. — Delna plaella.
************ i**
JOSIP STUPICA
J tirm r nar In sedi I ar
v Ljubljani, Kolodvorski ulici iti v. 6.
Priporočam svojo aalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tndi vsa druge konjske potrebšdlne.
m ■ Cena nizke. ■ o
_I    S|»#3damiats3tsas L
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Persche
v Ljubljani —, pred Ikcfijo 3*. 21. r
Pozor, gospodje In mladenl6t!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti aaiboljše sredstvo aa rast brk, brade in las, proti Izpadanja brk In las >n to je KAPILOR s t. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnotro priznaimc in zabvaloic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom        i / 51 1 £
PETER JURIŠ CĆ
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji«
Dolenjske Toplice
na Kranjskem, dol. železnic postaja SMa-Topltte.
Gorek vrelec 38° C, pitno  iu kopalno zdravljenje. Izrednega učinka za protin, revmati
zem, ishias, nevralgijo, kožne in ženske belezni. Veliki kopalni basini, odločene
kopeli, mano Vite kopeli.   Kazkoano opravljene tultjfee, igralne in  družabne sobe.   Dobrt |
cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. )3(J -
Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Hov vesetabilsk. creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3-— in K 5*—, poštnina 70 h. Moj lepotilni creme Lihe daje koži mladostno svežost, deluje z uspehom proti pegam in vsem nečistostim kože. Lonček stane KI-— mil) —"70, puder K 1—. — Prodaja in razpošilja gospa Kathe
Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadstr. It.
Znamke vseh deleia sc sprejemajo. 622 19
15i6- 2
Samo pristni Mačkov
Kaiser-Borax
za
g-ojitev lepoto in -jzčLrvL* ja.
Pristni Mačkov
belo, je izvrsten Pristni MackOV za čiščenje kože tonih po 15, 30 Edini izdelovalec
Kaiser-Boraat daje koži nežnost in svežost. jo del i
za ho itev zob i . USt, jako olajšuje katar in hripavost. Kaiser-Boraa omeri vsako vodo in je najboljše sredstvo Previdnost pri kupovanju ! Pristen samo v rdečih k.tr-in 75 vinarjev z nHtaučnim navodilom. Nikdar odprt! za A vatro Ogrsko  BOGOMIL  VOITH,  DUNAJ III
Zali t«** m j t*- ali »mrorajle pn »«»oJ«*Mi trgovcu
T** «11110     E ""J"" irguvcu
IIMG-TING
ki usmrti vse stenice z zalesro vred.
Uspeh zaiam^en.
Vrstrupeno,  bluarodlaere.^ razkuŽMejofr!   Dobiva se v steklenicah po »O vin.,   zratrn   Mpadajnra   brizzalnlea   tO vin.   ' ,        in .^liiT^k.i steklenice  za hotele,   hotnlee, Nunulortje,  ueimlone primerno renrje. (■Invna zaloga na Dunaju, XVIII., (i c u t / x a m h t- '-£\.
V L ubijani drogerija Anton Kane in tvrdka Karel C. Holzer.
Druia »reci»t«a odloeno zavrarujte! 1648—7
I
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane juž. žel.:
4 58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.)
7 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ll-4-O predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
i*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-IO zveder. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž
Dohod v LJubljano iui. tel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta.
II50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ct lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trst drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
834 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
u-i5 predpoidne. Osebni vlak iz Trbižn Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage,, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane drl. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. ^Samc ob nedeljah in praznikih.),
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
H Boj klerikalizmu
13 pod spovedntm pečatom
se imenuje lepa knjiga, katero je napisal bivši kaplan Hans Kirchsteiger in katere 1. del je izšel v slovenskem prevodu Etbina Kristana v založbi časopisa »Naprej" v Idriji. Dobi se za 2 K 60 vin. v založbi „Napre|a" v Idriji ter pri L. Schwentnerju v Ljubljani, pri A. Oabrščku v Gorici in pri K. Flo-rianu v Kranju. — Sezite po tem L delu. Kmalu izide še II. del.
'M
2140 2
t*
N
Sej Itleriltalizmu, bedi parola!
Proti klerikalizmu bojuje pa knjiga ,,Pod spovednim pečatom",
i^t ki se uaj zato kar najbolj razširi med sloveusko ljudstvo.
4
3Y
607^20
ogaška Slatina
«p      ...   ™       Štajersko. *~—
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
1898 -4
Prospekte pošilja ravnateljstvo zdravilišča
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez praha. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
99 P^"*?l
Novo hydro-elektro-mehano-tsrapevUko zdravilišče
rapsvtsko zdrsviiisć* v velikem In modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhslstorIJ, celice zs segret zrak, elektr. masaža, solnene kopeli, zdrsvilns gimnastika.   Uspešno zdravilišče zs bolezni v želodcu, črevlh, jetrih in ledvicah, zs kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, si
na
kat
v požiralniku in jsbelku. Jako močni zdrsvllnl vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
Nov hotol z dietetsko restavracijo in norim vodovodom za sladko pitno vodo.
SVETOVNOSLAVNI
298—36
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Szantnerievi črevlii
Naivedja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. ———
Jennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev
za gospode in gospe. -
najboljših oblikah.
Pomladanske novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo in najuečja zaloga črewl]eu na Kranjskem F. 8ZANTKER
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana, j
Ceniki zastonj In poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju. H
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačila
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dunajska cesta St. 40. 1666 -iS
M. Podbrajšek
frizer za dame in gospode
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 35.
Kupujem strižene In zmešane lase. ker jih potrebujem za lastni izdelek in ne za promet. Zategadelj jih plačujem ciraže nego vsak drugI. soe3 4
Pošiljatve  z dežele sprejemam po pošti.
Priporoča se dobro domače delo: srajce, bele, barvaste in pike, po meri, najboljši kroj, cena nizka.
ilnton Šare
LJubljana, Ju. Petro cesto 8.
Zunanja naročila točno In ceno.
Lestne I941_9 livalniea in Hvalnica.
■ >JUlil|a
Juetiolikalnica in h" Čistilnico ■■
Kolodvorske ulice št. 8
je sedaj opremljena popolnoma na novo in so odstranjene vse tehniške teškoće , da se očisti perilo snežnobelo in izgleda kakor novo. Prevzemajo se tndi bluze, suknje, obleke, zastorji. Perilo poslano od zunaj se hitro osnaži in ceno zaraćeni.   1940—6
Z odličnim spoštovanjem
finlon Sare
i i
Dobra l^aharica
je izšla---^"r—      Je 'z^'a
v založništvu La?. Minerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obueza na 576 straueh vež nego 1300 re-ceptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovni aškega stališča, literarna kritika zar adi lepegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 31
Ljudevit Borovnik
pnikar  v   Borovljah (Ferlaefc) na Korodl&ens
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejfiin sistemih pod popolnim Jamstvom. Tndi predeluje stare samokresmee, vsprojema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrfinje. Vse paske so na c. kr. praskaše ?& niči in od mene presku&ene. — Mustro-
IH vant ceniki zasloni. 26
iiiiiiiniuiitf
Hutter & Sctirantz
^ S ItSIJ I
Dunaj, VI., VVindmuhlgasse
1885-3
deln
20.
dr.
OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROOI, ŽELEZNE POSTELJE.     gggjg' S
9f
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SPLJETU.
Stritarjevo nlice št. 2.
Podružnica v CELOVCU.
ft fond
Inl^l^a   glavnica  K 2,000.000.
nudi k žrebanju dne I. julija promese na Dunajske komunalne srečke a K I51 ž glav. dobitek 400.000 kron, promese na  kreditne srečke a K 18- — glavni dobitek 300.000 kron. MT Obe promesi  skupaj le 32 kron. Rentni davek piača banka sama. n—1s Rentni davek plača banka sama.
Delniška družba Združenih piUOUMMl Žalec in Laški trg
Izborno pivo. črno pivo JOlVOtOf.
PSST   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187.   TBB 1454~17
Pošiljatve n« dom sprejema restavrater gosp. E. K r i 1 s n 1 k „Narodni dom11, Ljubljana. (Štev. telefona 82.)
Poštenemu načelu, da svoja
OBUVALA
-um
i
prodajamo po otrogo stalnih, breskonkurenčno nizkih cenah, ki »o vtisnjene v v*»k par, se ima zahvaliti
naša firma za ncdosežnl renome S
Elegantna priložnost!
Priporočamo nastopno označene vrste:
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delani   .  . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......
Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-' alf. orig. Goodvear šivani .   . .
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, American-Style.....
Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja.......
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-šiti, črni, rjavi in sivi .  .  .  . .
Isti za dame.........
Damski salonski čevlji iz črnega usnja £1 divje koze.........J»*
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........n
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega Črnega usnja......#j
Damski Čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika. .
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami
Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani
Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja ........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   .  . .
ff
ti
99
99
99
II
1-50 3*75 3*25
3- 40
4- 25
5- 75
6- -3-40 6--
Speclalitet«: „&oodyear
lk.r.11 iaUliL
1831-6
Zastopnica: JOSIPtNA HEMISCH i LJUBLJANI, Stritarjeve (Spitalske) ulice št. 9.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 „„„  i!8ž"B »SSaS
marčno pivo v sode i h in steklenicah.
Ustanovljena let« 1854.
priporoča slavnemu občinstii in apoStovsmm gostilničarjem svoje izborno
Svoj J k svojim!
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino m gnojnico
naj se obrne na trgovino z železnino 1085—24
"smsas?1 fr. stupica v Ljubljani 'hsslsmj
Edino tam se dobi vedno svež portland In roman cement >z slovečih tovarn dovske iu trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za ilto, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na  zadoji   poljedelski  razstavi v Zagreba s prvim darilom odl<Ko*anih
stemoreznic, mtatilnic ia gcpeljuov, Amerikanski sireji za košnjo ia obračanje mrve vedoo v zatarj:.
Svoji k svojim !
1
književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in tnsov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broŠ. K 2'—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-34
Dobro in ceno!
o
JU
1
\
o
»s.
-O
o
i!
j\nfon SchuSter
v Ljubljeni, ^triterjcue ulice £
priporoča
konfekcije 3a dame in deklice, blu3, deških ob/e/(, modnega blaga 3a dame in gospode, voile, balist levaniin, garniture; najboljše belo blago 3a perilo in vsakovrstne preproge.
5clidnei pc5trcžbo! 1341-12
J<QJnižj£ cene!
Uzorci na zahteoanje poštnine prosto!
Zenlžsi UiC8
■
Na c. kr. cesarja Franca Joieia gimnaziji v Kranju se bodo
vrfc li sprejemni izpiti za 1. razred dne 6- julija ob 10. u-i dop >ldne
Učenci,  ki  *ele biti sprejeli v I. razred, naj s^ javijo prt podoisanem ravnateljstva dne 5. julija od 4.   6. ure popoldne ali dne 6. julija od
8.—10. ure dopuldne. S seboj naj prinesejo krstni l?*t )\i * biskova-no izpričevalo.
Vnan)i učenci so lahko oglasijo tudi pisuitno, ako pošljejo guri imectvani listini pravočasni po p<>$ti. 2!49
Raunoteljstuo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju,
due 25. junija 1^07.
V gostilni „pri Zvezdi" v Ljubljani S
se pristna dobra dolenjska in bizeljska vina m!
g zaradi uelihe zaloge točijo ceneje. *
Znižane cene za vina čez ulico.
Vdani
P. Krisch.
*
ŽELODCA
tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prehavljanja ter odstranitvi nadležnega *(.-' prtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in usped* niti zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljen je pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani anane nasledke nezmernosti, alahe diete, prehia-jeuja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. lio»e balzam za želodec iz lekarne B. PHAGN'ERJA v PRAGI.
VARILO!
Vai deli embalaže
o
imajo postavnu de-ponovano varstveno /nam ko.
#8
Mina B. FRAGNER-ja v Prag!
o. in kr. dvornefrv dobavitelja
— ernein   orlu'* -
Praga, Malđ Strana, ogel Aerudove ulica 203, Po reeti raitošilia  i» vaait d&n.
Cela steklenica 2 K. pol stekleuics i t
Proti vpo£iljatvi K 150 se posije mala steklenica ir za K 2 8n velika ste klemoa, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K H — 4 velike steklenice, za K 22' — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske aton&riiije.
Zaloge v lekarnah Avstro-O^erske. V Ljubljani se dobiva pri gg. tekaj G. Ptccol, U. pl. Trnkčczv, M. Mar-a      det9chiagar, J. Mayr. 1477-f>
Kupuj pa „le v steklenicah"!
1323
Iv Fabiana nasl   Fr. K ham. Ant .^n Korhar.     Ant. Kane, drog. F. Grošejj. Mihael Kastoer.
Adolf Hauptniann. Fdmund Kavčič. Kari C, Hobw>r.    Henrik Keada. Ant. .lečminek.    Josip Kordin.
Anton Krisptr. Peter Lassnik.
J. Perdan. Vaso P» tri ("i?.
Leskovie & Meden Kari Plauinšek.
A. Mehle
P. Mencinger.
Josip Mihelič
A. Sušnik. M. R. Supan. A. Sarabon.
1. E.U'utscherja n. Viktor Bchiffer. M. Spreitzer. Aiitoti BtaooL Fran Stupica Ferd Terdiua
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherlinovi" lepaki.
avstrijsko Kreditnega zavoda za trgovino in obrt u LJubljani
Fianca Jožefa cesta štev. ©■ 1959 d
depozite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane efekte, oskrbuje brezplačno
revizijo pri žrebanjih in oddaja
E-DEPOSITS
pod lastnim zaklepom stranke.
Izdajatelj in odgovorni aiađaik: B^ito 2r-a»tosl«»iok.
J^aataia* m   iek tNajrodne fciflkan
89
25