leto xxiii. — Številka 25
Ostanoviteljl: obč. konference SZDL 'esenJce, Kranj, Radovljica, sk. Loka ■>> Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk ***nj. — Glavni urednik Igor Janhar ** Odgovorni urednik Albin Učakar
Glasilo socialistične
KRANJ, sreda, 1. IV. 197». Cena 50 par
ZVEZE  DELOVNEGA  L J U t ) R E N J S K C
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januaija 1964 kot poltednik. In sicer ob sredab in sobotah
V Savskem logu v Kranju so pred dnevi*
a že  prekrili novj most z baronom. — Foto: F. Perdan
Predsednik Tito p potovanju po afriških deželah
Razvijati dolgoročno sodelovanje
Skupna seja zbora narodov in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine
Beograd, 31. marca — Nekaj po 10. url se je v prodorih zvezne skupščine začeta sedma skupna seja zbora zarodov in družbenopolitičnega zbora. Razen poslancev in Najvišjih družbenopolitičnih P'"eiktavnikov se je je udeležilo tudi prek sto domačih "» tujih časnikarjev. Sejo je
vodil predsednik zbora narodov Mika Spiljak, o nekaterih ekonomskih in drugih odnosih nase z afriškimi državami pa je na njej spregovoril predsednik republike Josip Broz Tito, ki je pred dobrim mesecem obiskal osem vzhodnih oziroma severnih afriških držav.
Gradili bodo predor pod Karavankami
Ljubljana, 1. aprila — Gorenjce bo verjetno razveselila novica, da so danes zjutraj v Ljubljani sklenili, da bodo že avgusta začeli graditi nov predor pod Karavankami. Predor pa ne bodo gradili pod Korenskim sedlom, kakor je bilo prvotno za-, mišljeno, temveč točno pod Stolom. To pa zaradi tega, da bi se izognili
dolgi krivuljaš ti cesti po Zgornjesavski dolini. Pomembno je tudi to, da bo od začetka predora pri Žirovnici pa do Bleda speljana preko Brega nova cesta. Od Bleda do nove bodoče carinarnice pri Žirovnici oziroma do državne meje, bo samo pet minut vožnje z avtomobilom. J. V.
V prvem delu svojega govora je predsednik Tito govoril o dosedanjem ekonomskem sodelovanju in o možnostih za nadaljnji razvoj, v nadaljevanju pa je udeležence seje seznanil z nekaterimi perečimi zunanjepolitičnimi vprašanji, s pripravami na konferenco neuvrščenih in jubilejno zasedanje ob 25-"et-niči Organizacije združenih narodov, o čemer se je pogovarjal z voditelji osmih afriških držav.
Predsednik Tito je dejal, da je bila naša delegacija na vsakem koraku priča toplim prijateljskem odnosom, ki jih ima Jugoslavija z obiskanimi državami. »Ogledal sem si gradnjo nekaterih pomembnih objektov za razvoj omenjenih držav, pri katerih sodelujejo tudi naši delavci in strokovnjaki. Povsod sem se prepričal, da so s tovrstnim sodelovanjem in pomočjo zelo zadovoljni.« Poudaril pa je, da bi naša podjetja morala v prihodnje stremeti za razvijanjem dolgoroč-
nega sodelovanja z državami na tem področju. To sodelovanje bi moralo preiti tudi na znanstvena in druga področja, pri čemer Jugoslavija, Čeprav tudi nerazvita dežela, lahko veliko stori v obojestransko korist. Med drugim je tudi dejal, da se je z uresničevanjem ekonomske reforme pri nas povečalo tudi sodelovanje z afriškimi državami.
Ko je govoril o nekaterih zunanje političnih problemih (Bližnji vzhod, Vietnam itd.) je dejal, da povsod delijo mnenja z nami in podpirajo politiko neuvrščenih in se zavzemajo za mir. Ta vprašanja bodo postavljena tudi na bližnji konferenci neuvrščenih (število neuvrščenih držav se je po beograjski konferenci — bila# je pred manj kot desetimi leti — povečalo več kot za trikrat) in seveda tudi na jubilejnem zasedanju ob 25. obletnici OZN, od katerega pa neuvrščene države ne pričakujejo, da bo samo jubilejno. A. 2.
Gediz v ruševinah in
plamenih
Prelistavam koledar največjih in najstrašnejših potresov v zadnjih desetih letih. 1960. leta Agadir v Maroku: 12.000 mrtvih. Isto leto v čilu 10.000 mrtvih. 1963. leta Skopje: 1070 mrtvih. 1966. leta pokrajina Anatolija v Turčiji: več tisoč mrtvih. 1968. leta provinca Arassan na Irianu: 10.000 mrtvih. Lani Svatov na južni kitajski obali: več kot 3000 mrtvih. In temu črnemu spisku se je v soboto zvečer ponovno priključila zahodna turška pokrajina Anatolija, natančneje mesta Kuctagva in Gediz. Strahoten potres ju je zravnal z zemljo in dobesedno zbrisal z zemeljske oble.
Prva nedeljska in ponedeljkova poročila so govorila o 300 mrtvih, število je vztrajno raslo, prešlo tisoč in danes, ko to pišem, že doseglo 1700. In koliko ljudi še leži pod ruševinami. Zvedeli bomo čez nekaj dni.
Kako strahotna in neizprosna je igra narave. Zna ustvariti življenje in ga spet vzeti. Samo nekaj trenutkov zadrgeta in vse, kar so desetletja ustvarjale Človeške roke in um, je poteptano v prah. Največkrat z ustvarjalci, ljudmi vred.
Zemlja v Gedizu še vedno drgeta. Samo v nedeljo so zabeležili 150 potresnih sunkov. Po ruševinah se širi plamen in uničuje vse, kar niso uničile skale, kamenje in opeka. Pojavila se je nevarnost -epidemij in okužb. Zemeljski trepet je uni-Ml vodovodne napeljave. Voda je okužena. Ljudje, zbegani in preplašeni, samevajo na ruševinah in potihoma še vedno upajo, da je kdo še vedno živ. Ob rahlem tresljaju zemlje pa zbežijo na polje. Hočejo ohraniti vsaj lastno življenje.
Svet je kot že mnogokrat doslej prisluhnil novicam iz turškega m?:?ta Gediza in joku ter prošnjam prizadetih. Nič manj prizadet ni, kot pred sedmimi leti, ko je takšna naravna katastrofa doletela Skopje. V Turčijo je že začela prihajati pomoč od vseh strani sveta, tudi Iz Jugoslavije.
J. Košnjek
JESENICE
Pretekli teden je bila na Jesenicah razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali letošnje, gibanje cen, zaključni  račun občinskega
KRANJ
sindikalnega sveta in predračun za letošnje leto, ustanovili pa so tudi stalne komisije občinskega sindikalnega sveta.
-Jk
V četrtek bo izvršni odbor občinske konference SZDL razpravljal o obisku zborovanja aktivistov v Dolenjskih Toplicah in o predlogih za priznanje OF, v petek pa bo seja koordinacijskega odbora za vprašanja obrambe, kjer bo med drugim na dnevnem redu razprava o obrambni vzgoji prebivalstva. V petek pa se bodo sestali tudi predsedniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. Pogovorili se bodo o programu dela republiškega sindikalnega sveta. Pri občinski konferenci zveze mladine se bo jutri (četrtek) sestala komisija za družbenoekonomske odnose. Govorili bodo o pripravah na konference aktivov zveze mladine. Zveza rezervnih vojaških starešin je pripravila predavanja za rezervne vojaške starešine v Cerkljah dn Naklem. Dve predavanji v Cerkljah sta že bili v ponedeljek in včeraj, tretje pa bo v četrtek popoldne. V petek in prihodnji ponedeljek in torek popoldne -pa bodo predavanja v Naklem. O pripravah na revijo Naša beseda in na revijo pevskih zborov pa bo jutri (četrtek) popoldne razpravljalo predsedstvo občinskega sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij.
A. Z.
RADOVLJICA
Radovljica, 31. marca — Za danes popoldne je bila sklicana seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je bila razprava o priznanjih OF in nekaterih kadrovskih vprašanjih, o delu organov konference in izvršnega odbora, o proslavi obletnice OF in razprava o pripravah za drugo sejo konference. — Pri občinski konferenci ZK pa se je dopoldne sestala komisija za splošno ljudsko obrambo, popoldne pa častno razsodišče.
Jutri (četrtek) bo komisija za ideološko politično delo pri občinski konferenci zveze mladine razpravljala o odgovorih slušateljev občinske politične šole. Danes popoldne pa bo občinski sindikalni svet med drugim razpravljal o letošnjem delovnem programu, o porastu cen in povečanju življenjskih stroškov, o pripravah na ustanovitev kulturne skupnosti in drugem. Za danes popoldne pa je sklicana tudi seja skupščine temeljne izobraževalne skupnosti. Za petek popoldne pa je predvidena redna letna skupščina zveze kulturno-prosvetnih organizacij. A. Ž.
TRŽIČ
V petek, 3. aprila, ob 19. uri bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo mojstra umetnega kovaštva Jožeta Bertonclja iz Krope in akademskega slikarja Kamila Legata. Na manjši slovesnosti ob otvoritvi bo pel moški komorni zbor Stane Žagar iz Krope. Pokrovitelj razstave je SGP Tržič. Razstava bo odprta 14 dni. — L. M.
Po statističnih informacijah skupščine občine Tržič je imela občina ob koncu lanskega leta 12.000 prebivalcev, od tega 54 odstotkov žensk in 46 odstotkov moških. — K. M.
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO — SKOFJA LOKA
razpisuje
prosti delovni mesti za:
1. učitelje .
za predmet motoroznanstvo
Pogoj: srednja strokovna izobrazba
2. učitelja
slovenščine
Pogoj: PRU ali profesor za slovenski jezik P
Nastop službe septembra 1970.
Prijave 15 dni po objavi razpisa.
Manj sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanj?
Zbora občinske skupščine Tržič sta se v svojem mandatnem obdobju v petek, 27. marca, sestala že desetič. Dnevni red je obljubljal zanimive razprave.
Odborniki so sprejeli odlok o pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine za opravljanje zadev, ki jih zvezni in republiški predpisi uvrščajo v pristojnost občinskih skupščin. S tem odlokom bodo dobili večjo vlogo pa tudi večjo odgovornost občinski sveti, sama skupščina pa se bo s tem razbremenila in lahko posvetila več časa temeljnim vprašanjem. Razprava se je razvila zlasti ob dveh zelo občutljivih stvareh: v čigavi pristojnosti naj bodo cene in kateri organ naj daje soglasje k statutom delovnih organizacij. Skupščina je končno sprejela predlog sveta za gospodarstvo, da v zadnji instanci sama daje soglasje k cenam blaga, ki so v njeni pristojnosti, soglasje k statutom pa naj daje pristojni svet in ne samo upravni organ.
Pri gradivu za novi odlok o vzdrževanju stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v družbeni lastnini, se precej odbornikov ni strinjalo z zmanjšanjem sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanj s 15% na 11% od pobrane
stanarine (razlika naj bi šla v korist investicijskega vzdrževanja), še manj pa z utemeljitvijo Stanovanjskega-podjetja Tržič, ki spremembo opravičuje s tem, da ostajajo na prvi postavki precejšnja sredstva. Večina odbornikov meni, da stanovanjsko podjetje za to nima utemeljenih razlogov: niti stanovalci niti hišni sveti niso prepričani, da so stanovanja tako vzdrževana, kot bi morala biti.  Stanovalci včasih
zaman čakajo na nujna popravila.
Po odmoru bi se seja morala nadaljevati. Pričakovali smo predvsem razpravo in sklepanje o zamrznitvi stanarin za leto 1970 ter o najetju posojila za kritje izgube gostinskega podjetja Tržič pri skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij v višini 309.888 din. Pa ni bilo nič iz tega, ker zbor ni bil več sklepčen.
-ok
OBJAVA
Na dražbi prodajamo večjo količino inventarja po ugodnih cenah:
71 omar, 60 posteljnih omaric, 25 miz, 125 stolov, 90 postelj, 73 prešitih odej, 112 dek, 53 pernic, 15 blazin, 111 prevlek, 132 rjuh, 1 likalnik, 1 šivalni stroj, 1 sesalec za prah, 1 loščilec, 1 pralni stroj, 1 bojler, 2 banji in drugo.
Dražba bo 2.4.1970 ob 8. uri dopoldne v bivšem delavskem domu v Kranju, Savska c. 2. Pogoj: takojšnje plačilo in odpeljava inventarja.
PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ
PIONIRJU
Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj i KB in ZPMS.
Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade.
PRI ZBIRANJU PAPIRJA NE POZABITE NA VARČEVANJE!
ŠIPAD
prodajalna Kranj
CESTA JLA (nebotičnik)
KREDIT ODOBRIMO TAKOJ IN BREZ POROKOV.
Brezplačna dostava na dom ali do avtomobilske ceste do 30 km
VAM NUDI
poleg 1 milijona kredita za pohištvo po starih cenah še
5°|0 popusta na vse kupljeno blago
Pravkar smo prejel] tudi še po starih cenah dnevne sobe »Ljubljana«
Posebno priporočamo regal omare »Maja« z mizico — cena 4.519,75 din
Rekord jugoslovanskih železnic
V šestih urah iz Ljubljane do Beograda
Ljubljana, 20. marca zjutraj. Na drugem peronu ljubljanske železniške postaje je že pred peto stala za naše pojme dokaj nenavadna diesel motorna vlakovna kompozicija, sestavljena iz žtirih vagonov, pulmanov imenovanih. Za naše pojme nenavadna, pravimo. Popolnoma nova je bila videti. Lični, svetlorjavi vagoni, še svetlikajoče se podvozje vagonov, pred njimi pa nova diesel lokomotiva s štirimi motorji. Ta kompozicija je bila to jutro osrednja točka ljubljanske železniške postaje. Ob njej so se ustavljali potniki in železničarji, katerih bistro in vlakov navajeno oko je predirljivo otipalo vsak del te moderne vlakovne kompozicije.
Opisani vlak je eden petih, ki jih je pred kratkim kupilo Združeno železniško transportno podjetje iz Ljubljane, in sicer v Zahodni Nemčiji. Kupec jim je dal kratek in jedrnat naslov: poslovni in turistični vlaki. Zakaj? Današnji poslovni človek zahteva j od tistega, ki ga prevaža, hitrost, udobnost in varnost. Prav tako turisti, ki potujejo z vlaki. In te kvalitete imajo omenjene vlakovne diesel motorne kompozicije, ki jih že dalj časa uporabljajo v te namene tudi ameriške železnice. Torej je ta ideja rojena onkraj velike luže.
Naštejmo glavne prednosti teh poslovno turističnih vlakov.
Hitrost. Poprečno 115 kilometrov na uro. Udobnost. Pulmani nimajo običajnih ku-Pcjcv, ampak so vanje vgrajeni globoki, vrtljivi letalski sedeži z jedilno mizico pred Potnikom. Vagoni imajo posebne hladilne naprave, sodobne sanitarije in ozvočenje, tako da vlakovno osebje potnike lahko sproti obvešča, kje se nahajajo, katere so glavno značilnosti krajev, skozi katere potujejo, po želji pa jim zavrtijo tudi glasbo. Za prijetno počutje potnikov skrbijo tudi stevardesc. Prikupne ljubljanske študentke, ki svojim varovancem postrežejo z željenimi informacijami ter seveda jedačo in Pijačo. Kompozicija ima namreč   urejen   sodoben bile.
Eden od pulmanov ima posebno dvorano, namenjeno poslovnim sestankom in razgovorom, del drugega pa je urejen v spalnike.
Torej, za potnike, željne udobnega potovanja, je zares poskrbljeno!
Iz vsega naštetega pa lahko sklepamo, da je tudi varnost potovanja večja kot v običajnih vlakih.
DVA REKORDA NA MAH
Natanko ob pol šestih smo odrinili. Posebna vožnja poslovno turističnega vlaka na progi Ljubljana - Beograd se je začela. Kar lepo število tistih, ki smo hoteli prisostvovati temu »krstu«, se nas je zbralo. Predstavniki delavskih in družbenih organizacij, turističnih in potovalnih agencij ter seveda sedma sila. Ob 6,20 smo bili že v*Zi-danem mostu. Minuta postanka, ravno toliko, da so se nam priključili gostje iz Štajerske in odbrzeli smo. Ob 7,16 minut smo bili na zagrebškem glavnem kolodvoru. Pridružili so se nam tudi predstavniki hrvatskih železnic. Z velikim zanimanjem so si najprej od zunaj ogledali moderni vlak, veliko pridobitev jugoslovanskih železnic. Nič manj temeljiti niso
bili znotraj. Ob 7,20, čez šti-minute, smo pretegnili. Začela se je monotona vožnja proti Beogradu. Nekje med Vinkovci in Slavonskim Brodom so nam sporočili da smo dosegli nov jugoslovanski železniški rekord. Vozili smo 131 kilometrov na uro, naša poprečna hitrost pa je znašala 115 kilometrov na uro. Torej, vse po programu. Vozili smo, kar se je dalo. Opazovali smo ljudi, kako so zrli za nami in nam mahali. Nič manj radovedni niso bili železničarji na postajah, ki smo jih mirno, brez postanka prevozili. Vožnja je bila zares udobna, čeprav proga proti Beogradu ni najboljša. »Počakajte,« so nam pripovedovali predstavniki železniškega podjetja, »konec maja, ko bo proga obnovljena in elektrificirana, bomo še hitrejši.« Smehljaje so pogledovali na ure in nam odgovarjali: Točni bomo. Vse gre po programu in voznem redu. Ob enajsti uri in 26 minut smo zapeljali na beograjsko železniško postajo. Pričakali so nas beograjski železničarji in televizijci. Vožja je trajala 5 ur in 56 minut. Drugi rekord jugoslovanskih železnic. Prvega smo dosegli med Vinkovci in Slavonskim Brodom.
Polno skrbi spremlja ljudi v življenju — zakaj ne bi del teh skrbi -prepustili Gorenjski kreditni banki že s tem, da pri njej odprete
devizni račun < in nanj nakažete devizne prihranke
Med vožnjo smo mirno obedovali, malicali in spet obedovali in seveda kaj popili. Ni kaj dosti treslo. Le nekaj vilic in nožev je padlo na pod. Dekleta so skrbela za nas, kar se je dalo. Kar malo preveč je bilo. No, pa smo že potrpeli . . .
PRILAGODILI SMO SE ZAHTEVAM ČASA
Ob čašici piva sem se pogovarjal s pomočnikom direktorja Združenega železniško transportnega podjetja iz Ljubljane Zdenkuin Kušlri-nom.
Kaj vas je vodilo, da ste kupili takšne moderne diesel motorne vlake, sem ga vprašal. »Današnji čas zahteva modernizacijo potniškega prometa, poslovno življenje pa vse večjo udobnost, železnica je spoznala, da ni dovolj samo udobnost, ampak je potrebna tudi hitrost in kvaliteta prevoza, tako za poslovne ljudi kot za turiste. Zato smo kupili pet sodobnih diesel motornih vlakov, ki omogočajo izredno hitro potovanje. Trije bodo redno vozili na progah Ljub-
Devizni račun pri "Gorenjski kredi t ni banki na Bledu — Jesenicah — v KVanju —■ Radovljici — Tržiču omo-
goča lastnikom dodaten do-odek — nezgodno zavarovanje — nagradno žrebanje
Ijana-Bcograd, Zagreb-Pulj in Maribor-Ljubljana-Reka. Prvi bo začel voziti v začetku aprila, in sicer bo odšel iz Ljubljane ob pol šestih zjutraj, v Beograd pa bo pripeljal ob 11 uri in 26 minut, ostala dva pa konec maja. En vlak bo v rezervi, zadnji pa je namenjen skupinskim potovanjem na razne prireditve po željah potnikov (čarterske vožnje). Slednji bodo lahko peljali tudi v Milano, Miinchcn In na Dunaj.«
Ali so možnosti, da bi tudi gorenjska proga dobila takšen vlak, smo drezali v tovariša Knštrina.
»Začeli smo z akcijo, da bi s pomočjo kreditov Gorenjske kreditne banke in bank iz Kopra in Gorice kupili še šesti vlak, ki bi povezoval Bavarsko s Koroško, Gorenjsko. Posočjem, Krakom in morjem. Torej, imel bi predvsem turistični pomen. Do
realizacije te zamisli ni pri* šlo, ker pri omenjenih bankah ni bilo zanimanja za naš predlog. S pogovori bomo še nadaljevali.«
PRIMERJAVA CEN
Potovanje s poslovno turističnim vlakom bo nekoliko dražje od vožnje z običajnim vlakom. Vozovnica od Ljubljane do Beograda bo veljala nekaj čez 8000 starih dinarjev seveda v eno smer. Avionska karta od Brnika do Beograda pa stane 17500 starih dinarjev in se je moč peljati dvakrat na dan. Vožnja s tem vlakom traja okroglo 6 ur (in to zelo udobno), potovanje z DC 6 traja uro in petnajst minut, potovanje t več j inu avioni pa nekaj pod uro.
In navadni vlak. Brzi vlak od Kranja do Beograda stane 5880 dinarjev, spalnik okrog 9000 dinarjev, navadni vlak pa 5380 dinarjev.
Torej, cena turistično poslovnega vlaka je slej ko prej zelo ugodna. Vožnja je udobna in sorazmerno kratke. Zato železničarji upravičeno računajo, da bo potem, ko se bo vlak uveljavil, vedno poln. Ne smemo pozabiti, da se veliko Slovencev vozi r Beograd in nazai, da so nekateri doli v službi in da so ob petkih vračajo.
Ko smo se ondan vračali proti Ljubljani, sta prisedla" tudi generalni sekretar zvezv* ne konference SZDL Beno Zupančič in član zveznega izvršnega sveta inž. Miran Mejak. , ....
Tako kot onadva so tudi ostali dejali, da se ne pelje* jo zadnjič!
J. Košnjek
MESARSKO
PODJETJE
JESENICE
proda
CELOTNI OBJEKT SEDANJE KLAVNICE NA JESENICAH, SPODNJI PLAV2 3.
Objekt je pripraven za obrtno delavnico, oziroma skladišče.
Izklicna cena:
500.000,00 din
Interesenti n-j pošljejo pismene ponudbe na upravo Mesarskega podjetja Jesenice, Maršala Tita 13, najkasneje do 10. aprila 1970.
mm
VABI NA
— 4-dnevno potovanje v Innsbruck In Salzburg — odhod 1.5.1970
— 2-dnevno slavistično ekskurzijo v Gorico, Oglej in Trst — odhod 8. 5.1970
— 6-dnevno potovanje po Švici — odhod 13.6.1970
— 10-dnevno potovanje »Po sledeh zgodovine« v Pariz in po dolini Loire — odhod 22. 8.1970
PRIPOROČAMO
Smučarski paket v Bohinju: bivanje
nad 3 dni — cena 56,50 din na dan
— možnost uporabe celotnega sistema žičnic na Voglu.
INFORMACIJE
Transturist — turistične poslovalnice: v Ljubljani, škofji Loki, Radovljici, na Bledu in v Bohinju.
Predvidevajo, da bo letos že junija v Novigradu letovalo okrog 150 gorenjskih otrok
Letovanfe predšolskih otrok v Novigradu
Zavod za letovanje Kranj in vzgojno-varstveni zavod Kranj letos že tretje leto zapored pripravljata letovanje predšolskih otrok iz vrtcev v Novigradu. V prejšnjih dveh letih je letovalo tu okoli 300 otrok s svojimi vzgojiteljicami. Tudi letos pričakujejo, da bo v začetku junija odšlo
na štirinajstdnevno letovanje v Novigrad okoli 150 otrok od četrtega do sedmega leta starosti.
Predšolski otroci radi hodijo na taka letovanja, ker jih spremlja vzgojiteljica iz vrtca, to pa seveda dobro poznajo in jo imajo radi. Tako tudi ločitev od staršev ni
Kje so aktivisti?
Pri občinski konferenci SZDL Kranj so te dni končali s spiski o nekdanjih aktivistih v času NOV, ki so jih povzeli iz kartoteke občinskega združenja ZB. Zdaj so na vrsti krajevne organizacije. Krajevni odbori SZDL bodo v sodelovanju z borčevskimi organizacijami, tako kot je bilo v občini, pretresali in razpravljali o vsakem imenu in skušali dopolnjevati z dodatnimi dejstvi že vpisanih aktivistov in — kar je najvažnejše — vnašati nova imena tistih, ki niso člani borčevskih organizacij in jih zato niti ni na sedanjih, prvih spiskih.
To veliko delo je sedaj na krajevnih organizacijah. Kot je predvideno na vaseh, kjer se ljudje med seboj poznajo, niti ne bo velikih težav. To so ugotovili tudi ob poskusu v žabnici. Vse drugače pa bo to v mestu, še posebno v novih naseljih, kot je to Vodovodni stolp. Zlato polje in drugod. Obstaja utemeljena bojazen, da bodo izostali še vedno tisti skromni, tihi posamezniki, ki so bili nekoč zelo aktivni in so ostali v ozadju. Sem sodijo zlasti tovarišice, ki so v povojnem času spremenile priimek, se preselile in se danes vrtijo le v svojem ožjem družinskem krogu. Niti današnji najbližji sostanovalec v bloku ne ve, kaj in kje je bila za časa vojne. Takih primerov je veliko.
Organizatorji zato naprošajo vse tiste tovarišice in tovariše, ki niso člani borcev NOV (in zato tudi niso na prvih spiskih), naj se javijo na svojih krajevnih organizacijah ali pa naravnost na občinsko konferenco SZDL.
Ce bo popis zajel vse nekdanje aktiviste, predvidevajo, da bi se njih število v občini dvignilo na približno 3000. Čeprav bodo sedaj dobljeno evidenco ob tem popisu dopolnjevali še pozneje in skušali vzpostaviti stalno evidenco, želijo zajeti vsaj večino še pred organizacijo republiškega srečanja aktivistov, ki bo v Dolenjskih Toplicah 26. aprila v okviru proslave obletnice Osvobodilne fronte. K. M.
tako huda. Vzgojiteljici pomaga pri njenem delu še študentka srednje vzgojiteljske šole. V navadi je, da študentka prej obišče otroke, za katere bo skrbela na letovanju, tudi na domu, tako da starši lahko povedo nekatere značilnosti otrok, za katere je dobro, če jih vzgojitelj pozna. Starši tudi na ta način laže zaupajo svoje otroke vzgojiteljici za celih 14 dni.
Tudi na letovanju teče skoraj enak vzgojni program kot je sicer v vrtcih: telesna vzgoja, spoznavanje okolja, glasbena in likovna vzgoja in podobno. Za otroke pa je seveda zanimivo in končno tudi koristno ostalo bivanje. Nihče noče zaostajati v po-stiljanju postelje in pospravljanju sobe. Starši bi morali videti, kako se otroci trudijo, kako naj bi ostala soba urejena.
Odveč je pripovedovati, kako dobro done otrokom igra v vodi in na soncu, na igrišču in na obali. Otroci med letovanjem pridobe na teži, okrepe si telo, tako da so v zimskem času veliko bolj odporni in manj bolni.
Ugodno je tudi to, da starši lahko svoj prispevek za letovanje plačajo v treh obrokih, v. Štrukelj
LOVSKA DRUŽINA •JELOVICA«
daje v zakup lovsko kočo na Taležu — Jelovica.
Izklicna cena za sezono v letu 1970 je 4000 din.
Interesenti naj vložijo do 15. aprila 1970 pismene ponudbe na naslov: Martin Prešern, tajnik L. D. Jelovice, Jesenice 3, Prosvetna 4.
Licitacija bo 18. aprila 1970 ob 12. url pri lovski koči na Taležu.
Tudi mi smo mladi
»Upoštevajo naj, da za njimi tudi pridejo mladi, takrat se bodo pa oni spraševali, kam to vodi.« Tako je modrovala skupina starejših delavcev, ki sem se jim med odmorom pridružil v tovarniški menzi. Ko sem jih povprašal, katerega imajo to pot v precepu, so mi odgovorili, da obravnavajo odnose mladih do starejših sodelavcev. Opazili so moj začuden izraz; spadam namreč med mlade. Najglasnejši med njimi se je premaknil za spoznanje bliže ter mi začel pripovedovati. »Kar nas je tukaj, smo ie pred dvajsetimi leti delali, sicer ne v tej moderni tovarni, pač pa v vlažnih kleteh in hlevih bivših veleposestnikov. Z željo, da bi se nam in generacijam, ki so nam sledile, delovne kot življenjske razmere izboljšale, smo si na račun nove tovarne odrekali boljšim dohodkom in prostemu času. Za nas ni bilo štipendij ne zabave. Poznali smo le trdo delo v tovarni. Popoldan pa prostovoljno delo in sestanke. Iz mladincev polnih svetlih idealov smo postali ostareli delavci brez
ustrezne izobrazbe in bolje plačanega delovnega mesta, v katerega smo vlagali svoje moči.« Za trenutek je utnolknil nato pa skoraj polglasno nadaljeval: »Danes pa stojimo za strojem — sicer bolj modernim — skupaj s tovariši, ki so komaj pred letom dokončali osemletko ali pa vajeniško. Pomagamo jim s praktičnimi izkušnjami, katerih jim nobena šola ne more dati. V zahvalo pa še dobro jutro ne voščijo. Stojišča v avtobusu ponavadi ostanejo nam. Mitih so hitrejši ter navajeni udobnosti. Ce bo kdo ugovarjal mojstru, so spet oni. Starejši moramo molčati, ker nas so nekoč učili: služba je služba, družba je družba.«
Verjetno bi še našteval vzroke, ki vodijo v spore med mladimi in starimi delavci, da ni glas sirene opozoril, da je konec odmora. Skupina, ki me je obkrožila, se je tako hitro razšla na svoja delovna mesta, da jim nisem mogel reči: »Tovariši, ne posplošujte, mi mladi z izjemo nekaterih cenimo vaše zasluge in izkušnje.«
N. T.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj
razpisuje
na podlagi 3. odstavka 89. člena Zakona o osnovni Šoli
delovna mesta ravnateljev
naslednjih šol:
1. Osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju
2. Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem
3. Osnovne šole Predoslje
POGOJI:
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, imeti morajo vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljeni strokovni izpit.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi.
Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 1 din, življenjepis ter dokazilo o strokovnosti, vzgojno-izobraževalni praksi in nekaznovanju na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1.
—
Kramljamo s predsednikom kamniške občine
Novi vodovodi, ceste, šole, modernizacija tovarn...
Kamničani bodo pili planinsko vodo — Letos bodo končana dela na dveh novih šolah — Velika vlaganja za modernizacijo tovarn — »Stol« za nov obrat vrednosti 1,7 milijarde S din — Alprem se bo preselil v novo halo — ETA bo za nabavo novih strojev dala 250 milijonov S din, Titan pa 600 milijonov S din
Kamnik je veliko gradbišče. To vedo domačini, o tem se lahko hitro prepriča popotnik. Na zborih volivcev so se občani seznanili z začrtano gospodarsko politiko, s težavami in z željami, ki tarejo ljudi. Kaj bo danes in kaj bo jutri novega v kamniški občini, je bilo edino vprašanje, ki sem ga zastavil predsedniku kamniške občine.
»Oskrba z vodo bo za Kamnik kmalu hud problem, če ga ne bomo začeli pravočasno reševati. Čeprav bo kmalu zgrajen bazen v Podgorju za 1000 m', to še ni dovolj. Pred petnajstimi leti je bil dotok vode v bazen 1001 na sekundo, zdaj pa je le še 42 litrov. Potrebno bo poiskati nove izvire. Edini izhod je, da izvir Mokrice v dolini Kamniške Bistrice zajamemo in po ceveh 14 km daleč pripeljemo do Kamnika. Izvir Mokrice ima 3001 vode na sekundo, s čimer bi
bil problem vode za Kamnik rešen za več kot 30 let. Sedanji kamniški vodovod je star že 75 let, zato že pokajo cevi. Investicija za novi vodovod bi stala okrog 600 milijonov. Sofinancirali naj bi občani, krajevna skupnost, občina in gospodarske organizacije. Z gradnjo bomo predvidoma začeli 1972/73 leta.
V zadnjih desetih letih se je na področju občine že zgradilo, je v gradnji ali pa se bo v kratkem začelo graditi več vodovodov. Konču-
jejo vodovod, ki ga gradi krajevna skupnost Sela, investicija pa znaša 50 milijonov S din.
Vodovod gradi tudi krajevna skupnost Kamniška Bistrica. Krajevna skupnost Volčji potok je vodovod že zgradila. Letos pa se bosta tega lotili krajevni skupnosti Podgorje in Vranja peč. Naročili smo dokumentacijo za vodovod v vasi Gozd. Za vse gradnje je značilno, da občani sofinancirajo gradnjo vodovodov, sami kopljejo in zasipavajo jarke.
Predvidevamo, da se bodo na Grabnu v Kamniku letos začeli graditi trije stanovanjski bloki. Z eno tretjino bo občina sofinancirala gradnjo novega doma upokojencev, ki
Ob oblikovanju dolgoročnega razvoja
Republiški izvršni svet je Pred dnevi obravnaval osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem razvoju naše republike. Strokovnjaki — ekonomisti, demografi, tehniki in drugi so pripravili vrsto kazalnikov, ki nam predočujejo najosnovnejše razsežnosti razvoja naše republike v prihodnjih petnajstih letih.
Gorenjska je bila seveda s svojimi proizvodnimi dejavniki in potrebami upoštevana pri oblikovanju osnovnih Izhodišč za prihodnji razvoj kakor tudi pri oblikovanju Predvidene ravni materialnega |n družbenega razvoja. Vendar pa ima Gorenjska — kakor vsako drugo geografsko ekonomsko področje (regija) — svoje posebnosti in svoje primerjalne prednosti. Prav te posebnosti pa pogosto dajejo pomembno obeležje celotnemu razvoju.
V naših samoupravnih telesih bo gotovo stekla beseda tudi o nadaljnjem gospodarskem razvoju Gorenjske, o racionalnem usklajevanju in združevanju proizvodnih zmogljivosti; tako njenih lastnih kakor tudi onih zunaj njenih področnih meja. Teža takšnih razprav pa bi morala sloneti na ugotavljanju možnosti, kaj to področje lahko objektivno da več in kaj objektivno manj kot je oziroma bo predvideno v dolgoročnem načrtu razvoja Slovenije kot celote. In še! Kako tisto več, če je gospodarsko in družbeno potrebno, Še nadalje spodbujati in tisto •nanj. če Je to koristno, napraviti večje. Nedvomno Je to tudi ena izmed pomembnih nalog nedavno ustanov-
ljenega medobčinskega sveta gorenjskih občin.
Zamisel o dolgoročnem razvoju Slovenije vključuje predvidevanje, da se bo udeležba industrije pri ustvarjanju družbenega produkta zmanjšala, vendar bo še vedno znašala okrog 50 odstotkov (Mimogrede! Iz uradnih statističnih virov povzemamo, da je delež industrije pri ustvarjanju družbenega produkta že vse od leta 1963 pod 50 odstotki.) Kakšno stopnjo razvoja industrije naj predvidevajo gorenjske občine, kako hitro razvijati terciarne dejavnosti, kako razviti turistično dejavnost — vprašanja, ki bodo slej ko prej terjala odgovor, bi lahko nizali v nedogled. Nedvomno nam tu ne gre v prvi vrsti za golo izračunavanje pogosto suhoparnih številk o obsegih posameznih kazalnikov gospodarskega napredka, 'želimo predvsem odgovor v smislu opredelitve za posamezne preštudirane razvojne smeri.
Delež industrije pri ustvarjanju narodnega dohodka je z izjemo radovljiške občine (47,0 odstotka) v vseh gorenjskih občinah večji kot 50 odstotkov, in sicer: občina Jesenice 54,8 odstotka, občina Kranj 54,0 odstotka, občina Skofja Loka 55.1 odstotka in občina Tržič 72,8 odstotka. V celotnem narodnem dohodku Gorenjske pa je industrija udeležena s 54,6 odstotka. (Podatki se nanašajo na leto 1967, ker je to zadnje leto, za katerega imamo že sedaj metodološko primerljivo urejene statistične podatke). V istem časovnem razdobju pa je delež industrije v narod-
nem dohodku Slovenije znašal le 40,3 odstotka, torej skoraj 15 odstotkov manj kakor na Gorenjskem.
Dokaj pod republiškim poprečjem pa je Gorenjska glede deleža kmetijstva in gospodarstva pri ustvarjanju narodnega dohodka. Medtem ko znaša ta delež za republiko 16 odstotkov, znaša za Gorenjsko le 11,1 odstotka, ali po občinah: Jesenice 5,3 odstotka, Kranj 10,2 odstotka, Radovljica 16,7 odstotka, škof ja Loka 16,2 odstotka in Tržič 7,0 odstotka. Zanimiva je tudi primerjava deleža narodnega dohodka, ki odpade na trgovino in gostinstvo. Ta dejavnost je v slovenskem merilu soudeležena pri ustvarjanju narodnega dohodka z 22,4 odstotka, na Gorenjskem pa le s 17,4 odstotka (Jesenice 16,5 odstotka, Kranj 20,3 odstotka, Radovljica 20,4 odstotka, Skof-ja Loka 11,4 odstotka In Tržič 9,3 odstotka).
To je torej le nekaj kazalnikov, ki kažejo dokajšnja odstopanja Gorenjske od republiškega poprečja. (Seveda je res, da so razlike tudi med samimi gorenjskimi občinami.) Lahko bi našteli še nekatere. Tako je na primer predvideno, da bo leta 1985 j v Sloveniji le še 15 odstotkov j kmečkega prebivalstva, že danes pa Je v jeseniški občini le 2,5 odstotka kmečkega prebivalstva, v kranjski občini 10,0 odstotka, v občini Radovljica 10.8 odstotka, v občini Tržič 2,8 odstotka; največji delež kmečkega prebivalstva pa ima škofjeloška občina (21,0 odstotka).
ABC
naj bi ga začeli graditi drugo leto.
CESTE, CESTE...
Uredili bomo Tomšičevo in Usnjarsko ulico. Ob Ljubljanski cesti bomo postavili pločnik v dolžini 1 km. Pri tovarni Svit bomo obnovili brv čez Bistrico. Nadaljevali bomo s preureditvijo Cankarjeve ceste. V dolžini 4 km nadaljujemo z modernizacijo Tuhinjske ceste. Krajevna skupnost Komenda bo asfaltirala cesto IV. reda od Komende do Križa. Poleg samoprispevka pa so občani prispevali še 12 milijonov S din.
Krajevna skupnost Moste je razen samoprispevka zbrala še 5 milijonov S din za asfaltiranje ceste skozi Suha-dole.
NOVE SOLE, IGRIŠČA
Letos bomo zgradili dve šoli, in sicer v Komendi v vrednosti 140 milijonov in v Stranjah v vrednosti 440 milijonov S din. Letos bomo v vzgojno-varstveni ustanovi »A. Medveda« preuredili "kuhinjo in zgradili prizidek, s čimer si bomo pridobili prostore za 30 do 40 otrok v starosti 1—3 let. V vseh prostorih bo centralno ogrevanje. Letos bomo zgradili tri nova otroška igrišča.
Upamo, da bo za občinski praznik že nared prvi del športnega stadiona v Mekinjah (igrišča za nogomet in atletsko stezo). Naprej bomo gradili postopoma.
Turistično društvo Kamnik vodi akcijo, da bi letos odkrili doprsni kip pesnika Antona Medveda. V vse prostore muzeja v Zapričah smo napeljali centralno kurjavo. V muzeju bodo zgradili etažo, kjer naj bi bile stalne razstave.
Sc letos bo Kamnik pridobil prvo avtomatsko štiristez-
no kegljišče. Naročili bo-no dokumentacijo za gradnjo novega hotela v Kamniku in raziskavo potoka Vaseno v Tuhinjski dolini glede termalne vode. Ce bi raziskava potrdile naše domneve, da se pfi Vaseno da črpati topla voda, bi se kasneje pogovorili o turističnih objektih^ ki naj bi jih tod zgradili.
MODERNIZACIJA INDUSTRIJE N
Ogromno investicijo ima v načrtu tovarna Stol: predvidevajo investicijo v znesku 1,7 milijarde S din.
Tovarna Alprem se bo preselila iz dosedanjih prostorov. Zgradili bodo novo halo. Živilska industrija ETA ima v načrtu nabavo novih strojev v znesku 250 milijonov S din, Titan pa za 600 milijonov S din. Podjetje »Kamnik« bo z investicijo V vrednosti 700 milijonov S din dal v pogon bivšo tovarno kovanega orodja (ki je bila po reformi likvidirana). Nove stroje namerava kupiti podjetje Svit. Svilanit je zy kij učil veliko investicijo s1 znesku 700 milijonov S din za novo halo in moderna stroje. Tudi Tovarna usnja je lani kupila novih strojev za 500 milijonov S din. Rudnik kaolina je lani naročil raziskave in kupil nove stroje za 250 milijonov S din.
V Kamniku ni skladišč. Zato je pomembna odločitev trg. podjetja Kočna, da so bo letos lotilo gradnje skla-" dišč v vrednosti 600 milijonov" S din. Poleg tega Kočna gradi dve novi trgovini, in to t Mostah in v Smarci.
Kamniška industrija je pomembna glede izvoza. Izvozi, mo za približno 6 milijonov: dolarjev, od tega 95 odstoto kov na konvertibilni trg.«
J. Vidic
OBJAVA
Postaja milice Skofja Loka je našla več predmetov, ki so bili v poletnem času v letu 1969 vzeti iz osebnega avtomobila znamke fiat 750. Avtomobil ni bil zaklenjen in Je stal ob rek) Sora v vasi Lipica pri Sk. Loki.
Predmeti: 1. rezervno kolo avtomobila fiat 750 z rumenim obročem in novo gumo,
2. etul za prvo pomoč voznikov motornih vozil,
3. dvigalo za osebni avto,
4. garnitura ključev v polivinilasti škatli,
5. ključ za snemanje avtomobilskih koles,
6. črpalka za mazanje avtomobila in še nekaj avtomobilskih ključev,
so shranjeni na uradu za najdene predmete SO Skofja Loka.
Vse občane, ki so zainteresirani in so morda omenjeni najdeni predmeti njihova last, naj se za podrobnejše informacije obrnejo direktno na PM Skofja Loka.
PAVILJON
MURKE
za vašo
belo
kuhinjo
in
K
crna
ETERNA posoda
Na spomladanskem gorenjskem sejmu v Kranju
Kulturna skupnost naj se razvije v resnično samoupravno skupnost
Pred skoraj štirimi meseci, 3. decembra 1969, so v Kranju ustanovili prvo kulturno skupnost v Sloveniji. 35-članska skupščina kulturne skupnosti je sprejela statut in izvolila izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen 26-letni PETER OGRIZEK. Vabilu, da za bralce Glasa odgovori na vnaprej postavljena vprašanja o kranjski kulturni skupnosti, se je tov.. Peter Ogrizek z veseljem odzval.
# Prosim te, če bi najprej orisal poglavitne cilje kulturne skupnosti na splošno.
Zelo splošno: glavni cilj kulturne skupnosti je uresničitev programa razvoja kulture v naši občini, ki ga je sprejela skupščina občine Kranj. Ta program pa postavlja tri poglavitne naloge: zagotovitev samoupravnega položaja kulture, boljše materialne osnove s stalnimi in stabilnimi viri in bogatejšega  kulturnega življenja.
0 Kako so v kranjski občini potekale priprave za ustanovitev kulturne skupnosti?
Potreba po ustreznem samoupravnem organizmu na kulturnem področju se je pokazala že pred leti med razpravo o programu nadaljnjega razvoja kulture v kranjski občini. Zato je bil tudi prvi naslednji korak po sprejetju programa imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti. Ta je potem organizacijsko in kadrovsko pripravil vse potrebno, da so .organi kulturne skupnosti lahko začeli delati. Iniciativni odbor je pri tem imel vso politično, strokovno, moralno in materialno podporo celotne občinske skupnosti od skupščine in družbenopolitičnih organizacij pa do občanov, društev in poklicnih kulturnih institucij.
9 Ponekod so mnenja, da bi v skupščini kulturne skupnosti moralo biti več kot polovica ljudi, ki se aktivno (profesionalno in amaterskoj ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Kakšno je tvoje mnenje?
Kolikor to mnenje ne skriva v sebi parole: »Kulturo kulturnim delavcem!« potem nimam ničesar proti taki večini. V kranjski kulturni skupnosti je mod 35 člani skupščine 20 kulturnih delavcev (7 poklicnih in 13 amaterskih). Vendar vprašanje večine kulturnih delavcev v najvišjem samoupravnem organu kulturne skupnosti ni najbolj bistveno. Bistveno je, da se vsi interesi, ki obstajajo na področju kulture, to se pravi interesi občana in delovnega človeka, poklicnega in amaterskega kulturnega delavca, gospodarskih organizacij, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, enakopravno obravnavajo, se usklajujejo in združujejo   v   skupen družbeni
interes. V takem demokratičnem in samoupravnem kontekstu je potem vprašanje razmerij bolj ali manj nepomembno, ker ni strahu, da katerikoli interes ne bo upoštevan.
•' S '
# S programom razvoja kulture v kranjski občini je predvideno tudi združevanje poklicnih in amaterskih kulturnih delavcev v strokovnih centrih. Ali to pomeni, da bodo posamezne kulturne skupine, ki sedaj delujejo v okviru kulturnih društev, z ustanovitvijo strokovnih centrov vključene v ustrezne centre, ali pa bodo še naprej delovale v okviru kulturnih društev in jim. bodo centri nudili le strokovno pomoč?
Namen združevanja poklicnih in amaterskih kulturnih delavcev v strokovnih centrih je vsaj dvojen: prvič, da zagotovijo višjo kvaliteto dela v društvih in drugič, stalno odprtost poklicnih kulturnih ustanov k delovnemu človeku in občanu. In to na vsem občinskem območju, ne le v mestu! Zato pride v poštev samo druga od omenjenih možnosti, torej da kulturne skupine še naprej delujejo znotraj posameznih društev in da jim centri nudijo vso potrebno strokovno pomoč. Gre tudi za zapolnjevanje praznega prostora, ki večkrat nastaja zlasti pri idejni usmeri! vi posameznih društev, in ki ga tudi ZKPO kljub svojemu prizadevanju ni vedno uspela zapolniti.
# Slišati je mnenje, da je sedanja občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij z ustanovitvijo kulturne skupnosti »država v državi«. Kakšno je tvoje mnenje?
Mislim, da to ni točno. Program razvoja kulture, ki ga je sprejela skupščina občine Kranj, poudarja, da je nadaljnji razvoj kulture posebno zunaj mestnega območja v veliki meri odvisen od nadaljnjega razvoja amaterskih kulturnih organizacij. Tu ostaja ZKPO še vedno družbena organizacija, ki v najrazličnejših oblikah združuje amaterske kulturne organizacije in posameznike.
So pa okrog tega zelo različna mišljenja, od takih, ki menijo, da se vloga zveze kulturno-prosvetnih organizacij z ustanovitvijo kulturne skupnosti v ničemer ne spremeni, pa do tako ekstremnih, ki bi jo radi kar ukinili. Prepričan sem, da bo
tu praksa dokazala, kdo ima prav, kajti z nekimi miselnimi konstrukcijami, brez upoštevanja sedanjega stanja, bi napravili več škode kot koristi. Bistveno pri vsem tem je, ali sc bo kulturna skupnost lahko razvila v resnično samoupravno skupnost in v avantgardo na celotnem področju kulturnega življenja. ZKPO je pri tej težnji lahko samo v oporo, nikakor pa ne v škodo.
# Cilj kulturne skupnosti je med drugim zagotovitev trajnih in stabilnih virov financiranja kulturnih dejavnosti. Katere sklepe je občinska skupščina že sprejela za uresničitev teh ciljev?
Skupščina občine Kranj je konec decembra lanskega le-
ta sprejela odlok, ki od 1. januarja 1970 ureja financiranje kulturnih dejavnosti. Po tem odloku se steka v sredstva za kulturno dejavnost 0,2 odst. prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 4,5 odst. prispevkov iz dohodkov od zasebnih dejavnosti, kakor tudi 10 odstotkov občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno. Tako zbrana sredstva pripadajo kulturni skupnosti in bodo letos znašala predvidoma 2,3 milijona dinarjev, kar predstavlja 20% povečanje v primerjavi z lanskim letom. Razen tega obstoja zunaj sredstev kulturne skupnosti še 0,9 milijona dinarjev za razne investicije, vzdrževanje kulturnih domov ipd.
• še eno vprašanje: ali bi bilo na Gorenjskem smotrno ustanoviti eno kulturno skupnost oz. kakšno drugačno medobčinsko telo pri uresničevanju konkretnih akcij regionalnega pomena?
Mislim da in tudi naš statut predvideva, da sc posamezne kulturne skupnosti združijo pri uresničevanju konkretnih akcij skupnega pomena. Na Gorenjskem je namreč več dejavnosti, ki segajo prek občinskih meja, na primer spomeniško varstvo, muzealstvo, študijsko knjižničarstvo, tako da bi bilo potrebno neko medobčinsko telo, ki bi usklajalo in usmerjalo dejavnosti regicH nalncga pomena ter združevalo tudi sredstva za posamezne akcije. ;
D. Stanjko
OKNA VRATA„JEIX)VJCA"?
Turistično prometno podjetje
CREIM Kranj
vas vabi na
prvomajski
izlet
o
Q-i
n
od 1. do 3. maja 1970
INFORMACIJE:
turistična poslovalnica CREINA KRANJ, Koroška c. 8, telefon 21-022
Trio Lorenz v Kranju
V petek, 3. aprila, ob 19.30 bo v veliki renesančni dvorani v mestni hiši (Dolinarjeva galerija) koncert klavirskega tria bratov LORENZ v instrumentalni sestavi: klavir, violina in violončelo. Trio Lorenz je umetniško že tako izpopolnjen, da danes sega v sam vrh slovenskih reproduktivnih umetnikov. Zelo uspešno pa ne nastopa samo na domačih koncertnih odrih, temveč dobiva vse priznanje in pohvalo tu-
di na svojih gostovanjih v inozemstvu.,
Po nadvse uspelem solističnem konceratu mezzo-sopranistke Sabire Hajda-rovič in pianista Marijana Lipovška, ki je bil 18. marca 1970 v Kranju, bo vsekakor koncert Tria Lorenz za ljubitelje glasbene umetnosti nadvse prijeten umetniški dogodek. Isti večer prsd koncertom ob 19. uri pa bo v mestni hiši otvoritev razstave del akademskega kiparja Miligoja Dominka. -ar
KŽK Kranj OBRAT KLAVNICA
razpisuje
več učnih mest
za vajence mesarske stroke. Pogoj za sprejem je uspešno zaključena osemletka. Prijave sprejema uprava obrata Klavnice — Kranj, Maistrov trg 7.
Varstvo narave in turizem
CCREinfl
21. marca je Turistična zveza v škof j i Loki priredila predavanje »Varstvo narave in turizem«. Predaval je znani strokovnjak za varstvo narave Mirko šoštarič iz Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru.
Turistična zveza se zaveda pomena varstva narave tudi za bodoči razvoj turizma na področju občine. Zaito je ob sprejetju zakona o varstvu narave pripravila poleg predavanja še razgovor predstavnikov zainteresiranih organizacij in posameznikov s predavateljem na navedeno temo.
Razgovor je pripomogel k boljšemu urejanju problemov s področja zavarovanja narave v bodoče, izvajanju zakotna o varstvu narave, opozoril na težave, ki pri tem nastajajo in podal sugestije za uspešnejše bodoče delo.
Vabilu so se odzvali planinci, taborniki, lovci, ribiči, gozdarji, turistični delavci in gostinci, uslužbenci občinske uprave in drugi, ki fmajo neposreden stik z naravo, ali pa je njihovo delovno področje kakorkoli povezano z njo. Žal pa prosvetnih delavcev skorajda ni bilo. \
Predavanje in razgovor sta pokazala kako nujno je potrebno posvečati varovanju narave kot celote in njenih posameznih delov vse večjo pozornost. Posebno pa velja to Še sedaj ob prizadevanjih za razširitev turističnega gospodarstva. Zato se mora v sodobnem pojmovanju razširiti misel o potrebi varovanja narave od tistih strok, ki
imajo največ neposrednih stikov z naravo, vse bolj tudi na druge in ostala področja ter jih je treba vključiti v ta prizadevanja. Udeleženci so bili edini v tem, da si podobnih pobud še želijo.
inž. Brank R.
TV-srečolov
Televizija. Zabava. Informacija. Gledanje. Poslušanje. Sprostitev...
Je moč zapisati še kaj? Prav gotovo bi ob televiziji, njenem programu, njenem komunikativnem območju, njeni odmevnosti in njeni preproščini lahko zapisati še marsikaj. Toda zdi se mi, da je kar v zgornjih petih besedah zapisano, seveda povsem poenostavljeno, njeno temeljno bistvo.
Ta množični komunikativni medij, ki ga pri nas poznamo šele dobrih deset let, je prevzel vlogo informatorja in zabavnika. Ljudje, nepopisna množica ljudi, se je navezala nanj.
Televizija omogoča lagodnost. Zadovoljuje željo po informiranosti, reši nas obiskovanja muzejev, gledališč, koncertnih dvoran, branja časopisov, napornega prebiranja knjig, in prehlada, ki bi ga dobili, če bi dve uri gledali nogometno tekmo v mrazu in vetru. Tako televizija odrešuje, sprošča, omogoča in kar najenostavneje zadosti našim željam in potrebam.
TV program gledamo in poslušamo. Večer za večerom, leto za letom. Tako postaja ta program del nas. Naše misli so misli tistih, ki program posredujejo, ga sestavljajo in nam ga ponujajo. Informacija, ki nam jo daje televizija, ni popolna, je delna! Pa kaj? Čas je takšen, da si le s težavo zamišljamo človeka, ki bi imel ob vsaki stvari svoje lastno mnenje, svojo lastno, ustvarjalno misel.
TV program je namenjen vsem in vsakomur. Zato poenostavlja, skuša doseči nivo gledalca in le redkokdaj se zgodi, da gledamo oddaje, ki bi ne bile posplošene, ki bi ne poenostavljale in ne pristale na nivo poprečne, velikokrat kar banalne informacije.
Štiristo tisoč pisem, ki so baje prispela ob nekem kvizu v redakcijo oddaje, priča o moči, sili in goltanju. Gol tanj u gledalcev, spreminjanju TV naročnikov v nepregledno reko denarja željnih ljudi. TV kviz je skušal rešiti tudi to težavo gledalcev. Rešil naj bi jih, poleg vsega ostalega, tudi denarnih, materialnih zadreg. Seveda, kar najbolj enostavno in preprosto.
Žal! Odrešenih je bila le peščica. In zdi se, da je TV igra, v kateri le redki dobijo. Srečolov! Namenjen vsem. Morda prav kvizi razkrivajo njeno lažno naravo.
B. šprajc
m
C3
m
PRESENEČENJE
Numizmatiki, zbiralci dragocenosti, petični in malo mani petični, pozor! Obogatite si svoje kolekcije z jubilejnimi zlatniki in srebrniki, ki jih je v počastitev II. zasedanja Avnoja Izdala Narodna banka Jugoslavije. Celo na fotografiji so izredno vabljivi, kajne? Toda, če bi slišali njih zven, najbrž ne bi več kaj dosti pomišljali. Tistile najmanjši tudi za vaš žep ne predstavljajo katastrofe: srebrnik stane le 20 dinarjev, cekin pa — kot se pač cekinu spodobi — 100 dinarjev.
GORENJSKA KREDITNA BANKA
Uporabnost obsevanja v kmetijstvu
V poljedelstvu vse bolj uporabljajo obsevanje z gama in iks žarki, da bi se dobile drugačne vrste rastlin oziroma ustreznejši tipi za posamezna področja. Tako je na primer švedskim strokovnjakom uspelo dobiti nove sorte ječmena s kratkim steblom, ki ne polega. Na Japonskem in na Filipinih prav tako že goje riž s krajšimi bilkami. Nekateri jugoslovanski znanstveniki pa skušajo z novimi metodami povečati količino proteina v pšenici. Obsevanje rastlin so uporabili tudi Holandci pri cvetlicah. Pod vplivom žarkov so nastale nove oblike cvetlic in nove barve.
Živalsko tkivo za človeka
V neki ameriški bolnišnici v Ncvv Brunsvvicku so uspeli pozdraviti pacienta tako, da so obolelo arterijo v nogi zamenjali z živalskim tkivom. To je bilo prvič, da je taka operacija s presajanjem živalskega tkiva na človeka uspela. Vendar pa poudarjajo, da bo število te vrste operacij omejeno predvsem na zamenjavo arterij ter pri nekaterih neozdravljivih boleznih.
Uspeh »prepovedane« cigarete
Odkar veljajo v ZDA, na Švedskem in v Avstriji prepovedi reklamiranja tobačnih izdelkov, so predvsem z zdravstvenega vidika dosegli že lepe uspehe. Na cigaretah namreč tudi piše, da je kajenje škodljivo, razen tega pa jc prepovedano kajenje v javnih prometnih sredstvih in zaprtih prostorih. Prepoved kajenja velja tudi za mladino do 16. leta starosti. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je v času, odkar velja prepoved, nehalo kaditi okoli milijon ljudi v Veliki Britaniji.
Stanovanje zastonj
Od meseca oktobra naprej prebivalci Kube ne bodo več plačevali stanarine. Vzdrževanje stanovanj kakor tudi nove gradnje bo prevzela država. Stanovalci bodo dobili stanovanja po prioritetnem redu. Prednost bodo imele številnejše družine.
Največ ločitev v SZ
V demografskem letopisu združenih narodov najdemo podatek, da je največ zakonskih razvez v Sovjetski zvezi. Na drugem mestu so ZDA, na tretjem pa je Madžarska. Najmanj ločitev pa je na Portugalskem ter v Severni Irski, slede pa države Latinske Amerike.
Cigarete in rojstva
KRVOSES
42
Zdravstveni svetovalec v britanski vladi Georg Godber meni, da kajenje cigaret zmanjšuje prirastek britanskega prebivalstva; Po njegovem mnenju je kajenje zelo nezaželena oblika kontracepcije, nezdrav pojav, zaradi katerega se v Veliki Britaniji manjša prirastek prebivalstva.
Razen tega pa cigarete vplivajo tudi na pogostost bron-
hitisa, celo bol# kot onesnaženo ozračje. Bronhitis onesposobi za delo vsako leto 45.000 ljudi v Veliki Britaniji. Večina obolenj pa je posle-* dica kajenja. Godber tudi trdi, da je vzrok preranim smrtnim primerom zaradi srčnih bolezni in krvnega obtoka prav nesrečna cigareta in ne prehrana kot so mislili do sedaj. Na leto umre v Veliki Britaniji zaradi srčnih bolezni 75.000 ljudi.
Razpisna komisija pri podjetju KOMPAS LJUBLJANA, razpisuje prosta delovna mesta
ZA POSLOVALNICO NA BLEDU:
1. referenta
za delo na »šalterju«
2. referenta
finančne stroke
Za obe delovni mesti je potrebna srednja strokovna izobrazba in znanje enega tujega jezika.
S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Ponudbe s potrebnimi dokazili je treba poslati na naslov: KOMPAS POSLOVALNICA BLED.
Hamilton Burger se je zmagoslavno okrenil k Masonu in se pretirano globoko priklonil. »In zdaj, Mr. Perry Mason, lahko po mili volji sprašujete pričo!«
»Trenutek, gospod javni tožilec!« je dejal sodnik Strouse. »Vašega načina nastopanja ne morem odobravati! Kaj takega ne morem dovoliti!«
»O, prosim, oprostite, vaša milost!« je dejal Hamilton Burger. »Najbrž bom prav kmalu lahko, če dovoli visoko sodišče, razkril, kaj sc je godilo z dokaznim materialom. Zaenkrat pa bomo z nnj-večjim zadoščenjem prisluhnil vprašanjem, ki jih namerava Mr. Mason zastaviti priči in sc radoval tega, kar bo prišlo na dan. Sicer pa še enkrat prosim oproščenja, vaša milost!«
»Začnite s svojim zasliševanjem!« je dejal sodnik Masonu.
Mason se je počasi dvignil in motril Morrisona Bremsa.
»Ste bili pravzaprav že kdaj kaznovani? Mr. Brems?«
Brems se jc zganil kot da ga je Mason udaril.
Hamilton Burger je planil pokonci in kriknil: »Vaša milost, to je absolutno proti zakonu!«
»Na vsak način je dovoljeno, ozirati se na to, da je kaka priča že bila kaznovana!« je dejal Mason.
»Seveda, seveda, lahko se ozirate!« je kričal Burger. »Toda vprašati tega ne smete, če nimate posebno tehtnega razloga, da to upoštevate pri obrambi! To ni dovoljeno! To Je...«
»Ce bi, recimo, priča zdaj odgovorila na vprašanje, potem ...« je dejal Mason.
»To ni dovoljeno! To je proti zakonu!«
»Ugovoru se ne ugodi!« je Izjavil sodnik Strouse. »Priča naj na vprašanje odgovori!«
»Prosim, mislite na to,« je dejal Mason Morrisonu Brem-su, »da izpovedujete pod prisego. Vprašam vas torej, ali ste bili že kdaj kaznovani?«
Brems, ki je še pred nekaj trenutki samozavestno motril Masona, je zlezel zdaj nekako sam vase. Nervozno se je premikal na stolu semtertja. V dvorani je zavladala tišina, kot v mrtvašnici.
»Ste torej bili kaznovani, ali ne?«
»Da.«
»Kolikokrat?« 1 »Trikrat!«
»Ste se kdaj posluževali skrivnega Imena Harry El-ston?«
Priča se je obotavljala.
»Prisegli ste!« je dejal Mason. Strokovnjak za pisavo bo preveril vaš rokopis. Temeljito torej premislite, preden' odgovorite!«
»Na to vprašanje ne bom odgovoril,« je dejal Brems, ki se Je obupno trudil, da bi v tem dvoboju ne podlegel,
»ker bi to utegnilo postati zame obremenilno.«
»Ali ste 7. aprila tega leta svojo sodelavko Grace Comp-ton, ki se je 6. aprila kot Mrs. VVilfred zadrževala v bungalovu 16 vašega motela Pri mirnem počitku, obiskali v njenem stanovanju In jo pretepli, ker je govorila z menoj? Preden odgovorite na to vprašanje, Mr. Brems, bi vas rad opozoril, da sem dal zastražiti s privatnimi detektivi tako Miss Compton samo kot tudi hišo, kjer je stanovala. Poleg tega so bile opazovane vse osebe, ki so bodisi vstopile v hišo, bodisi š!e iz nje. Dalje bi vas rad obvestil, da Grace Compton v Acapulcu dosežem lahko, kadar hočem. Odgovorite tedaj na moje vprašanje!«
»Ne bom odgovoril na vprašanje, ker bi me odgovor utegnil obreineniti!«
Mason se je obrnil na sodni dvor ter z očmi preletel vrste porotnikov, ki so odpr-i'h ust, sklonjeni naprej sedeli na svojih sedežih.
»Vaša milost,« je dejal. »Predlagam, da se obravnava odloži, dokler ne dobimo razsodbe policijskega strokovnjaka glede prstnih odtisov. Medtem pa ima policija priložnost poiskati nove podatke o iimoru.«
Po teh hesedah se je Mason spet usedel na svoje mesto.
Z ozirom na nastalo situacijo bomo z razpravo nadaljevali ob 14. uri, je proglasil sodnik Strouse.
21.
Steivard Bedford, Della Street, Pavel Drake in Perry Mason so združno sedeli v Masonovi pisarni. Bedford si je mel oči. »Ti preklicani novinarski fotografi! Tako so me oslepili s svojim fotografiranjem, da me še zdaj šče-mc oči.«
»To bo kmalu prešlo!« je dejal Mason. »Toda morda bo bolje, če vas Pavel Drake potegne domov.«
»To ni potrebno./Moja žena je že na poti sem. Toda povejte mi vendar, Mason, — kako za vraga ste zvrtell, kaj se je res bilo zgodilo?«
»Imel sem nekaj sledi, po katerih sem lahko šel. Izsiljevalci seveda niso mogli slutiti, da si boste izmislili tisto zgodbo o pobegu, potem ko naj bi bili povozili žensko. Toda končno je bilo potrjeno, da ste bili v motelu, kjer so vam pač pobrali denar, ki ste ga morali plačati zaradi svoje žene. Zaradi tega je dal Morrison Brems, ki se je Izigraval kot absolutno solidni lastnik motela, na protokol, da je videl žensko, ki je vohunila v bungalovu 12. Ko ste se odpeljali z Grace Comptonovo h kosilu, se je zazdelo Bremsu, da je prišel pravi trenutek za akcijo. Vsul je najprej uspavalno sredstvo v whisky, potem Je z vašim revolverjem umoril Binneva
Denhama in končno je Izpraznil skupni tresor. Domislil si je, da bi sum lahko podtaknil vam, ker je bilo takorekoč na dlani, da bi se utegnili, odkri-žati izsiljevalca, ki je Izsiljeval vas in ženo. Zaradi tega je Brems mislil tudi na to, da bi speljal sum tudi na vašo ženo. Iznašel je torej pripovedko o skrivnostni ženi, ki jo je videl priti iz bungalova št. 12. Nato je izredno natančno in podrobno opisal vašo ženo, tako da je moral vsakdo, ki jo jc poznal vedeti, za koga gre pri tem.«
Toda, čakajte Mason, saj sem končno motel poiskal sam!«
Maron se je nasmehnil. »To se vam je tako zdelo, če še enkrat natančno premislite, kako je vse potekalo, boste ugotovili, da vam je plavolaska v nekem natančno določenem trenutku rekla, da je zrak čist in da poiščite kak pri" praven motel. Prvi, mimo katerega ste peljali, je bil zanemarjen, druge ali tretje vrste. To vam nI ugajalo in to so izsiljevalci vedeli že vnaprej. Naslednji je bil nato motel Pri mirnem počitku, in tam ste se ustavili, če bi tega ne bili storili, bi vas bila plavolaska vseeno napotila tja.«
»Toda, kaj je bilo s prstnimi odtisi? Kako to, da se je Elza dala tako zmotiti?«
»Elza je bila prva, ki je nasedla Bremsovi pripovedki —■ in sicer na vso sapo.' Kakor hitro ji je opisal tisto žensko, bi bila prisegla, da Je bila v motelu vaša žena. Zdelo se jI je nekako utemeljeno, da jc Bmneva Denhama morala umoriti vaša žena. Toda odločila se je, da o tem ne bo črhnila niti besede, dokler ne bi postal vaš položaj pereč« Poslal sem jo torej v bungalov 12 nazaj, naj posname prstne odtise. Ostala Je tam nekaj ur in je imela dovolj prilike, ne le zbrati prstne odtise, temveč jih tudi primerjati med seboj. Z drugimi besedami — primerjala jih je s svojimi lastnimi prstnimi odtisi in je z Jezo ugotovila, da se ji ni posrečilo odkriti niti enega prstnepa odtisa, ki ne bi izhajal od nje same. Na tihem pa je bila trdno prepričana, da je v tistem bungalovu morala biti vaša žena. Tisto, kar je storila nato, jc bilo v danih prilikah povsem logično. Do vas sp jo vezala globoka notranja čustva, medtem ko ji vaša žena nikakor ni bfla blizu. Kljub vašim izrecnim navodilom, Jc vendarle shranila tiste prstne* odtise, ki jih je bila posnela * hrbtne strani srebrnega pladnja. Iz motela se je torej peljala v svoje stanovanje, opremila je odtise s pladnja s številkami in Jih s tistimi i* bungalova vred dala meni' Potem, ko so bili izločeni njeni lastni odtisi, so ostali sam" tisti štirje, ki so Izhajali od vaše žene. Elza Iz tega ni nameravala kovati kapitala, dokler bi se vaš položaj nevarno ne zaostril. Potem seveda \e hotela s tistimi odtisi doseči/ da bi vi ne bili obsojeni.
Razcestja
MIHA KLIN AR
(MESTA1, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Organizirani slovenski proletariat razume pod Pojmom narodnosti socialni, kulturni in etični Pojav, ustvarjen v teku zgodovine na osnovi krvnega sorodstva do zavesti jezikovne in čustvene skupnosti in na težnji k enotnosti hotenja in dejanja. Zato slovenski socialisti smatramo narodnost kot nerazdeljen in nedotakljiv del Popolne duhovne svobode, ki jo mora zagotoviti ni varovati boj za splošno svobodo posameznika v okviru kolektivne organizacije,« govori sod rug dr. Turna. »Za nas slovenske socialiste je narod tista vrhnja sociološka zgradba, o kateri govori Kari Marx, zgradba, ki se je v naravnem gospodarskem razvoju izoblikovala v danem času in Prostoru. Narod v nacionalističnem smislu jc že zdavnaj reakcionaren, ker ga kot kulturno in čustveno silo izrablja vladajoči buržoazni razred za dosego svoje gospodarske ekspan/.ivnosti, torej za dosego imperialističnih ciljev buržoazije velikih in gospodovalnih narodov, obenem pa za socialno zasužnjevanjc lastnega ljudstva. Tudi to jc že v prejšnjem stoletju spoznal Kari Marx m zato izpovedal, da narod, ki nacionalno zasuž-njuje drug narod, ne more biti svoboden.«
Take misli razpreda v svojem govoru sodrug dr. Turna, prvi, ki je že ob prevratu opazil, kam bo slovensko socialno demokracijo pripeljalo sodelovanje v narodnem boju s slovenskima meščanskima strankama in ki se je sodelovanju slovenskih socialnih demokratov v narodnih svetih že ob ustvarjanju le-teh odločno postavil po robu. To je človek, ki je temeljito proučil in spoznal . škodljivost imperialističnega nacionalizma vehkih narodov, pa tudi slovenskega narodnja-karstva, pri tem pa se zavedel Že zdavnaj, da je rešitev nacionalnega vprašanja manjših in majhnih narodov možna le v socialistični preobrazbi sveta.
S tem pa dr. Henrik Tuma seveda ni protislovenski ali protijugoslovanski, kakor bi mu radi naprtili slovenski narodnjakarji in klerikalci. Ali ni prav on že ob uradni avstroogrski priključitvi Bosne in Hercegovine dejal, da je s tem avstroogrskim imperialističnim dejanjem stopila rešitev nacionalnega vprašanja slovenskih narodov v cesarstvu v ospredje, obenem pa naravnost preroško napovedal, da bi nerešitev tega vprašanja pomenilo razpad podonavskega cesarstva. Bil je eden tistih slovenskih socialistov, ki je v imperialistični politiki in trenju velesil videl nevarno kal svetovne vojne, ki je slabih šest let po tej njegovi izjavi res izbruhnila. Zato je že na VII. zboru Jugoslovanske socialno demokratične stranke zahteval, naj stranka zavzame taktiko boja proti meščanskemu nazadnjaštvu in boja za narodno in z njo združeno splošno samoupravo družbenega življenja. Brez te samouprave je podonavsko cesarstvo obsojeno na pogin, kar se je že uresničilo. Mimo tega je med slovenskimi socialisti prvi in še pred pisateljem Ivanom Cankarjem izpovedal proletarsko bistvo slovenskega naroda, ki naj bi se že zaradi tega pridružil mednarodnemu boju delavskega razreda za socialno osvoboditev, ker je prav tako kakor^ delavski sovražnik tudi slovenski sovražnik zasuznjevalski mednarodni kapitalizem in imperializem.
— Ugotavljamo (je govoril že pred desetimi leti), da niti Slovenci, niti Hrvatje v monarhiji nimamo ne veleindustrije, ne veletrgovine, marveč da je oboje v rokah nemških, italijanskih in inozemskih delničarskih družb, torej v rokah mednarodnega delavskega in slovenskega sovražnika, zakaj ne samo slovenski delavec, marveč petindevetdeset odstotkov slovenskega ljudstva spada med odvisne izrabljane proletarske sloje. Socialni položaj slovenskega naroda ugotavljamo s stališča resnične slovenske stvarnosti,-po prebivalstvu, ki je odvisna proletarska množica, pa naj bo to fabriško delavstvo, obrtno delavstvo, mestna služinčad, vaški hlapci in d v k le, mali posestniki, mali obrtniki, mali trgovci, učileljstvo, nižje in srednje uradništvo, vsi spadajo v proletarsko množico, odvisno in izrabljano s strani nemškega, italijanskega in mednarodnega kapitala .. .
Tako jc govoril dr. Henrik Tuma pred desetimi leti in govori tudi sedaj. Res jc. da jc takrat predvideval socialno preobrazbo na ozemlju na-
rodnih samouprav in splošne uprave na podonavskem prostoru, ker je v njem gledal gospodarsko zaokroženost in gospodarsko osnovo za nadaljnji socialistični družbeni razvoj in procvit, do katerega bi lahko prišlo, ko bi se mednarodna socialna demokracija ob izbruhu vojne ravnala po protivojnih načelih, sprejetih na mednarodnih kongresih II. internacionalc. Tak prostor bi bil boljši kakor kaka manjša gospodarsko nerazvita država, kakršna je zdaj po razsulu kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ali češka ali Madžarska ali mala Avstrija, v katerih segajo po oblasti pohlepni in nenasitni vršički pridobit« rii.škili meščanskih krogov, naslonjenih na stari tuji pridobitniški razred, izrabljajoči razbitost starega podonavsko-adrianskega prostora v male države tudi v boju proti revolucionarnemu hotc-H.iu delavskih in drugih izrabijanih množic v svojih eržavah in proti mednarodni organiziranosti in učinkovitosti revolucionarnih akcij, o čemer priča nedavni poraz madžarske delavske revolucije, ki je samo s solidarnostnimi stavkami delavstva novih sosednjih držav ni bilo mogoče rešiti ali socialistično revolucijo celo razširiti na te države in jo spremeniti v splošno evropsko ali celo svetovno revolucijo.
»Subjektivne sile — stare socialno demokratične stranke pod vodstvom starih reformističnih politikov so po krivdi le-teh odpovedale. Zato je meščanstvu, ali bolje kapitalističnemu vršičku meščanstva, uspelo uničiti socialistično Madžarsko, socialistično Bavarsko pa tudi druge manjše socialne revolte, ki bi lahko prerasli v splošno evropsko socialistično revolucijo. Zato se je treba znebiti reformističnega bremena in gnilobe :n snovati nove revolucionarne stranke, ki ne bodo nikoli pristale samo na polovičarstvo in na negotove reformistične uspehe, v katere verjame o ali, točneje, ki jih obljubljajo socialno demokratični reformist ični ministri v meščanskih Vladah, bodisi v Nemčiji, Avitriji ali kraljevini SHS, delavstvu in drugim delovnim slojem.«
Udeleženci, med njimi tudi šteli, poslušajo Tumove besede. Večini delegatov je že na obrazih zapisano, da se z govornikom strinjajo, čeprav nekateri koleba jo na razceštju, na katerem se bodo morali odločiti za pot, ki jo odpira govornik, ali za pot, po kateri hodi Jugoslovanska socialno demokratična stranka v LJubljani.
O začetkih železarstva v Kropi
Ljubljanski dnevnik Jutro je leta 1910 priobčil ljudsko pripoved o nastanku Krope. S to romantično zgodbico je hotel neznani avtor osvetlili preteklost kraja Krope. Sedaj 60 let star zapis te ljudske pripovedi se približno glasi takole:
»Pred več kot 400 leti je lovil po divjih gozdovih, kjer leži zdaj Kropa, neki radovljiški grof divjačino. Zasledoval je neko zver in vedno bolj in bolj lezel v goščavo. V bližini ni bilo nobenega človeškega bivališča. V hudem strahu je blodil po gozdu. Mučil ga je glad. Dva dni in dve noči jc iskal prave poti, pa je ni našel. Ves truden je sedel na kamen in premišljeval o svoji nesreči. Sklenil je, da bo, če najde pravo pot iz goščave, sezidal na kraju, kjer je počival, znamenje, na nasprotnem griču pa cerkev, posvečeno sv. Lenartu. Kmalu je zaslišal šumenje potoka. Napotil se je ob vodi navzdol in kmalu našel svoje služabnike, ki so ga iskali. Vrnil se je domov in izpolnil obljubo. Na mestu, kjer je sedel in premišljeval svojo usodo, še danes stoji znamenje in zraven hiša, o kateri pripovedujejo, da jc bila prva sezidana v Kropi. Sčasoma so kse ljudje tu vedno bolj naseljevali, ker je bilo vselej —• poleti in pozimi — dovolj vode.«
Razen te zgodbice ni najti nobenega drugega izhodišča o nastanku Krope. Manjkajo tudi podatki o pričetku železarstva v povirju Kroparice in v predelih jugovzhodne Jelovice. Po vseh pobočjih in planotah Jelovice so bobovec na površini, podruševec v humusu in rjavi železovec v kraških špranjah zelo zgodaj omogočili železarstvo, že dolgo pred samim nastankom Krope je na Jelovici in njenih pobočjih odmevalo orodje
rudarjev ;n sc kadile preproste peči za taljenje železa. To so bile sprva do 1 m globoke in do 1 m široke kotanje, izkopane v zemljo in napolnjene z ogljem in s skrbno izprano in zdrobljeno železovo rudo. Močan pobočni veter je razpihoval skozi posebej za to izkopan jarek ogenj na dnu peči. Vročina je mehčala rudo in kaplje železa so se skupaj z zmehčanimi železnimi drobci nabirale na dnu v »volka«. Po 10 do 18 urah je »volk« dosegel težo do 30 kg Večj; del železa je pri tem ostal neizkoriščen v žlindri. Ena takih vetrnih peči je bila v Cutovem lazu ob Prijatelj-jevi jami v bližini planine Vodice. V začetku se jc torej železarstvo razvijalo na pobočjih Jelovice visoko nad Kropo. To je bilo torej gozdno železarstvo, povezano s kopah jem in taljenjem rude v vetrnih pe"-eh, ni pa verjetno, da so takrat že predelovali železo v kovačnicah.
V 13. stoletju so preproste talilne jame zamenjale bolj izpopolnjene peči, zidane v obliki jaškov. Ogenj je ponekod še vedno razpihoval veter, drugod pa so že poznali preproste ročne mehove. Izkoristek je bil pri taljenju v teh pečeh večji in teža »volka« se je dvignila do 40 kg. Izpopolnjena vetrna peč pa je lahko obratovala le tam, kjer so bile na razpolago večje zaloge železove rude, ali pa na pnstopnejših krajih, do koder prevoz rude in oglja ni bil pretežak. Tako mesfo je »Dno« nad Kropo, prirodno stikališče jarkov in drič, ki vodijo iz gozdov Jamniške in Kropar-ske gore, iz Vodic in Planic v kotlino in »Dno«, kakor se reče kraju cb izviru Kroparice. Tudi v samem »Dnu« so bile nekdaj bogate rudne jame. In res so prav v »Dnu« 30. maja 1,953 pri gradnji ceste iz Krope na Jamnik odkrili staro zidovje, ostanke plavža iz 14. stoletja. Pod vodstvom Tehničnega muzeja Slovenije so nato odkrili dolinski plavž, do tedaj le iz starih zapiskov poznano »Slovensko peč«, v kateri so talili rudo iz Jelo-
vice. Po hribovju od Krope do Železnikov, na Jamniku in na Stalci pod Kališami se še nahajajo ostanki^ stare žlindre iz nekdanjih »Slovenskih peči«. S' prehodom gozdnega železarstva v dolino pa so bili postavljen] temelji za novo dolinsko-železarsko dejavnost in ta čas lahko označimo za nastanek naselja KROPA.
Razmah železarstva so podpirali in pospeševali ortenburški zemljiški gospodje, ki so bili lastniki tega ozemlja in ki so si izgovorili dovoljenje za kopanje rude. V 13. zlasti pa v 14. stoletju so nastajala s privilegiji obdarjena železarska naselja kot na primer Kropa, Železniki, Jesenice in Mojstrana. Privilegiji so se nadalje razširili v rudarske rede kot npr. ortenburški za Jesenice iz leta 1381 in Fedinandov za Kropo iz leta 1550.
Z. šmitek (Se nadaljuje)
Kropa iz druge polovice 17. stoletja (po Valvasorju)
(Nadaljevanje)
»27. januarja smo dobili obvestilo, da bodo v Dragi zasede. Napačno smo sklepali, da bodo zasede samo zvečer. Ob enajstih zvečer smo bili pri Vazarju zmenjeni z dvema kurirjema, ki sta nesla pošto pod Dobrčo. Kuharica Minka jc hotela z nami, a ji tega nismo dovolili zaradi snega. Ko smo se spuščali v dolino, nismo slišali nobenega streljanja. Vazar je po bataljonskih kurirjih sporočil, naj nihče ne hodi v Drago, ker bodo policaji iz Poljč postavili zasedo.
Brezskrbno smo šli po poti, ker smo menili, da nas pri Vazarju čakata dva kurirja.
Jože Vidic
Zaseda v Dragi
Ce bi jih napadli, bi slišali streljanje. Morali smo biti oekje blizu potoka, kjer smo se s hriba spustili v Drago, ko sta Negro in Janša padla r zasedo, pa zato nismo slišali strelov.
Na čelu kolone je šel Ciril Btular, komandir kurirske postaje. Ko je bil Ciril dobrih pet metrov od Vazarje-ve hiše, so zaregljale strojnice in brzostrelke skozi okno hiše in skrivališč okrog hiše. Pred menoj so vsi padli. Od nas ni nihče streljal, saj ni bilo časa. Poskakali smo v vodo in po mrzlem potoku bežali nazaj v Drago. Na nas so streljali tudi z brvi, ki pelje čez potok in razvalin
gradu Kamna. Tista sobotna noč je bila svetla, sijala je polna luna. V jasni januarski noči je bilo mraza najmanj 20 stopinj, mi pa smo po potoku bežali naza} (Hro-vatov oče, to je vrtnar Orbič, mi je ondan povedal, da je bilo tistega jutra točno 17 stopinj mraza, ker vedno meri temperaturo).
Kar nas je ostalo živih, smo vsi premočeni prišli nazaj v karavlo, kjer sta kuharica in Rjavčev Tonček obupno jokala. Vso noč nismo več spali. Nismo vedeli, ali je bila samo zaseda ali pa je bil to začetek hajke. Zjutraj smo zagledali borce tretjega bataljona, ki so šli po mrtve tovariše. Sel sem z njimi. Videl sem vseh 13 mrtvih. V Dragi sva se ob mrtvih tovariših srečala tudi z očetom, ki je prihitel pogledat, če sem med padlimi tudi jaz.«
V Gorici pri Radovljici sem obiskal dva preživela kurirja kurirske postaje G-14, in sicer Antona Avseneka-Rjavčevega in Franca Reša. Takole sta pripovedovala:
»Za kurirsko postajo G-14 je bila sobotna noč od 27. na 28. januar 1945. leta usodna. Te noči smo izgubili sedem tovarišev. Niti prej niti pozneje, vse do osvoboditve ni iz naše kurirske postaje nihče več padel. Bila je svetla in jasna noč. Snega je bilo skoraj meter. Po dolini Drage je po hrano šlo 11 kurirjev, spotoma sta se nam pridružila še dva člana partizanske tehnike, na smučkah pa nas je prebitel Naglic z Bleda.
Kolono je vodil Ciril Stu-lar iz Palovč. Zaradi mraza je imel zavihan ovratnik in roke v žepu, prek prsi pa mu je visela brzostrelka. Za Cirilom je šel Alojz Pintar iz Zapuž, potem pa Mirko Kuc-man. Ko so Nemci vžgali, je takoj padlo vseh prvih pet kurirjev v koloni, drugi pa smo poskakali v potok in zbežali nazaj.«
(Se nadaljuie)
I
h kronik*1 kokrškega odreda
Anton Avsenek In Franc Reš iz Gorice prt Radovljici, dva preživela kurirja In udeleženca drame v Dragi. — Foto: J. Vidic
Tako so tudi bolje spoznavali svoje sektorje In se laže in hitreje prilagajali potrebni taktiki in trenutnim potrebam na terenu. To je bilo pomembno zlasti zaradi tega, ker je bilo na razmeroma majhnem ozemlju poleg orožniških in policijskih postojank tudi cela vrsta že obstoječih in še nastajajočih domobranskih enot.
Bataljoni so se še vedno zadrževali v gozdovih strmih Karavank in Kamniških planin in taborili zunaj. Le za kak dan so se naselili pri kakem osamelem kmetu, kot npr. pri Gabrcu ali Pavšlju nad Lomom na severni strani Storžiča.
Dolina je bila tako zelo oddaljena od partizanskih taborišč, vendar je bilo to pri vsakem bataljonu malce drugače. Za vse pa velja, da je bila višinska razlika med taborišči in operativnim področjem v dolini zelo velika — tudi do 1000 metrov. Zato je bil sestop v dolino ne le dolgotrajen in naporen, temveč vedno zvezan z nevarnostjo, da ta ali ona partizanska kolona na robu gozdov in na prehodih v ravnino ne bo nenadoma napadena. Zaradi tega so vse enote odreda vseskozi neprestano morale skrbeti za varnost oziroma nikoli niso smeli pozabiti na konspiracijo. Kako je bilo po bataljonih?
— v tem času je bil najbližje dolini I. bataljon, ki se je zadrževal pod Stolom.. Toda tudi ta je ob vsakem sestopu lz strmin in gozdov v dolino moral pošiljati naprej obveščevalce, dobre patrulje in predhodnice ter se gibati v raztegnjeni koloni;
— II. bataljon se je zaradi težavnosti terena moral zadrževati najbolj odmaknjen od doline. Ta se je gibal v dolini Kokre In pod Krvavcem, včasih pa Je moral priti tudi na območje Storžiča. Višinska razlika med dolino in taborišči je bila tako velika, da so za posamezne akcije včasih potrebovali tudi po več dni. Poleg tega se je moral bataljon včasih umakniti ne le v višavje, temveč tudi globlje proti avstrijski meji. Zlasti na tem območju je bilo treba vse do konca vojne strogo upoštevati pridobljene izkušnje konspiracije: upoštevati, da je v dolini pod Krvavcem in Storžičem celo vrsto domobranskih in drugih postojank, da ljudje na tem tri-kotu niso naklonjeni NOB, ali pa so ustrahovani, upoštevati je bilo treba, da se je enota morala prehranjevati z akcijami sama in da je bila tako vsaka prehranjevalna akcija hkrati tudi vojaška;
— najmlajši — III. bataljon se je zadrževal v okolici DoMrče in Storžiča. Zdaj Je bil bliže, zdaj dalj od doline, vendar tudi zanj v glavnem veljajo podobne oznake.
V zvezi s temi dejstvi pa je za vse — seveda za nekatere bolj za nekatere manj — veljalo:
— kuharji so skoraj vedno morali dobro paziti, da se iz taborišča ne bi kadilo. Zato je bilo treba skrbeti za suha in predvsem bukova drva;
— pogosto je bilo treba menjavati kraje taborišč, ker so kljub skrbnosti vedno ostali še kaki sledovi. Poleg tega je od časa do časa kak novinec tudi dezertira!, ali pa so se posamezniki tedaj, ko so bili v dolini med ljudmi, obnašali neprevidno ter povedali več, kakor bi smeli. Taka nehotena razkrivanja tajnosti so sledila zlasti zato, ker so za številnimi novinci poizvedovali njihovi svojci in — nič hudega sluteč — je glas o zadrževanju te ali one partizanske enote v določenem kraju, prišel do sovražnikovih ušes;
— vso jesen in vse do konca vojne — in celo iz dneva v dan bolj — je bilo treba skrbeti za neposredno varnost z dobro postavljenimi stražami. Te pa so bile uspešne le, če so v okolico in v dolino
odhajali tudi drzni in iznajdljivi obveščevalci ter izvidniki;
— vse do konca vojne — in ne le takrat — je bilo treba dostikrat brisati sledove, pa naj bo to v listju, po ilovnatih poteh ali kjerkoli drugod. Posebno pa je to veljalo za zimski čas, kajti sledovi v snegu so bili najnevarnejši.
Vse našteto bi bilo morda za druge kraje, zlasti za tiste, kjer so se zadrževale regularne enote, ki so bivale v glavnem po naseljih, zelo čudno, kajti to je bila že jesen 1944, ko je bil velik del Jugoslavije že osvobojen In ko je bila osvobojena tudi že jugoslovanska prestolnica.
Toda prav zaradi tega obdobja in zaradi bližanja front proti Rajhu, je bilo v tem kotu m na razmeroma majhnem koščku zemlje, vse več sovražnikovega vojaštva. Gostoto sovražnikovih enot pa so povečevale še domobranske posadke. Zato so bile na tem predelu sovražnikove očiščevalna hajke vse pogostejše.
Te so imele nalogo, da zavarujejo premike nemških enot in da zagotove varnost in dejavnost večjih enot. Prav zaradi tega zgoščevanja nemških ln kvlslinških sIT na tem območju, je bilo delovanje tako partizanskih enot, kot terenskih organizacij — seveda s precejšnjimi razlikami — dosti oteženo, člani OBKOM za Gorenjsko, kot npr. France Perovšek, ki je nekajkrat prišel na levi breg Save, so s tovariši, s katerimi je obiskal politične organizacije ln odredne enote, vselej krepko občutil, da so razmere v Karavankah, pod Storžičem in Krvavcem vse nekaj drugega kot na desni strani Save, se pravi v Jelovici in naprej, če so bile razmere na Gorenjskem zaradi goste okupatorske mreže, podprte z domobranskimi postojankami v celoti za bojevanje ln delovanje partizanov vseskozi dokaj težavne, je to še posebej veljalo' za predel vzhodno od Kokre in delno pod Storžičem. Temu se nI čuditi, kajti že vse od julija 1941 so bile partizanske enote tiste uporniške vojaške enote, ki so bile najbližje meji tretjega rajna.
NADALJNJE UTRJEVANJE ODREDA
Zaradi smrti Staneta Dobreta-Karla je v poveljstvih bataljonov prišlo do nekaterih sprememb. Za novega komandanta II. bataljona jc bil že naslednji dan, to je 8. 10. 1944 imenovan podporočnik Avgust CuferFerdo. Ta Je bil dotlej komandant I. bataljona. Na njegovo mesto Je bil zato postavljen Jože KoŠenlna.
V tem mesecu se je odred Izpopolnil do dobra in tudi v odrednem štabu so bile izvedene spremembe ln dopolnitve. Dotedanji odredni polltkomlsar Anton Kržiš-nik Ljubo je že septembra odšel v politični tečaj, 12. oktobra pa je v štab IX. korpusa odšel tudi pomoč, polltkomisarja Janez Jerman-Bohinjc. V štab XXXI. divizije je odšel tudi predsednik vojaškega odrednega sodišča Janez Lotrič Jonkel.
26. Oktobra 1944 je bil odredni štab izpopolnjen takole: komandant, njegov namestnik in načelnik so Še vedno ostali prejšnji, za novega polltkomisarja je bil Imenovan Peter BratkovlČ-Zvonko, za pomočnika polltkomisarja pa Andrej Bohinc.
Poleg tega Je bilo postavljenih celo vrsto referentov, Marjan Jager-Ris Je postal v. d. operativni oficir, Anton Cvelbar-To-mis, vodja sekcije za zveze; Mihael Kurnik, ing. teh. referent; Janez Jan-Svoboda, Šef obveščevalnega centra; Fani Knez, apotekarski referent; Ljudevit žiger, šef administracije; Demeter Valcnčič-Sonc, propaganda in dopisništvo; Nande Mohar, administrator pers. odseka; Viktor Korošec, Intendant; Ivan Porenta-Vojko, sekretar odrednega biroja Skoj.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
agrotehnika & KMETO V A L CI!
EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38
I Naprave renomiranih tvrdk: KARL MENGELE, BCS, VO-I  GEL & NOOT in FERRARI, imamo tudi letos na naših kon-
| signacijah
NUDIMO VAM:
stroje za spravilo sena — sa-mpnakladalne prikolice firme
MENGELE
v različnih izvedbah:
Tip
DM
USA$
A. SCH
Carina in stroški
I samonakladalna
I Prikolica Nico
I samonakladalna
I Prikolica LW 16
I samonakladalna
I prikolica LW 17
I samonakladalna
I prikolica LW 19
3.993,10	1.091.01	28.366,30	6.118,65
4.358,40	1.190,82	30.961,35	6.555,75
4.548,00	■ 1.242,62	32.308,20	6.895,30
5.018,10	1.371,07	35.647,80	7.553,10
1
I  Univerzalni specialni traktorji firme Ferrari:
PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA IZREDNE POGOJE: vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba, upravljanje traktorja je izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila,
izredna okretnost; osem hitrosti naprej, štiri hitrosti nazaj štiri hitrosti za delovno orodje — frezo, kosilnico itd..
I Za traktor Ferrari ni terenskih omejitev — štiri pogonska kolesa se »zagrizejo« I    V vsak vzpon Traktor MC s 60/RT 938.720 Lit in 9.965,30 din carina in ostali stroški
I BCS
Motorna kosilnica BCS s snopovezalko:
VOGEL & NOTT — AVSTRIJA
motorna kosilnica Typ Alpinist, primerna za hribovite predele
ALPINIST 9.842 A. SCH, 1.385,50 DM, 378,50 USA$, 236.600 Lit in 1.950 din carina in ostali stroški
in traktorski obračalnik Heublitz vsestransko uporaben j§ obračalnik, zgrabelnik za seno — variator
REGULACIJA HITROSTI OBRATOVANJA NAPRAVE
Traktorski obračalnik Heublitz s kardanom in napravo za vzdolžno vožnjo 2.5 metra: 7,707 A. SCH, 1.085,00 DM, 296.50 USA $. 185.260 LIT in 1600 Din carina in ostali stroški
Traktorski obračalnik miniblitz s kardanom: 5.427 A. SCH, 770.3C DM, 210,50 USA J, 131,540 LIT in 1200 din carina in ostali stroški
'""'»»IHIIIII
Dobava takoj po plačilu na naš devizni račun pri Poljo-banki Beograd: 608-620-10-32015-10-57, Agrotehnika Ljubljana Dinarski znesek za carino in ostale stroške na naš račun pri Narodni banki Ljubljana, št. 501-1-691
Rezervni deli so na zalogi, servis je zagotovljen.
TRAKTORJE FIAT VAM NUDIMO NA KREDIT.
Obiščite naš prodajni sejem v Ljubljani | na Gospodarskem razstavišču do 6. aprila § 1970.
i
imiii iiiiitiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittfiiitiiiiifiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiniiiiii-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiatftiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiJifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiu
KOSILNICA 13 Ks HO, 127 cm z diferencialom: 250.500 Lit, 1467,00 DM, 400,80 USA $, *M20 A. SCH in 2.100 din carina in stroški
SNOPOVEZALKA za BCS: 200300 Lit, 1.174,00 DM, 320,80 USA $, 8340 A. SCH in 1.8O0 Din carina in stroški
Tatjana Benedičič z Jesenic potuje na Capri
2e takrat, ko smo pisali o koncertu popularnega jugoslovanskega pevca zabavne glasbe Miša Kovača v Kranju, smo opozorili, da bosta dva obiskovalca rfjegovih koncertov po Sloveniji med prvomajskimi prazniki brezplačno potovala v Rim, Neapelj in otok Capri.
Na zaključnem nastopu
Miša Kovača v Sloveniji, 20. marca v hali Tivoli v Ljubljani, se je sreča nasmehnila Jeseničanki TATJANI BENEDIČIČ Stiavsova 2, ki bo skupaj z drugo izžrebanko, Lidijo Guzi no iz Novega mesta, odšla na »potep« po Italiji.
Tatjana, želimo ti prijetno potovanje!
-jk
KINO
BLED — Ob 40-letnici veslaških tekmovanj na Bledu namerava regatni odbor na Bledu izdati posebno brošuro o teh tekmovanjih od začetka v letih 1930 in 1931 ter od leta 1949 naprej. Odbor prosi vse, ki bi imeli fotografije ali druge podatke o veslaških tekmovanjih na Bledu pred drugo svetovno vojno, da jih odstopijo oziroma posodijo odboru. — K. M.
Ljubitelji športa!
ZA 6. SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE, KI BO V LJUBLJANI, od 16.5. do 24.5.1970, IMAMO VSTOPNICE ZA VSE TEKME Z JUGOSLAVIJO IN ZA OSTALE TEKME A SKUPINE.
Dobite jih lahko vsak dan od 7. do 19. ure v turistični poslovalnici Creine od 30. marca dalje.
Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Creine Kranj, Koroška c. 8 ali po telefonu 21-022.
Kranj CENTER
1. aprila amer. barv. film KRVAVA OBALA ob 16., 18. in 20. uri
2. aprila amer. barv. film KRAKATOA — VZHODNO OD JAVE ob 16., 18. in 20. uri
3. aprila amer. barv. film KRAKATOA — VZHODNO OD JAVE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
1. aprila amer. barv. CS film SIERA CHARIBA ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. film TAKO SE NE DELA Z ŽENAMI ob 18. uri
2. aprila japon. barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 16., 18. in 20. uri
3. aprila amer. barv. film KRVAVA OBALA.ob 16., 18. in 20. uri
Kamnik DOM
1. aprila japonski barv. CS film INVAZIJA IZ VESOLJA ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
1. aprila franc. barv. CS film UMOR V BAZENU
2. aprila amer. barv. film PRERIJA ČASTI
3. aprila danski barv. film RDEČI PLAŠČ
Jesenice PLAVŽ
1. aprila amer. barv. film PRERIJA ČASTI
2. —3. aprila angl. barv. film VROČI MILIJONI
Dovje -Mojstrana 2. aprila amer. barv. film DOLINA LUTK
Kranjska gora
2. aprila  franc. barv. CS film UM VLADA Javornik
DELAVSKI DOM
1. aprila  an^l.  barv. film VROČI MILIJONI Bled
1. aprila amer. barv. film MEC V KAMENU ob 17. in 20. uri
2. aprila amer. barv. film MEČ V KAMENU ob 17. in 20. uri
3. aprila amer. barv. film SOKOLOV PLEN ob 17. in 20. uri
Radovljica
1. aprila amer. barv. film ORLOVSKO GNEZDO ob 17.30 in 20. uri
2. aprila amer. barv. film ZVEZDA Z JUGA ob 20. uri
3. aprila franc.-italij. barv. film NIC ROŽNATEGA ZA OSS 117 ob 20. uri
Skofja Loka SORA
1. aprila franc. barv. film SREČNI DOBITNIK ob. 18. in 20. uri
2. aprila franc. barv. CS film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 20. uri
3. aprila franc. barv. CS film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 18. in 20. uri
Prešernovo gledališče v Kranju
PETEK — 3. aprila, ob 16.15 za GIMNAZIJO Kranj — T. M. Plautus: DVOJČKA
Akcifa za lepše in bolje urejeno mesto
Turistično društvo Kranj ima v petek, 3. aprila, ob 18.30 redni letni občni zbor. Na njem bodo med drugim razpravljali tudi o skupni akciji s hortikulturnim društvom o prizadevanjih za polepšan je mesta. Akcije so se lotili ravno v pravem času, saj je prav sedaj čas, ko se postavljajo spet na okna lončnice, ko se urejajo okolice hiš in stanovanjskih blokov.
V zadnjih letih je bilo v mestu urejenih več zelenic in parkovnih nasadov, vendar pa ti ponekod žalostno propadajo. Pešci hodijo prek njih, travo uničujejo s kolesi, celo z avtomobili vozijo po parkih, razen tega pa nekateri neusmiljeno lomijo grmičevje in drevje. Vsi ti nasadi so bih urejeni z našimi skupnimi prispevki, zato je prav čudno, da ne moremo ohraniti tega, kar je naše in kar olepšuje naše domove in okolico.
Da pa bi akcija turističnega in hortikulturnega društva uspela, pa je potrebno sodelovanje tako samih občanov kot tudi nekaterih organizacij. Medtem ko občani lahko skrbno urede okolico svojih hiš, s cvetjem okrase okna in balkone, urede ograje in žive meje, prepleskajo fasade hiš itd., pa lahko z malo dobre volje pripomorejo k lepšemu videzu našega mesta še drugi. Vodstva šol bi lahko poskrbela, da bi učenci uredili okolico šol, sveti krajevnih skupnosti naj bi urejali še naprej parke na svojih področjih. Hišni sveti naj bi vplivali predvsem na mlajše stanovalce, pa bi pomagali urejati in čuvati nasade in zelenice ob stanovanjskih blokih, prav pa bi bilo, ko bi tudi gospodarske organizacije in pa občinska skupščina namenile nekaj več sredstev za urejanje okolja zgradb ter za te vrste komunalno ureditev. Tudi starši sami naj opozarjajo svoje otroke, da ne bi v mladostni razigranosti pustošili zelenic. Le s sodelovanjem vseh pa bo mesto takšno, da se bomo v njem prijetno počutili.
Kaj vam
prinaša
Pavlihova
stoletna
pratika
1970-2070
£ Vpliv sedmih zvezd na človeški značaj
in življenjsko usodo % Zakaj smo rojeni v nebesnih znamenjih? £ Vesoljski stoletni horoskop % Pomembnost naše rojstne ure 0 Značaj in usoda rojstnega dne 4$ Zakonska sreča po heroskopsko 0 Ali lahko sami uganemo vreme? % Kaj povedo ženske oči £ Kaj povedo moške oči
O Kaj pravi numerologija, najstarejša magična
veda na svetu O HJrotnantija aH prerokovanje z dlani £ Tabela sreče
0 Sanje vedno nekaj pomenijo
% Kuhinja prihodnosti
0 Kako se bomo zdravili naslednjih sto let
% Uganke
% Pred sto leti — čez sto let % Risane in pisane šale 0 Humoreske
Pavlihovo stoletno pratiko dobite v vseh trafikah in
knjigarnah za 4 din
SREDA — 1. APRILA 1970
GLAS * 13 STRAN
KOMPAS Kranj obvešča
PRESELILI SMO SE V KRANJU
na cesto JLA 2 (Beksel) poslovalnica Turist.
PRIPOROČAMO SE!
Posredujem prodajo
Jgh vrst sadnih dre-jJ^SC iz priznanih drevesnic. |j kite jih vsak dan od 6. do
Av.
Ure na plantaži Preddvor.
sec Ivan, Potoče 27 1346 prodam 40-1 i trski KOTEL i? žganjekuho. Košir Franc, Jankovo naselje 99, Skofja ^jjca 1328 »Prodam skoraj novo TE-^VIZIJO. Cerklje 46 1329 .Prodam KROMPIR — SE-J^NSKI saški, dezire in rT°bni krompir. Breg ob Sa-Vl 36, Kranj 1401
PRODAMO 1 leto stare kokoši. Valilnica Naklo
Prodam kombinirano PEČ ?p kopalnico, BOJLER, črne EVI in nekaj materiala za er>tralno    instalacijo. Vza-tudi ček. Frankovo na-7, Skofja Loka 1402 Prodam SEMENSKO GRA-|*ORO.   Srednja   Bela 20, rreddvor 1403 Prodam 70 m KABLA 4X6 elektriko, PUNTE in SA-^KOLNICO. Mežek Janez, ^razišče,   Križnarjeva   1 a, ^an j i
1404
I*daja in tiska ČP »Go-J*J*kl tisk« Kranj, Ulica "*°se Pijade — Naslov j^dništva in uprave lista: J^anj Trg revolucije 1 JJfvba občinske skupščl-— Tek. račun pri SDK 7 Kranj« 515-1-135 — Te-JJtoni:    redakcija 21-835
»-860; uprava lista, ma-*?«glasna ln naročniška *»UŽba 22-152. — Naročni-7* letna 32 polletna 16 «7n> cena za eno Številko J,Para. Mali oglasi: be-JJJa 1 din, naročniki imajo /o popusta. Neplačanih
Klasov   ne objavljamo.
Prodam dobro ohranjen | OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, ! Šempetrska 42 1405
Prodam KROMPIR — SE- j MENSKI igor. Zg Besnica 74 • 1406 ;
Prodam   dobro   ohranjen I vprežni OBRAČALNIK za seno in par volovskih »KOMATOV«.   Roblek,   Bašelj 20, Preddvor 1407
Prodam ogrodje za trodel-ne traktorske BRANE. Polica 1, Naklo    s 1408
Prodam zazidljivo PARCELO. Sajovec Andrej, Visoko 7, Šenčur 1409
Prodam večjo količino SEMENSKEGA KROMPIRJA — igor in vesna (dvakrat sa-jen). Cena 50 starih dinarjev. Trboje 10, Smlednik 1410
Prodam REPO in PESO. Letence 18, Golnik 1411
Prodam dobro ohranjeno ročno SLAMOREZNICO, KROMPIR igor in KORENJE za krmo. Zalog 45, Cerklje
1412
ZAMENJAM 10-colski GUMI VOZ za 15-colskega. Razliko doplačam. Naslov, v oglasnem oddelku 1413
Prodam KROMPIR — SEMENSKI igor. Dragočajna 12, Smlednik 1414
Prodam KROMPIR — SEMENSKI igor. Sp. Brnik 26, Cerklje 1415
Prodam MOPED aH menjam za govedo in GNOJNO ČRPALKO. Voklo 44, Šenčur 1416
Prodam lep globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Re-ševa 8, Kranj 1417
Prodam KINOPROJEKTOR, KINOKAMERO, MAGNETOFON in OPREMO za fotolaboratorij. Rateče — Planica 53 1418
Prodam SVINJO za zakol. Voglje 49, Šenčur 1419
Prodam mizarski tračni brusilni STROJ. Krevs Anton, mizar, Cirče 2 a, Kranj
1420
Prodam SEMENSKO GRA-HORO. Srednja vas 23, Šenčur 1421
Prodam KROMPIR — SEMENSKI igor in SEME ČRNE DETELJE. Srednja vas 48, Šenčur 1422
EXOTERM
KEMIČNA TOVARNA
KRANJ PRODA
dobro ohranjen
7-sedežni kombi zastava fiat 1300
Prodam  KOKOŠI nesnice. Zabukovje 10, p. Zg. Besnica 1423
Kupim
Kupim  suhe in lepe MA-CESNOVE PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 1424
Kupim  rabljen »ZAPRAV-LJIVČEK« in prodam mlado OVCO. Poljšica 8, Zg. Gorje 1425
Motorna vozila
Ugodno prodam DKW junior in MOPED. Skofja Loka, Mestni trg 11 1426
Prodam MOPED T-12. Dru-lovka 46, Kranj 1427
Prodam AUDY 60, letnik 1968, prevoženih 28.000 km, le-
po ohranjen in opremljen. Tavčar Stane, Kranj, Kajuho-va 11 ali telefon 22-271 1428
Prodam FIAT 750, letnik 1969, prevoženih 18.000 km. Golnik 19 1429
Prodam FIAT 615, diesel stroj, generalno popravljen in registriran. Informacije pri avto-moto mehanični delavnici Skofja Loka        1430 .
Prodam dobro ohranjen NSU 175. Zg. Bitnje 73, Žab-nica « 1431
Stanovanja
ZAPRT PROSTOR (15 do 30 m2) iščem od Kranja do Jesenic. Lahko je soba, večja garaža, delavnica aH kletni prostor. Ponudbe oddati pod »obrt« 1432
Tuj študent išče v Kranju primerno SOBO. Ponudbe oddati pod »študent« 1433
Prodam polovico HIŠE z Vrtom. Kamna Gorica 12
1434
Študent išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »miren« 1435
Kupim staro HIŠO od Kranja do Cerkelj. Naslov v oglasnem oddelku 1436
Zaposlitve
Iščem SPREMLJEVALCA k ŠOFERJU za razvoz oranža-de. Klanjšek Vili, Brezje 76 a 1437
Najdeno športno rogovo KOLO se dobi na Drulovki št. 21, Kranj 1438
V nedeljo zvečer sem izgubil DENARNICO z vsemi do-kumenti v Trbojah. Vrnite prosim samo dokumente, denar pa obdržite za nagrado. Trboje 70, Smlednik 1439
Ostalo
POLAGAM VSE VRSTE PODOV — tapisome, kakor tudi vse plastične mase. OBLAGAM vse vrste STOPNIC. Novak Mirko, Kranj, Krašno-va 3 1262
ZIDNE OMARE, DNEVNE SOBE ter KUHINJSKO POHIŠTVO po meri in naročilu dobite pri mizarstvu ŠIVIC, Dobropolje, p. Brezje 1440
GARAŽO vzamem v najem
(Vodovodni  stolp — Prim-
skovo). Naslov v oglasnem
oddelku 1441
Od 1. aprila 197« dalje bo sprejemanje strank na oddelku NOB Gorenjskega muzeja vsak ponedeljek ln torek od 7. do" 11. ure, v sredah, četrtkih in petkih pa od 11. do 15. ure.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage
Pavle Dežman
učiteljice v pokoju
sc iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi primariju dr. Branštetarju in vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju na internem oddelku bolnice Jesenice. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za spremstvo na zadnji poti in domačemu župniku za poslovilne besede, kakor tudi pevcem za žalostinke. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Adergas, 25. marca 1970
Globoko žalujoča Mici in ostali
GORENJCI!
OBIŠČITE SEJMU.
NAS NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM
Poleg ostalega tehničnega materiala vam nudimo kotle, gorilce in radiatorje pri-7joane švedske tovarne Husauarna.
JUeCYEHNIKA
Nesreče v zadnjih dneh
Zaradi prehitre vožnje na mokri in spolzki cesti se je v petek, 27. marca, popoldne pripetila prometna nezgoda na cesti piv epa reda v Podtaboru. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije, grški državljan Siolis Spiridon je na mokri cesti zaviral, pri tem pa je avtomobil zaneslo na levi vozni pas. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila štelan Harle iz Ljubljane, tako da sta vozili trčili. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica v Harle-tovem avtomobilu Frančiška Kristan. Škode na avtomobilih je za 13.000 dinai jev.
Na Ljubljanski cesti v Kranju je v soboto, 28. marca, nekaj po polnoči voznica osebnega avtomobila Jožica Kišek iz Ljubljane prehitevala stoječi avtomobil, ki je stal na desni strani s prižganimi utripajočimi lučmi. V tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Rado Cvar iz Ljubljane. Avtomobila sta silovito trčila, tako da Je bil voznik Cvar huje ranjen, prav tako njegov sopotnik Marjan Skoma-vec. Oba so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 10.000 dinarjev.
Zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti je na cesti prvega reda v Hrušici zapeljal pod cesto voznik osebnega avtomobila nemške registracije Nikola Glumac. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen. Škode na avtomobilu pa je za 5000 dinarjev.
Na Cankarjevi cesti na Jesenicah je v nedeljo, 29. marca, popoldne nenadoma skočila pred osebni avtomobil, voznik Filip Žemlja iz Sela, osemletna Marica Žbin z Jesenic. Deklica se je v nesreči lažje ranila. L. M.
Nesreča na žičniei Zelenica
V soboto, 28. marca, popoldne se je pripetila med drugo in tretjo postajo žičnice Zelenica nasreča, v kateri sta bila ranjena delavca na žičnici Anton Dornik iz Bistrice pri Tržiču ln Bogomir Sajevic iz Tržiča. Ko se je žičnica ustavila Je Dornik skočil v sneg, da bi z lopato odmetal sneg, ki je segal vse do žičnice. Pri skoku pa se je vse do prsi vdrl v sneg. Sajevic mu je vrgel rešilno
vrv, tako da se je Dornik privezal. V tem pa se Je žičnica premaknila, oba delavca pa je potegnilo naprej in ju stisnilo ob prvi železni steber. Pri tem je bil Dornik hudo ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, Sajevicu pa so nudili zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Tržič. V reševalni akciji so sodelovali člani tržiške gorske reševalne službe.
ZAHVALA
Ob smrti ljubljene žene, sestre in tete
Marije Božič
roj. Artelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje tef pomoč. Posebna zahvala zdravniku dr. Zdravku Cer-netu, pevskemu zboru in vsem, ki so ji darovali vence ter cvetje :n jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: mož Florijan, sestra Marjana in brat An-* drej, nečaki Janez, Tončka, štelan in Ivanka ter drugo sorodstvo
Radovljica, 24. marca 1970
V tovornem vagonu skušali ilegalno preko meje
Pred kratkim je bilo v neki jeseniški gostilni tajno »bojno« posvetovanje, na katerem so kovali načrt za ilegalni prehod meje. In tu so sklenili kupčijo. Seveda ni šlo vse tako gladko, kajti naloga je bila silno zapletena, šest Turkov je nameravalo potovati na delo v Zahodno Nemčijo. Potovali so z veljavnimi potnimi listi. Toda Avstrijci so jih vrnili, ker niso imeli nemške vize. Takšen Je namreč dogovor med nemško in avstrijsko vlado. Potniki so še razočarani vrnili na Jesenice, kjer se jim je kmalu pridružil še Ata Nazlm iz Istambu-la Ln Milan Hrkalovič, ki je
HOTEL GRAD PODVIN
PODVIN
POŠTA RADOVLJICA
zaposli takoj
2 SOBARICI in 2 SNAŽILKI
— KUHINJSKI POMOČNICI
Zaposlitev je po dogovoru stalna ali začasna.
Interesen tke naj se /glasijo zaradi dogovora v Upravi Hotela Podvin ozironui naj pišejo na naslov: Hotel Grad Podvin — Podvin — Pošta Radovljica.
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053
vam nudi:
— najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko
— testenine bačvanka
— vse vrste živinskih krmil po žejo ugodni ceni
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi dragega moža in očeta
Ivana Voglarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Društvu upokojencev, družbeno političnim organizacijam, sindikalni podružnici Planika, pevcem iz Naklega, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Vsem 5e enkrat prisrčna zalivala.
žalujoči: žena Ida, sinova Sašo z družino in Boris
Naklo, 23. marca 1970
stanoval na Jesenicah, bil pa je brez zaposlitve.
Hrkalovič je bil nekoč v službi pri železnici na Jesenicah. Hitro je obupanim Turkom ponudil svojo pomoč. Za denar, seveda. Ata Nazim je bil prevajalec. Pogodili so se, da bo Hrkalovič omogočil ilegalni prehod meje, če bodo plačali po 200 mark na osebo. Menda je najprej zahteval celo 300 mark. šesterica Turkov pa je imela svojega voditelja. Le-ta pa je zase zahteval popust, ker je na pogajanjih vodil glavno besedo. Tudi Ata Nazlm je zahteval svoj delež. Končno so se zedinili za tisoč mark.
Hrkalovič, nekdanji železničar, je skupino vodil prek tirov in neopazno mimo železničarjev in mejne milice. Varno jih je pripeljal do tovornega vlaka in zaprl Turke v zaviralni del tovornega vagona. Turki so plačali 740 mark. Vodja Turkov je zase obdržal 60 mark, Hrkalovič je dobil 320, Ata Nazlm pa 420 nemških mark. Nekaj časa so se tu prerekali, ker so Turki izročili premalo denarja. Hrkalovič in Ata Nazim sta odšla, potniki skriti v vagonu tovornega vlaka, pa so čakali odhod. Ura je odbila enajst zvečer, ko so jih tu zalotili delavci mejne milice.
Pred preiskovalnim sodnikom so Turki Iskreno povedali, kako je bilo. Pravno pa je zadeva takale: poskus ilegalnega prehoda prek meje je prekršek, ki ga obravnava sodnik za prekrška. Turki so
kazen plačali ln odpotovali v Turčijo. Kaznivo dejanje P* je, kdor druge spravlja če* mejo, ali pa če nekomu omogoči ilegalni prehod meje. Za to slednje dejanje sta ob* tožena Hrkalovič in Ata Nazim. Glavna obravnava pred jeseniškim občinskim sodi* ščem je bila razpisana 19. marca. Ata Nazlm je priseli Hrkaloviča pa ni bilo na obravnavo, zato je sodišče razpisalo za njim tiralico.
Po zakonu se oseba, ki '* koristoljubja omogoči drugemu ilegalen prehod mej*' kaznuje od 1—5 let strogeg3 zapora.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
SKLADIŠČE
(bivši Beksel
obvešča
vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za:
£ kokoši nesnice ln piščance
9 krave molznice ln teleta
0 koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd.
Cene zmerne Dostava hitra
Pogorelo zaradi bencina
V četrtek, 26. marca, zvečer je do tal pogorelo gospodarsko poslopje last Janeza Stanovnika v Ožboltu nad Zmin-cein. Ogenj je nastal, ko je Stanovnik nalival iz litrske steklenice bencin v svoj vžigalnik. Pri tem se je polil po rokah. Ko je prižgal vžigal-
nik, so se mu roke vnele, *** to je planil iz gospodarske^* poslopja ter roke za ril * sneg. Medtem pa se je *e vnelo tudi seno, ogenj se ie razširil tudi na gospodarski poslopje, škode je za okou 6000 din.
Vino, hiša, zapor
Občinsko sodišče v Radovljici je kaznovalo 28-letno F. B., bivšo poslovodkinjo podjetja »Dalmacijavino« iz Splita, poslovalnica Lesce, na deset mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja poneverbe.
Poslovalnica »Dalmacijavino« v Lescah je bila v hiši, last obdolženke. Obdolženka, ki je bila sama zaposlena v poslovalnici, si je lani od januarja do oktobra prilastila 9.866,75 din. Z možem sta de-
nar potrebovala pri zidanj hiše, pa je obdolženka večkrat vzela po 200 ali 300 d«J za domače potrebe. Sodba & ni pravnomočna, ker je O" dolženka vložila pritožbo.
Bivši blagajničarki na lezniški postaji Lesce, ki jol# občinsko sodišče obsodilo radi poneverbe na štiri rn^ sece zapora, je na pritožb javnega tožilca okrožno s°a šče zvišalo kazen na osejl
( mesecev zapora.
J.
Ogenj v kuhinji
Medtem ko nI bilo nikogar doma, je v ponedeljek, 30. marca, popoldne v kuhinji Pavla Ruparja v Vlrju št. 2/a nastal požar. Komisija je ugotovila, da je ogenj nastal verjetno v pečici kombinira-
nega električno plinskega dilnika. V pečici Je bila V\ soda z oljem, pečico Pa f, pred odhodom po vsej ve.fl jetnosti pozabili Izključiti £ se je zaradi tega olje vn<1^ škode v kuhinji je zaradi P žara za 5000 din.
SREDA — 1. APRILA 1970
GLAS * 15. STR A M
Naš komentar
Nepopolno prvenstvo
Na smučiščih Zelenice je bilo v petek končano 25. državno prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice, žal pa se je prvenstvo končalo predčasno. Zaradi hovozapadlega snega in nevarnosti plazov so morali organizatorji odpovedati tekmovanje v smuku. Naslove prvakov smo torej za letos dobili le v slalomu in veleslalomu ter v kombinaciji. Najuspešnejši smučar prvenstva je bil nedvomno mladi nadarjeni Ljubljančan Marko Kavčič, saj je bil pni v slalomu, drugI v veleslalomu in prvi v kombinaciji. Pri članicah pa je dva naslova osvojila Mariborčanka Milena Pirnat. Za zmago v slalomu in s tretjim mestom v veleslalomu ter s prvim mestom v kombinaciji Je bila tako najuspešnejša tekmovalka jubilejnega prvenstva.
Letošnje državno prvenstvo je potekalo v skoraj nemogočih tekmovalnih razmerah in je terjalo od tekmovalcev veliko sposobnosti. 2c na četrtkovem slalomu je močno deževalo, v petek pa je v zgornjem delu proge snežilo, na spodnjem pa lilo.
Naše napovedi pred prvenstvom so se v glavnem uresničile. V boj za najboljša mesta so se pririnili tudi starejši tekmovalci, predvsem Mirko Klinar, ki je v veleslalomu osvojil prvo mesto, tretji je bil v slalomu in drugi v kombinaciji.
Ce smo za lansko prvenstvo v Kranjski gori trdili, da je bila organizacija slaba, moramo tokrat pohvaliti požrtvovalne organizacije iz Tržiča, ki so prvenstvo kljub nemogočim razmeram odlično organizirali.
D. Humer
Od nedelje do nedelje
NOGOMET — S prvim spomladanskim kolom v vseh republiških ligah se je pričela nova nogometna sezona. Kranjski Triglav je zelo dobro startal in v Zagorju prelagal neposrednega tekmeca za visoko uvrstitev z 1:0 (0:0). Ostala dva gorenjska predstavnika to nedeljo nista nastopila, ker sta bili tekmi Lesce : Usnjar in LTH : : Hrastnik preloženi.
Pari za nedeljo: Triglav : Lesce, Primorje : LTH.
ROKOMET — Tudi rokometaši so startali v spomladanskem delu prvenstva. Kranjčani so doma zmagali z 19:10 (11:2) proti ekipi Medvod, Tržič pa je visoko iz-Eubil v Trbovljah z domačim Rudarjem 10:23 (5:13).
Prihodnjo nedeljo bo v Tržiču gorenjski derbl med domačo ekipo in Kranjem.
KEGLJANJE — V moški republiški ligi so v soboto m nedeljo odigrali predzadnje kolo. Z Gorenjske sta tokrat nastopili ekipi Ljubelja in Kranjske gore. Tržičani so v Ljubljani dosegli naslednja rezultata: 6572 in 6658; Kranjska gora pa je nastopila v Mariboru in so igralci > soboto podrli 6485, v nedeljo pa 6519 kegljev.
PLAVANJE — V zimskih bazenih v Kranju in na Ravnah je bilo to nedeljo zimsko republiško prvenstvo v plavanju za pionirje. Pri starejših pionirjih je zmagala Ljubljana pred kranjskim Triglavom, pri mlajših pionirjih pa so se izkazali mladi plavalci iz Raven, medtem ko je bil Triglav šele tretji (lani prvi).
Prihodnjo nedeljo bo v kranjskem zimskem bazenu zimsko člansko prvenstvo SRS v plavanju.
KOŠARKA — Na zimskem prvenstvu Kranja v košarki je zmagala ekipa Basket pred drugo ekipo Triglava in Kranjem. Vse tri ekipe pa so osvojile enako *tevilo točk.
NAMIZNI TENIS — Med tednom je bilo odigranih nekaj tekem za jugoslovanski pokal v republiškem merilu. Ženska ekipa Ilirije je presenetljivo premagala ekipo Triglava s 5:4.
Jutri, v četrtek, se bosta v Kranju pomerili moški ekipi Triglava in Kranja.
ATLETIKA - V Ljubljani je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v krosu. Boljše uvrstitve Kranjčanov: slajše mladinke: 9. Raduha, 10. Kavčič; ekipno — 4. Triglav; starejši mladinci — 6. Kavčič; ekipno — 3. Triglav; mlajši člani — 5. žumer, 7. Hafner.
J. Javornik
Žirovnica prva
Pred dnevi je bilo končano letošnje tekmovanje za prehodni pokal narodnega heroja Joža Gregorčiča v smučarskih disciplinah za učence osnovnih šol jeseniške občine.
Po tekmovanju v tekih in skokih so učenci nastopili še v veleslalomu. V Žirovnici so bili doseženi naslednji rezultati:
Pionirke — letnik 1960 in mlajše (400 m — 12 tekmovalk):
1. Renata Caf — 35.7 (ŠŠD T. Cufar), 2. Damjana Konic
— 40.4, 3. Pika Mlačnik — 46.5 (obe ŠŠD Kor. Bela).
Pionirke — letnik 58—59 (400 m — 14 tekmovalk):
1. Mojca Pesjak — 36.4 (ŠŠD P. Voranc), 2. Tatjana Ribnikar — 36.6, 3. Lidija Ba-loh — 36.7 (obe ŠŠD Žirovnica).
Pionirke — letnik 56 in 57 (500 m — 20 tekmovalk);
1. Ivica Matjaž — 39.0 (ŠŠD Kr. gora), 2. Gordana Jezeršek — 42.1 (ŠŠD Kor. Bela), 3. Dubravka Tavčar — 42.8 (ŠŠD T. Cufar).
Pionirke — letnik 54, 55 (750 m — 11 tekmovalk):
1. Nevenka Veskovič — 473, 2. Alenka Cankar — 51.0, 3. Bogdana Aleš — 51.2. (vse ŠŠD Tone Cufar).
Pionirji — letnik 1960 in mlajši (400 m — 20 tekmovalcev):
1. Rok Štravs — 33.1 (ŠŠD P. Voranc), 2. Grega Benedik
— 34.6 (ŠŠD Žirovnica), 3. Marko Resman — 35.3 (ŠŠD Kor. Bela).
Pionirji — letnik 58 do 59 (500 m — 31 tekmovalcev):
1. Sašo Oblak — 33.2, 2. Boštjan Gasar — 33.7 (oba ŠŠD P. Voranc), 3. Robi Bizjak — 34.7 (ŠŠD Kr. gora).
Pionirji — letnik 56 do 57 (750 m — 24 tekmovalcev);
1. Matjaž Šoberl — 45.0 (ŠŠD T. Cular), 2. Marjan Sluga — 47.9, 3. Aleš Robič
— 49.6 (oba ŠŠD Kr. gora).
Pionirji — letnik 1954 do 55 (750 m — 20 tekmovalcev):
1. Sašo Jekler — 42.3 (ŠŠD P. Voranc), 2. Zvone Tožbar
— 43.1, 3. Stane Štefančič — 43.4 (oba ŠŠD Kr gora).
Skupno je v vseh treh disciplinah nastopilo 238 tekmovalcev, največ točk pa je zbralo ššD Žirovnica in tako že četrtič zapored osvojilo prehodni pokal. Vrstni red:
1. ŠŠD Žirovnica — 402 točki,
2. ŠŠD P. Voranc — 96, 3. ŠŠD Mojstrana — 91. 4. ŠŠD Kr. gora -- 74, 5. ŠŠD T. Cufar — 65 in 6. ŠŠD Kor. Bela
— 36 točk. Z. Felc
Uspelo občinsko prvenstvo Škofje Loke v tekih
Smučarski klub Alples iz Železnikov je v torek organiziral na Rudnem pri Železnikih letošnje občinsko prvenstvo Škofje Loke v tekih. Vrstni red najboljših: mlajši pionirji — 1. T. Eržen, 2. Demšar, 2. F. Eržen; starejši pionirji — 1. Kavčič, 2. Lo-
trič, 3. Jelene; mlajši mladinci — 1. Fajfar, 2. Jelene, 2. Kemperle; starejši mladinci — 1. Gartner, 2. Kemperle; mlajši člani — 1. M. Jelene, 2. B. Jelene, 3. Kuhar; člani - 1. Grašič, 2. Krišelj, 3. Seljak.
J. Bernik
Namizni tenis
Na republiškem pionirskem turnirju, ki je bil minulo nedeljo v Kranju, je pri pionirjih zmagal Ramovš (Triglav), Novak pa je zasedel peto mesto. Pri pionirkah pa so se Triglavanke razvrstile takole: 3. Novak, 4. Zakojič, 7. Ožek.
V tekmovanju tretje republiške namiznoteniške lige, ki
je potekalo v Idriji, je ekipa Žabnice zasedla tretje mesto, Kondor iz Godešiča pa je bil osmi.
V Trbovljah pa se je končalo tekmovanje v četrti republiški namiz.noteniški ligi. Ekipa iz Naklega je zasedb četrto mesto, kranjska Sava pa je bila sedma.
A. Novak
Na Bledu so ustanovili konjeniški klub
Pred nedavnim so na Bledu ustanovili konjeniški klub Triglav in za predsednika izvolili komandanta garnizije na Bohinjski Beli Mihajla Vuksanoviča. Upravni odbor, ki ga tvorijo sami izkušeni rejci konj, bo takoj začel z vpisovanjem članstva za organizacijo jahalne šole itd. Klub pričakuje moralno in finančno pomoč od občine,
turističnih organizacij, gostinskih podjetij itd. Reja konj za šport ni poceni, zlasti še, če hočemp nuditi mladini čim ugodnejše pogoje. Upamo, da bo delo na novo ustanovljenega kluba dobro steklo in da bomo ob koncu sezone že poročali o dobrih rezultatih.
B. M.
Potuha za slabše
Prizadevni organizatorji v žireh so minulo nedeljo uspešno Izvedli letošnje republiško prvenstvo v smučarskih skokih za člane (prvi Branko Dol-har). Kljub poznemu datumu so odlično pripravili domačo 70-metrsko skakalnico, ki je dočakala tudi nov rekord, ki ga je z 71 metri postavil Drago Pudgar. 2e po tradiciji je bilo tudi tokrat prvenstvo okrnjeno, saj so manjkali nekateri najboljši naši skakalci, med njimi Marjan Mesec ln Vinko Bogataj, ki sta poškodovana ter Jeseničan Janez Demšar. Za konec sezone smo pričakovali vsekakor boljše skoke, kot smo jih videli na nedeljski tekmi. Gledalci, ki se jih je zbralo ob skakalnici okoli tisoč, so uživali v velikih lolžinah, ki pa so bile plod predolgega naleta in ska-
kalci zaradi velike hitrosti niso pokazali svojih sposobnosti, tako da lahko trdimo, da prvenstvo kljub odlični organizaciji ni dalo realne razvrstitve moči naših najboljših skakalcev. Vodstvo tekmovanja je nespametno odločilo, ko je v prvi seriji spustilo skakalce z najvišjega naleta in so se zaradi tega najboljši spuščali preko mostička z določeno rezervo, ker so se bali, da bi poleteli daleč v radius, kar bi imelo lahko za marsikoga težke posledice. Nekateri so so kljub temu tvegali. Ta odločitev vodstva tekmovanja pa je bila bolj potuha za nekatere slabše tekmovalce, ki so na račun boljših dosegli višje uvrstitve kot je realna njihova kvaliteta.
J. J.
Pri hujši prometni nesreči v petek, 27. marca, v Zabnici se je fičko vnel in zgorel. Sopotnik v tem avtomobilu je dobil hude opekline. — Foto: F. Perdan
Pri prometni nesreča v Zabnici sta zgorela fiata 750
Tudi drugi fičko Je v nesreči ni odnesel kaj bolje. Skupna škoda na obeh avtomobilih je ocenjena na okoli 17.500 din. — Foto: F. Perdan
Nova 4-pasovna cesta!
KRANJ, 1. aprila — Da-vi je z brniškega letališča z modernim letalom boe-ing 747 odpotoval v New York predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Robert McNamara. Bil je na štirinajstdnevnem oddihu v Kranjski gori, ogledal pa si je tudi nekatera druga gorenjska turistična središča. Tik pred odhodom Je na letališču izjavil, da ga je še posebno presenetila gradnja novega kranjskega hotela, zlasti ko so ga seznanili, da bo gotov do 28. maja letos (kar po njegovem mnenju povsem ustreza tudi tovrstnim ameriškim gradbenim normam), še posebej se je zanimal za Kmečko ohcet 70 ln predlagal, naj bi prireditev v prihodnje dobila medkontinentalni značaj. Ta izjava kaže, da bi bil najbrž zadovoljen, če bi sc njegova 21-letna hčer-
ka prihodnje leto poročila na tej prireditvi.
Nazadnje je še dejal, da bo na prihodnji seji mednarodnega kreditnega odbora glasoval za dodatno posojilo 100 milijonov dolarjev, s katerim bi med drugim zgradili novo gorenjsko cesto. Predstavnik republiškega cestnega sklada je ob tej priliki pripomnil, da je že povsem zanesljivo, da bo banka odobrila kredit in da je sklad zato že sklenil lz svojih sredstev modernizirati nekatere cestne odseke v Sloveniji. Na prvem mestu je omenil cesto Kranj—Skofja Loka. Za gradnjo le-te so odobrili 100 milijonov dinarjev. Pri investiciji bosta udeleženi tudi kranjska ln škofjeloška občina. Cesta bo štiripasovna in široka 18 metrov, gotova pa do prihodnje pomladi.
Z letalom nad Kvarnerski zaliv
V nedeljo je pripravilo letalsko podjetje Inex adria ©viopromet iz Ljubljane obiskovalcem letališča na Brniku prijetno presenečenje. Z DC-9 ki sprejme 110 potnikov, so lahko za 80 dinarjev 35 minut krožili nad Kvarnerskim zalivom in istrskimi mesti. Zanimanje za te polete je bilo tolikšno, da so izredno hitro napolnili tri letala. Ce se ne bi stemnilo, bi DC-9 vzletel še četrtič in na propagandno vožnjo nad Kvarnerski zaliv in Istro popeljal nadaljnjih 110 potnikov. Le-ti in ostali, ki bi želeli leteti 7. DC-9, bodo prišli na vrsto v nedeljo, seveda, če bo lepo vreme. Inex adria planira za nedeljo namreč spet tri podobne propagandne vožnje.
Ob tej priložnosti vam že lahko postrežemo s sezonskimi cenami letalskih vozovnic na progah Ljubljana—Dubrovnik in  Ljubljana—Pu!a.
Povratna letalska vozovnica do Dubrovnika bo veljala 220 dinarjev, do Pulja pa 80 dinarjev (v eno stran 50 dinarjev). Že lani je bilo za te lete veliko zanimanje, tako da jim je bilo podjetje komaj kos. Pričakujejo, da letos ne bo dosti drugače, * saj so cene letalskim vozovnicam ostalo nespremenjene.
V nedeljo in ponedeijCK so Kranj stalno preletavala letala. Pozanimali smo se na brniškem letališču, kjer' so nam povedali, da so nad Kranjem in okolico grmoli avioni Inex adrie iz Ljublja; ne, v katerih so pripravljah in uvajali moštva, ki bodo letela na rednih in izrednih progah med turistično sezono. Podjetje že leta nacaj prakticira take Jete, ne samo za nove posadke, ampak tudi za one, ki imajo za seboj že precej ur letenja.       — Jk
Vsakdanji prizor na prostoru pred zavarovalnico oziroma gasilskim domom v Kranju, kamor privlečejo gasilci v prometnih nesrečah poškodovane avtomobil** Le-teH Je največ v ponedeljek, ko je za nami sobota ln nedelja, dneva oddiha. Nekatera vozila so zares tako zdelana, da skoraj ne verjamemo, da je kdo o& potnikov praživa! nesrečo. (jk) — Foto: F. Perdan