12 h R j > »«k četrtek. Cena mu |c 3 K „a leto. (Za Nemčl|o 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje drlave 4 K 60 vin.) - Posamezne itevilke fe pro----- dajajo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spiai in dopisi se potiljalo : .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa : Upravniétvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve ulice it. 3. —
Štev. 21
V Ljubljani, dni Z. Juliju 1901.
Letom
Gozdni uradi in živinoreja.'
Zelo važna Je naloga poljedelskega ministrstva, skrbeti za zboljšanje zemlje in za pomnožitev pridelovanja živil. Pri tem se ne sme poljedelsko ministrstvo prav nič zamuditi. Najprvo mora seveda tam pomagati, kjer je pomoč najnujnejša. Gledati mora pa na to, da so vsi kmetovalci deležni državnih dobrot za svoj trud, ki ga imajo v korist države. Prav nič ne dvomim nad pravičnostjo in dobro voljo ekscelence sedanjega poljedelskega ministra. Vem pa tudi, da on ne more vsega videti. zato je naša dolžnost, da ga na poljedelske razmere opozarjamo. Da to poslansko dolžnost izpolnim, hočem danes nekoliko govoriti o razmerah na našem jugu ter prositi poljedelskega ministra, da se nanje ozira. Stavil bodem zahteve, ki so lahko izvedljive ter ne bodo stale državo posebnih žrtev.
Naše kmetijstvo je vkljub ugodni legi zelo zaostalo (Res je!) za kmetijstvom v severnih deželah, ker je bila glavna panoga našega kmetijstva, naša živinoreja, zelo zapostavljena in zanemarjena.
Kranjska dežela je s svojimi rodovitni dolinami tako pripravna za živinorejo, kakor so druge alpske dežele; Go-renjska tako kakor Švica. Ako jo primerimo s temi ali celo z za živinorejo manj "Rodnimi južnimi deželami ogrske krone, kakor n. pr. z Hrvaško, pridemo do za-ključka, da je naša živinoreja zaostala ne samo za alpskimi deželami, ampak celo
v *) (lovor državnega poslan. Fr. Demšarja v državnem zboru dne 25. junija.
Naš vrli poslanec je v živo zadel s svojim govorom, ki ga je cel čas poslušal Poljedelski minister in mu na konec čestital ter mu obljubil, da ugodi njegovim zahtevam.
za Hrvaško. To pa zato. ker je Ogrska v zadnjih letih mnogo bolj podpirala živinorejo. kakor Avstrija. (Žalibog. Res je!)
Glavna znamenja propada naše živinoreje vidimo v degeneraci in hitrem pe-šanju živine. Posledica je veliko pomanjkanje dobre plemenske živine. (Res je!) To je pa zelo pospešilo gozdarstvo, ki nam je ustavilo pašo, vsled česar smo navezani na pogubno in drago rejo v hlevu, s katero se dohodek živinoreje zelo zmanjša.
Gozdi in lovski prostori so pri nas vedno večji, pašniki pa vedno manjši in slabejši. Žalostno pri tein je pa, da je država sama pritirala do takih razmer in pomagala omejevati pašo, posebno v naših krajih, kjer ima država velike gozde, ki so bili nekdaj deloma pašniki. Morda bi se nekoliko sprijaznili s tem gozdarskim gospodarstvom, ko bi videli, da gozdi do-našajo lepe vsote denarja in bi se na drugi strani porabil ta denar za povzdigo živinoreje. Iz računskih zaključkov pretečenih let pa vidimo, da so uspehi državnega gozdarstva pri tako obširnih in lepih gozdih, kakor jih ima pri nas država, premajhni, da bi mogli zanje žrtvovati svojo živinorejo. (Res je!)
Prišel bo čas, ko se bode treba natančneje pečati s tem gospodarstvom. Za danes rečem samo to, da je praksa gozdarskih uradnikov za nas mnogo predraga. Predraga tudi zato, ker gozdarski uradniki s svojim birokratskim postopanjem ne morejo med poljedelci imeti zaupanja in jih ima ljudstvo bolj za policijsko kot gozdarsko oblast. (Poljedelski minister: To se bode že predrugačilo.) So pa tudi slučaji, v katerih pride do nasprotstva in sovraštva med prebivalci in uradniki. Omenjati moram tu neki slučaj, ki se tiče našega tujskega prometa in je opisan v zadnji petkovi številki lista »Slovenec«. Tu stoji med drugim: »Med lepotami naše
Gorenjske je tudi gozd Jelovica, ki Je po večini last verskega zaklada in ga upravlja gozdarska oblast v Radovljici. Gozdarska oblast pa ne skrbi dosti za to, da bi se seznanil svet s krasotami Jelovice. Pota in steze po Jelovici niso bila dolgo časa zaznamovana. (Cujte! Cujte!) Predsedstvo na novo ustanovljene podružnice kranjskega slovenskega planinskega društva je prosilo gozdarsko oblast v Radovljici, da bi smelo zaznamovati pot, ki veže selško in bohinjsko dolino. Odgovora pa le ni bilo. Ko je čakal predsednik tri mesece na rešitev, si je mislil: stvar bo tako ugodno rešena, in je zaznamoval pot in postavil kažipot. Gozdarska oblast je bila pa tako brezobzirna, da je dala odstraniti znamenja in celo kažipot, čez dolgih deset mesecev je pa odposlala milostno podružničnemu predsedstvu na slovensko prošnjo nemško rešitev. (Čujte! Cujte!) Naravnost škandal je, da gozdarska oblast v času, ko ministri povdarjajo važnost tujskega prometa, odstranjuje znamenja. (Čujte!) Nečuveno izzivanje je pa, da se upa radovljiška gozdarska oblast reševati slovenske vloge nemško. Ko bi se to zgodilo na Češkem, nastane revolucija. (Res je!) Najodločneje obsojamo drzno izzivanje in preziranje slovenščine po radovljiškem gozdarskem oblastvu.« (Dobro! Dobro!)
To kaže posebno ljubezen gozdnih uradnikov do jezika 96 odstotkov prebivalstva dežele. Lahko si mislimo, kako so tuji gozdni uradniki ravnali z ljudstvom ob času pašne odveze, ob času pogona paše iz gozdov, ako si še danes upajo kaj takega. Opozarjam na ta slučaj poljedelsko ministrstvo, da se takemu postopanju v prihodnje konec naredi.
Nadaljujem o živinoreji. Kmetje smo položaj naše živinoreje, o čemur sem prej omenjal, prepozno spoznali. Začeli smo sicer nedostatke odpravljati, kakor pa pre-
vidimo, ne bo šlo več z lastno močjo. Nakupiti moramo precejšnje število dobre plemenske živine in zboljšati naše pašnike. Oboje bode stalo velikih žrtev. Toda obupali še nismo in kažemo dobro voljo. Naredili smo že prve korake, in ako nam država pomaga, upamo našo živinorejo povzdigniti do take višine, da bo v korist živinorejcem, kakor tudi konsumetom. (Bravo!) Začeli smo z živinorejskimi zadrugami in smo ustanovili štiri v teku dveh let. Namen živinorejskih zadrug ni samo ojačenje plemena, ampak tudi po-množitev števila živine, ki jo lahko na Kranjskem, pri tako ugodni legi, najmanj podvojimo. Taka pomnožitev živine bi posebno koristila našim južnim velikim mestom, kakor Trstu, Pulju, Gorici in Ljubljani, pa tudi vojaščini, ki bi morala ob pešanju živinoreje trpeti pomanjkanje mesa. S tem mislim je utemeljen klic, naj pomaga država. (Splošno pritrjevanje.) Kako nam pa more država pomagati? Na Kranjskem ima država še sledeče planinske pašnike: Planino Pečana s 293 ha, planino Govnač s 490 ha, planino Komna s 1930 ha. Te planine so bile do zadnjega časa oddane špekulantom v najem. (Čujte! Cujte!) Ti so jih v škodo živinorejcem in državi izrabljali in zanemarjali, popravilo in zboljšalo se ni v teku let nič. Potrebna poslopja razpadajo, napajališča so polna žab in druge golazni, pašni prostori so pa zaraščeni z raznim grmovjem in nastlani s kamenjem. (Cujte! Čujte!)
Planino Pečano je prva živinorejska zadruga za selško dolino pred dvemi leti z velikim trudom iztrgala špekulantom iz rok. Mora pa vsled tega 260 K letno več najemnine plačevati, kot prejšnji najemniki. (Medklici.) Seveda ima zadruga zmiraj več stroškov s popravljanjem starega poslopja in zraven tega je morala napraviti pred letom nov telečnjak. Planina bo pa zahtevala zmiraj več stroškov, ki jih pa zadruga kot najemnica ne more nositi, in tako bo moralo ostati vse po starem, zanemarjeno. Kljub temu ne more izhajati zadruga, kakor nas uči dveletna skušnja, brez te planine, ker nima nobenega drugega dobrega poletnega« pašnika za mlado živino. Dokazano je, da so za živinorejske zadruge dobri visokoležeči pašniki neobhodno potrebni, kajti brez teh ni mogoče plemena močnega in čvrstega ohraniti. Zaman bi bile žrtve zadrug brez pašnikov. (Prav res!)
Tu torej poljedelsko ministrstvo lahko pride na pomoč: državne planine na] izboljša in naj jih odda 2ivinore]skim zadrugam proti primerni odškodnini, pomaga naj pa tudi Dri Izboljšanju privatnih planin In pašnikov. Tako postopanje bi tudi koristilo državi, kakor sem prej omenjal. — (Prav res!)
Ce poljedelsko ministrstvo svoje planine izboljša, bo z lepim zgledom naši deželi kot dober in skušen učenik pokazalo, kako se dobro in poceni izboljšajo pašniki. (Pritrjevanje.) V lanskem poletju so se pregledovale državne alpe na Oorenjskem. Pri ti priložnosti je zastopnik poljedelskega ministrstva priporočal in predlagal v svojem poročilu, da se napravita na Pečani dva cementovana napajalnika ln da
naj se nemudoma prične s čiščenjem ruševja, jevševja in drugega grmovja, kakor tudi kamenja, in to naj se vsako leto vsaj na prostoru dveh hektarov izvrši. Zalibog, da se do danes še ni nič ukrenilo.
Ako poljedelsko ministrstvo resno na-meiava zboljšati kmetijstvo, tako naj vsaj začne v svoji hiši in naj postavi podlago povzdigi živinoreje. Stavil bodem z ozi-dom na to sledečo resolucijo, katero upam, da jo bo visoka zbornica sprejela, gospoda poljedelskega ministra pa prosim, naj jo uvažuje.
Resolucija se glasi:
Visoka zbornica skleni: Vlada se po-zivlje, da zboljša erarične pašnike, kakor tudi pašnike verskega zaklada, in naj jih potem proti primerni odškodnini odda živinorejskim zadrugam, ki nimajo dobrih poletnih pašnikov ali naj jih pa proda živinorejskim zadrugam. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Političen presied.
Uspeh slovenskih poslancev dr. Hočevarja in Demšarja.
Te dni je dr. Hočevar razpravljal v zbornici jezikovne zadeve pri sodnijah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Kljub pozni uri ga je prišlo poslušat nad 100 poslancev. Nemške koroške in štajerske poslance so pekoče resnice, katere je pravil poslanec Hočevar, tako zbodle, da so pričeli kričati, a slovenski in češki poslanci so jim pošteno posvetili. Bili so prav živahni in zanimivi prizori. Hočevarjev govor je vzbudil mnogo pozornosti. Pred njim je govoril poslanec Demšar. Njegov govor, ki ga prinašamo danes na uvodnem mestu, je napravil najboljši vtis.
»Slovenski klub«
se je v štiriurni seji posvetoval o raznih važnih narodnih in gospodarskih vprašanjih in sklenil: Tovariši Fon, dr. Benkovič in dr. Hočevar naj čimpreje izdelajo načrt jezikovnega zakona za slovenske pokrajine. Glede na državno žganjarino zahteva klub večje ugodnosti za domače žganjar-ne in višji državni prispevek deželam. Predno se klub odloči, kako glasuje o dotični vladni predlogi, izvolil je poseben odbor, da natančno prouči vladni načrt s posebnim ozirom na naše kmečke razmere. V ta odbor so izvoljeni poslanci Šuklje, Povše, Fon in Roškar.
Preosnova postave o bolniškem zavarovanju.
Deputacija državne zdravniške organizacije avstrijske je naznanila Becku in Bienerthu zdravniške želje glede na pre-osnovo postave o bolniškem zavarovanju. Ministra sta obljubila, da se informirata in po možnosti upoštevata želje zdravnikov.
Konec proračunske razprave v državnem zboru.
Kadar se daljša razprava bliža koncu, je vedno jako živahno v zbornici. Nervoz-
nost je itak običajna bolezen vseh parlamentarcev. ki nimajo polževe krvi ali vo. lovskih živcev. In ta nervoznost raste oj dne do dne, od seje do seje že vsled splošne utrujenosti. Ni ravno malenkost, dan na dan posedati po deset ur v pozno noč v zaduhlem, pa tudi s politično elektriko nasičenem zraku. Bil pa je v zadnjem desetletju menda edini rumunski poslanec dr. Zurkan, ki je zvesto in mirno poslušal vsakega govornika in tudi vsakemu čestital, četudi je mlatil le prazno slamo.
Okoli 8. uri zvečer naznani predsednik, da se prične glasovati. Odklonijo se minoritetni predlogi socialnega demokrata Seitza o črtanju dispozicijskega zaklada, socialnega demokrata Diamanta na črtanje postavk o soli in Beerà o zvišanju postav-ke za prejemke poštnim uslužbencem.
Z b o r n i c a o d o b r i nato proračun, kakor ga je predlagala vlada.
Jezikovni zakon za Spodnje Štajersko in Koroško.
Ministrski predsednik Beck je rekel Dobernigu, da se misli pečati z jezikovnimi razmerami na Štajerskem in na Koroškem, da doseže modus vivendi med Nemci in Slovenci. Dobernig je rekel, da prebivalstvo ne želi izpremembe sedanjega položaja in da ne more dovoliti koncesij in se pogajati, dokler se ne pogovori z ostalimi nemškimi poslanci. Dobernig, Einspinner. Hoffmann-Wellenhof, Markhl in Nagele so se podali k Becku in mu poročali ogorčenje, ki ga je povzročil v nemških krogih načrt o ureditvi jezikovnih razmer na Sp. Štajerskem in Koroškem. Beck je izjavil, da ne bo ničesar storil brez nemških poslancev. Kamen je zdaj sprožen. Razburjenje med nemškimi ponemčevalci nam kaže, da je krenil »Slovenski klub« pravo pot, da je izvolil pododsek za sestavo jezikovnega načrta. Svoje pravice morajo dobiti štajerski in koroški Slovenci. Poslanci »Slovenskega kluba« so vztrajni in ne bodo prej odnehali, da zadobe Slovenci pravice, ki jim gredo po avstrijski postavi in pa po pravu, ki ni vezano v nikake paragrafe. Otrovane pšice poslanških po-nemčevalcev, kakor tudi nekega svobodomiselnega slovenskega lista, jih ne zadenejo in padejo na tla.
Starostno in invaliditetno zavarovanje.
Ministrski svet se je pečal s starostnim in invaliditetnim (onemoglostnim) zavarovanjem. Ni izključeno, da predloži vlada predlogo zbornici še pred poletnimi
počiinicami.
Poštni sluge in sli.
Poštni sluge že dolgo moledujejo pri trgovinskih ministrih, naj bi vendar kai storili, da se jim izboljšajo plače. Dr. Fiedler je sedaj obljubil v zbornici, da se hoče tudi zanje pobrigati. Izprva dobe več po 200 in 100 kron, najvišja plača bode 1900 kron, vrhu tega pa dobe še razne službene doklade. Ravno tako se zviša plača poštnim slom, ki bodo zanaprej neodvisni od
poštarjev glede na plačo. Stroški bodo pre-
*
cej veliki, vendar pa upa minister, da se hodo dali pokriti, če ostane sladkorni
davek.
Povišanje davka na žganja.
Časopisi poročajo, da pride zakonski načrt o povišanju davka na žganje že v tem zasedanju na vrsto. Odkritosrčno moramo to odobravati, ker je že skrajni čas, da tudi zakoni kaj store proti tej ljudski kugi. Posebno hvalevredno pa je, da pripade dobiček od višjega davka na žganje posameznim deželam. Tako bo marsikatera kronovina imela nov vir dohodkov, v prvi vrsti pa bo koristil novi zakon Galiciji. Dalmaciji in Kranjski.
Nemški poljedelski poslanci
so sklenili, da podajo v proračunski razpravi ostro izjavo z ozirom na trgovinsko pogodbo s Srbijo. Znano je, da ta pogodba zelo škoduje avstrijskemu kmetijstvu, zlasti pa naši živinoreji, in je zato ta pritožba poljedelskih poslancev popolnoma umestna.
Gosposka zbornica.
Desnica gosposke zbornice je sklenila, da poda grof Thun izjavo, ki naglaša, da velik del desnice obsoja vladno politiko in da zato ne glasuje za proračun. Thun bo s svojimi somišljeniki med glasovanjem zapustil zbornico. To je naperjeno proti stališču vlade, ki ga je zavzela pri VVahr-niundovih homatijah. Mnogo poslancev gosposke zbornice ji namreč zelo zameri, da se ni odločneje potegnila za enakopravnost katoliških vseučiliščnikov in da ni bolj strogo nastopila proti Wahrmundu. Zaraditega bo seveda proračun vendarle sprejet tudi v gosposki zbornici, toda naučili minister bo zvedel, da se je treba ozirati tudi na zahteve katoličanov, če vlada hoče, da ji gre vse po sreči.
Wahrmund v Prago?
Naučni minister Marchet je obljubil zloglasnemu Wahrmundu profesorsko sto-lico v Pragi, pa češki katoličani niso s tem kar nič zadovoljni. Nadškof bo prepovedal bogoslovcem obiskavati predavanja, ker uc gre, da bi brezverec poučeval bo-goslovce v kaki bogoslovni vedi. Tudi katoliško plemstvo bo najodločneje nastopilo proti njemu — in v takih okoliščinah bo Marchet težko spravil pod streho svojega ljubljenca. Sploh je pa še vprašanje, ali bo sedanji naučni minister sedel do jeseni "a ministrskem sedežu; če pa on pade, je nadel tudi Wahrmund.
HRVAŠKA.
Ban Rauch — tajni svetnik.
Na priporočilo ogrskega ministrskega Predsednika Wekerla je cesar imenoval, hrvaškega bana barona Raucha za svojega tajnega svetnika. Gotovo je moral Rauch za to kako uslugo storiti Madžarom na škodo hrvaškega naroda.
Spor med banom Rauchom in ministrom za Hrvaško.
Ban Rauch se neprestano vozi na Dunaj in v Budimpešto k visokim glavam,
ne da bi kaj povedal ministru za Hrvaško pl. Josipoviču, ki igra tudi važno vlogo v hrvaški politiki. Zato je pl. Josipovič užaljen in ostro piše v listih proti banu Rauchu.
Burno nameščenje novega višjega župana v Zagrebu.
Dne 24. junija je bil v Zagrebu nameščen novi višji župan (toliko, kot pri nas okr. glavar). Pri tem so nastali precejšnji nemiri. Ljudje so klicali višjemu županu: »Proč s pismonošo! Proč s hlapčevsko vlado!« in pri tem tako ropotali, da se ni prav nič slišal župan, ko je prisegal in potem svoj program, načrt, razvijal. Celo na rogove so trobili in se norčevali iz župana in mu nagajali, kakor so mogli. Skoraj vse stranke so proti madžarskemu usi-Ijencu.
Cesar za Hrvate.
Madžari silovito zatirajo Slovane. Pri Slovakih jim gre lahko, a ne tako pri Hrvatih. Sedaj se je še cesar zavzel za Hrvate. Madžarskim politikom je namreč naročil, da morajo napraviti konec vednim prepirom in političnim bojem s Hrvati. Poskusili so zato s pogajanjem. Hrvaški in madžarski poslanci se pridno posvetujejo med sabo. Mogoče, da se napravi kak kompromis med Hrvati in Madžari.
Ogrski ministrski predsednik
Wekerle je še vedno zelo drzen nasproti Hrvatom. Pravi, da hrvaški ban ni samo cesarjev namestnik na Hrvaškem, ampak član ogrske vlade, iz česar sledi, da bi bila Hrvaška samo navadna ogrska dežela, kar pa ni res.
BALKANSKO VPRAŠANJE.
Iz Srbije se poroča, da Bolgarija zbira in oborožuje armado proti Srbiji. Sicer se govori, da je to vest razširil samo srbski minister Pašič, ki bi rad videl, da bi se drugi veljavni možje bali postati ministri in njega spodriniti. Vendar se o napetosti med Srbijo in Bolgarijo tudi od drugod sliši.
ITALIJANSKI DRŽAVNI ZBOR
je zopet dovolil velikanske svote za nove topove, trdnjave in druge potrebščine za obrambo meje proti Avstriji.
SESTANEK MED RUSKIM CARJEM IN
FRANCOSKIM PREDSEDNIKOM
bo prihodnje dni. Zraven bo tudi več ministrov in politikov.
MULEJ HAFID VELEVLASTIM.
Mulej Hafid je dosegel s svojo armado že lepe uspehe, zmaga mu je skoro zagotovljena. Ce ga priznajo velevlasti za edinega in pravega maroškega sultana, bodo tudi razmere v deželi kmalu urejene. Njegov zunanji minister je pisal zato ve-levlastim, da je došel Mulej Hafid v Fez in prosi, da ga priznajo za pravega maro- 1
škega vladarja. Poslaniki so pisma že izročili svojim vladam.
ARMADA ZDRUŽENIH SEVERO-AME-RIŠKIH DRŽAV.
Predsednik Roosevelt namerava ustanoviti stalno armado, močno 250.000 mož. ki bi imela osem armadnih zborov.
NEMIRI V PERZIJI.
Perzija je že več kot eno leto ustavna monarhija. Zbornica je krepko poprijela za reformno delo, a je zadela na upor vladarja, šaha. Če hoče Perzija urediti svoje notranje razmere, je treba denarja, a tega nima in zato ne more vzdržati dobre armade, zaneslive policije in uradnikov. Dolg bi Perzija lahko naredila pri tujih državah in bi to bilo tudi po mislih šahovih, a zbornica se ga brani, ker se boji za neodvisnost dežele. V slučaju posojila bi namreč tuje države dobile pravico nadzirati denarno gospodarstvo.
Do sedaj je imel vlado v rokah državni zbor, in šah je celo zbežal iz glavnega mesta Teherana". Sedaj se je pa šah povrnil nazaj v Teheran z vojaštvom, kolikor mu je še zvestega, in vojakom ukazal napasti državni zbor, kjer so bili zbrani poslanci, šahovi nasprotniki. Med vojaki je tudi kakih 4000 kazakov (ruski vojaki), domačini so sploh nezanesljivi vojaki. Šah zahteva, naj mu zbornica izroči nekaj po-slancev-nasprotnikov, katere hoče kaznovati, toda zbornica tega noče storiti; vojaki prično streljati, najprej iz pušk, potem tudi iz topov. Poslanci pa tudi streljajo in mečejo bombe. Zmagajo vojaki, osvoje si zbornico in jo oplenijo do dobra. Oplenijo tudi več bogatih plemenitašev. Boj je trajal več ur. Trgi in ceste v bližini zbornice so pokrite s trupli poslancev, vojakov in konj. Na obeh straneh je bilo dosti mrtvih. Več poslancev je zbežalo k zastopnikom drugih držav, da si tako rešijo življenje, zopet drugi pa so obljubili šahu pokorščino. Izmed vjetih poslancev jih je dal šah nekaj obesiti, druge so mučili in nazadnje vklenjene v ječo vrgli. Šah je šel sedaj z vojaštvom na deželo, da še tam zaduši upor. V glavnem mestu Teheranu ima pa prvo besedo Rus, general Ličkov.
Ljudstvo je zelo vznemirjeno. Šah pravi, da si hoče z mečem zopet osvojiti svoje kraljestvo. Bati se je, da nastane meščanska vojska.
Seveda je šah državni zbor razpustil, in hočfe, vsaj nekaj časa, vladati brez njega. Tudi na časopisje bolj pazi; pomnožil je vojaštvo. Kaj pa pravijo druge, sosedne države k temu? Najbolj se seveda zanimata Angleška in Ruska, ker leži Perzija na meji teh dveh držav. Ti dve državi sta si napravili pogodbo, naj Rusija severni del Perzije spravi pod svojo oblast, južni del pa Angleška. A tudi Turčija bi rada dobila kak kos dežele. Ako se šah ne spravi s poslanci in ljudstvom, se prav lahko zgodi, da ne bo več samostojne Perzije.
S^ŠŽl,
%
Izobrazbi.
Kako je nastala naša avstro-ogrska monarhija.
(Pogled v preteklost naše države.)
(Kanec.)
Hude vojske so tedaj razsajale na Češkem in Nemškem. Orožna tridesetletna vojska je pomorila na milijone ljudi in pahnila bogato in cvetočo Češko v največje uboštvo. Tudi Ogri so imeli medtem hujše čase. kot le kdaj. Turki, katere je prej ogrski plemenitaš Zapolja poklical v deželo, so pustošili in morili po Ogrskem. Večne turške vojske so pripravile celo Avstrijo na rob propada. Po drugi turški vojski, ki se je končala s sijajno zmago avstrijskih čet. so priznali tudi trdovratni ogrski plemenitaši iz hvaležnosti, da je cesar iztrgal Ogrsko zopet iz turških rok, dedno pravico Habsburžanov do ogrskega prestola leta 1687. Slavni princ Evgen je še dokončal trdo delo in pregnal Turke popolnoma iz Ogrske. Leta 1696 se je tudi sedmograški knez Apafi odpovedal prestolu in odstopil celo Sedmograško cesarju Leopoldu. Karlovški mir leta 1699 je prinesel Habsburžanom oni del Ogrske, ki so ga imeli Turki.
Ker so si bili avstrijski in španski vladarji v ozkem sorodstvu. Je skušal cesar Leopold po smrti zadnjega kralja iz hiše Habsburžanov na Španskem pridobiti Šnanijo in druge njene dežele. To je zapletlo Avstrijo v dolgotrajno volno, po kateri je dobila Belgijo, Sardinijo, Sicilijo, napolisko kraljevino in milansko deželo leta 1714.
Za Karola VI. je bila naša država največja. odkar obstoja. Te nove dežele na niso prav nič hasnile državi. Koj se je dobil vzrok, in šle so ena za drugo, le Milansko je ostalo do leta 1801 pri Avstriji. Še z druee strani je važna doba cesarja Karola VI. Ker ni imel sinov, je določil, da smejo biti tudi njegove hčere vladarice avstrijske. Po nlegovi smrti je nastopila vlado niegova hči Marila Terezija, ki se je omožila z lotarinškim vojvodom. Naša vladarska rodbina se zove sedaj Habsburško-Lotarinška.
Za vladanja Marije Tereziie so viseli nad Avstrijo hudourni oblaki. Pruski kralj Fric II. je odtrgal od države skoro vso Šleziio. tako da le Avstriji ostal le majhen košček še. Tudi dežele v Italiji so izginjale ena za drugo. Ali sreča ni za vedno zapustila Marije Terezije. Kar je na eni strani izeubila zemlje, to Je zopet drugod pridobila. Razven nekaterih malih okrožij na Oornje Avstrijskem. Predarl-skem in Koroškem je prirastla Avstriji vsled nrve delitve noljskega kraljestva cela Galicija leta 1773. Dve leti pozneje ie turški sultan odstopil Avstriii tudi Bu-kovino. Ob svoji smrti Je zapustila Marija Terezija veliko cesarstvo, večje kot danes, ki je štelo nad dvaiset milijonov lindi.
Nlen naslednik'ie bil nien sin Jožef II.. za nJim pa njegov brat Leooold II. Važnef-še spremembe so se vršile za vladanja Franca I., ki je cesaroval od leta 1792 do
1835. Takrat je morala Avstrija in ž njo vsa Evropa preživeti grozne čase. Francoski cesar Napoleon je veliko let straho-val vso Evropo. Vedne vojske so razdejale dežele. Ljudstvo je vsled velikega vojaškega davka omagalo. Milijoni ljudi so izgubili svoje življenje. Cesar Franc I. je moral posebno bridko čutiti silo Francozov. Ker so se Avstrijci udeležili skupnega navala, ki so ga začele evropske države zoper Francijo, in pri tem večinoma podlegli močnim francoskim četam, je moral Franc I. leta 1801 odstopiti Francozom Belgijo in Milansko, dobil je pa za to Benečansko, kos Istre in vso Dalmacijo. Ali že štiri leta pozneje je Napoleon Avstriji zopet vse te dežele vzel, poleg tega pa še Tirolsko s Predarlskim. Za odškodnino je dobil Franc I. samo malo sol-nograško deželico.
Najbolj je pa Napoleon Avstrijo leta 1809 ponižal. Franc I. je moral izročiti Francozom ravnokar pridobljeno Solno-graško, kos Gorenje Avstrije, velik kos Tirolske, Koroške, vso Primorsko, skoro celo Kranjsko, večji kos Hrvaške in Galicije. Tega leta je bila Avstrija popolnoma odrinjena od morja in je skoro nehala biti velemoč. Sreča je hotela, da je moč Napoleonova začela hirati. Ako bi on še deset let vladal na Francoskem in se vojskoval z drugimi deželami, gotovo bi Avstrija izginila iz Evrope. Najsilnejšemu naporu Rusov, Avstrijcev in Nemcev se je vendarle posrečilo, da so ukrotili mogočnega Napoleona. Dunajski kongres leta 1815 je Avstriji vrnil vse te dežele, ki jih ji je vzel Napoleon.
Vsled vojske leta 1859 in 1866, ki sta za nas slabo izpadle, je moral sedanji cesar Franc Jožef oddati Italijanom Lom-bardijo in Benečansko, tako da mu je ostala država v tem obsegu kot je danes. Leta 1878 je dobila Avstrija od evropskih velesil nalogo, da naj zasede Bosno in Hercegovino in ti deželi uredi. Bosna torej ni del Avstrije ali Ogrske, ampak stoji samo pod njunim varstvom. Pravi gospod je torej še sultan.
Za vladanja sedanjega cesarja se je izvršila važna sprememba v naši državi. Znano je, da so imeli avstrijski vladarji z Ogri vedne križe, odkar so se Ogri združili z nami. Koliko pogodb so Madžari svojevoljno prelomili. Poklicali so Turke v našo državo, kovali zaroto za zaroto zoper Habsburžane. Leta 1848 so se uprli in odstavili avstrijske cesarje z ogrskega prestola. V tem usodnem letu, ko je cela država ječala, bi habsburška cesarska rodbina lahko za vedno izgubila Ogrsko, da niso junaški Hrvati z Jelačičem in Rusi podvrgli upornih Madžarov. Za nekaj let je sicer avstrijska vlada trdo postopala z uporniki, ali leta 1867 se je cesar pod pritiskom usodne vojske (1866) udal Madžarom in dovolil, da se cela država razdeli v dva dela, in v enem naj bi Madžari po svoje vladali.
Leta 1868 so Ogri sklenili s Hrvati na-godbo, v kateri so si pa Hrvate kar podredili, kljub temu, da je Jelačič Madžare pred dvajsetimi leti potolkel in je bila hrvatska kraljevina pod Jelačičem samostoj-
na ter imela z Ogri skupnega samo kralja, čudna so pač pota avstrijskih državnikov! katerim je bila edino skrb, da utrde v naši državni polovici preoblast nemškemu jeziku. Zato tudi pokajo strhljeni tramovi dualizma, katerega čaka zaslužen pokop.
Z našim razmotrivanjem smo pri kra-ju. Zasledovali smo dogodek za dogodkom, ki je bil važen za razvoj naše države. Od prvega početka mala grofija Vzhodna marka, kateri so se pridruževala druga vojvodstva, iz katerih je nastala prva deželna enota — staroavstrijska deželna skupina. Ti so prirastle Češko, Ogrsko in Hrvatsko, potem Sedmograško in nazadnje Galicija. Iz teh šestih velikih zgodovinskih kosov obstoji torej naša avstroogrska monarhija.
Listek.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
I. DEL. Prva knjiga.
Deveto poglavje.
V dvorani zadnje večerje.
Evzebij je medtem šel v hišo, kjer je Gospod obhajal zadnjo večerjo. Ni bilo svetejšega in častivrednejšega kraja za jeruzalemske kristjane. Tukaj je Kristus postavil daritev nove zaveze, tukaj se je prikazal apostolom zvečer na dan svojega vstajenja, tukaj jih je na binkoštni praznik napolnil z močjo svetega Duha. Tako je postala dvorana na Sijonu prva in najča-stitljivejša cerkev krščanstva.
Dvorana zadnje večerje stoji, deloma ohranjena še dandanes, na jugozapadu gore Sijon. ne daleč od hišice blažene Device Marije. To je starinska in močna zgradba, prvotno pripadajoča gradu Davidovemu. Obkroža jo prostrano dvorišče in čokat zid. Na jutranjo stran se razširja velik trg, napolnjen s kolibami in šotori velikonočnih romarjev.
S trudom in naporom se je preril Evzebij skozi gnečo do vrat v dvorišče. Vratar Saba mu je odprl, potem ko se je skozi zapirajoče se okence prepričal, da prihaja eden izmed bratov.
»Ali je Nikanor doma?«
»Gotovo. V njegovi sobi ga dobiš.«
V mali bajtici, čepeči pri obzidju, so svoje dni najbrže stanovali vratar in nekateri hlapci. Zdaj pa so ob dnevih, ko se Je zbrala vsa krščanska soseska, v njej di-jakoni in leviti škofa Simeona sprejemali proseče. Imela je namreč prva krščanska soseska v Jeruzalemu vse premoženje skupno. Upravljali so ga dijakoni, ki so vsaki družini oddajali svoj del in imeli vedno veliko posla.
Tudi zdaj je kakor navadno več bratov čakalo pred Nikanorjevimi vrati. Ev-zebija, ki Je vžival velik ugled med brati, so spustili naprej, da je stopil v Nikanor-ffevo sobo.
Diakon Nikanor, živahen možiček z modrimi in prijaznimi očmi, skoči s sedeža, ko zapazi oskrbnika pristave v Betaniji, in zakliče:
»Evzebij! Ali mi že prinašaš denar? Drago mi je. Toliko revežev imamo, zlasti v teh časih draginje; Da, da, .ubogim se oznanjuje evangelij'. Le za trenotek potrpljenja! Vse je natančno urejeno po abecedi.« In diakon se urno zasuče do predalov ter bere: »Alef, bet*) — že imam: Betanija, dar Lazarja in njegovih sester.«
To vse se je zgodilo v eni sapi, da Evzebij ni imel prilike niti ene besedice ziniti vmes. Zdaj šele je pripomnil:
»Oprosti, častiti Nikanor, denarja nisem hotel danes prinesti; toda če so naši bratje v potrebi, ti vsak čas lahko stisnem par sto šeklov v roko. Olede neke druge zadeve sem prišel posvetovat se s teboj.«
»Vedno sem ti pri roki, če ti morem pomoči,« pravi Nikanor in migne Evzebiju, naj sede na nizko blazino poleg njega. Nato posluša natančno oskrbnikovo pripo-vest o dogodkih zadnje noči in o vsem, kar mu je naročil ranjenec.
»Kaj mi je torej storiti?« vpraša konečno Evzebij. »Ali naj čakam, da ranjenec umrje ali pa toliko ozdravi, da ne bo več nevarnosti? Ali pa naj takoj obvestim vnuka Kajfovega ali njegovega strica, da biva rabi Sadok pod mojo streho, in jima izročim ranjenčevo premoženje?«
»Tistih dveh mošenj kajpak nimaš pri sebi, Evzebij?« vpraša Nikanor.
»Ne, skrbno leže spravljene v kleti v Betaniji — saj veš, kje. Moja žena ne ve. Ni se mi zdelo pametno, da bi nosil tak zaklad s seboj ob dnevu, ko so vse ceste nabite z ljudmi.«
»Prav si storil, da nisi vzel denarja s seboj. Toda zakaj nisi precej zjutraj poslal Eleazarju ali Ecehiji poročila o nesreči, ki je zadela rabi Sadoka?«
»Saj vendar poznaš Eleazarja in zlasti njegovega očeta. Ne smem pomagati, da bi dobra rabijeva hčerka — res poštena dekle — z velikim premoženjem prišla v roke tem ljudem. Tudi si nisem upal razkriti ranjencu, kakšna sta sin in vnuk Kaj-fov, ker bi mu vsako razburjenje škodovalo zdaj, ko visi med življenjem in smrtjo. Kaj mi je storiti?»
»Hm — čisto prav. Denar ne sme v roke Ananove, če le moremo to zabraniti na pravičen način. Vem, čemu bi ta človek porabil vse zaklade. Zažgal bi z njim tak ogenj, da bi bil uničen ves Jeruzalem v plamenih. Hm — in dekle! Njegov sin bi jo zlorabljal, kakor zlorablja svojo ženo Rahelo. Ne, ne, tak zakon bi bil grešen, in zabraniti ga treba, posebno zdaj, ko je Jezus pod smrtnim grehom zapovedal prvotno nerazdružnost in svetost zakona. Tamaro moramo podučiti o usodi, ki bi jo zadela v rokah tega moža.«
»Ali nam bo verjela? In vrhu tega, saj se judovska dekle ne more odtegniti volji očetovi, ki ima popolno oblast nad njo.»
»Toda vzemimo, da njen oče vsled rane umrje, kdo bo potem imel oblast nad njo?«
•) Judovska abeceda.
»Najbrž Eleazarjev stric Ecehija kot najbližnji sorodnik,« odvrne Evzebij.
»Ecehija ni tako napačen mož. Kajpak — skrbel bo za čast svoje družine. Visoke dolgove ima Anan. Vkljub temu upam, da bo mogoče govoriti po pameti in pravici s tem možem. Ko bi minil praznik, bom o vsem tem povprašal natančnejše. Kaj pa v slučaju, da pride vsa stvar prej do sluha in posluha poveljniku tempeljske straže?! Mislim, ljubi prijatelj, da bi se ti zapletel v nesrečne zanjke. On bi precej pridrl s svojo četo v Betanijo in bi se polastil neveste in njene dote.«
»No, čez praznike smo varni pred njim,« de oskrbnik malce prestrašeno, »in potem bomo lahko poklicali deželnega oskrbnika na pomoč proti temu silo-vitežu.«
»Gesija Flora bomo klicali na pomoč? Kaj pa misliš! To bi se reklo poklicati tigra na pomoč proti volku. — Upajmo, da danes popoldne še Eleazar ni ničesar zavohal o vsej stvari, sicer bi zdajle bil že s svojimi vojaki na poti proti Betaniji.«
»Ravnokar sem ga še videl v tempeljskem dvoru.«
»O potem se do jutrajšnjega večera ni bati ničesar,« reče Nikanor. »Precej bodo zatrobili velikonočno soboto, in on je strog farizej, zato ne bo tako grdo prestopal postave. Do jutri zjutraj pa se bo že morebiti ranjencu toliko zboljšal položaj, da mu boš lahko o Eleazarju in njegovih razmerah poročal golo resnico. Ce bi morebiti njegova hči sklenila v begu uiti krivični sili svojih sorodnikov, ji bomo mi preskrbeli varno zavetišče. Vendar bi to ne bilo dobro za nas; ljudje bi mislili, da se hočemo polastiti njene dote. Mi moramo skrbeti za svoje dobro ime . . . Dobro, dobro, prijatelj! Zdaj pojdi v svetišče in se ondi v miru pripravljaj na veliki praznik. Vse skrbi prepusti Gospodu; on bo že vse tako ukrenil, da bo tebi in tvoji duši v blagor. Mir njegov naj ostane pri tebi!«
Evzebij je potolažen odšel čez prostorno dvorišče v dvorano zadnje večerje. Nasproti mu je prišel častiti škof Simeon. Simeon je bil nečak svetega Jožefa, red-nika Jezusovega. Bil je Jezusov učenec in obenem priča njegovega vstajenja. Zato so ga apostoli po smrti sv. Jakoba postavili za jeruzalemskega škofa. Star je bil okrog 70 let, pa še trdne postave. Srebrno-bela brada mu je padala do pasa, v očeh pa se mu je svetil še mladeniški ogenj.
S spoštovanjem je pai Evzebij pred škofa na kolena in ga je prosil za blagoslov. S prijaznim smehljajem je Simeon blagoslovil klečečega. Nato ga je dvignil in rekel: »Mir bodi s teboj, moj sin! Tak velikonočni pozdrav nam je Gospod prinesel na svet. Toda svet ga noče vsprejeti. Mi se pripravljajmo, da pride v naša srca, ker ni boljšega in slajšega daru, kakor je mir Gospodov.«
Evzebij vstopi v dvorano. Bila je zelo preprosta, brez dragocenih okraskov, pa vendar čedna in prijazna. Tla so pokrivale lepo sestavljene plošče, stene so krasile preproge, raz strop je viselo več svetilk. Dnevna luč je lila skozi okrogla okna v dvorano. Sprednji del, kjer se je obhajala najsvetejša daritev, je bil z zaveso zagr-
njen, in le goreča svetilka pred neko neš-ko je kazala kraj, kjer je bilo shranjeno sveto Rešnje Telo. Evzebij se obrne tjakaj in moli.
Med tem se približa večer in dvorana se bolj in bolj polni z verniki. Vse ženske so globoko zagrnjene, iz spoštovanja pred angelji, ki v službi Najsvetejšega prebivajo v tem prostoru. Ločene so od moških s pregrajo.
Božja služba Velikega petka se prične. Najprej prebere eden izmed navzočih »trpljenje našega Gospoda«, kakor ga je popisal sv. Matevž. Nato ima častiti škof Simeon govor o ljubeni umirajočega Zve-ličarja, o ljubezni, ki bo osvojila ves svet, in že praznuje svoje zmagoslavje v junaštvih svetih mučenikov. Na stotine kristjanov je zadnje dve leti prejelo mučeniški venec zmage. In škof Simeon pripoveduje z ganljivimi besedami o strašnih grozodejstvih, ki jih počenja cesar Nero nad rimskimi kristjani. Svoj govor konča tako-le:
»Gospod Jezus, ki je umrl za nas, je dal Štefanu in mojemu predniku, apostolu Jakobu, moč, da sta umrla junaško v veri in ljubezni do svojega Odrešenika. Oprala sta svoji duši v krvi Jagnjetovi. Blagor jima, ker sta zmagala! Njeni bratje pa stoje še sredi boja. Kefa, namestnik Gospodov, najvišji pastir njegove črede, in Pavel, učitelj narodov, čakata iste usode, mučeniške smrti, in nas prosita, da bi molili zanju, naj bi ostala stanovitna. In nas ... kaj čaka nas? Tudi nas čaka križ, ako hočemo zmagati s Kristusom. Niso daleč strašni dnevi, ki pridejo nad Jeruzalem in njegov veličastni tempelj, kakor je prorokoval Gospod. Cujte torej in molite, da postanete vredni trpeti in umreti za Kristusa in njegovo slavo.«
»Amen,« odgovore navzoči.
Na škofovo povelje odgrnejo zaveso, ki je zakrivala oltar in Najsvetejše. Nato stopi Simeon k oltarju in pokaže navzočim dragocene spominke, ki jih je imela jeruzalemska občina o Gospodu in njegovem bridkem trpljenju: suknjo brez šiva, za katero so rablji vadljaii pod križem, s krvjo napojeni prt, ki ga je imel na križu prepasanega okrog ledij; žeblje, s katerimi je bil pribit na rokah in nogah; strašno trnjevo krono, ki se je vila okrog njegovega kraljevskega čela; platno, v katero sta Nikodem in Jožef Arimatejec zavila njegovo sveto truplo, in nazadnje potni prt z obličjem Gospodovim, ki so ga prinesli od Veronike semkaj. S kakim svetim čuvstvom so gledali in častili verniki te neme priče smrti in bolečin Gospodovih! Bolj jih je ganilo, kakor najlepša pridiga.
In kako dolgo se niso mogli ločiti od njih. 2e zdavnaj je minila polnoč, ko so dijakoni zopet zbrali te zaklade in jih zaklenili v varne shrambe.
Konečno je zaključil škof s skupno molitvijo robožnost Velikega petka.
Ko bi bil dobri Evzebij vsaj slutil, kaj se je med tem časom pripetilo v Betaniji!
(Dalje prih.)
9mtSL
Grozen požar na Bledu.
V vasi Grad nastal je na praznik sv. Petra in Pavla ob 2. uri popoldne ogenj, ki je v pol uri uničil 35 hišnih številk. Desetim Eosestnikom so pogorele le hiše, vspm ostalim tudi vsa gospodarska poslopja. — Zgorelo je mnogo prašičev, par krav in več drugih živali. Rešiti se ni dalo skoro ni. ker so hiše tesno skupaj in pokrite večinoma vse z deskami. Par minut po izbruhu požara nikdo ni mogel v obližje gorečih hiš. Poleg tega pa še taka suša in pomanjkanje vode. Prav mnogim je zgorelo vse, obleka, živež, pohištvo, celo de-' narja je ostalo precej v ognju. Nekateri hodijo bosi okrog, ker niso mogli rešiti drugega, kakor obleko, ki so jo imeli ravno na sebi. Človek ni zgorel nobeden. Pri Matevževcu so bili speči mali otroci zaklenjeni v hiši, ker je šla mati z doma. V zadnjem trenotju jih je rešil iz goreče hiše stražmojster z nevarnostjo lastnega življenja. Ogenj je nastal po otrokih pri Kaj-ževcu. Odtod se je razširil z neznansko hitrostjo na obe strani. Ob stari cesti so pogorele prav vse hiše do gostilne Potočnik, od katere je ostal samo vrtni salon, ob cesti proti Zasipu pa hiše do Krevljiča. To hišo so s težavo obvarovali zaspiški gasilci. Zgorele so naslednje niše : Kajžcva, Tonceljeva. Klemenceva, Šimnekova, Zrimčevo gosp. poslopje, Zakoparjeva Kapsova, kjer je zgorelo 800 K, občinska ubožnica, Pogačarjeva, Bartmanova, Bu-lovčeva, Zveglova, Lovrinova, Piberčeva, Tonceva, Flegarija, Rodarjeva, Beškolova, Kosmačeva, Porova, hiša in kajža, Gro-gorjeva, Štofova, Jozelnova, Znidarjeva, Oromova, spodnja Porova, Zvanova, Otavnikova, Matevževčeva, Pikčeva, Pavčkova, Tavčarjeva, Kapsova kajža in Filejeva. Med temi so štiri trgovine in dve gostilni. Požarnih bramb je prišlo poleg domače do dvajset iz vseh krajev: Z Boh. Bele in Sela, iz Ribnega, Radovljice, Kranja, Lesec, Breznice, Gorjan, Zaspega, Ja-vornika, Kor. Bele, Save, Jesenic, Hrušice, Begunj, s Kupljenka, Dobrave, Boh. Bistrice in od drugod. Delo je bilo težavntf, ker je bilo treba od daleč nositi vodo, nekatere brizgalne pa so dobivale vodo celo iz jezera. Pri gašenju iu omejevanju požara so se posebno trudili letoviški gostje. Imenitni gospodje, visoke gospe in gospodične v lepih belih oblekah, so od vseh krajev nosili vodo, gonili brizgalne,
reševali pohištvo, da so jih vsi s hvaležnostjo občudovali.
Nevarnost je pretila tudi delu vasi proti cerkvi in cerkvi sami. Ako bi se ne bilo posrečilo rešiti Tišlarjevo hišo, izgubljeno bi bilo tudi to. Nevarnost za ta del je bila tem večja, ker se je od gorečih hiš vnel hrib nad vasjo, gorela je z visokim plamenom stara stelja, suha trava, troh-neli štori. Razbeljeno kamenje in goreči štorovi so se valili s hriba in grozili še ostalim hišam. V nevarnosti je bila tudi cerkev. Zvečer ob 10. uri je prišel iz Ljubljane oddelek vojakov, 35 mož, s stotnikom Brandlom, da so pomagali, ker je bilo treba gasiti in varovati celo noč. Zlasti na strmi in težko dostopni hrib so morali paziti. Ves čas so ga gasili domačini in tuji ognjegasci. Iz mnogih hiš so znosili obleko, pohištvo itd. v cerkev, okrog cerkve, v župnišče in okolico, ker se je tu zdelo najbolj varno, toda če bi ne bili pogasili hriba, prišel bi bil ogenj z vrh hriba še na to stran hriba proti cerkvi. Obč. reveže so spravili v staro župnišče. Ob 3. uri zjutraj se je pripeljalo tri kompanije vojakov in oddelek pi-jonirjev. Prišel je tudi dvorni svetnik gro! Chorinsky. Okrajni glavar pi. Detela je bil že popoldne pri požaru. Srčna hvala gospodi in požarnim brambam za pomoč. Se vedno gase razbeljeno skalovje, med katerim je še ogenj.
Obupni jok in krik je bil tako silen, da se je slišal četrt ure daleč. Tujci, ki so iineli najeta stanovanja v gorečih hišah, so preplašeni begali semtertja in nosili svoje reči s seboj. Očividec, ki je pomagal gasiti in ki nam je prinesel to poročilo, nam je zatrjeval, kako grozni prizori so se vršili ob tej strašni katastrofi, ki je zadela Blejce. Kaj naj sedaj počno oni, ki so živeli samo od tujcev, kaj naj dene v usta oni, ki ga je e^no najemnina hiše preživljala? Kaj bo z onimi, ki so doslej ob tem času za celo leto prislužili kruha pri tujcih, sedaj bodo morali skrbeti, da si vsaj postavijo streho! Ubogo ljudstvo! Kam naj se dene, kaj mu je storiti drugega, kakor potrkati na usmiljena srca in prositi darov v svoji nesrečni bedi.
Na pomoč nesrečnim Bleicem!
E2'Tr
Revščina mnogih družin je velikanska, brez strehe so, brez hrane, brez denarja, še od preje zadolženj in večinoma prav nizko zavarovani. Prosimo usmiljena srca, naj se spomnijo nesrečnih prebivalcev s I
kakršnimikoli darovi. Vsak dar bo prav prišel, denar, obleka ali živež. Darovi naj se blagovoljno dopošljejo župnemu ali občinskemu uradu, ki jih razdelita med najpotrebnejše. Imena darovalcev z zahvalo se objavijo po časopisih.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Gasilni in kmetijski dom v St. Vidu nad Ljubljano bo blagoslovljen prihodnjo nedeljo. Blagoslovil bo dom veleč. gosp. šentviški žup. duh. svetnik Malovrh. Gasilno društvo v Št. Vidu obstoji že 20 let. Lastnega doma še ni imelo, svoje orodje je imelo dosedaj shranjeno v dobri shrambi rokodelskega doma. Ima tudi večje brizgalne razdeljene po vaseh n. pr. v Ga-nieljnih, Stanežečah in Podutikom. Kmetijsko društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti ter si je v tem kratkem času nabavilo več potrebnih strojev, pred dobrim letom pa tudi bencin-tnotor. Razumno je, da dve tako močni organizaciji kot sta naše gasilno in kmetisko društvo, potrebujete lastni dom. Previdnosti in pa požrtvovalni delavnosti našega župana g. Belca se imamo zahvaliti, da bo dom že prihodnjo nedeljo otvorjen in da jc združeno vse s tako malimi stroški. Gasilna shramba stane v denarjih 1299 K 36 vin., drugo pa 294-4 K 97 vin., skupaj 4244 K 33 vin. Kmetijska shramba pa v denarjih 1425 K 96 vin.. drugo 2584 K 97 vin., skupaj 4010 K 93 v. Celi dom torej samo 8255 K 26 vin., kar je gotovo malo za tako lepo in praktično urejeno stavbo. Po pravici pričakujemo, da bo nedeljska slavnost v resnici pravu slavnost za vse poštene Šentvičane in naše sosede.
Kn.- šk. zavod sv. Stanislava.
Knezo - škofijski zavod v Št. Vidu nad Ljubljano. Ker se je letos za I. gimnazijski razred zglasilo nepričakovano mnogo učencev, moramo radi pomanjkanja prostorov jeseni 1908. pripravljavni tečaj opustiti. — Na to se opozarjajo starši, ki so mislili svoje sinove dati v pripravljavni tečaj. - &t. Vid nad Ljubljano, dne .V), junija
1908. — Vodstvo kn.-šk. zavoda. •
Razgled po domovini.
Otvoritev železnice iz Kranja v Tržič. Dne 5. julija, na dan praznika sv. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, bo otvorjena železnica Kranj—Tržič. Naša dolžnost je, da proslavimo ta dvojni praznik kar najbolj, ter pokažemo, da se zavedamo važnosti nove železnice in da teče nova proga samo po slovenskih tleh.
Radi tega pozivamo vse rojake ob novi železnici, da okrase svoja poslopja z zastavami, seveda slovenskimi, in da po-
stavijo na primernih krajih ob železnici mlaje s slovenskimi trobojnicami in napisi.
Slovenci! Pridite tudi kar najbolj mnogoštevilno na posamezne postaje nove železnice, ali pa se postavite kar ob progi in pozdravite prvi vlak s povabljenimi gosti z gromovitimi »Zivio!«
Obračamo se zlasti na vse zavedne in vplivne rojake, da vsak v svojem kraju uredi in vodi skupen nastop in skrbi za okrašenje.
Vlak odide iz Kranja ob %10. in pride v Tržič okoli 11. dopoldne.
Tržičani! Poslavite dan otvoritve nove železnice in god slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda kar najbolj svečano. V ta namen okrasite svoje hiše s zastavami — pa samo slovenskimi.
Tržičani! 5. julija pokažimo k otvoritvi povabljenim gostom, zlasti tujcem, da je Tržič slovenski!
- ' -jjl i*
Skrb za dijake. V »Dijaški dom« v èkofjih ulicah št. 20 v Ljubljani se bo moglo sprejeti v prihodnjem šolskem letu le malo dijakov, zato naj se zgodaj oglasijo, kateri si žele prostor zagotoviti. Plača bo na mesec 40 K. Sprejemajo se samo dijaki, ki so nravno lepega vedenja. Uredba v »Dijaškem domu« je posebno koristna za prvošolce, ker imajo tu hišnega inštruktorja, ki jih pri učenju podpira, v rednosti nadzira in polagoma napeljuje k samostojni pridnosti. Pismeni prošnji za sprejem naj bo pridejano zadnje izpričevalo ali pa prepis izpričevala in pošlje naj se predsedniku p. n. gospodu Ivanu Sušniku, kanoniku v Ljubljani. Komur jc bolj priročno, se tudi lahko obrne do katerega gimnazijskega kateheta, ki bo posredoval in dal natančnejših pojasnil.
Liberalni slovenski dijaki so začeli tudi po naši domovini rogoviliti. Zaleteli so se na Gorenjsko Tu hočejo ustanavljati razne knjižnice, v katere bodo nanesli brezver-ske knjige in časopise, da bi s temi zastrupili našo mladino. Treba bo paziti na to izprijeno gadjo zalego, ki dobiva podporo pri liberalcih v Ljubljani. Naše slovensko dijaštvo se je zadnja leta silno oddaljilo od Boga in cerkve. V Ljubljani biva neka pokveka, ki sliši na ime Zalar. To človeče nima drugega posla, nego da zbira okrog sebe mlade dijake iz gimnazije, realke in učiteljišča ter jih zastruplja z brezverskimi nauki, katerih se je navzelo iz raznih framasonskih knjig. Ta nepridiprav na-pravlja izlete v razne kraje naše dežele. Svetovali bi njemu in drugim liberalnim visoko-šolcein, naj raje vzamejo v roke šolske knjige, da napravijo o pravem času izpite in ne oškodujejo staršev za težko prisluženi denar, ki jim ga pošiljajo.
(ilavna skupščina krščansko - socialne zveze se vrši letos v Škofji Loki dne 26. in 27. julija, o priliki, ko priredi v Skofji Loki »Zveza telovadnih odsekov« svoj glavni zbor. Glavna skupščina S. K- S. Z. se vrši dne 26. julija dopoldne. Poroča se na njej o delovanju tržaške, goriške, koroške, štajerske, vipavske in kranjske S. K. S. Z. Sledi poročilo o delovanju »Zveze telovadnih odsekov« in predavanje o vodstvu tajništev. Popoludne priredi »Zveza telovadnih odsekov« javno telovadbo. Zvečer je veselica. Olavni skupščini S. K. S. Z. sledi v ponedeljek, dne 27. julija poučni tečaj. Spored poučnemu tečaju, predavatelji, kakor tudi druge podrobnosti, se še objavijo. Zveze in društva k. s. izobraževalne organizacije se naprošajo, naj prično takoj intenzivno agitirati, da letošnja glavna skupščina S. K. S. Z. ne zaostane za svojimi prednicami.
Železnica Kranj-Tržič je dograjena in bo otvorjena 5. t. m. Pokažimo, da ie Tržič na Slovenskem in ne v rajhu.
Več slik iz cesarskega jubilejnega izpre-voda je razstavljenih v upravništvu »Slovenca«. Slike so jako lepe. Izdal se bo krasen album iz kranjske skupine.
Pravi verski bol se je unel zadnji čas po naši državi. Pričeli so ga od judov nahujskani študentje. Ti so se spravili z vso besnostjo «ad katoliške nemške visokošolce. ki so tako Pogumni, da se ne sramujejo javno in očitno r-okazati svojega verskega prepričanja. Pretekli teden so izkrokani nemški burši, katerim so se zopet pridružili liberalni slovenski dijaki, napadli v Gradcu zopet katoliške dijake, ki so se peljali v cerkev Srca Jezusovega k sv. maši povodom dvajsetletnice njihovega društva. Z gnjilimi jajci so obmetavali katoliške dijake ter tudi gospode in gospe, ki so
jih spremljali. Zvečer so pa dejansko napadli gostilno, v kateri so imeli katoliški visoko-šolci svojo veselico. Ker ni bila policija dovolj močna, da bi razgnala surove kričače, je moralo priti vojaštvo. Sele temu se je posrečilo odgnati nemške divjake ter spremiti na dom katoliške dijake in druge udeležnike. Kaj nameravajo ti »svobodomiselni« študentje ali pravzaprav framasonski pomočniki, ki stoje za njimi, to so jasno izpovedali v nekem danskem listu. Tam pišejo tako-le: »Štrajka se skoro splošno v vsej monarhiji. Strajka se od Inomosta do Prage, iz Dunaja do Budimpešte. Tudi Hrvatje štrajkaio. Brzojav iz Sedmo-graškega javlja, da smo vsi solidarni (ene misli). Ce se katoličani sedaj ne vpognejo, ne bo konca prepira. Skoro je ni visoke šole, ki bi ne bila zaprta; vseučilišča, tehnične in zdravniške šole, učiteljišča in trgovske akademije, vse so zaprte. Celo Cehi v Pragi, ki sovražijo Nemce in kar je nemškega, tudi oni štrajkaio. Proč od Rima, proč od Rima. to je naše geslo. — Ko je bil držal prof. Wahrmund o cerkvenem pravu svoja imenitna (!) predavanja, ki so vznemirjala katoličane, bi se bila dala stvar gotovo mirno poravnati — seveda v drugačnih razmerah. Toda gibanje »proč od Rima« je v zadnjih letih po vsem cesarstvu zelo narastlo in ni dvoma, da hrepene svobodomiselne stranke po proticerkvenem boju, kakoršnega opažamo zadnje dni na Francoskem. — Tako je n. pr. prav značilno, da objavlja »Neue Freie Presse« skoro vsak dan pogovor s kakim imenitnim cerkvenim sovražnikom iz Francoske. Ko je bil odstavljen Wahrmund in se ie zatvorilo vseučilišče, se je slišal le navidezno klic: »Prostost pouka!« V resnici pa smo porabili te dogodke, da smo vnovič pospešili gibanje »proč od Rima!« Kam meri vse to prizadevanje, vemo: ločitev države od cerkve, kakor na Francoskem. Posebno značilno pa je to, da se vrši vse to gi-banie istočasno z jubilejnimi slanostmi cesarja Franca Jožefa. Cesar je star in slaboten mož. njegov naslednik stopa že v ospredje. O tem nasledniku pa vemo, da ie vseskozi izrazito klerikalen. Vseh teh obzirov, ki jih imamo do starega cesarja in vsled kojih ne pride med strankami do silovitega boja, ne bo več treba potem do njegovega naslednika. Cesar Franc Jožef bo zapustil državo, v kateri se ie bojevalo vseh 60 let njegovega vladanja 19 narodnosti in 19 jezikov. Cesar Franc Ferdinand pa bo sprejel državo,v kateri se bo bojevalo vseh 19 narodov ne le za svoj jezik, ampak tudi za svojo vero. Lepše izpovedi, kakor je ta-le v danskem glasilu iz peresa dunajskega dopisnika, in bolj jasne izjave o svojih ciljih niso še nikdar podali avstrijski framasonski bojevniki »za kulturo«. S tem člankom dunajskega svobodomisleca bi se morali seznaniti vsi avstrijski katoličani in ga tudi upoštevati, kakor zasluži. Čaka nas verski boj; bodimo dobro pripravljeni nanj!
Z Goriškega nam pišejo: Cerkljanska kmečka zveza ie imela 21. junija odborovo sejo, pri kateri se je sklenilo marsikaj važnega. Med drugim se je tudi sklenilo vložiti peticijo glede železnične proge Sv. Lucija-Idrija, da naj bi se ista gradila čez Zelinj; dalje se je sklenilo zaprositi za podporo vsled škode, ki jo ie napravila letošnja suša itd. Člani še vedno pridno pristopajo. V združenju je moč! Kmetijski odnošaji se bodo izboljšali le, če se kmet s kmetom združi!
Koroški Slovenci imajo 21 posojilnic, ki so priklopljene liberalni Zadružni zvezi v Ce- ' Iju. Te posojilnice plačujejo na leto nad 2000 kron za vzdrževanje liberalne Zveze, imajo okrog 50.000 K deležev pri liberalni Zvezi in vzdržujejo na ta način gospodarski odsek narodne stranke — liberalno Zadružno zvezo v
Celju. In zahvala za to? Zaničevanje in za-sramovanje, o čemur priča št. 25. »Narodnega Lista« z dne 17. junija in v kateri piše Jošt med drugim sledeče: »Pri mnogih koroških posojilnicah imajo pač prvo in glavno besedo duhovniki, ki se morajo uklanjati Korošec-Brej-čevi komandi. Zato bo terorizem uklonil marsikaterega.« — Gg. Ražun, Dobrove, Plenar itd., pomislite, kako se iz vas radi tega, da ste ostali pri celjski liberalni Zvezi v času, ko so skoraj vse primorske in kranjske posojinice zapustile celjske liberalce radi predragega aparata in nedelavnosti, Jošt norca dela. Odreka vam vsako samostojnost v mišljenju, ker še dosedaj niste sprevideli pogubonosnega delovanja celjskih liberalcev, ki so dokaj hujši kakor dr. Miillerjevi liberalci. Ali ni mogoče prirediti sestanka večine koroških slovenskih posojilnic in dati primeren odgovor celjskim liberalcem?
Domačin-rojak Peter Remškar je obhajal pred tednom novo mašo v Ameriki in sicer v Hoven. So. Dak. Čestitamo!
V Kranju so dne 22. junija položili temeljni kamen za novi »Ljudski dom«. Navzočih je bilo 24 gospodov, ki so podpisali na pergamen spisano in vloženo spomenico. Med njimi je bil tudi gosp. deželni odbornik dr. E. Lampe, ki se je zaradi novega vodovoda mudil v Kranju. Kaže se, da bode nova stavba obširna in prav lepa.
Vodovod za Kranj in okolico. V ponedeljek so se zbrali v kranjski mestni hiši občinski zastopi šenčurski, predoseljski in vogelj-ski, da sklenejo dogovor zaradi zgradbe vodovoda. Od kranjskega deželnega odbora so prišli dr. Lampe, deželni nadsvetnik Zamida in deželni nadinženir Sbrizaj, ki sta vodila obravnave in dala potrebnih pojasnil. Doseglo se ie popolno sporazuniljenje; ker je tudi dogovor med mestno občino kranjsko in med vlado po prizadevanju deželnega glavarja Šukljeta ugoden za mesto, ni več zadržka za izvršitev vodovoda.
Vojak utonil v Ljubljani. Ko se je minoli teden v vojaškem kopališču na Trnovskem pristanu kopal prostak tukajšnjega 27. peš-polka, Ivan Gruber, u d je prijel krč, ravno ko je plaval nad »Kotlo« ob desni strani Ljubljanice. Gruber je naenkrat izginil pod vodo. Iskali so ga dolgo časa in ga konečno potegnili iz vode tam, kjer je izginil.
»Goriška zveza« gospodarskih zadrug in društev je imela v ponedeljek, dne 22. jujiija, svoj občni zbor. Predsedoval je dr. Pavlica, ki je v otvoritvenem govoru povdarjal važnost zadružništva in potrebo strokovnega pouka. Prihodnjo jesen priredi »Zveza« dva zadružna tečaja. Enega v Gorici, enega na Tolminskem. S. Pretnrou je poročal o upravnem letu 1907. Prometa je bilo 1,774.644 K 74 vin.
Predgradrka dekleta pomiloščena. Cesar je vsa dekleta in žene iz Predgrada v Beli-krajini, katere je okrajno sodišče v Črnomlju obsodilo na zapor, popolnoma pomilostil. Ko se veselimo te lepe zmage, kličemo vrlim predgradskim ženam in dekletem: Živele!
Svinja požrla otroka. Zakonska J. Schöniger pri Cmureku sta imela v oskrbi deklico Elizabeto Cerner. Ko sta te dni zakonska šla od doma, zaupala sta otročiča neki deklici. Otrok je ležal v otroškem vozičku na vrtu. Naenkrat prične otrok jokati. Varuhinja leti v kuhinjo, da pogreje za otroka mleko. Neka svinja, ki je letela po vrtu, ie prišla do otroškega vozička in voziček prevrnila. Na tleh ležečega otroka ie svinja na rokah in na glavi tako ožrla, da je otrok v par urah umrl.
Od Sv. Antona v Slovenskih goricah. V občini Andrenci ie zadnjič pobila toča na tako Čuden način, kot menda malokedaj. Vsula se je silovito, a pobila le dvema posestnikoma, a tema dvema .pa do korenine vse. Čudno I
V zadevi lurških slik se nam sporoča, da doslej še niso došle in bo odbor takoj naznanil. kadar mu dojdejo iz Lurda. Vsak jih bo dobil tje, kamor jih je naročil.
Amerikanci se vračajo. Prošlo soboto je prispel v Trst parnik »Alice«, last »Austro-Amerikane«, ter pripeljal iz Novega Yorka 119 avstrijskih in 314 ogrskih izseljencev. V Nea-polju jih ie bil izkrcal že 173. Med vožnjo sta umrla in bila pokopana v morskih valovih neki Ork in 38 let stari Josip Rom iz Ljubljane.
Slovenske novice iz Amerike. V Little Falls N. Y. je umrla Marija Gruden, doma v Rovtah, okraj Logatec. — V Conemaughu je umrl Slovenec Fran Bobinati, doma iz Velikega Ostrožnika na Dolenjskem. — V South Lorain Ohio je zgorela restavracija Ane Justin. — Ubilo je v rudniku v Franklinu Kansas Gašperja Govediča iz Liboj pri Celju. - V Colorado Springs Colo je ubil voz Rudolfa Tomšiča, doma iz bača rpi Ilirski Bistrici. — V Rock Springs Wyo je umrl Josip Demšar, doma iz Dolenje Dobrave, občina Trata pri Škofji Loki. Istotam je v rovu ubilo Alojzija Kalužo, nevarno pa poškodovalo Josipa Čveka. — Utonil je v Kaysolu Martin Može, po domače Novak iz Prečne. — V Crestea But-teju je ubilo Slovenca Fr. Urha.
Nova cerkev v Trstu. V petek, dne 26. junija. ob 8. uri zjutraj, so položili temeljni kamen za cerkev Srca Jezusovega v ulici Ro-nes, ki jo zgradijo v spomin 60-letnice cesarjevega jubileja.
Zdravstveno okrožje kamniško. Deželni odbor je imenoval v zdravstveno okrožje kamniško kot svojega zastopnika gosp. Ivana Zargi. trgovca v Kamniku.
Pletarska razstava v Radovljici. V nedeljo, dne 21. junija, je bila v Radovljici otvor-jena pletarska razstava. V imenu deželnega predsednika je otvoril razstavo g. okr. glavar pi. Detela, nato je govoril g. deželni glavar Suklje c povzdigi domače obrti in čestital prirediteljem razstave, g. Faidigi in pletarskemu učitelju g. Patiku. Ogledala sta si razstavo tudi g. deželni odbornik dr. Lampe in predsednik društva za promet tujcev, g. dr. V. Krisper. Razstava je jako lično prirejena. Od radovljiškega občinstva razen gosp. dekana Novaka, uradnikov c. kr. glavarstva in nekaj drugih gospodov, nismo videli ničesa, kar je naredilo za mesto klavern vt'sek. Čudno je bilo, da se župan in deželni poslanec dr. Vilfan ni dal videti. Njemu ie menda »vuršt« vsa druga industrija, da le njegova dobro teče.
Železniški minister dr. Deršata si v jeseni enkrat ogleda v spremstvu deželnega glavarja Suklieia obe progi belokranjske železnice.
Ljubljanski župan Hribar je bale zvezan v državnem zboru s strastnim koroškim nemškim liberalcem Nagele. Ta je namreč v svojem govoru v državnem zboru silovito napadal koroške Slovence, zlasti pa vrlo koroško duhovščino. Pri teh napadih se ie skliceval na neko Hribarievo okrožnico, katero je ta dal na razpolago raznim nemškim liberalnim poslancem. Lena družba to!
Umrl je dne 29. junija zjutraj gospod Frančišek Mekinec, župnik v Črnučah. Pokoinik je bil rojen v Ljubljani 2. aveu-sta 1845 in v mašnika posvečen 31. Juliia 1871. Služboval je kot kaplan v Srednji vasi na Kočevskem, Brezovici. Dobrovi, v Dolu, v Dobu, pri D. M. v Polju, v št. Juriju pri Kranju, v Št. Vidu nad Ljubljano, kot župnik pa v Ihanu in v Črnučah. Vedno rahleea zdravja je moral svoje službovanje trikrat prekiniti, vendar je vedno komaj čakal, da je moeel nastopiti svojo službo. Delo ga je zelo veselilo, čeprav so mu moči pogostoma pojemale. Na praznik
sv. Rešnjega Telesa je bil jako slab, vendar je še vodil procesijo. Po procesiji pa se je čutil zelo slabega. Teden pozneje je prejel sv. zakramente za umirajoče in ponedeljek zjutraj je v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva!
Za vojake. Vojaške pritožbe so bile doslej skoraj toliko kot nemogoče. Veljalo je določilo, da se sme vojak pritožiti le ob pomladanski paradni inšpekciji naravnost pri brigadirju. Bili so pa Ic redki, ki so se upali pritožiti. Sedaj pa se bo to izpremenilo. Zdaj ima vsak vojak pravico, da se pritoži ali pa prosi vsak čas. brez predpisane službene poti, ustmeno in neposredno pri pododdelkovem raportu. Vojakova prošnja, da se pošlje prošnja brigad-nemu poveiiništvu, se mora vsak čas in takoj uslišati. Pritožiti se mora vojak tekom treh dni. Pritožbo mora vsak sam utemeljiti in samostojno zastopati.
Prepoved računanja v goldinarskl veljavi. Kakor znano, je ministrstvo za notranje zadeve ' 'atkim odredilo, da se s 1. julijem 1.1. vpelje splošna kronska veljava. Vsled tega je prepovedano in torej kaznivo vsako nadaljnje računanje v zastareli goldinarski veljavi. Oblastva imajo strog nalog, da skrbno nadzorujejo obrtne in druge zadruge, v kaki veljavi da poslujejo s strankami. Vsi ceniki in vse tarife morajo biti poslej v kronski veljavi; to velja zlasti v kopališčih iti zdraviliščih, na mitnicah in brodovih itd. Občinstvo se opozarja na te določbe s pristavkom, da se bo vsak prestopek kaznoval!
Najstarejši duhovnik tržaške škofije je zdaj veleč. g. Luka Možina, doma iz Javor-nika v Selški dolini na Gorenjskem, rojen dne 12. vinotoka 1822. Vkljub svojim 86 letom je še vedno čil in zdrav v Čepričah pri Oprtlju. V mašnika ie bil posvečen dne 23. kimovca 1849. leta.
Zupnlia Trata pri Poljanah je podeljena ondotnemu župnemu upravitelju, č. gospodu Jožefu Brajec.
Ženska v moški obleki. V Trstu so pripeljali na policijo 30-letno Albino M. iz Litije, ker so io zasačili v moški obleki. Na policiji je Albina izpovedala sledeče: Oče njenih dveh nezakonskih otrok jo je nustil na cedilu. Pred štirimi meseci je prišla iz Litije, kjer ni dobila nobenega dela. v Trst. Tam je sprva nosila malto. Ker pa z dnevno plačo 1 K ni mogla preživliati sebe in obeh otrok, si je odrezala lase in delala kot delavec pri stavbi neke hiše za 2 K 40 vin. na dan. — Uboga ženska je nato odpotovala v Lhibliano.
Tržaški laški trgovci s krompirjem so najeli aeente. ki imajo nalogo, pokupiti od našega kmeta krompir pod pogoji, katere jim stavijo naprej ter obenem daio tudi nekaj denarja na roko. di bi bila kupčija eotova. Opozarjamo kmete, da naj bodo previdni, ker krompir ima in bo imel letos brez dvoma dobro ceno, ker ga je povsod zelo malo.
Letina na Tolminfikem. Iz Baške doline: Pri nas v gorah bomo imeli letos, kakor kaže, obilo sadia. Posebno pa češpelj bode dovolj. Stari Ijudie praviio, da tega ne vedo, da bi ta čas morali podpirati in povezovati drevje, letos pa se hočeio češplie vse lomiti pod težo svojega sadu. Torej letos bode lahko prejel kmet kak krajcar za sadje, seveda, ako ga prei toča ne poklati.
Tatovi na pokopališču. V Solkanu so vdrli neznani uzmoviči v kapelico na pokopališču. razdrlo tružico miloščine, kjer pa, kakor se meni, je bilo malo ali nič notri. V mrtvašnici so pa vse razmetali semtertle.
Naročajte »Domoliuba«! Ta je nalbolj razširjeni slovenski list. ki donaša izborne uvodne članke in celo kopico novic iz vseh slovenskih pokrajin. Nobena slovenska hiša bi
ne stnela biti brez njega. Agitirajte zanj in po-sojujte ga takim, ki ga še nimajo.
Naši državni poslanci. Dr. Hočevar je imel pretekli teden izboren govor v dunajski zbornici, kjer je popisal sodnijske razmere na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Govoril je ob polu dveh ponoči, in vendar ga je poslušalo nad sto poslancev. Tudi Demšar je govoril vrlo dobro o povzdigi naše živinoreje. Celo minister dr. Ebenhoch je poslančev govor odobraval iu obljubil ustreči njegovim zahtevam. Oba poslanca sta prejela mnogo čestitk vsled izbornih govorov.
Pivo se bo podražilo, in sicer za 4 vinarje pri litru.
Davčna olajšava za nove hiše v Ljubljani se za dvt leti podaljša. To so zopet dosegli naši državni poslanci.
V Ljubljani so umrli zadnji teden: mesar Anžič. biviš trgovec Sattner ter šestošolee Leopold Kranjec. Naj počivajo v miru!
Naznanili smo, da oddaja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani brezplačno knjižico »Dva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu«. — Knjižica se je pred leti natisnila na stroške prevzvišenega kneza in škofa dr. A. Bonav. Jegliča; obsega 77 strani in jo bo vsakdo čital z velikim zanimanjem. — Druge slovenske kniige o Lurdu so večinoma razprodane, d<.bi se poleg zgoraj označene samo še znana knjiga »Litrski čudeži«, ki ima znižano ceno 1 K 30 vin. s poštnino vred. — Kdor torej naroči to ali katero drugo knjigo iz »Katoliške Bukvarne«, naj zahteva brezplačno tudi knjižico »Dva pastirska lista«.
Povest »Zadnji dnevi Jeruzalema«, katero prinaša ravnokar »Domoljub«, je spisal slavni jezuit O. Spillmann, kateri je izdal tudi več drugih krasnih povesti, katere se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in so oznanjene zadaj med oglasi.
Prijateljem lepega petja priporočamo lil zvezek mešanih in moških zborov, uglasbil Jakob Aljaž. Cena 60 vinarjev. Ta zvezek obsega same nove kompozicije, ki niso bile še nikjer natisnjene, in sicer za mešani zbor: 1. Psalm 118, 2. »Ti veselo poj!« Za moški zbor: I. »Na dan«, 2. »Divna ncč«. — Besede so povsod Simon Gregorčičeve. O teh krasnih skladbah bomo ob priliki več spregovorili; potrditi nam mora vsakdo, da tako lepih, za ljudsko petje primernih skladb še nismo imeli nikdar v rokah in še nobenih nismo s tolikim veseljem priporočali, kakor Aljaževih. — Tudi prvi in drtiei zvezek teh skladb se še dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Slovenska sveta maša za mešan zbor s spremljavo orgel, zložil Janez Laharnar. Cena 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Bukvar-na« v Ljubljani. — Slovenskih maš nam primanjkuje, zato bodo naši cerkveni zbori z veseljem segli po tei sicer priprosti in lahki, a zelo melodijozni skladbi.
Cesar je imenoval fnančnega nad-svetnika v Brnu Alojzija K H m e n t a dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Ljubljani.
Finančni nadsvetnik Dobida v Ljubljani je imenovan dvornim svetnikom in poklican v finančno ministrstvo.
Socialna demokracija gre vedno bolj rakovo pot. Pri nas na Kranjskem ne more najti ta židovska dekla ugodnih tal. Le v Zagorju in v Idriji je delavstvo po večini še tako nerazsodno. da slepo gre za rdečimi voditelji, ki si pri tem vodstvu polnijo svojo nikdar dosti polno malho. Cobai in Kristan vlečeta bolj mastno plačo, nego vsak kranjski župnik, če tudi ima najboljšo faro, ne delata pa ničesar druzega. nego da v enomer zabavljata črez vero in duhovščino. Delavstvo je pa menda sito in ne pozna drugih potreb. Vsak dan ne-
loj duhovnov za kosilo, to najbolj tekne socialistični druhali. — Tudi po drugih krajih so začeli spoznavati to »čedno« rdečo družbico in ii hrbet kazati. Vrlo dobro so napravili pretekli teden moravški kmetje v Hvedlicu. Socialisti so tja sklicali velik shod, na katerem so nameravali po navadi zabavljati proti krščanstvu. Ko pridejo rdečkarji na shod, zagledajo v veliko začudenje zbranih nad 500 kmetov v dvorani. Ti pogumni katoliški možje s0 m sklenili sledečo resolucijo: »Mi, zbrani „a socialno-demokraškem shodu, izražamo rdečkarjeni svoje globoko zaničevanje, in sicer iz narodnih, verskih in gospodarskih vzrokov. Mi ostanemo zvesti krščanskim načelom in obsojano gonjo »svobodne šole« in reformo zakona. Prosimo veliko krščansko-socialno stranko, da nas še dalje zastopa.« Kaj takega šc niso rdečkarji doživeli.
Kranjsko liberalno učiteljstvo vedno oči-vidneje tava za brezversko liberalno stranko. V svojem časopisju se vnema za svobodno šolo ter priporoča ustanavljanje brezverskih knjižnic pod goljufivim imenom »Prosveta«. Prav tako, da bo naše ljudstvo vedno bolj spoznavalo vzgojevalce mladine. Kajpada ne ho našega slovenskega ljudstva nikdar dobiti za to, da bi takemu učiteljstvu, ki kvari mladino in jo zapeljuje v brezverstvo, zboljšalo plačo. Vse agente za »Prosveto« poženite tako pogumno, kakor so jih v Dravljah pri Ljubljani.
Naši shodi. S. L. S. je priredila več shodov pretekla dva praznika. Poslanec dr. Krek jc govoril na shodu v Radomljah pri Kamniku; dr. Lampe je govoril v žužemberškem okraju; dr. Schweitzer je predaval v društvu »Tabor« v Loškem potoku; dr. Žitnik je imel govor pri blagoslovljenju zastave planinskega gasilnega društva. Urednik Terseglav je predaval v izobraževalnem društvu v Skednju poleg Trsta.
V Divači so železniški vagoni stisnili železniška uslužbenca Josipa in Karola Stok in in nevarno ranili.
Za steklino je umrla Marija Zima iz Radol-nc. občina Dovje. Dne 10. maja jo ie ugriznil njen psiček. Šele zadnje dni je nenadoma obolela m umrla v groznih bolečinah.
Katoliški mladeniči so se začeli povsod pridno gibati. Zadnji praznik smo videli lepo število mladeničev, zbranih na Vrhniki pri slavnosti. Koroški mladeniči so se organizirali nedavno, kakor smo že poročali. Štajerski mladeniči so si ustanovili organizacijo v Lju-tonicrii pred tedni. V nedeljo se zbero zopet štajerski mladeniči iz Slovenskih goric pri Sv. Trojici na veliko zborovanje. Kranjska moška mladina se zbere dne 28. t. m. v Škofji Loki, kjer se osnuje vseslovenska mladeniška organizacija. — Tudi moravški katoliški mladeniči so priredili svoj shod na Velehradu 29. junija. Novzočih jih je bilo nad 5.000.
Na Vrhniki se je vršila 29. junija desetletnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov z velikim sijajem. Navzoča so bila mnoea društva iz raznih krajev. 14 zastav je bilo v slavnostnem sprevodu. Radi pomanjkanja prostora moramo za danes odložiti obširneje poročilo, katero priobčimo v prihodnji številki.
Dolenjske"novice.
!z Zagorja ob^Savi.
d Lepo slovesnost prvega sv. obhajila so mieli dne 22. junija učenci zagorske in topliš-
šole. Bilo jih ie 121. Po opravilu so iih g. '-upnik pogostili s kavo in pecivom, popoldne so dobili črešeni.
d Poprava župne cerkve. Pretečeni teden je bila dokončana poprava naše župne cerkve. V soboto je komisija popravo pregledala in potrdila. Vse je dovršeno dobro, brez posebne nesreče. Na zunaj ima zdaj stavba res krasno lice, vsakemu, ki jo vidi, ugaja.
d Gozdni požar. Isti dan se je dvigal v borovih gozdovih pod Sv. Planino velik dim. Neki pastir si je napravil ogenj, pa unela se je resa in trava na okrog in gorelo je celi dan. Menda je napravil ogenj četverim gospodarjem nekaj tisočev kron škode. Vzgled, kako previdno bi bilo, v taki suši otrokom nikjer dajati ognja v roko.
d Lima. Kmet bo pa letos res velik revež, vročina mu je že skoraj vse popalila, dežja od nikoder. Kaj bo z živino, ko mu bo zmanjkalo klaje! Pa še uče taki možje, kakor so demokratje, kako dobro se kmetu godi. Cobal se lahko smeje molitvam in procesijam — to je storil zadnjič nasproti nekemu možu — saj njemu nima suša kaj vzeti, ali lepo pa to vendarle ni od takega ljudskega »prijatelja«. Ne vemo, ali se bo mož še tudi smejal, če se bo to ali ono podražilo! Ce bi kmetje n. pr. bili prisiljeni prodati živino in bi manjkalo mleka ali bi se celo podražilo mleko, ker bo treba mrvo drago plačevati, ali se boste takrat tudi smejali ? Dvomimo.
d Kdo kvari ljudstvo? Da je pokvarjena mladina, da ni nobene zadovoljnosti, da ni zvestobe pri delu itd., tožijo dandanes po celem svetu, zlasti v obrtnih krajih, in niso tovarnarji in lastniki velikih podjetij zadnji, ki dolžijo svoje delavce takih stvarij. Toda kdo je pa vsega tega kriv?I Gotovo niso zopet zadnji, ki so tega krivi, ravno isti brezvestni gospodje. Pri nas je na praznik sv. Petra in Pavla, ki sta naša farna patrona, delo povsod počivalo, samo v rudniku, v steklarni in rudniškem kamenolomu (v drugih niso delali) so morali delati. Kdo torej kvari ljudstvo? Ali ne najbolj kapitalisti sami? Seveda, če se ljudje, posebno mladina, trgajo od Boga in od vere, potem se bodo gotovo naučili prav posebno spoštovati svoje gospodarje in delodajavce!
d Odtrgalo je prste na roki dne 25. junija nekemu pomočniku pri mizarskem mojstru Greglu v Potoški vasi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
d Ustanovni shod požarne brambe bo v nedeljo, dne 5. julija, v Zagorju pri gospej Weinbergerjevi. Vpisavali se bodo člani.
Belokranjske novice.
d In tako dalje. Dne 14. junija 1908. je bil ščip ali polna luna. Takoj drugi dan, 15. junija, je izšel zopet listič za belokranjske tepce, ki jih luna trka. Ime mu je »Belokranjec«. Seveda si ta lažnjivi KÜukec po krivici nadeva to lepo ime. Preglejmo danes zopet nekoliko modrost tega gradačkega Salomona, da se prepričamo, kako sramoto dela ta nebodiga-treba poštenemu belokranjskemu ljudstvu. V Radencih pri Poljanah se je zgodila, kot znano. velika lumparija. Sin je ustrelil svojo lastno' mater in svojega brata. No, kdo je tega kriv? »Belokranjec« v svoji globoki modrosti zatrjuje, da so tega krivi starotrški duhovniki, ker ljudi zadosti ne podučijo, »ki naj bi se namesto za politiko, raje brigali za to, da se pod njih zvonom ne bodo dogajala taka živinska hudodelstva«. Ta je pa že preneumna I Telički v Mazeletovi štali bi bolj razumeli, kdo je kriv take lumparije. Brezvestni in brezverski libe-raluhi zapeljujejo in pohujšujejo mladino na vse mogoče načine — in če ubogi zapeljani fantje delajo po njih naukih — so pa duhovniki tega krivi!! Ali ste res tako zabiti ali se pa le delate tako neumne? Dalle. 230 poštenih Belih Kranjcev in Belih Kranjic je bilo na Du-
naju pred cesarjem, Cast jim! Kaj pravi k temu zmešani »Belokranjec«? Cujte! »Zato porabljen denar naj bi se rajše bilo dalo nesrečnim Butorajcem.« In res prinaša na drugem mestu novico, da je vas Butoraj popolnoma pogorela. Modrijanček pravi: »Škode je 60 tisoč kron, a zavarovalnine je pa 74.000 K.« No po tem modrem računu bi bili sicer nesrečni Butorajci za celih 14.000 K na profitti, saj znaša zavarovalnina več, kot je škode... - Dalje trdi uboga duševna reva »Belokranjec«. tla »sedaj vladajoča (Slovenska ljudska stranka) ni še nikdar ljudstvu pošteno povedala globokejših vzrokov današnje splošne revščine . . .« Hinavec in lažnik, kdor trdi kaj takega! Vže sto in stokrat se je bralo po listih »Slovenske ljudske stranke«, zlasti v »Domoljubu«, kje so globokejši vzrokf sedanje revščine. — Liberalizem, ki je zavrgel vero v Boga in ki pozna le samega sebe, — ta je »globokejši vzrok« sedanje dušne in telesne revščine, in tako dalje.
d Kako se pana suša? Kunštni »Belokra-nje« je tudi to iztuhtal. Neki inženir je baje izračunil, da bi 45 milijonov zadostovalo za celo Istro, pa bi bila preskrbljena z vodo, »torej za vedno rešena suše« pristavi modrijan iz Gradaca. Torej treba le vodovodov, pa se nam ni treba nikdar bati suše. Kaj pa če vodovodni studenci ob hudi suši usahnejo, kar se prav rado zgodi? No, pa ta kunštni »Belokranjec« govori o Istri, ki je blizu morja, tam se pa lahko naredi morski vodovod — in Istra je za vedno rešena suše... Kdor zna, pa zna. Kajpak!
Iz bi Ruperta.
d V Št. Rupertu imamo čudnega možička, priliznenega dacarja. Kamorkoli more, se pri-štuli, bodisi da ie družba klerikalna ali liberalna, gosposka ali kmečka. Ze dolgo smo opazovali njegovo delo. a molčali smo. Za danes samo to-le: V nedeljo zvečer sta dva št. ruperska razgrajača nekaj oklala neke Talja-ne. Naš dacarček pa je to razupil, da je to kap-ianovo delo. Svetujemo mu, da nai se raje kaplanu zahvali za marsikatero uslugo in naj ne meče okrog s čuki. Sicer utegne še kaj neprijetnega slišati.
d Shod Marijinih družb se bode slovesno praznoval na Veseli gori dne 5. avgusta. Povabljene so tudi družbe drugih dekanij. Natančneje še poročamo.
d Silna suša je pritisnila. Krme bode sila malo. žita še kažejo dobro, a ne vé se, kaj bode.
d Hranilnica in posojilnica je imela v preteklih šestih mesecih 400.000 K prometa. V kratkem se preseli iz kaplanije v lastne prostore pred cerkvijo. Kdor hoče sam sebi dobro. naj nesi v to hranilnico in posojilnico, ki je že v osmih letih pomagala marsikomu, katerega s«) poprej molzli razni liberalci.
d Nemški napis na Puščavi nič ne skrbi liberalcev. Kie ste gospodje, ki lomite blaženo nemščino, a pravite, da delate za slovenskega kmeta?
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Ambrusa. Tudi pri nas se gibljemo, če tudi bolj počasi. V nedeljo, 21. junija, smo imeli v izobraževalnem društvu predavanje. Govorili so preč. gosp. župnik prav poljudno o ustavi. Z zanimanjem smo sledili poslušavci temeljitemu govoru. — Grozna suša je uničila vso krmo, tudi drugi pridelki močno trpe. Ljudem manjka tudi vode. Z obupom gleda ljudstvo v prihodnjost.
d Iz Loškega potoka. Lepa misel, ki upamo, da se uresniči, se ie sprožila. Vsa naša društva lepo uspevajo in ljudstvo se jih vedno
bolj oklepa, obeta se še lepo novo društveno življenje; toda nekaj je, kar društva ovira, kar nas boli in skrbi, da ne bi vsega popolnoma zamrlo lastnega doma nimamo. Sedanja soba nam je le začasno dovoljena, za predstave sì no v zadregi, ker prostor je pretesen. Zato smo sklenili si postaviti lasten društveni dom. kjer naj bi imela vsa naša društva stalne lastne prostore. Drzna misel, ki zahteva veliko za uresničenje, a upamo, da z združenimi močmi bo šlo. Zemljišče ie nam podarilo »Kmetijsko društvo« na enem najlepših mest naše doline. Lesa in vožnje in drugega materijah imamo od dobrih mož že precej obljubljenega, tudi denarnih prispevkov imamo že nekaj. Sestavil se je že stavbeni odbor, pri katerem je vsaka vas zastopana. Darove sprejema načelnik odbora, g. Skulj. Nabirati bomo začeli v kratkem. Denarne prispevke bo z imenom darovalcev v svoji prijaznosti objavljal naš stari zvesti prijatelj »Domoljub«, vestni poročevalec loškopotoških novic. Torej, somišljeniki, dvignite se in darujte po svoji moči v dosego društvenega doma. S tem bo naša stvar zadobila pri nas siguren in trajen temelj, vsak zbor in shod bo imel v »Dottiti« svoj dom. vsako društvo bo tam doma. Iu dom bo dokaz zavednosti in požrtvovalnosti naših Potočanov ter ponos cele naše doline.
d Iz l.oškega potoka. Žalostna vest se razširja po naši fari. Izgubimo našega dobrega, priljubljenega gospoda župnika. Kaj izgubimo ž niim in kaj je bil on nam in naši fari, ve dobro preceniti le oni. kdor je poznal stanje naše doline pred njegovim prihodom in pa sedai. Težka izguba in ločitev!
d Stanga. V četrtek, dne 25. junija, je priromala sem k Sv. Antonu Marijina družba dekliška iz St. Vida na Dolenjskem. Bilo jih je skoraj polna cerkev. Družbo sta pripelejala čč. gg. župnik Vi-dergar in kaplan Kovir. Stangarska Marijina družba ji je šla z zastavo naproti. Jo je lepo pozdravila. Domači gospod župnik je družabnice pri cerkvi krepko nagovoril. V cerkvi so imela dekleta potem lepo primerno pridigo. Govoril je gospod dekan Rihar. Bile so potem tri maše, pri katerih so članice družbe prav lepo pele. Slavnost se je sklenila ob pol 12. s petimi litanijami in blagoslovom. Dekleta so šla potem zopet vesela od Sv. Antona domov.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Iške vasi pod Ljubljano nam pišejo: Dragi »Domoljub«! Malo glasov se sliši ali bere iz Ižanskega sploh, iz te vasi pa kar nič. Menda zato, ker je vas tako pozabljena, bodisi od sveta bodisi od odločilnih faktorjev, ki bi imeli kaj storiti v prospeh te uboge — zapuščene vasi. Vas sama na sebi ni majhna, ima 101 številko in je samostojna občina. Ljudstvo je zavedno in odločno katoliškega mišljenja; za čas volitev pridejo vsi volivci brez izjeme na volišče in oddado svoje glasove kandidatom, ki jih je postavila Slovenska Ljudska Stranka, v kateri ima ljudstvo vso bodočnost in v katero popolnoma zaupa. — Sedaj pa k stvari! Kakor omenjeno-vas je velika, a popolnoma brez vode! Težko dé človeku, ko vidi uboge ljudi, kako vlačijo vodo po uro daleč v sodih domov. Tam gori daleč v Iški na-love nekaj mlakuže, ki bodi za pijačo ljudem in živini. To se godi vsako leto poleti in pozimi, kajti hudournik Iška zraste samo ob na-
livih, drugače je suh; samo daleč gori nekje ie nekaj mlake, drugače nič, in morajo vse žage in mlini stati, ljudstvo pa tako daleč vodo v sodili domov vlačiti. Pa da bi bila vsaj to voda! V njej ženske perejo, mečejo v vodo vso nesnago, gnojnica se izliva v njo in tudi živina pušča svoie odpadke v njej. In to uživaj, uboga kmetska para. Toliko v tem oziru. da se izve obenem, kako hudo potrebna je Iška regulacije. —Kai pa, ako se pripeti, da se kje t vasi kaj vname? Vas jc sezidana skupno, strehe vse slamnate;vode — nič! Kaj pomaga. iiKo pridejo ognjegasci iz Studenca, ( Tomišlja ali cd drugod, ko ne najdejo v vsej vasi kapljice vode, strugo pa suho. Vsa vas je na mah popolnoma uničena in upepeljena. Ubogo ljudstvo, kai storiš potem!? In sedaj še letošnja suša tako. da je tukajšnji kmet siromak v vseli ozirili. Šesto leto tukajšnjo županstvo neprenehoma dreza in vlaga prošnje na visoki deželni odbor, a vodovoda še ni. Seveda trkati ne znamo tako, kakor kje drugje. ki letos prosijo, drugo leto je vodovod že gotov. Mi pa dobivamo samo obljube, druzega nič! Obračamo se tedaj tudi javno do vseh naših gospodov poslancev, posebej še prav ponižno do visokega deželnega odbora, naj blagovolijo uporabiti vse svoje moči. da dobimo v kratkem svoj prepotrebni vodovod. Liudstvo jc dobro in bo gospodom poslancem gotovo na veke hvaležno ostalo. Sedaj delamo nov most čez Iško, ki nam ga je lansko leto naliv odnesel. Kakor že gori omenjeno, na.i omenim še enkrat, kako potrebna je tudi regulacija Iške. Toda najpopred naj dosežemo vodovod, potem bomo že naprej drezali in prosili. — Drugič kai več!
Vič-Glince. Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču s sedežem v samostanu je v seji dne 28. junija svoje poslovanje izpremenila v toliko, da bodo s 5. julijem začenši ob nedeljah uradne ure od 10. do 12. ure, namesto popoldne. V sredah pa poslovanje ostane kakor do sedaj od 11. do pol L ure.
Škofjeloške novice.
Glavno zborovanje S. K. S. Z.
Le malo nas še loči od 26. in 27. jul., ko se zberemo v Škofji Loki. V glavnih obrisih že zdaj lahko podamo spored. Nedeljska prireditev se bo vršjla po tem redu:
Dopoldne:
1.	Ob %8. uri zjutraj se zbero vsi do-šli telovadni odseki pred kolodvorom v Skofji Loki, odkoder odkorakajo v sprevodu v mesto. Vsak telovadni odsek nastopi kot četa sam zase in so vsi člani pri svojem odseku. Nastopi zvezni trobentaš-ki zbor. Druga društva slede telovadcem »Zveze«.
2.	Pozdrav pred mestom.
3.	Ob pol 10. uri sveta maša na prostem.
4.	Zborovanje »Slovenske krščansko-socialne zveze« (občni zbor) v društvenem domu.
a)	Pozdravni in otvoritveni govor. (Dr. Krek.)
b)	Poročilo »Zveze telovadnih odsekov«.
c)	Poročila ostalih »Zvez« (kranjska, vipavska, štajerska, koroška, goriška, tržaška.)
5.	Skupno kosilo.
Javna telovadba.
Popoldne.
6.	Ob 1. uri skušnja.
7.	Ob pol štirih javna telovadba »Zveze telovadnih odsekov« na prostem. Nastopijo vsi telovadci »Zveze«.
8.	Veselica »Pri Bal an tu«. Svira godba.
Podrobnosti določa »Z. T. O.« in sproti poroča telovadnim odsekom potom okrožnic. Kar se tiče tehniško-telovadske strani prireditve, je treba, da se skliče v Skofji Loki 12. julija Zvezni vaditeljski zbor k seji.
Za dopoldansko zborovanje smo, kakor je iz sporeda razvidno, tako ukrenili, da bodi občni zbor »Slovenske k r š č. socialne zveze«. To je zelo umestno in nuja veliko ugodnosti. Zbralo se bo na ta način še veliko več ljudstva kot sicer in vse »Zveze« se bodo še bolj vnele za telovadbo. Poročilo »Zveze telovadnih odsekov« .bo na prvem mestu. Vse bo merilo na to, da se telovadska misel razširi po vsem Slovenskem.
Dotlej se — člani S. K. S. Z. in telovadci — vsi marljivo pripravljajte, da bo dan 26. julija res naš dan, časten za nas, drugim pa v vzpodbudo! To bodo naše orožne vaje, vaje za celo življenje! Dejstvo, da bomo vsi, kar nas je, prišli skupaj, je neizmernega pomena za našo organizacijo. Prvič se bo okrepila na zunaj, kajti skoro preračunati se da, da bodo kinalu po Škofji Loki naši telovadni odseki šteli še enkrat toliko članov kot dozdaj. Povečali se bodo dosedanji odseki, ustanovili novi. To vse bo seveda vplivalo tudi na ostala društva, da se poživi in pospeši njihovo delovanje. V Škofjo Loko pridejo iz Metlike v lepih belokranjskih nošah. Vrli Štajerci seveda tudi pridejo v obilnem številu. Korošcev in Primorcev ne bo manjkalo. Poleg zunanje moči pa bomo pridobili tudi na notranji sili. Še tesnejša vez bratske ljubezni nas bo združevala, še vzornejša bo naša disciplin;;, veliko večja vztrajnost, ki nam je potrebna, da zanesemo našo misel v vsak kotiček slovenske zemlje in preženemo zle duhove brezverstva, sovraštva in nazad-njaštva, kjerkoli jih najdemo!
Mladeniški tečaj.
V zvezi z javno telovadbo, ki se bo vršila 26. julija, se vrši naslednji dan 27. — poučni mladeniški tečaj. Spored bo sledeči:
Dopoldne.
I.	Izlet v C r n g r o b ob pol 6. uri zjutraj, kjer bo sveta maša. Povratek v Škofjo Loko.
II.	Mladeniški tečaj.
1.	Od pol 8. do pol 9. ure: Mladeniška in dekliška organizacija. (Dr. Krek.)
2.	Od pol 9. do pol 10. ure: Socializem. (Dr. A. Ušeničnik.)
Od pol 10. do 10. ure: Odmor.
3.	Od 10. do 11. ure: Telovadba. (A. Jeločnik.)
4.	Od 11. do 12. ure: Kako mi — kako nasprotniki. (Dolenc, phil., član »Danice«.)
Popoldne.
5. öd 2. do 3. ure: Tajništva v S. K. 5 i" »Mladost«. (J. Podlesnik.)
7). Od 3. do 4. ure: Apologetika. 1. del: Kristus in njegovo delo. (F. Terse-
glav.)
Od 4. do 5. ure: Odmor.
7. Od pol 5. do 6. ure: Apologetika. 2. del: Cerkev in njegovi nasprotniki. (F. Terseglav.)
III. Sklepni govor. (Dr. Krek.)
Tvarina je bogata — izbire mnogo. Vmesni odmori morajo zadovoljiti tudi tistega. ki misli, da bo preveč. Stvar je ta: mladeniški tečaj bi moral vsaj dva dni trajati. toda morali smo se ozirati na udeležence posebno iz obmejnih krajev, ki si tudi en sam dan težko odtrgajo. Predavatelji bodo skrbeli, da bodo podali samo to. kar je potrebno za uporabo v življenju, oziroma načela, ki jih mora mladenič in voditelj društev imeti vedno pred očmi, ako hoče v svojem kraju in delokrogu izpeljati močno in trajno organizacijo.
Tako, mladeniči! Dobro ste dozdaj delali — kdo se ne veseli, ako bere vaša navdušena in vesela poročila v »Mladosti«, brez črnogiedstva, brez jokavosti? — v škofji Loki pa, o tem smo trdno prepričani. se bo položil trdni temelj za na-daljno izobraževalno in tehniško-telovad-sko delo, tako da nikdar, tudi v najhujših viharjih ne boste omagali! Nasprotne sile
to si morate dobro zapomniti — so le zato tu, da mi svoje podvojimo, potrojimo!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Rihno, dne 21. junija. V nedeljo, dne 14. in 21. junija so igrali naši fantje veseloigro -Krčma- pri zvitem rogu«. Videlo se je, da so igrali z veseljem; igrali so dobro; s tem svo-iitn prvini nastopom smejo biti prav zadovoljni. Li ix,tunino naprej še večkrat in v večjem številu! Dekleta Marijine družbe so pa igrala veseloigre »pri gospodi« res mojstrsko, posebno nam je dopadla kuharica Fini in »irajla« Tekla, najbolj se je pa odlikovala služkinja Marija, kateri ni daleč na okoli para. — Pred Urania st.i dve dekleti prednašali kaj lepo pentii »samostanska lilija.« — Škoda le, da ljudstvo še ni toliko zavedno, da bi vedelo prav uniti take veselice; kajti udeležba je bila preveč majhna.
g I/. Sinartna pri Kranju. Živahno društveno Kihanje se opaža po vsej Gorenjski. Mladina se zbira v telovadnih odsekih in Marijinih družbah, možje pa v »Kmečkih zvezah«. Le pri nas v Bitnu še vse spi. Mnogo je še dobrih mladeničev, pa kaj, ko ni nobene Prave z- eze med njimi. Mladeniči, stopite sku-wi. in videli bodete, da fantovska leta niso 'eta, katerih se je treba pozneje sramovati, ampak da so najlepša in najvažnejša doba v življenju. Kakor vedno, smo tudi letos kurili kres na vasi; opazovalcu ni bilo všeč to, da 'e Prostor za kres tako blizu poslopij in da so lantie gasili do prihodnjega jutra, pa ne ogenj.
Naši jrjr. duhovniki jako marljivo delujejo »i njih blagodejni vpliv se razširja po celi žup-
V gmotnem oziru je precej pomagano: si-arjem z zadrugo, kmetom s posojilnico — da 01 to tudi kaj vplivalo 11a izboljšanje nekaterih ipZV*d" ~ ^upan "bhaja letos 15 letnico svolga županovanja. V znak zaupanja mu je letos zopet poveril obc;.k>. odbor županske posle
stat« 1tri leta" Mož ie odločen "v^tren p <• • L. S., pošten in dober poznavalec svoie
občine do podrob ti. Vsa občinska opravila izvršuje sam klj..> vis ki starosti ko dobio.
Železničarji iz Šiške pa naj svoje brezver-ske časopise kar pokurijo, če se jih ne morejo drugače izuebiti; vsaj nam kmetom jih ni potreba potikati v izpraznene posode za mleko, ker imamo boljših katoliških časopisov dovolj. »Domoljuba« bere vsaka družina.
g Javorje nad Škofjo Loko. To je bila slavnost v nedeljo, dne 21. junija, pri nas. Šolsko vodstvo priredilo je v proslavo letošnjega .cesarjevega jubileja slavnostno šolsko veselico z najrazličnejšim vsporedom. V ta namen se je 11a prostoru, ki ie bil ves v zastavah in drugih olepšavah, postavil oder za igrokaze, strelišče, vrtilnik, gugalnice, telovadna orodja itd. Ob 3. uri je imel gosp. šolski voditelj pred gologlav o mladino slavnostni govor, nakar so zaorili slava- in živio-klici proti nebu. Zapela se je cesarska pesem, vmes pa je svirala godba in poki so povzdignili slavnostni trenutek. Na to sc govorili in deklamirali tudi otroci. Ko se je mladež dobro pogostila, tedaj so se pričele najraznovrstnejše igre in telovadba. Veliko je bilo šaljivih prizorov. Zvečer ie pestra iluminacija spremenila veselični prostor v bajen vrt. Poleg zrakoplovov nas je iznena-dil posebno umetalni ogenj. Po deveti uri odkorakala je šolska mladež v spremstvih, z balončki na čelu, na razne kraje domov. Klici nepooisne radosti hiteli so nedolžni mladini iz srca tja v tiho noč... K veselici sta prišla dva gospoda žii|?iiika, domači gosp. župan in nekaj drugih gospodov. Tudi gospod dekan iz Stare Loke je bil priča slavnosti, za katero ima premnogo zaslug domači gospod župnik. Za gledalce, ki so prihiteli iz-vseh strani, postavil je krčmar A. Grošelj začasno gostilno, kjer so se dobila pristna okrepčila.
g Iz Ihana. Vabilo k občnemu zboru katoliškega slov. izobr. društva, kateri se vrši v nedeljo, 12. julija t. I. popoldne po božji službi. Ker bo najprej predavanje o kmečki zvezi, je želeti, da bi se udeležili zlasti gospodarji in posestniki v prav obilnem številu. Povabljeni pa ste tudi vsi drugi možki in ženske, člani iu nečlani!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Naznanilo. Telovadni cdsek v Vipavi ima redno vsako nedeljo in vsak praznik od 4 .do 6. ure telovadbo. Mladeniči, udeležite se polnoštevilno!
11 Požar. V kresni noči ie nastal požar v poslopiu gostilničarja Luka Olažarja v bra-niški duhovniji, 8 kilometrov od Vipave. — Ogenj jc nastal ponoči, zato ga niso opazili. Zgorel je 9-letni pastir. Zgorela je vsa hiša, gospodarsko poslopje, trije prešiči, krava, vo-liček, kobila, jagnje, vsa perotnina. Škode je 7.000 kron. Zavarovanega je malo. Pravijo, da se ic imelo, ker so preblizu hiše kurili kres. Prejšnjo noč pa je bila imenovanemu gospodu pokradena vsa svinjina. Kaj pa, če bi bili tatje prišli krast in kar niso mogli odnesti — zažgali?
11 Suša. Pri nas je huda suša, vode manjka povsod. V nekaterih vaseh imajo več vina, nego vode. Kaj bo, čc ne bo skoraj dežja? Trta se še nekaj upira, pa se ne bo mogla dolgo. Šlo bo vse, pa ne po vodi, in prišla bo beda in pomanjkanje. Bog se nas usmili in nam pošlji skoraj dežja!
11 Liberalno slavlje na Planini. V nedeljo, 14. junija, ie bil umorjen g. dekan vipavski. Umoril ga je Pangerc, čegar oče je doma s Planine, torej planinska kri. Osmino tega, vse obsodbe vrednega dogodka, pa so slavili libe-
ralni Planinci, oziroma njih liberalno društvo dne 21. t. m. z javnim plesom. Iz tega se vidi, kako jim gre grozni umor k srcu. Pa saj bi jim šel k srcu, ko bi imeli srce, toda liberalec srca nima. Župan iz nietete do ranjkega g. dekana plesa ni hotel dovoliti. Z vso silo so pritiskali nanj Janez iz maina, bogatin šuštar, učitel) Viiga — znanega spomina, in še celo orožniki, naj dovoli ples, če ne, da ne bo več varen življenja. Liberalni kolovodje z orožniki vred morajo pač dobro poznati svoje liberalne bratce, če ne, bi županu ne mogli reči, da naj se pripravi na kamen in 11a nož, kdor ne trobi slepo v liberalni rog. Zares, daleč smo že prišli. Ti.da župan kljub temu plesa ni dovolil in liberalci so plesali kljub temu, seveda so začeli šele ob 6. uri popoludne, plesali so do sivega jutra; najeli so si bili vojaško godbo iz Oorice. Šuštar je položil baje tisočak na mizo, češ. plesali bomo. če se vse oblasti postavijo na glavo, bomo že plačali kazen, saj imamo ob čem. Tak je liberalec — kaj cesar, kaj postava, mi smo mi. Opozarjamo oblasti na oni Šuštarjev tisočak. Le kar pritisnite jih za celi tisočak, saj imajo, mogočni so pa tudi tako, da ga bodo dali — za kazen. Duša vsega tega žalostnega in ljudstvu kvarnega gibanja je pa učitelj Vtiga. ki mu je svoj čas že pretil gosp. Lenasi s šibico in ki je je tudi še danes potreben. čeprav vedno zatrjuje, da hoče biti nad strankami, toda nemirna liberalni žila inu tega ne pusti. — Cast pa vrlemu planinskemu županu, čast ogromni večini dobrega planinskega ljudstva, zlasti pa čast vrlim planinskim fantom, ki se do ogromni večini plesa niso udeležili in so skoraj vsi v katoliškem slov. izobraževalnem društvu ; to nam daje poroštvo veselejše prihodnjosti planinske, kot pa je sedanjost. — Slišimo tudi, da so na imenovani dan plesali tudi v Podragi.
Od Sv. Trojice nad Cerknico
11 Predavanje smo zopet imeli v našem izobraževalnem društvu. Predaval je državni poslanec gosp. dr. Krek. V krasnem, poljud-nam govoru razvijal je za nas najvažnejše, kmečko vprašanje. Povedal je, kaj treba storiti še v prospeli kmetijstva, pa tudi, kako morajo kmetje sami pričeti novo dobo v gospodarstvu. Ker je v združevanju največja moč. zato je gosi. govornik zlasti priporočal našo domačo hranilnico in posojilnico. Da je govoril iz src vseh. nam ie porok neumorna pazljivost, s katero je okrog 200 mladeničev in mož sledilo gosp. govorniku vkljub silni vročini in nad poldrugo uro trajajočem govoru. Ko ie g. govornik končal, smo vzkliknili: »Dobro, samo še premalo časa«. Iz tega se razvidi, da smo tudi pri nas ukaželjni in da je naše društvo potrebno. G. govorniku, organizatorju naroda slovenskega, pa kličemo: Bog nai bo njegov večni plačnik. On naj ga ohrani našemu narodu še mnoga leta, ter ga zdravega in čvrstega zopet kmalu pripelje k Sv. Trojici. Zahvaliti se pa moramo na tem mestu tudi še našemu poslancu g. Drobniču, ki ne zamudi nobene prilike, da ne bi prihitel v naše društvo. Društvo pa naj se vedno krepkeje razvija in naj vsprejme kmalu v svojo sredo vse naše mladeniče in može. — Predavanje ni bilo všeč Petkovemu atu. Najeli so »škripača« Aleša iz Mramorovega, ki je med predavanjem neusmiljeno raztezal svoj hripavi meh. Ata je mislil, da bo meh vse ljudi spravil v njegov »štibelc«, pa se je opekel. Ne le, da je najel škripača, ampak najeti je moral — vsaj kakor se čuje — tudi plesav«e, in sicer tujce. Naši vrli mladeniči in možje so šli namreč rajši poslušat krasni govor g. dr. Kreka, kakor pa Petkovo »muziciranie«.
n Naša hranilnice ne dà liberalcem miru. Po »Narodu« pišejo, da je potrebna kot peto
kolo. Čudno, pa vendar je imela v teli par mesecih nad 60.000 kron prometa. Ali je res tako brezpotrebna? Mislimo, da ne, pač pa bi bili potrebni naši liberalci petega kolesa — pa ne pri vozu, ampak — v glavi. Morda bi jim to »kolec< pomagalo, da "bi prišli že enkrat k pameti.
n Lepo smo sedaj uredili našo društveno
dvorano. To je najboljši dokaz, kaj se zamore storiti z združenimi močmi. Iz navadnega hleva naredili smo krasno sobo. IJog zna, če bo sedaj všeč Zaleškemu Rotu. ki se je hvalil, da bode v dvorano prignal svoje vole. »Kunšten« pa je, kaineda. No. mi mu povemo, da bomo preje sprejeli v dvorano njegove vole, nego njega !
Idrijske novice.
u Ozdravljenka i/. Spodnje Idrije. Dolgo časa sem molčala o svojem hitrem ozdravljenju. Ker se je pa ta glas raznesel že daleko preko mej naše fare, in ker krožijo o tem naj-raznovrstnejše vesti, — bodisi vedoma izmišljene, bodisi pretirane, in ker je že neki časopis obiavii popolnoma neosnovane in zavite trditve o mojem ozdravljenju, si štejem v svojo dolžnost, da javno povem celo resnico v polnem obsegu, brez vsake primesi kakih izmišljotin. Nimam pa s tem nobenega namena odgovarjati člankarju lista, ki je »resnici na ljubo« poročal povsem izmišljene stvari, temveč tnoj namen je: javnosti odkrito povedati, kdo mi je podelil zdravje. 2e v naprej pa povem, da ne silim nikogar to verovati, kar bom odkrito po svoji vesti govorila, ker vem dobro. da je za vero potreba ne samo razuma, temveč tudi dobre volje. — Resnica o moji bolezni, zdravljenju in ozdravljenju je pa ta-le: Začetkom leta 1902. sem začela bolehati. Moj želodec je postal zelo izbirčen in pri hitri hoji sem čutila bolečino na desni strani v trebuhu. Zdravila sem se v Gorici, Kranju. Idriji, pa brez uspeha. Po nasvetu g. dr. Slajmerja sem se podala v ljubljansko bolnišnico, kjer me je omenjeni g. doktor operiral na slepem črevesu in zamotanih črevih; zgodilo se je to 10. avguste 1906. leta. A vkljub dobro uspeli operaciji le nisem dobila tega, kar sem si želela — zdravja. Iskala sem ga tudi v toplicah, toda žalibog, — našla ga nisem. Vrnila sem se v svoj rodni kraj. Spodnjo Idrijo, kjer sem hotela pričakati zdravja in službe. Druga želja se mi seveda ni mogla izpolniti, ker je bila zavisna od prve, — od zdravja. Malo iznena-dila me je kri, ki mi je zadnji dan oktobra leta 1907. pritekla iz ust. Skrbelo me pa to ni, sai sein nekaj jednakega doživela že v zimi leta 1903., ko sem bivala v Gorici. Potem sem bila nekaj časa bolja, pa zopet slabša, — nikoli pa docela dobra in zdrava. V takem položaju so mi pretekli dnevi do meseca februarja t 1. Ta mesec pa me je bolezen navezala na bolniško posteljo in sicer že takoj v njegovem začetku. Krvavljenje iz pljuč, ta bolezen, ki se je bila prej že dvakrat pojavila, je s strašno silo pritisnila name. Dan za dnem sem po malem krvavela, nekajkrat sem pa izbruhala precej krvi, in tačas je bilo pričakovati najhujšega. Iskala sem pomoči pri priznanem idrijskem rudniškem zdravniku, g. dr. Stveräku, toda vkljub svoji skrbnosti mi ni mogel dati tega, kar je želel on in še bolj iaz sama — zdravja. Vsakdo, ki me je videl, je moral vedeti, da so mi že odprta groba vrata. V tem žalostnem stanju sem visela na niti življenja od dneva do dneva. Dvakrat sem bila previdena za smrt; vsled močnega krvavljenja iz pljuč enkrat nisem mogla biti obhajana. — V teh težkih dneh sem začula glas o lurškem romanju Slovencev. Prvotno se za to nisem nič zmenila, o rabi lurške vode pa sploh slišati nisem marala. »Mene bo že g. Stveräk ozdravil, saj mi vedno trdi. da ne bom še umrla. Le zakaj
naj bi se potem posluževala izvanrednih pripomočkov«, tako sein govorila. Citala sem pa vsejedno. dasi v začetku težko, pa že z velikim zanimanjem knjige: »Lurški čudeži«, »Lurška mati božja« in »Lurški niajnik«. Nekako čudno me .ie pretreslo, ko sem brala zgodbo lurške Matere božje in njenih čudovitih del. Tudi jaz v svoji mladosti — 22 let — sem si zaželela zdravja. Vsako sredstvo, ki bi se mi ga moglo dati, bi poskusila. Zajedno sem uvidela, da vsa zdravila nimajo zame trajne zdravilne moči; zato se poprimetn zad-pje rešilne vejice, — odločila sem se za lurško vodo. Naprosila sem neko slovensko božje-potnico. naj bi mi prinesla od Marijinega studenca v Lurdu kapljico vode. A dotlej je bilo šc dolgo in bala sem se. da je ne bom več živa dočakala. — Po preteku treh mesecev moje bolezni ini je nekoliko odleglo, tako da sem vsaki popoldan za nekaj časa vstala in šla na zrak. S tem sem tudi ustregla nasvetu gosp. zdravnika, kateri mi pa že od 24. aprila ni dal nobenih zdravil več, dasi sem bila slaba, skoro brez vsake življenjske moči. Mislila sem, da me bo spomladansko solnce vsaj nekoliko poživilu. Pa kaka prevara! Kadar sem sedela ua solncu, se je krvavljenje, katero je bilo že malo ponehalo, vselej zopet ponovilo. Gosp. doktor mi je bil že takoj pri začetku bolezni popolnoma odpravil tudi kašeli, ki me je poprej hudo mučil, a takrat se je zopet oglasil v vsei svojej nadležnosti. Dihala sem težko, tudi želodec se mi ie spuntai. Vrhu tega so mi še noge vsaki dan zatekle in povzočevale silne bolečine. Rada bi jih bila zavila v mokre ob-kladke, pa je gosp. zdravnik 7. maja — takrat mu je šla moja mati zadnjikrat poročat o moji bolezni — to odsvetoval. Vse te nadloge so me ovirale, da nisem mogla v cerkev, čeravno je komaj dobrih pet minut daleč. — V soboto, 23. maja. sem bila obhajana doma za Veliko noč. Nisem imela toliko moči. da bi bila tačas sedela na stolu, ne — še v postelji sem morala biti naslonjena na blazine. V ponedeljek, dne
25.	maja, sem bila takorekoč na koncu svojega življenja. Z materjo sva bili silno potrti, dà, naravnost obupani. Popoldne tega dne dobim naprošeno lurško vodo. Zvečer, po opravljeni devetdnevnici, jo s polnim zaupanjem v Marijo, »zdravje bolnikov«, začnem rabiti. Popijcm ie žlico in nekaj ie zmešam z drugo vodo ter se ž njo umijem. Isti večer mi ni bilo še nič olajšano, pač pa sem čutila, kot bi mi kdo močno stiskal rebra in neko pretakanje iz pliuč na levi strani. Ko se pa v torek, dne
26.	maja, v zgodnji uri prebudim, čutim, kakor bi bila preživljena, — sama sebi nisem hotela verjeti, da sem — ozdravljena, zdrava! Težka sapa, kašelj, oteklina na nogah, vse, prav vse nadloge so me nakrat zapustile. — Napravim se v veliko začudenje svoje matere in grem v cerkev popolnoma lahko, kakor tedaj, ko sem bila še docela zdrava. Štiri mesece že nisem bila v cerkvi, ko sem pa pila vodo iz turškega studenca, sem šla. Kdo me je ozdravil? Ali zdravila? Ne morem verovati, ker jih nisem rabila skoraj mesec dni. Ali fantazija, kakor so nekateri trdili in še trdé?! Ce bi me bila ozdravila fantazija, bi me gotovo ozdravila tudi po zdravilih zdravnikovih. Zakaj me ni? Sicer nikogar ne silim, da bi veroval, toda če pustite svobodo drugim, pustite jo tudi meni, ko vam odkritosrčno in do besede resnično izjavljam, da me po mojem mnenju ni ozdravil nihče drugi, kakor lurška Mati božja po svoji jamski studenčnici. — Zato očitna hvala Tebi, o Marija, slava Ti bodi vekomaj, o lurško »zdravje bolnikov« ! — Mesec dni je od tega. Zdrava sem, kakor sem bila prvi dan ozdravljenja. Tudi g. zdravnik je potrdil, da sem zdrava. — To izjavljam javnosti kot čisto resnico, da ne bo nobenih zavijanj. Kdor govori drugače, ne govori »resnici na ljubo«. —
V Spodnji Idriji, dne 21. junija 1908. Mici Sever, učiteljica otroških vrtov in bivša suplentka na ljudskih šolah.
n I/ Spodnje Idrije. Lepšega dneva še ni videla Srednja Kanomlja, kakor je bil 21. ju-nij, ko je napravilo spodnjeidrijsko izobraževalno društvo tam svojo veselico. Vse polno ljudstva iz Kanomlje, iz Idrije in od Pare je prihitelo pod obširni kozolec g. Iv. Močnika, da se je udeležilo veselice priljubljenega društva. Celo iz Vojskega je prišlo več udeležencev. Pa je bilo tudi vse zadovoljno nad krasno uspelo veselico! Tri igre so igrali prav izvrstni igralci izobraževalnega društva, namreč: »Kateri bo«, igra iz kmečkega življenja; burko: »Sprava« in »Kmet in fotograf«. Pevski zbor je pa s svojimi novimi pesnimi našega ljudskega skladatelja Aljaža zaslužil res pohvale. — S to prelepo prireditvijo je pokazalo slovensko katoliško izobraževalno društvo, kaj more narediti kako društvo, četudi majhno po številu, ako je edino in enega duha. Po tej poti hodi naprej vrlo društvo! Nosi zabavo in izobrazbo tudi med ljudstvo, potem si izpolnilo svojo nalogo! — Lepo je bilo videti društvenike v njih novih znakih, namreč
v	trobojnih trakovih črez prsa z napisom društva.
n Pri nas pri Fari veliko zabavljajo in pišejo po umazanih predalih svojih ničvrednih listov mokrači o ozdravljenju gospodične Mice Severicve, ki je hitro ozdravela po rabi lurške vode. Pa lažejo, to pač ni treba povdarjati pri teh ljudeh. Nam je prav. Cim več boste pisali in čimbolj bodete zabavljali, tembolj se bodete blamirali s svojimi lažnjivimi dopisi, ki si eden drugemu nasprotujejo, kakor noč in dan. Zi-veli. rdeči bratci, ki pišete »resnici na ljubo« laži. To so možje! Vsem pa, ki zabavljate in se lažete, pa pravimo, da bodete še radi tudi
vi	prosili lurško Mater božjo pomoči. Sram vas bodi. ki se norčujete iz stvari, ki so vsakemu kristjanu svete! Prifarci in Kanomeljci, zapomnite si te ljudi. Obračun še pride!
n Izvanredno slovesnost je obhajalo naše mesto letos na sv. Ahacija dan. Praznovalo je namreč 400-letnico, odkar so vdrugič prišli do živosrebrne rude. Leta 1508. namreč je oskrbnik Kuttler po dolgem iskanju zadel ob tak kamen. Veselje njegovo, njegove soproge in delavcev je bilo velikansko radi tega. V zahvalo za to je prosila gospa Kuttler sv. stolico, naj ji dovoli rudniško procesijo s posebnimi molitvami drfe 22. junija, kar se je tudi zgodilo. Letošnji obhod se je izvršil v prav lepem redu. Udeležilo se je cerkvenega opravila precej duhovnikov iz okolice, eden pa iz goriške nadškofije. Popoldan pa je rudniška direkcija priredila veselico na Zemlji. 2e dolgo prej ie delal zanjo priprave g. nadoskrbnik Penco, ker se naj bi obhajalo obenem dvojno slavlje, namreč poleg 400-letnice rudnikove še 60-letnica cesarjeva. G. Penco je prav lično in praznično okrasil prostore pod kostanji z lam-pijoni in nebroiem lojevih svetilk. Se po dnevu ie spustil v zrak dva zrakoplova, ki sta oba po daljšem kroženju dospela do tal onkraj Gore. Ko se je storil mrak, so ves prostor razsvetlile bengalične luči. Najlepše pa je bilo gledati raznovrstne rakete. Od navadnih, ki se vzdignejo do gotove višine, potem pa se nazaj leté razpočijo in razprše, pa do onih, ki se napovedo s topu podobnim pokom in se z določene višine spuščajo na tla v raznobarvnih ravnih ali eliptičnih trakovih — je bilo polno menjav v podobi kače itd. Na zadnje pa smo videli v zraku blesteč napis F. J. I. in vrh njega vladarsko krono; med tem prizorom ie svirala godba cesarsko himno. Nešteta množica. ki se ie čudila ti prireditvi, se ie nato zadovoljna razšla.
<#
Iz raznih krajev Notranjske.
V Planini pri Rakeku je bila zadnjo nedeljo slovesno balgoslovljena krasna zastava ta-mošnjega gasilnega društva. Po sv. maši je tastavo blagoslovil poslanec dr. Žitnik, kumica jc bila presvetla kneginja Windischgraetz, ki je na zastavo pripela dva dragocena traka z napisom. Tudi planinska dekleta so po go-spici Gartnerjevi poklonile dništvu na zastavo lepa trakova. Popoldne je bila na prostoru župana Kovšce živahna ljudska veselica. Slovesnosti so se udeležila po deputacijah gasilna društva iz Postojne, Studenega, Dol. in flor. Logatca, Dol. vasi pri Cerknici, Idrije, Hotcdršice. Oodoviča, Verda in Ljubljane. Na pomoč !
Narodno gospodarstvo
Pravilno krmljenje brejih kilav je jako važna stvar. Navadno se greši v tem, da se take krave preveč krmi. To je prvič razsipnost, drugič pa škodi kravi in teletu. Izkušnja uči. da ravno posebno obilno krmljene krave najraje obolé za mlečno mrzlico; pa tudi njih teleta so občutljiva in podvržena boleznim. Seveda pa je treba breje krave močneje krmiti nego sicer. Gleda naj se le na to, da se od počftka brejosti lymi enakomerno, ne pa da bi se krmilo vedno bolj in bolj, kakor je to ponekod v navadi. Breie krave naj vsak dan polce druge močne krme dobe redno po nekoliko ovsa — celega ali zdrobljenega. Zadnje tri tedne pred otelitvijo pa naj se močna krma začne polagoma zmaniševati. tako da se pride do polovice: zadnje tri dni pa naj se še to polovico nekoliko zmanjša. Vendar se je pri tem treba ravnati po rejenosti krave. Cim bolj ie krava rejena. tim več se ji lahko pritrga: čim slabša ie. tim manj.
Ali naj se začne plščeta krmiti tako), ko se izvale. ali pa šele tretji dan potem? O tej stvari se strokovnjaki prepirajo; in sicer pravijo eni. da pišče. ko zleze iz jajca, vzame vase še toliko ostalega rmenjaka. da ima za tri dni dovolj hranilnih snovi v sebi iu ga torci tri dni ni treba nič krmiti. Drugi pa pravijo, da se ne more vedeti, ako hrana v jajcu ni n lorda komaj zadostovala za to da se ie pišče razvilo in za na pot v svet ni nič ostalo. Zato priporočajo, da nai se piščetoni takoj, ko se izvalé. da primerne krme. Taka piščeta osta-neio pri moči in se mnogo hitreje razvijajo, kakor tista, ki se morajo prve tri dni svojega življenja postiti.
Iz raznih krajev.
Mohawk, Mich. Dasiravno že precej časa nrebiram Vaš list, vendar nisem šc nikoli bral kakega poročila iz našega kraja. Namenil sem "e vam pisati par vrstic, da boste vedeli, kako se nam godi v tem skrainem koncu goreniega Mluotoka Michigana. Tu nas ie okrog sto Slovencev. kateri se večinoma ukvarjajo z mučnim delom v bakrenih rudokopih. Delavske krize, katere še sedai vladajo skoro po vsej Ameriki, nismo tako hudo občutili kakor drugod, dasiravno je tudi tukaj sedaj kaj težko .delo dobiti. Sedai nikakor ni čas. rojake vabiti iz starega kraja semkaj, in dokler se kaj na b°lic ne obrne, ie bolje, da ostanejo doma. kot pa da bi hodili semkaj denar zapravit. Število izseljencev je sedai res nekoliko nazadovalo: mi Slovenci in Hrvatje smo v Avstriji glede izseljevania razmerno na prvem "testu. Vsak leti za svojo srečo, vsak si jo skuša dobiti, saj pregovor pravi: pomagaj si
sani in Bog ti pomore. Toda žal, koliko mladih Slovencev se pogubi, ko gredo semkaj v daljno Ameriko za srečo. Pozabijo Boga, potuj-ujo se in kmalu jih je še sram govoriti svoj lastni materni jezik. Takih ljudi le malo najde srečo, ker pregovor pravi- Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Kadar se bodo delavske razmere obrnile na bolje, bodem v 'Domoljuba« sporočil; toda sedaj pa: od Amerike proč! — Pozdrav vsem rojakom, »Domoljubu« še veliko novih naročnikov, ker vsi vemo. da je dober in pravicoljuben list. kateri je vreden vsega podpiranja!
Praško Jubilejno razstavo je doslej obiskalo 559.107 oseb. Predvčerajšnjim je bil v razstavi »jubilejni dan«. Sviralo je pet vojaških godb. Praški listi poročajo, da je občinski zastop kijevski sklenil odpo-slati v Prago odposlanstvo, da si ogleda razstavo.
Eden ali dva vajenca
ro za pekovski obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in hrano za čas 2 učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7.
Oklic.
Dà se naznanje, da se bo poeestvo in zemljišča Alojzija Žitnika iz Grosupljega na
prostovoljni dražbi razprodalo na drobno 9. julija 1.1. ob 8. uri na tem mestu. Pripomni se, da se je do-sedaj nahajala v tej hiši mežnarija. Natančneji pogoji se bodo naznanili pri draibi. 1589 1-1	Alojzij Žitnik.
IVajboljši češki izvor !
Ceneno posteljno perje!
1 kg novega, sivega, skublje-nega, dobrega goajega perja s K; i kg boljšega ss K 40 v., polbelega 2 K 80 v„ belega 4 K, belega skubljenega 5 K lov, I kg Izredno finega, snežno-c 'nl^T.k M' i air TVl belega, skubljenega 6 K 40 vin. s. Bernsenin S K, I kg sivega puha 6 K "	In 7 K; I kg belega puha 10 K;
najfinejši prani puh 12 K. - Pri od|eml S kg se pošlfe franko.
Dovicene DOSteli^Ävin^g^rS^egV^^rrga*:
lega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga In 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom JO K, z najfinejšim sivim puhom U K; posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K 3 K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar nazal. Zamenjava dopustna. Pošilja proli povzel|u od l8Kvlš|efranko S. BENISCH v DSlentcI Jt. 71 - Ceniki zasloni In franko. 1584 25-1
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 27. junija: 78, 66, 2, 38, 79.
Dunaj, 27. junija: 54, 57, 64, 82, 4.
Z I T N E CENE.
Ljubljana, 1. julija. Pšenica, domača ......25.—
Rž............f°Z
Oves ........... •
Ajda, črna.........
Ajda, siva........ •
Proso, rumeno...........
Ječmen..........{„
Fižol, rdeč.........*
Fižol, koks.........
Fižol, mandalon..........
Razglas.
Vsled sklepa občnega zbora Bratovščine sv. Jožefa s sedežem v Ljubljani se tem potom ponovljeno naznanja vsem tistim članom, ki že nad tri leta pripadajo temu društvu, da zaradi popolnitve društvenega imenika pošljejo listke, na katerih je navajati: krstno ime in priimek, dan «sto-pa in koliko «e Je plačalo vstopnine, dalje Je li bil letnih doneskov oproščen, ali pa 6e je enkrat za vselej plačal po-grebičino in v katerem znesku. Ti listki se oddajo osebno, ali po pošti na adreso g. Fr. Soukal, trafikanta in krojaškega mojstra v Ljubljani, Pred Škofijo *t«v. 12, kateri je obenem tudi pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude.
Pripomniti je še, da bi onega, ki bi po preteku treh mesecev, to je do konca avgusta t. I., svojega listka ne priposlal ali se osebno ne zglasil, več ne smatrali društvenim članom.
Tem potom se tudi člani opozarjajo, da se bodo letni doneski za naprej pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu.
Tisti pa, kateri vpošiljajo letne doneske po pošti, naj dodajo k svoti 2 K še za poštnino 6 h, ker inače društvo za ta znesek škodo trpi.
1469 3-3 Vodstvo Bratovščine sv. Jožefi.
Hiša
v Novem mestu
št. 5 s 5 sobami, hlevom, kletjo in delavnico za kolarski obrt in večjozalogo lesa, dalje gozd in njiva za 4 mernike posetve, se proda pod ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik Fren Murgel istotam 1588 2-1
"Švicarske vernine
krasni vzorci, vedno najnovejše !
Zelo priporočljivo za bale. Lepo vezeni batlst-rcbcl in moderne bluze po povzetju na vse strani Avstro-Ogrske pošilja slovit, tovarna veznin
Karol Josip Grass
t Dorabirnu, Altne* 213 1563 Prrdarlakv. 6 t Vzorci franko na izbero.
Roki! Kuretina!
franko po povzetju: 60 do To ilvlh velikih rakov K 7 50; 80 do 100 namiznih rakov 6 K; živi debeli, veliki piščanci 14 do 16 kom. K li'— ; debele, velike race 8-10 kom K 12-iO. Kravje surovo maslo zaboj i:,96 » kg K 9— (I) OoapaMargulea, Buczacs 36 (Ogrsko).
Lastaiki gramofonor !
Pri nakupu 6 plošč naenkrat ali tudi pos a-
meznih z gotovo znamko dobite eno plo$6o zastonj I Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40—600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5
Valerija Kirchner,
Duna) I Kolowratrlng 7— n
Leposlovni mesečnik
„Dom In Svet"
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani.
nolo posestvo,
tik glavne ceste, s tremi sobmi, kuhinjo, hlevom, kletjo in sadnim vrtom,'dalje 3 orale poSetnega sveta in različno poljsko orodje, pravica do občinskega pašnika, pol ure od kolodvora Podroščica ali do Podgorja, proda se takoj pod ugodnimi pogoji.
Več poizve se pri lastniku Jan. Kaufman-u, Bistrica, pošta Podgorje. Koroško.
1583 1—1
Razpisuje se služba
1595 1-1
organista in cerkvenika
v Tunicah pri Kamniku. — Dohodki 600 K. Nastopi se precej.
Župni urad v Tuaioah, 30. junija 1908.
M. Kralj, župnik.
Poior, kmeti» In daklata I
V mo|l lekarniikl praksi, katera livrin|em ie čez 25 let, posrečilo se ml|e, Iznajti najboljie sredstvo za rast laa, lo je Kapllor it. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odstranjuj« prhljaj (luskine) nn glavi Cena (franko na vssko poŠto) je : 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obltelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurifiič, lekarnar, Pakrac it. 65, Slavonija. Denar se poilje naprt, ali s poitnim povzetjem.
b »710
H	kateri bi imel veselje do trgovine,
IIPilili sprejme Franc Mikolič, trgovec IfCWIlUt z mešanim blagom v Sodražici.
Oglasiti se je istotam.	15»3 3- 2
677
Snežno-belo
■e opere s II.
SChiCht-ouim
milom!
Pristno le z znamko „Jelen" in z imenom „Sohioht".
Skrivalnica.
Kje je mlinar in njegova žena?
Priložnostni nakup!
Namesto gld. 10« -, samo gld. I 75
(30 W0 komadov prodanih) stane lepa „Gloria" srebrna s plombo 36urna anker-remontolrna žepna ura,
prima kolesje z lepim glavir okrov|em s sek. kazalcem in lepo pozlač ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo 1 gl. 75 kr. Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima švicark so kolesje) remont, uro z lepo pozačeno verižico za samo 2 50 gld. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo.
Po povzetju pošilja:	15SÖ 1-1
Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48.
Na neu^ajajoče denar nazaj — Mnogi ao naročili po dvakrat-
Tri krožnike J.LMA za 16 vinarjev 001)1^ jlHie
dobite pri vporabi 1299 2-1
Knorr-ove juhne klob? sice i po Knorr-ove grahove klobasice 16 Knorr-oye postne jube | vin.

**
NM
KATOLIŠKA BUKVARHA
===== v Ljubljani.
Našo povest
„Zadnji dnevi Jeruzalema"
je spisal V. Jožef Spillmann, kateri je izdal tudi sledeCe nii manj zanimive povesti:
Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji Cena 45 vin., vez. 65 vin. Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena
45 vin., vez. ti5 vin. Arumugan, sin indijskega kneza. Dogod-
Ijaji spreobrnjenega indijskega princa Cena 45 vin., trdo vez. 65 vin. Sultanovi aužnji. Carigrajska povest iz sedemnajstega stoletja. Cena s poštnino 65 vin., trdo vez. 8i vin.
Tri indijanske povesti. Cena 65 vin. vez.
85 vin.
Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 65 vin., trdo vez. 85 vin. Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega.
Cena 45 vin., trdo vez. 65 vin. RdeCa in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele — Bela vrtnica ali mlada spoznovavka. Povest iz Alžira. Cena 45 vin , trdo vez. 65 vin. Korejeka brata. Črtica iz misijonov v Koreji.
Cena 65 vin., trdo vez. 85 vin. Boj in zmaga. Povest iz Anama. Prevel D. Z. Cena 45 vin., trdo vez. 65 vin.
Kdor naroči vseh 10 zvezkov skupaj, dobi iste za znižano ceno: broširane 4 K, trdo vezane pa za 6 K' poleg tega se onemu, ki naroči vseh 10 zvezkov, poštnina ne računa. — Spillmannove povesti so jako priljubljene: Kdor je čital njegove, pred. nekaj leti v slovenskem jeziku izdane povesti; ,Žrtev spovedne molčečnosti' ali „Praški judek", mora priznati, da zavzema Spillmann eno prvih mest med sodobnimi pisatelji. Posebna vrednost teh povesti pa obstoji v tem, da imajo v obče pristno zgodovinsko podlago. Kdor želi kupili eno ali več teh povesti, naj se obrne na Katoliiko Bukvarno v Ljubljani, ki mu jih rada dopošije pod križnim zavitkom in priloži poštno-hranilnično položnico, da more do-poslati naročnik denar brez stroškov takoj po prejemu kniig po pošti. Istodobno zahtevajte tudi knjižico „Dva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu11, katero da .Katoliška Bu kvarna" po naročilu prevzvišenega kneza in šknfa 1370 zastonj vsakemu, ki jo zahteva.	4
„Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesto 19 «33 v Ljubljani fU Dunajska cesta 19 «s
v Mediatovi hiši v pritličju DOMBOHDO
zavaruje
na poslopja, zvonove, premičnina in pridelke |
I. proti požarni škodi vaakovretna poslopja, zvonovi f. proti prelomom zvonov, in
S. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
MU 1J-I
J^f Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim !
I. krotili	t|. ■■ ».t.. ...v.
I antro la «likanj« ■■ ataklo
Aug. Agnoln»
Daoajaka cella las, pol«f .PlfOTea'
•• pilp.r.ta prečasllll 4ah«>SCial la «.a (lava. «btlailva <a naprava cerkvenla »kiiv a .«s.talai steklarstvom a!l s!'kaiec-< slakte, elavbenfb dal, caprava akvlrav, 114.1:4. — Ina lad) • aalffl različna parcau^tr« <» ■Icklan« poscia aa namfzje («sliln In j.a-■coolka, svetilka, «kvlrt Itd. p« nalnlijlb et-aab — Narisi, ctnlkl In praraiial aa aa-blav« aastanl, nn«ga spričevala aa davrilaa irla a« se«|ealai «dlenalceas v agltd «a raipalaga.	18O7 51-»o
Sprejmejo se takoj
1585 1-1
prodajalka in 2 učenca
v trgovino z mešanim Franc Štiglica v Radovljici, Gorenjsko.
Izdelovanj« T33h prej matov za zdravilstvo, posebno	2193 12-3
k i I n i h
(bruti)
pasov
za moflke, Žen«lw ia otrobe natančno po meri.
Pri postnih naročilih .:e mora naznaniti, ali je kila na desni ali leTi ali pa na obeh straneh in nje ▼elikost.
Za gg. zdravnike velika zalaya kirurg, in medie, instrumentov in aparatov, kavčuk-predmetov, elastičnih nogavic itd«, izdelovanje moder cev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeva hlia it. 32, Ljubljana.
Priporočam eg. Čevljarjem In p. t. obilmtvu
novo trgovino z usnjem
in «■•mi čevljarskimi potreb-ičinami v Ljubljeni s«. Patra cesta 2, nasproti cerkve frančiškanov.
izkušal bom, da z dobrim ulagom In nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim ibilnega obiska.
2844 52-to	K. A. Kregar.
U Ameriko m Kanado
_ najzložnejša, i^s^S najcenejša in ~	najvarnejša
vožnja s Cunard Line ^
Bližnji odhodi
9z Trata i Slavonija 7. julija, Panonija 21. julija. Iz L'verpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 4/7., 25/7., 15/8.. 5/9., 3/10., 24/10. - Mavretanija 13/6., 11/7, 1/8., 22/8., 19 9., 10/10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega
Naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 Stiline prosto. 26 5
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZIJEC,
urar In edini zastopnik évlcarske tovarne ur. —IJubljaua, stari trg-tt.
Lyra kolesa.
Priznano najboljši izdelek. Nedosežna kakovost in oprema.
Carine prosto
Najnižje cene. Jamstvo tri leta.
C. kr poStar M. Junger v St. piäe: Vaš izdelek obče dopada Čuditi se moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče kolo po tako nizki cent.
Nr. 253.
Richard Ladewig, Lyra tovarna koles, Prenzlau. Postfach
Zahtevajte zastonj cenik
Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 6
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
m*«***


Hranilnica In mudlnlu za KaniMn ln okolica
1502	(registrovana zadruga z neomejeno zaveso)	5 2
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje
pF» po A V|o **
Obresti se pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naročila.
Rentni davek plača posojilnica iz svojega, ne da bi istega via---- gateljem odtegovala. y===r==

Ena
dopisnica
zadostuje, da dobite brezplačno >'n poštnine prosto krasni novi cenik, kateri je ravnokar izšel, ur, zlatnine in srebrnine od prve največje eksportne
IV™ £,n 7	H SUTTSER, Ljubljana
1JJ7 10—7	Glavni trg, nasproti rotovža.
Velika zaloga krasnih primernih birmanskih dar I.
Vinotoč
na drobno in na debelo najizvrstnejših domačih vin, kakor rebule, ber-žanke, muškata, cvička, terana
in drugih po najnižjih cenah.
Najtočnejšo postrežbo zagotavljajoč bilježi velespošt.
1520 Franc Lukeš 3 2
Mestni trg štev. 118, Kranj.
Radi reduciranja produkcije se proda 1076
500 tucatoo plotneniti rTuh
.robljenih, najfinejših po K 14-30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča.
Tkalnica platnenih in volnenih izdelkov
br.Mor.DoMa it. 75, Čeiko
Izborne novosti i
ceflr, batist in tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti Ud. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste.
čPo/ni/ri
yfateri xclijo 4) obrv, po ceni' in x-wnesifivo-pvlcvali net/'se obrne/o
nSimoìicT'c/tine/etea
v tf/uM/ani i/čbivdoorshv uiice2&.
%}&Aci<rshut(/tyasnilctó<yoscl'n-yriaàrw,
Istotam se sprejmejo dobri in zanes> Ijivi zastopniki.
Zahtevajte zastonj
lo poltntnc proito moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 tllkaml vsakovrstnih nlklastlb, srebrnih In zlatih ur In vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadllnlh priprav po iaviraih tovarniških canali.
Nlklasta remontoarka ... K 3 — Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5'— Registrirana .Adler Roskopf
nlkljasta remont, na sidro , 7—. Srebrna remontoarka ,01o-
rta* kolesje, prosto .... 8'40 Srebrna remontoarka, dvojni M li» vi/J pokrov...........12 50
\ Budilka............. 2-90
f i» \Mg Kuhinjska ura......... 3" —
A\./MW Schwarzwaldska ura.....2 50
Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako nro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornlca za ure w H ob tu 1294 15-6
—— Jan Konrad ——
In kr. dvorni dobavitelj v Mostu «t. 936 (Čeiko).
Ščetkarski pomočnik
dober, samostalen delavec, more dobiti dobro in stalno mesto. — Pobliže pove: Vinko Bek, Zagreb, Mlinarska cesta 10.	1459 3-3
Trgovina s klobuki b Ceffi
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
prip«r««a »*•!• »«liho ial«|o ■sjraaaovrstitajilk klobukov, d-Mth In Upi«, kakor tu<H naf-trpaln.jllk ter Mjflne<Ilh (etfljcv.
Učenca ia
za vrtnaraki obrt sprejme takoj Ivan Widar v Ljubljani.	1597 3-1
Zastonj
1500
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvallr In gravar.
Oalek I. Kapucinska ul.4 (Slavon.)
5000 up zastonj
Cenik pošljem vsakomur brezplačno in pošt. prosto.
Kron Kron Kron	Kron
Rosk. pai. 3'-j budilk» . 2 40 J. budilk» 6 —	uraznlhil.	V—
srebr. ro»k. 6-— sveteča 3'—	z bitten . 8'—	zbitj n zv.	9 —
želez . 7 - , zbltj n.zv. 5'- zgodbo .10—	z budilko	10—
srebr. dvoj. kuhinjska . 5'— s 6 valji . 12'—	z godbo .	12'— plaič. . 8 — 1
zlatnina In srcbrnlna po Izv. tov. cenah. 3 letno jamstvo
Izvirne Omega, Sctiaffhauien, Glaahßtt«, Helios , Amalia,
c. kr. preizk. od K 13, kakor tudi Zamena ali denar nazaj.
Max BÖhnel, Dunaj IV, Marfarttenstr 27,76, v lastni hlii.
Zapriseženi cenilec in veičak — Največja in najstarejia tvrdka. — Ustanovljeno 1840. 5000 slik v katalogu zastonj in Iranko.
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveie-valnlh pijač se takoj prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in tudi prodajo se jamči ter uredi temeljito in strokovno manipulacija na licu mesta. Obširne informacije v dosego dobre kupčije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Brate Fabrlkafirma 68882"M. Dukes Nachfolger, Dunaj I/l, Wollzeile 9. 1014 10-1
POZOR!	ČITAJI	POZOR!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi Itd.
Delovanja Izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsaka pošto za 2 steklen cl 3 K 40«., 3 steklenice 5 K 80 v , po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65
(Slavonija.)

0N*
Havrc New-York
Fraaooska prakomoraka družba. Odpotuja te Iz LJsiblJaaa vsak torsk. Vozaa Hata la pojasnila daje vaino
Ed. imapda
obi. konc. potovalna pisarna LJabljana, Duaajska osata it. IS, nasproti znane gostilne pri „FIbovou". 1878 26—10
l
Ponudimo vsako poljubno množino
zidarske opeke, zarezanih strešnikov (sistem mm,
(ki m dajo privezati ali ppibiti na late, torej varni pred viharji),
i Portland cemento mim» h*. lončenih petij Itd. F. P. VIDIC & Komp. v Ljubljani.
L
Ji
lidajatalj lo odgovorni nrtdnlk: Dr. Ignacij Žitnik
Tiskala : „KatoHIka Tlakama*.