GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV PAPIRNICE VEVČE PAPIRNICE KOLIČEVO Poslovanje v I. polletju 1977 VEVČE, SEPTEMBER — DS je svoji 2. seji obravnaval poročilo o poslovanju v I. polletju 1977. Poročala sta: — za stanje količinske proizvodnje v prvem polletju in oceno za drugo polletje vodja organizacij sko-analitske službe tov. Dragutin Tatič, dipl. oec. — za finančni uspeh pa vodja finančne službe, tov. Andrej Novak, dipl. oec. Na področju količinske proizvodnje so doseženi naslednji izidi: papir Skupno v šestih mesecih je doseženo 25.611 ton proizvodnje, kar Predstavlja poprečno mesečno Proizvodnjo 4270 ton. Primerjava z enakim obdobjem lani kaže, da je ta proizvodnja za 39 % ali 6930 ten višja. Ves napredek je dosežen z novo proizvodnjo na PS V. 39 °/o povečanje količinske proizvodnje je obenem merilo, ki po-' ve, kaj smo dosegli dosedaj z investicijsko razrešitvijo delovne organizacije v proizvodnji papirja. Primerjava z načrtno zastavljeno nalogo kaže, da smo v prvih šestih mesecih dosegli načrt z 9D odstotki, kar predstavlja 45% količine lastnega načrta. Zaostanek za njim za 10% predstavlja količino 2890 ton papirja (480 ton na mesec). Ves zaostanek gre v breme slabega doseganja načrta v novi proizvodnji. Proizvodnja na PS V. je namreč dosegla le 65 % načrta, kar predstavlja 35% oziroma 4330 ton zaostanka (720 ton na mesec). Ostala proizvodnja papirja je uspešno zaključila prvo polletje, Sa3 je načrtovano nalogo izvršila1 s 109 %. Dosegla je 17.440 ton (2900 ton na mesec) ali 68 % skup-ne proizvodnje. 9% presežek predstavlja količino 1440 ton proizvodnje. Posebno dober izid je dosežen pri proizvodnji tiskarskih (PS IV) in premazanih papir-■jev (premazni stroj), kjer je dejanska proizvodnja za 23% višja °d načrtovane. »Stara« proizvod-nja je realizirala 54,5 % letnega hačrta, proizvodnja na PS V pa le dobrih 32%. PS V je dosegel ko-učino 8171 ton (1370 ton na me-spc) ali 32 % celotne proizvod nje. Velja poudariti, da je proiz-vodnja na PS V od kritično majh- nih mesečnih količin v začetku leta (v januarju le 600 ton) stalno napredovala in V juniju dosegla količino nad 1800 ton, kar je že relativno soliden izid. Glede na prvo polletje 1976 zaznamuje »stara« proizvodnja padec za 1240 ton, vendar v celoti samo zaradi ustavitve proizvodnje na I. PS. Aktivna »stara« proizvodnja je letos izboljšala produktivnost, saj je kljub izpadu proizvodnje na PS I in PS' lil zaradi obratovanja s petdnevnim delovnim tednom v januarju in februarju dosegla raven proizvodnje lanskega polletja in presegla letošnji načrt za 9%. TAPETE IN LEPILO V proizvodnji tapet je v šestih mesecih dosežena količina 950.300 rolic (158.400 rolic na mesec), kar je zelo dober izid, saj je načrt presežen za 11 %, proizvodnja v prvem polletju 1976 pa za 35 %. Količinsko je načrt presežen za 98.300 role, napredek glede na prvo polletje 1976 pa predstavlja 248.000 role. Proizvodnja tapet je v prvem polletju že dosegla 55 odstotne količine letnega načrta. Proizvodnja lepila je zaključila polletje s količino 7810 kg, kar predstavlja 4% presežek načrta in 45 % ali 2000 kg več kot v enakem obdobju lanskega leta. Realizirano je 52 % letnega načrta. Podrobnejše informacije o proizvodnji papirja in tapet kot tudi drugi (pomožni) proizvodi so obdelani v internem informativnem biltenu o polletnem poslovanju. OCENA ZA DRUGO POLLETJE Za področje proizvodnje papirja velja dejstvo, da bodo pogoji za uspeh proizvodnje v drugem polletju gotovo ugodnejši kot v prvem. Ta optimizem sloni na možnostih in potrebi nadaljnjega napredovanja proizvodnje na PS V. Kakšne možnosti imamo za končni letni uspeh? Ali je možno v drugem polletju nadoknaditi izostanek (2890 ton) iz prvega polletja in 100% doseči letno načrtovano nalogo? Za odpravo zaostanka iz prvega polletja bi morala »stara« proizvodnja obdržati uspeh iz prvega polletja, proizvodnja na PS V pa bi morala dosegati mesečno proiz- Del strojne dodelave papirja v novi proizvodnji števati je tudi, da pralnica nima nikakršnih prihodkov. — V večji meri je potekala razprava o odpravi tehničnih in drugih pomanjkljivosti na V. PS. Nekatere napake so bile že znane ob montaži, vendar jih povsem še vedno nismo uspeli odpraviti. Pred kratkim je bilo na V. PS izpada proizvodnje za okrog 100 ton papirja. Vzrok je bila poplava, ki je bila posledica zamašene rešetke z izmetno snovjo in nečistočo. V razpravi je bilo ugotovljeno, da bo še potrebno delati za nadaljnje kadrovske rešitve in poskrbeti za disciplino, da ne bo prihajalo do tako nenormalnih pojavov v proizvodnji. Slavko Skubic ob stroju za površinsko obdelavo premazanih papirjev vodnjo 2330 ton (okrog 30% ali 500 ton več od najboljše mesečne proizvodnje v prvem polletju). Realno je, da takega premika ni možno pričakovati. Bolj realna je možnost, da izostanek v prvem polletju bistveno popravimo in dosežemo ob koncu leta izvršitev letnega načrta 34 do 96 %. To je možno doseči, če »stara« proizvodnja obdrži enak tempo (kar ni nerealno), PS V pa poveča najboljšo mesečno proizvodnjo iz prvega polletja (1800 ton) za 200 mesečno, oziroma 11% ■— torej 2000 ton proizvodnje vsak mesec (kar tudi ni nerealno). S tem bi PS V popravil svojih 65 odstotkov načrta v prvem polletju na 80 % ob koncu leta, skupno 94 do 96% izpeljavo načrta pa bi lahko imeli za uspeh. Seveda se je za tak izid potrebno zlasti na PS V še izdatnejše organizacijsko in tehnološko angažirati. Za proizvodnjo tapet in lepila pa lahko pričakujemo, da tempo proizvodnje v drugem polletju ne bo bistveno drugačen, kar pomeni realno možnost, da bo letni načrt dosežen. POVZETEK POSLOVNEGA USPEHA OD 1. 1. 1977 DO 30. 6. 1977: din L celotni prihodki 2. porabljena sredstva 3. dohodek 4. del dohodka za prispevke 5. uporabljen čisti dohodek 6. izguba jasnil, da so v tem znesku zajeti vsi stroški splošnega poslovanja OZD (obresti, finančni in komercialni stroški itd.). Ko bomo prešli na poslovanje po TOZD, bomo morali tudi te stroške ustrezno razdeliti. — Prav tako izkazuje izgMbo tudi družbeni standard v znesku din 1019. kar pa je razumljivo, saj še niso izkazani prihodki počitniškega doma in bazena. Upo- — Delavski svet je soglasno sprejel naslednji sklep: Glede na to da, moramo v drugem polletju nadoknaditi izpadlo proizvodnjo na V. PS, je potrebno na novem stroju dosegati minimalno mesečno proizvodnjo 2000 ton papirja. Da bomo to lahko uspešno realizirali, je ponovno potrebno vključiti v delo na V. PS vse službe in strokovnjake v'podjetju. Za realizacijo sprejetega sklepa je delavski svet zadolžil direktorja podjetja, tov. Lednika. Delavski svet je soglasno potrdil finančno poročilo za prvo polletje 1977 in količinsko gibanje proizvodnje v tem obdobju. Kdo so člani komisij delavskega sveta 388,408.498 325,04,9.724 63,358.774 27,379.168 47,000.685 11,021.079 Negativen uspeh bi lahko .zmanjšali z odpisom amortizacije nad minimalnimi stopnjami, kar znese 8,723.596 din. Pripomniti pa velja, da obračunana sredstva amortizacije nujno potrebujemo za odplačilo kreditov za osnovna sredstva, ki zapadejo v drugi polovici leta. — Ročna izdelava papirja je dosegla 70 % načrtov proizvodnje, tj. 160.000 pol papirja. Tu razvoj prodaje zaostaja za možnostjo proizvodnje, ker prodaja tržno še ni ustaljena. V razpravi je bilo pojasnjeno, da bi morali tej prodaji posvetiti več propagande kot doslej. — V informaciji finančnega polletnega obračuna je izkazana izguba skupnih služb V znesku din 33.974. Tov. Andrej Novak je po- VEVCE. september — v skladu z določbami zakona o združenem delu je DS na svoji prvi redni seji potrdil odpravo treh odborov —■ odbora za medsebojna razmerja, odbor za delitev dohodka in OD in odbor za družbeni standard. Vsi ti odbori so delovali samostojno. Namesto teh odborov sedaj delujejo komisije delavskega sveta. Na predlog kadrovske komisije ZK in OO sindikata je DS izvolil člane teh komisij, ki jih kolektivu predstavljamo: Komisija za kadrovska vprašanja: 1. VILFAN Vid — predsednik 2. UDOVIČ Stane — namestnik 3. ZIDAR Cenka 4. ZUPANČIČ Fani 5. BABNIK Milena 6. ZUPANČIČ Tone 7. JAUŠEVEC Marija 8. DUH Jože 9. BABNIK Franc Komisija za delitev dohodka in OD: 1. RAZDEVŠEK Silvo sednik 2. ŽUMBERGAR Ivo mestnik 3. LOVŠE Janez 4. SEVER Boža 5. ALIČ Dušan 6. MANČU Ulja 7. KLEŠNIK Andrej 8. BRDAR Duro 9. PURIČ Hasan Komisija za družbeni standard: 1. POTOČNIK Rafko sednik — pred-— na- pred- 2. BARTOL Vida — namestnik 3. ALIČ Marija 4. CVETKO Vinko 5. MULH Anton 6. ZAJC Stane 7. LOŽ Anton 8. FLERIN Zdenka 9. SKUBIC Slavko Delavski svet je izvolil tudi izvršilne organe, in sicer: Komisija za načrt: 1. MIKEL.J ANDREJ, dipl. ing. — predsednik 2. KUŠTRIN Miro 3. AVBELJ Milena 4. ŠKVORC Miro 5. HRIBAR Franci Komisija za požarno varnost: 1. SMREKAR Rudi — predsednik 2. KURE Anton 3. MELJO Stane 4. VIDMAR Jože 5. VUJASIN Simo Komisija za varstvo pri delu: 1. ŽGAJNAR Jože — predsednik 2. JAGER Milan 3. KUŠTRIN Miro 4. MOČNIK Stane 5. KLEMENC Urška Komisija za inovacije: 1. ŽIBERT Jože — predsednik 2. GRAD Andrej, dipl. ing. 3. KOPECKV Baldi. ing. 4. SOTLAR Ivan 5. TRTNIK Alojz 6. TRTNIK Iva 7. MAROLT Jože Papirnica Vevče Gibanje proizvodnje v avgustu 1977 avgust 1977 0 I —VIII. 1977 0 1. 1976 = 103 klasični papirji 144,2 144,4 premazani papirji 183,8 122,3 papir skupaj: 157,8 136,8 lesovina 124,0 108,8 tapete 149,3 128,3 izvoz ton 132,0 103,0 izvoz $ 133,9 105,5 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja avgust 1977 0 I.—VIII. 1977 0 1. 1976 II, PS 95,3 91,4 90,3 III. PS 95,0 86,5 89,2 IV. PS 93,5 91,7 86,0 skupaj: 94,6 89,9 88,4 V. PS 69,6 53,4 — PRS izmet klasičnih 64,7 66,1 62,1 papirjev II.—IV. PS 12,85 °/o 12,63 °U 13,87 »/o izmet na V. PS 28,51 °/» 31,71 "/» — izmet na PRS 23,17 °/o 21,13 »/» 19,92 °/o V avgustu je bila dosežena rekordna proizvodnja papirja, kar je v glavnem izid večje proizvodnje V. PS. Na povečanje proizvodnje V. PS so pozitivno vplivali predvsem nižji zastoji in izmet ter ugodni proizvodni program. Tako smo izdelovali predvsem univerzalne tiskarske papirje višjih gramskih tež, eno tretjino proizvodnje pa so že obsegali premazani papirji. Program ostalih PS pa je bil izpolnjen z zahtevnejšimi vrstami papirjev nizkih gramskih tež (bankpost, kulerji, pelure). Zastoji so bili v proizvodnji izredno nizki, izmet pa nekoliko višji z ozirom na zahtevnost programa. Proizvodnja na premaznem stroju je glede na pretekle mesece precej zaostajala, čemur je predvsem vzrok zelo povečana nedokončana proizvodnja, delno pa tudi višji zastoji in izmet. Proizvodnja lesovine je bila glede na večje potrebe v proizvodnji papirja višja kot pretekle mesece. Tudi proizvodnja tapet je bila glede na ugodno konjunkturo izredno visoka. Gibanje proizvodnje v juliju 1977 julij 1977 0 I,—VII. 1977 0 1. 1976 = 100 klasični papirji 157,8 144,4 premazani papirji 121,1 113,6 papir skupaj: 145,2 133,3 lesovina 101,6 106,8 tapete 124,9 125,3 izvoz ton 92,2 98,9 izvoz S 89,7 101,5 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja julij 1977 0 I.—VII. 1977 0 1. 1976 II. PS 85,1 90,9 90,3 III. PS 89,8 85,3 89,2 IV. PS 92,2 91,4 86,0 skupaj: 89,0 89,2 88,4 V. PS 72,8 61,7 — premazni stroj 64,5 66,3 62,1 izmet klasičnih pap. II,—IV. PS 11,34 °/o 12,60 o/o 13,87 o/o izmet na V. PS 29,80 °lo 32,35 o/o — izmet na PRS 17,64 °/o 20,75 °lo 19,92 »/o Proizvodnja papirja je bila v juliju z ozirom na manjše število obratnih dni dokaj visoka. Na višino proizvodnje je imela odločilen vpliv večja proizvodnja V. PS, medtem ko je bila proizvodnja na ostalih strojih normalno visoka. Kot običajno smo izdelali daleč največ univerzalnih tiskarskih papirjev višjih gramskih tež, od ostalih pa največ bankposta, kulerjev, pe-resnolahkih ter tapetnih papirjev. Zastoji so bili v normalnem okviru, izmet pa nižji ed preteklih mesecev. Tudi proizvodnja premazanih papirjev je bila ugodna kot posledica razmeroma nizkih zastojev ter izmeta. Proizvodnja lesovine je bila glede na majhne potrebe v osnovni proizvodnji precej nizka. Tudi proizvodnja tapet je bila ugodna glede na dobre tržne pogoje. Nove investicije na Vevčah VEVČE, SEPTEMBER — Uspešen zagon V. papirnega stroja, lepi izidi v stari proizvodnji in na tapetah ter dobro gospodarjenje so glavni dejavniki, ki dopuščajo investiranje v nove objekte. Nove investicije, M jih navajamo spodaj, so bile že odobrene na delavskem svetu dne 29. 7. 1977 in jim je tako dana zelena luč. ZAKLONIŠČE Že izgradnja obrata tapet, prodajnega paviljona in nove toplarne je zahtevala ureditev zaklonišča, ki bo zagotovilo zaklon vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni, to je v dopoldanski. V ta namen smo po oceni idejnega projekta že v letu 1975 izločili sredstva, ki bi zadostovala za preureditev obstoječega predora v zaklonišče. Tako bomo z adaptacijo obstoječega predora, ki služi za transport papirja iz tovarne v skladišče, pridobili zaklonišče. Predor je bil zgrajen leta 1935, dolg je 236 m, širok 3,20 m in visok 3,36 metra. Nahaja se približno 3 m pod zemljo, poteka pa od skladišča papirja do upravne stavbe. Projekt predvideva obstoječa vhoda na konceh predora preurediti v zasilna izhoda zaklonišča. Glavni vhod je predviden v sredini zaklonišča, kjer bodo tudi potrebne sanitarije za oba dela zaklonišča. Zahteva je, da je predor predeljen v 2 polovici s po 200 zakloniščnimi mesti. Prav ta pogoj pa zahteva zaprte ceste v času adaptacije predora, ker se namreč glavni vhod nahaja pod obstoječo cesto. Urediti bo treba obvoz. Usposobitev zaklonišča mora biti izpeljana do začetka rednega obratovanja V. papirnega stroja, to je do konca letošnjega leta; v nasprotnem primeru ne bomo dobili uporabnega dovoljenja. Od leta 1975 pa do danes je potekala izdelava projekta v skladu z vsemi zelo strogimi predpisi Uprave za ljudsko obrambo. Pridobljeno imamo že gradbeno dovoljenje, tako da bomo z izgradnjo lahko začeli takoj. Predračunska vrednost del znaša 4.000.000 din KANALIZACIJA Iz soglasja Kanalizacije h gradbenemu dovoljenju za objekt V. papirni stroj in iz zahtev vodnogospodarskega inšpektorja ob tehničnem ogledu objekta je razvidno. da mora biti interno kanalizacijsko omrežje priključeno na centralni kanalizacijski kolektor, ki poteka po levem bregu Ljubljanice. Papirnica ima za tehnološke odpadne vode zgrajeno čistilno napravo. Mehansko čiščenje odpadne vode bo možno v končni fazi skupaj z odpadnimi vodami prečrpavati v mestni kanalizacijski sistem. Zaradi nižje lege objektov v papirnici bo na trasi do kolektorj a potrebno črpališče z dvema črpalnima agregatoma, vse skupaj dimenzionirano za končno fazo. Črpališče bo locirano ob novem vhodu v tovarno. Od črpališča se voda prečrpava po tlačnem cevovodu v mestno kanalizacijo. Tlačni cevovod 0 125 mm poteka po notranjosti tovarniškega kompleksa do Ljubljanice, nato pa po mostni konstrukciji na levo stran Ljubljanice do mestne kanalizacije. Predračunska vrednost del znaša 1.600.000.— din. PLINOVOD Papirnica Vevče je ena izmed podpisnic Samoupravnega sporazuma o združenem delu in združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa ga- zifikacije v SR Sloveniji. Na osnovi omenjenega sporazuma smo že izločili del sredstev in jih namenili za gradnjo centralnega plinovoda, ki se je med tem tudi že začela. K sporazumu smo pristopili, da bi si zagotovili dopolnilni kakovostni energetski vir za uporabo v kotlarni in za hrfra-su-šenje na papirnih strojih. Termini za dokončanje posameznih faz plinovodnega sistema in začetek obratovanja so naslonjeni na trdna pogodbena določila. To pomeni, da mora doslej tudi vsaka podpisnica sporazuma pripraviti vse potrebno, da bo v roku sposobna začeti prevzemati in uporabljati zemeljski plin. Izvršni odbor Poslovne skupnosti za plin je na svojih sejah že večkrat razpravljal o tem, da je prevzem in uporaba plina v času, ko bo plinovod operativen, obveznost, ki izhaja iz sporazuma. Zato smo bili že večkrat prek delegata in tudi pismeno obveščeni na termine izgradnje plinovoda z namenom, da bi skladno z njimi izpeljali vse potrebne ukrepe za takojšnjo uporabo. Trenutno smo v fazi pridobivanja ponudb za opremo in pridobivanja potrebnih soglasij za gradbeno dovoljenje. Po pogodbi med Petrolom in izvajalci del na centralnem plinovodnem sistemu je rok za dokončanje del na trasi jugoslovansko-avstrijska državna meja—Rogatec—Celje—Ljubljana z vsemi odcepi 30. 6. 1978. Predračunska vrednost del znaša 4,500.000.— din. Obenem smo odobrili tudi nekaj najnujnejših sredstev za nabavo rezervnih delov, opreme po zapisniku delovnega inšpektor j a ter druge drobne opreme. Želja je vsekakor več, vendar v situaciji, v kakršni smo, rešujemo samo najnujnejše potrebe. J. S. Norma - dokler ne izdelamo ustreznih meril VEVČE, SEPTEMBER — Norma je do sedaj najštevilnejši pokazatelj individualnih meril in z njo so se praviloma vedno merile in se tudi še danes količine izgotovljenega dela. Če bi ostali, samo pri taki uporabi norme, brez njene vgraditve in korigiranja dohodka osnovne organizacij e, če ta norma ne upošteva količine, kvalitete, prihranka in vsesplošne uporabe opreme, to pomeni tudi minulega dela, potem le-ta tudi vnaprej izraža najemniški položaj delavca. Vendar tudi take norme ne smemo zavreči, dokler ne izdelamo ustreznih meril, h katerim je potrebno takoj pristopiti in jih vnesti tudi v prihodnje pravilnike. V nekaterih primerih lahko določimo normo samo za skupino delavcev, oddelek ali službo, a ne vemo še merila za posameznike. Na več mestih so v taki skupini dali samo določena merila in pustili delavcem, da jih sami dode-lujejo. Sami so v skupini izdelali posamezna merila in iznašli več načinov, da se medsebojno ocenjujejo, da ocenijo vsako delo, vsak prispevek k delu. Analitična ocena delovnih mest je tudi pri nas v osnovi služila za izdelavo tarifnega pravilnika. Zaradi tega je analitično oceno delovnih mest potrebno zamenjati s sistemom utrjevanja enotnosti dela in nalog. Tak sistem je lahko tudi analitična ocena del« in nalog. A tudi taka ocenitev ne more biti neposredno merilo za osebni dohodek delavca, temveč je potrebno vedno meriti tudi izid dela. Se danes nekje ocenjujejo osebnost in na tej osnovi se določa osebni dohodek. Zato je nujno potrebno povedati, da je to kopiranje tujih sistemov, kjer šefi ocenjujejo svoje podrejene, kar pa se v našem sistemu ne more uporabljati. Boriti se moramo za ocenitev dela in nalog, ne pa osebnosti. Posamezne delovne organizacije so uvedle stimulacijo za reden prihod na delo. Seveda tega ne smemo podpirati, ker s tem popravljamo posledice, namesto da odstramjamo vzroke. Mnoge izkušnje kažejo: kjerkoli sta vpeljana merjenje izidov dela in stimulativna delitev osebnega dohodka, ni problema z disciplino. In kjerkoli se nagrajuje reden prihod na delo, ni razloga za delitev po delu in za stimulativne delitve osebnega dohodka. Pogojni delavec še danes nekje služi kot merilo razdelitve osebnega dohodka. Tu so praviloma vnaprej izključena druga merila tekočega in minulega dela, tako da ne glede na delo in dohodek vsak vnaprej vidi svoj osebni dohodek glede na svojo kvalifikacijo. Zato je pri razdelitvi osebnega dohodka nesprejemljiva uporaba pogojnega delavca za primer. To je potrebno takoj nadomestiti s stvarnimi merili izidov dela in dohodka. Pogojni delavec lahko služi le za določena primerjanja. Merila dela tudi za organizatorje proizvodnje Organizatorji proizvodnje (skupne službe) so v delitvi osebnih dohodkov najmanj stimulirani za odkrivanje rezerv. V večini primerov so samo na startni osnovi ali na poprečnem presežku celotne organizacije, brez individualne ali skupinske stimulacije. Organizatorji proizvodnje so v položaju, ki je najbližji najemniškemu odnosu, in.to je danes eden naj večjih problemov na tem področju. Zato moramo vložiti maksimalne napore, da se za vse službe m posameznike v njih najdejo merila za delo in naloge, ki jih opravljajo. V mnogih organizacijah so že našli rešitev in posamezna dela ocenjujejo. Z nedavnih obiskov tam vemo, da je to dalo odlične izide in odkrilo neverjetne rezerve. Samo rešiti se moramo strahu pred prevelikim zaslužkom teh kadrov in smelo preiti na stimulacijo. Ta strah je največja pregraja, da za strokovne službe ne iščejo rešitev; zato se moramo v vsaki sredini proti temu strahu boriti. Če se v začetku ne določijo realna merila in odkrijejo velike rezerve, k čemur tudi težimo, pa začno ti kadri nerealno visoko služiti, potem je vsekakor potrebno zaostriti kriterije, kakor se tudi delavcem po- višujejo norme v podobnih primerih. Vendar zaostritev nikoli ne sme zatreti stimulacije za boljše delo, za odkrivanje nadaljnjih rezerv. Stimuliranje inovacij in iznaj-diteljstva je premalo izdelano v pravilnikih, še manj pa v praksi. Zaradi tega se mora bolj pogumno preiti k izdelavi pravilnikov za stimuliranje iznajditeljstva. V vseh republikah imajo s tem dobre izkušnje, ki bi se lahko prenesle v organizacije, kjer takih izkušenj nimajo. Vendar, je treba tudi tukaj razbiti strah pred prevelikim zaslužkom in se upreti primitivizmu, ki se večkrat pojavlja in celo napada tiste, ki ustvarijo dobre izide. Če je pravilnik dobro izdelan, potem prinese vsak tak zaslužek kolektivu velikokrat več. Zato je potrebno novatorje in iznajiditelje politično podpreti in se odločno braniti primitivnih napadov. Istočasno pa je potrebno bolj odločno izgrajevati socialno politiko in socialno zaščito tistih, ki objektivno niso v stanju, da ustvarijo poprečne zaslužke. Potrebno je jasno ločiti tiste, ki bi lahko, pa vendar ne zaslužijo, od tistih, ki tega resnično ne morejo, kar pa delavci v svoji sredini najbolje vedo. Sredstva skupne porabe so tisti regulator, s katerim se vodi socialna politika, če pa teh sredstev ni dovolj, se lahko tudi povečajo na račun osebnih dohodkov. Gotovo da vsa ta stališča ne dajo dovolj rešitev in odgovorov na mnoga vprašanja v zvezi zmerili za delitev osebnih dohodkov in na vse tiste probleme, ki so tu navedeni in na katere zahteva praksa odgovor. Zato se moramo vsi orientirati po proučevanju pozitivnih rešitev, ki jih mnoge organizacije že imajo. Po besedah MIKE ŠPILJKA Ob 30. obletnici industrijske papirniške šole pozdrav je izrekel to-v. Lado Grad. Tov. Julij Mayer je poudaril težave ob otvoritvi papirniške šole. Tov. Stane Marci jan je govoril o nalogi, da se v Vevčah formira papirniška šola. Tov. Leon Poglej, direktor papirnice Ceršak je poudaril, da je šola že vzgojila odličen papirniški kader ki ureja in vodi papirno industrijo po vsej Jugoslaviji. Tov. Anton Novak, vodja kadrovske službe Papirnice Vevče je pozdravil spodbudnost takih sestankov, ki jih papirnica stalno podpira. Tov. Marjan Čeme, sedanji direktor Šolskega centra v Ljubljani je govoril o nadaljnjem razvoju papirniškega šolstva, poudarjal je težave z lokacijo in s financiranjem papirniške šole, dokler ni bil ustanovljen Šolski center za grafično in papirno stroko. Pozval je absolvente papirniške šole, naj svoje otroke usmerjajo tudi v papirniško stroko. V imenu šolskega centra je izročil nekdanjim zaslužnim sodelavcem posebno priznanje. Prejeli so ga: Julij Mayer, inž. Božo Iglič, inž. Djordje Maširovič, Stane Marci-jan, Štefan Marci jan, Leon Poglej, Salvo Rupnik in Franc Pod-bevšek. Ob 25-letnici industrijske papirniške šole je tedanji direktor L. Urekar .zapisal, da se strokovnjaki čudijo, kako se je mogla šola zaradi nepojmljivo neugodnih okoliščin razviti. Res je vodstvo šole že takoj na začetku naletelo na skoro nepremagljive ovire. Sklep konference strokovnjakov na tedanji generalni direkciji papirne industrije v Ljubljani je bil sicer jasen: »Industrijska papirniška šola naj bo triletna in internatskega tipa«. Toda kaj vei niso imeli ponuditi. Domovina je bila porušena, industrija je komaj zastavila dela in polja so bila opustošena. Z eno besedo: iz popolnega nič je bilo treba ustvariti nekaj realno živega, ki naj bi nudilo bodoči papirni industriji celotne Jugoslavije sposobne proizvajalce papirja. Edina sreča, ki se je nasmehnila ustanoviteljem šole, je bil izboren vodilni kader v Papirnici Vevče in pomoč v njenih oddelkih. Po njihovih nasvetih je bil na hitro sestavljen predmetnik za prvo četrtletje, da se je pouk lahko začel. Papirnica je z razpoložljivim inventarjem opremila bivši rastlinjak, ki je bil pozneje preurejen v prostor, kjer je sedaj tovarniška tiskarna. Za obdelavo snovi se je nabralo ogromno materiala, ki ga je bilo treba smotrno porazdeliti na tri leta, vendar tako, da so lesovina, celuloza in papir časovno razdeljeno sestavljali tekoči trak pouka. Predvsem pa je snov pouka morala postati za učenca zanimiva in doumljiva, da bi mu ustvarila podlago za soliden poklic. Da je triletni učni načrt dosegel svoj namen, izpričuje dejstvo, da je skoro 75®/o učencev in učenk prvega letnika ostalo zvestih papirni in grafični stroki. Na Papirna industrija v svetu 1 ekateri od nekdanjih strokovnih učiteljev in povabljenih gostov pred Proslavo (od leve proti desni): Stane Marcijan — tedanji direktor apjrn;ce Vevče, Leon Poglej — direktor tovarne papirja Ceršak, tane Robida — predstavnik Vevč, ing. Djordje Maširevič in ing. °zo Iglič — bivši in sedanji direktor Instituta za celulozo in papir in Marjan Černe — direktor ŠCTP Kot je razvidno s seznama naj-večjih proizvajalcev papirja, je bila leta 1976 Zvezna republika Nemčija v proizvodnji celuloze na desetem mestu, v proizvodnji papirja in lepenke pa na četrtem, takoj za ZDA, Japonsko in Kanado. Iz pregleda je dalje videti, da so dežele evropske gospodarske skupnosti proizvedle v 143 tovarnah celuloze in lesovine in v 1245 tovarnah papirja in lepenke s skupno 221.000 zaposlenimi 5,1 milijona ton celuloze in lesovine in 18,8 milijona ton papirja in lepenke. Če primerjamo proizvodnost na človeka v teh deželah z nami, znaša razmerje skoraj 3 :1. Nekdanji učenci so se sprehodili po tovarni in ugotovili, da je mnogokaj novega Prvi papirniški razred pred 30 leti ... VEVČE, SEPTEMBER — V letu velikih jubilejev jugoslovanskih narodov je tudi papirniška industrijska šola proslavila 30-letnico Ustanovitve. Na pobudo tov. Lada Grada, sedanjega referenta za Prodajo papirja pri Papirografiki v Ljubljani, so se v soboto, 3. septembra 1977 ob pol desetih začeli zbirati pripadniki prvega letnika Papirniške šole na ploščadi pred tovarniško restavracijo na Vev-cah. Nasmejanih obrazov, prisrčnega objemanja in stiskanja rok yar ni hotelo biti konec. Prišli so tudi njihovi predavatelji in direktorji. Pozdravi z njimi so pri-cali o iskreni povezavi med dve-nta generacijama papirniške stroke. Pod vodstvom tov. Staneta Robida, vodje izobraževalne službe v Papirnici, so si vsi zbrani z ve-J seljem ogledali mogočen V. papirni stroj in sodobno urejeno proizvodnjo tapet. Nekdanji učenci, sedaj že sami prekaljeni v papirniški praksi, so z zanimanjem slekli izvajanjem in z občudovanjem ugotavljali ogromen napre- dek nekdanje domicilne tovarne. Čestitamo celotnemu kolektivu. Od nekdanjih »prvošolcev« seje zbralo 8 tovarišic in 10 tovarišev, 3 so se opravičili, 2 pa sta v zdravniški oskrbi. Obema tovarišema želimo s tega mesta skorajšnje in popolno okrevanje. Pozneje smo z enominutnim molkom počastili spomin umrlih 5 tovarišev in 1 tovarišice. Na sestanek žal niso prišli tovariši Franc Levak, Vlado Urbančič, Stane Zupančič in Vlado Vovk (sedaj blizu bolgarske mej e) in tovarišica Vilma Švare. Iniciativni odbor ni mogel dobiti stikov s to-variši(cami) Jelko Cibic, Dragico Toni, Rukico Popovič in Duletom Vučenič. Vse tovariše papirne stroke, ki bi morda poznali na-slov kakega navedenih, prosimo, da nam ga sporočijo, ker se nameravamo na predlog tov. Broz-niča čez 3 leta ob 30-letnici mature zopet sestati. Papirnica Vevče je to slavje počastila s pogostitvijo v domači restavraciji, za kar izrekamo vodstvu naj iskrenejšo zahvalo. Prvi in po 30 letih z nekaterimi še živečimi predavatelji 8G-letni prvi vzgojitelj v papirniški šoli pričakuje nekdanje učence Tovarišica Zlata je za vsakega prinesla nagelj splošno so mnogi dosegli zavidljivo pozicijo: 1 direktor proizvodnje papirja, 1 doktor znanosti biologije, 1 šef transporta, 5 tehničnih vodij, 5 delovodij, 5 labo-rantk, 2 referenta, 1 kadrovnik, 1 tajnica, 1 tehnični risar in 1 tehnični raziskovalec. Za pouk sploh ni bilo dobiti nobenih pripomočkov. Nesebična požrtvovalnost vseh predavateljev je uvrščala snov in polagoma so nastajala skripta, iz katerih so dijaki utrjevali znanje. Le tako je mogel učni načrt uspeti. Družbena lastnina je dala šoli na razpolago tako imenovano Resmanovo vilo v Polju, ki je postala skupen internat za vodstvo in učence. Z dobro voljo in prizadevnostjo je skupno življenje steklo in uspelo. Qb koncu šolskega leta je tov. inšpektorica ministrstva lahke industrije iz Beograda ocenila internat kot »vzoren«. Velik del tega nepričakovanega uspeha je pripisati discipliniranosti gojencev samih. Svojo borbenost pa so vsi dostikrat izpričali v delovnih akcijah na gradbiščih zadružnih domov v okolici, posebno med počitnicami pri izgradnji tovarne »Ivo Lola Ribar« v Železnikih — Novi Beo- grad, od koder so se vračali kot udarniki, mnogi celo dvakratni, vsi skupaj pa še z visokimi odličji. Zaradi ugodnega začetnega razvoja je bilo poskrbeti za nadaljnjo prihodnost šole. Zato je Papirnica Vevče začasno odstopila nedokončano stavbo, ki je sedaj upravno poslopje. Toda stavba je zevala v okolico brez oken in vrat, v nadstropja pa je vodil le gradbeni oder. Postopoma so bile v zgradbi izgotovljene soibe, preurejene za potrebe šole in internata. Dekleta so se preselila na Friškovec, ki je postal začasen dekliški internat. Istočasno je v kletnih prostorih sedanje papirniške restavracije nastajala menza za internatsko šolo. Dela in skrbi je bilo vedno na pretek. Komaj je triletna papirniška šola dobro stekla, je nastala potreba po dveletni papirniški šoli za prekvalifikacijo odraslih delavcev v papirno stroko. Novo delo — nove skrbi in še večje težave z disciplino! Stisniti je bilo treba zobe in nadaljevati začeto delo z novo nastavljenimi močmi. Začetna naloga je polagoma uspevala in tudi uspela. J. M. Finančni izid poslovanja papirnice Količevo Poslovno leto 1977 je za Papirnico Količevo v mnogočem specifično. Ta specifičnost je predvsem opredeljena z dejstvom, da je v letošnjem letu začel s polno močjo delovati Zakon o združenem delu, ki se ob spremenjenem kontnem načrtu odraža tudi ob spremenjenem načinu obračunavanja in prikazovanja pokazateljev uspešnosti poslovanja. Nadalje vpliva na višino in realnost prikazanih podatkov za obravnavano obdobje negotovost glede cen naših izdelkov pa tudi nekaterih najpomembnejših surovin, saj podpisani sporazumi o cenah stopijo v veljavo šele, ko da soglasje pristojni organ za cene v Beogradu, to pa se dogaja z veliko zamudo. Prav tako vpliva na izkazane finančne izide tudi dejstvo, da je izgradnja KS III v polnem teku, kar zlasti vpliva na povečanje pogodbenih obveznosti, posredno pa tudi na povečanje drugih stroškov in zmanjšanje akumulativnosti. Sicer pa lahko ugotovimo, da se gospodarska gibanja, ki smo jih ugotavljali v drugi polovici preteklega leta ter v prvih treh mesecih letošnjega leta, nadaljujejo tudi v drugem četrtletju. Značilnosti gospodarskih gibanj za prvo polletje so v naši delovni organizaciji naslednje: -— visok nivo proizvodnje ter prodaje naših izdelkov kot posledica močnega povpraševanja na domačem trgu, zadovoljive založenosti z reprodukcijskim materialom in ukrepov znotraj delovne organizacije za boljšo izkoriščenost proizvodnih naprav; energetskih virov; — umirjena rast cen naših izdelkov ter zlasti tudi surovin in energetskih virov; — umirjena rast osebnih dohodkov, ki ne sledi rasti življenjskih stroškov. V nadaljevanju poročila prikazujemo nekatere najbolj značilne pokazatelje uspešnosti poslovanja, kot so oblikovanje in delitev celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka, delitev osebnih dohodkov in stopnja akumulativnosti. Oblikovanje prihodka Obseg ustvarjenega prihodka prikazujemo v naslednjih tabelah: v 000 din I—VI 1976 I—VI 1977 Plan 77 76 R P Dohodek od prodaje izdelkov 131.523 174.145 168.828 132,4 103,1 Druga realizacija 4.608 3.100 6.118 68,8 50,7 Izredni dohodki 4.563 1.761 2.000 38,6 88,1 Skupaj: 140.694 179.006 176.946 127,2 101,2 Celotni prihodek, ki smo ga dosegli v prvi polovici letošnjega leta, je tako za 1,2 °/o večji od načrtovanega, obenem pa celo za 27,2 %> večji od doseženega prihodka v istem obdobju preteklega leta. Pri tem izkazuje posebno pomembno povečanje prihodkov od naše osnovne dejavnosti, tj. od prodaje izdelkov na domačem trgu in v izvozu, saj izkazuje v primerjavi s preteklim letom povečanje kar za 32,4 °/o. Tako povečanje ustvarjenega prihodka od prodaje izdelkov v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je posledica naslednjih dejavnikov: — povečanje fizičnega obsega prodaje zaradi večje proizvodnje; — povečanje prodajnih cen; — spremenjen način obračunavanja dohodka. Vpliv posameznih dejavnikov na prikazano povečanje prihodka od prodaje izdelkov je razviden iz naslednjih podatkov in tabel: Proizvodnja in prodaja Bruto proizvodnja po strojih v t stroj i—vi 1976 P I—VI 1977 I—VI 1977 prolzv. 77 plan 77 PS I. 529 475 454 203,02 95,58 PS II. 2.443 2.373 2.627 107,53 110,70 KS I. 4.103 3.979 4.149 101,12 104,27 KS II. 10.616 11.242 11.470 108,04 102,03 LS 1.331 1.271 1.291 96,99 101,57 Skupaj: 19.022 19.340 19.991 105,09 103,37 Iz prikazanih podatkov izhaja čala, in sicer za 4,6 % v primer- nadvse pozitivna ugotovitev, da se je fizični obseg proizvodnje povečal za 5 %>. Ta podatek ima še večjo vrednost, če upoštevamo, da tudi v I. polletju 1976 nismo zabeležili zmanjšanja proizvodnje, tako kakor je bil splošni pojav v tistem času, ampak se je tudi v tem obdobju proizvodnja pove- javi z istim obdobjem 1975. Realizacija izkazuje tako po količinskem kakor po vrednostnem obsegu še večji porast kakor prikazana bruto proizvodnja po posameznih strojih, predvsem zaradi povečanja prodaje lesovine. Istočasno pa je treba poudariti, da so zaloge ostale minimalne, enako kakor v preteklem letu. Realizacija po mesecih v 000 din 1976 1977 Indeks t din t din t din Januar 3.007 23.990 3.242 28.134 107,8 117,3 Februar 2.908 23.963 3.041 26.698 104,6 111,4 Marec 3.489 26.480 3.764 32.358 107,9 122,2 April 2.742 19.947 3.263 29.456 119,0 147,7 Maj 3.366 29.940 3.218 30.397 95,6 121,9 Junij 3.402 25.191 3.670 30.306 107,9 120,3 Skupaj 18.914 144.511 20.198 177.349 106,8 122,7 Realizacija po vrstah proizvodov V 000 din Papir 2.932 21.981 2.872 20.992 98,0 95,5 Karton 14.412 108.186 15.190 138.592 105,4 128,1 Lepenka 1.339 13.363 1.336 14.820 100,0 110,9 Skupaj: 18.683 143.531 19.398 174.404 103,8 121,5 Lesovina 230 980 800 2.945 347,8 300,5 Skupaj: 18.913 144.511 20.198 177.349 106,8 122,7 Iz primerjave podatkov o fizičnem in vrednostnem obsegu prodaje je možno oceniti tudi vpliv cen na povečanje celotnega dohodka od prodaje izdelkov. Statistični podatki o gibanju povprečnih cen za vso prodajo naših izdelkov kažejo naslednjo sliko: Dinamika cen po vrstah proizvodov za kg Vrsta izdelka I—VI 1976 1—VI 1977 I Papir 7,50 7,31 97,5 Karton 7,51 9,12 121,4 Lepenka 9,98 11,09 111,1 Lesovina 4,26 3,68 86,4 Skupaj 7,64 8,78 114,9 Problem izvoza in cen, ki jih Razmerje med prodajo na sve- dosegamo v izvozu, postaja iz leta tovnem trgu in doma je prika- v leto bolj aktualno in življenj- zano z naslednjimi tabelami: sko pomembno kolektiv. vprašanje za naš Delež izvoza v celotni realizaciji v tonah I—XII Plan Dejan. T_ Dej. 77 1976 I—IV 77 I—VI 77 P 1977 Domači trg 35.217 16.751 18.497 110,4 Izvoz 3.172 1.912 1.701 89,0 Skupaj: 38.389 18.663 20.198 108,2 v 000 din Domači trg 279.254 152.346 169.853 114,5 Izvoz 14.155 12.200 7.496 61,4 Skupaj: 293.409 164.546 177.349 107,8 Gibanje cen na domačem trgu in v' izvozu 1976 1977 77 76 Domači trg 7,93 9,18 115,8 Izvoz 4,46 4,41 98,9 Skupaj: 7,64 8,78 114,9 Svetovno tržišče papirja je še vedno v fazi recesije, ki vpliva na izredno nizke cene, saj dosežene cene padajo vse od leta 1975. V nasprotju s tem pa zaznamujemo v letošnjem letu na domačem trgu povečanje povprečnih prodajnih cen za 15,8%, kar je posledica predpisanega sporazuma o spremembi prodajnih cen za karton triplex in druge vrste kartona od 1. 1. 1977 dalje. Moramo pa poudariti, da so cene naših izdelkov do podpisa tega sporazuma bile še vedno na nivoju iz prve polovice leta 1974. Vpra- šanje cen kartonov in veljavnosti sporazuma je bilo eno od najaktualnejših problemov v obravnavanem obdobju, saj do konca tega obdobja nismo dobili od pristojnih zveznih organov soglasja k podpisanemu sporazumu, zaradi česar nastopa vprašanje realnosti podatkov o doseženem dohodku za I. polletje 1977. Če rezimiramo navedene podatke, lahko ocenimo, da je prikazano povečanje celotnega prihodka v letu 1977 glede na isto obdobje preteklega leta izid naslednjih dejavnikov. — povečanje prodajnih cen — povečanje fizičnega obsega prodaje — sprememba načina obračuna dohodka skupaj: 23.359.000 din 6.086.000 din 13.177.000 din 42.622.000 din Ob upoštevanju odločitve pristojnega zveznega organa za cene, da se dogovorjeno povečanje cen naših izdelkov realizira le delno, o čemer smo bili obveščeni šele po izdelanem obračunu za I. polletje, se celotni prihodek tega obdobja zmanjša za 6,086.000 din, tako da bi celotni prihodek znašal 172,920.000 din. Razumljivo, da bo tako zmanjšanje celotnega prihodka imelo direktni vpliv na zmanjšanje dohodka in čistega dohodka za enak znesek v II. polovici leta. Struktura celotnega dohodka Celotni I-VI 1976 Plan lk77 I-VI 1977 77 76 R P Celotni prihodek 140.694 176.946 179.006 127,2 101,2 Porabljena sredstva 86.609 105.452 101.576 117,3 96,3 Amortizacija 10.215 10.654 10.543 103,3 99,0 Dohodek 43.870 60.840 66.887 152,5 109,9 Iz gornje tabele je možno sklepati o občutnem zboljšanju ekonomičnosti poslovanja glede na leto 1976, saj je delež dohodka v celotnem prihodku porastel od 31,2 % na 37,4 % in se tako povečal za 52,5 %. Ob tem moramo poudariti, da povečanje dohodka ni bila posledica povečanja števila zaposlenih, kar vidimo iz podatka, da je na zaposlenega odpadlo v I. polovici preteklega leta 61.787 din, v tekočem letu pa 95.416 din ustvarjenega dohodka. V nasprotju s tem pa je ustvarjen dohodek na povprečno uporablje- na poslovna sredstva porastel minimalno, in sicer le za 2,4 %, to pa zaradi velikih investicijskih vlaganj v KS III, ki knjigovodsko povečujejo poslovna sredstva. Tako visoka stopnja povečanja dohodka v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa ni posledica izboljšanih pogojev poslovanja, ampak je posledica dejstva, da so bili zaradi vpliva spremenjenega načina obračunavanja dohodka finančni pokazatelji uspešnosti poslovanja v I. polovici preteklega leta nerealni in prenizki. To trditev tudi potr- juje podatek, da je za celo leto 1976 predstavljal dohodek 36,7 % celotnega prihodka, v letu 1975 pa celo 38,9 %. Kljub tem ugotovitvam pa velja posebej opozoriti na relativno majhno povečanje porabljenih sredstev oziroma materialnih stroškov. Porabljena sredstva brez amortizacije so porastla ob 5,4 % povečanju proizvodnje le za 17,3%, stroški za porabljeni material in energijo (materialni stroški) pa le za 15,8 %. Ob tem so materialni stroški celo nižji od načrtovanih, in sicer za 3,7 %, kar znese skoraj 4 milijone dinarjev. V slučaju pa, da bi odstranili vpliv uporabe načrtovanih cen pri obračunu vrednosti zalog surovin in s tem stroškov proizvodnje, bi povečanje materialnih stroškov poslovanja glede na isto obdobje preteklega leta znašalo le 7,7 %. Taka situacija na področju gibanja stroškov poslovanja je posledica po eni strani nizke stopnje rasti cen naših najpomembnejših surovin in goriva, zaradi direktnih posegov družbe na oblikovanje cen tako, da je bilo povečanje manjše od dogovorjenega oziroma načrtovanega povečanja cen, po drugi strani pa tudi naših notranjih ukrepov za večjo ekonomičnost trošenja materialnih sredstev, substitucije materiala ipd. DELAVSKA ENOTNOST Si LIT 1942 • 1977 Kje ste informatorji? VEVČE. SEPTEMBER — Na zborih delavcev, sestankih sindikalnih skupin, na sestankih ZK pa na različnih sejah strokovnih in samoupravnih organov je vedno slišati o potrebah obveščanja članov kolektiva o vseh gospodarskih, družbenopolitičnih in ekonomskih dogajanjih znotraj kolektiva in v njegovi okolici. Vedno pa je samo slišati. Glasilo kolektivov papirnic Količevo in Vevče, »Naše delo« je bilo do sedaj razmeroma dobro ocenjeno. Radi ga berejo, posebno takrat, kadar se vsebina tiče samih bralcev. Zadnje čase pa je glasilo prišlo v dokajšnje težave glede prispevkov. Sodelavcev je vedno manj. Tudi oni, ki so se nekdaj radi oglašali, so umolknili. Ostajamo brez osnov informacij z zborov, s sindikalnih sestankov in z akcij ter brez pravočasnih vesti s sej. Informacij ni, nihče pa se ne vpraša, kaj je z informatorji in kje so. En sam človek ne more vedeti za vsa dogajanja v 1300-članskem kolektivu, četudi ne bi delal ničesar drugega kot nabiral vesti in novice. Pričakujemo, da bo stvar krenila na bolje, saj za vogalom vemo toliko novic da je kaj, nismo pa toliko solidarni, da bi z zanimivostmi postregli tudi ostalim članom kolektiva. Res je, da je skoraj vsakdo v stiski s časom. Ne bi pa bila žrtev tolika, če bi enkrat ali dvakrat mesečno sedli in napisali nekaj zanimivih novic za naše skupno glasilo, ki bo ostalo toliko zanimivo, kolikor bomo sodelovali. urednik za razdobje januar-junij 1977 Substitucija materiala Vrsta surovin in polizdelkov Plan cene Količine Vrednosti Razlika kalk. dej. kalk. dej. din c. b. si. I a igl. C. b. si. Ia list. CEL. BELJENA C. n. si. I a igl. uvoz C. n. si. I a igl. roto CEL. NEBELJENA 8.65 7.70 10.60 7.40 2,185.841 575.668 2,761.509 255.018 211.001 466.019 2,423.500 408.300 2,831.800 213.389 113.835 327.224 18,907.525 4,432.644 23,340.169 2,703.191 1,561.407 4,264.598 20,963.275 3,143.910 24,107.185 2,261.923 842.379 3,104.302 + 2,055.750 —1,288.734 + 767.016 — 441.268 — 719.028 — 1,160.290 SKUPAJ CELULOZA 3,227.528 3,159.024 27,604.676 27,211.487 — 393.280 LESOVINA 5.69 1,310.382 705.700 4,835.310 2,604.033 — 2,231.277 Pap. odp. nab. I. 2.30 144.050 447.700 331.315 1,029.710 + 698.395 Pap. odp. nab. V. 1.55 5,112.138 5,035.900 7,923.814 9,355.645 + 1,431.831 Pap. odp. nab. VI. 1.55 5,042.589 1,813.000 7,816.013 2,810.150 — 5,005.803 Pap. odp. nab. VII. 1.70 2,977.229 3,765.000 5,061.289 6,400.500 + 1,339.211 Pap. odp. nab. IX. 2.15 481.823 410.000 1,035.919 881.500 — 154.419 Pap. odp. nab. XII. 1.45 3,587.123 5,656.500 5,201.328 8,201.925 + 3,000.597 PAPIRNI ODPADKI nab. SKUPAJ 17,344.982 18,128.100 27,369.678 28,679.430 + 1,309.752 VLAKNINE 21,882.892 21,992.824 59,609.755 58,494.950 — 1,314.805 Dodatni material 1,402.772 1,493.373 7,267.513 7,452.589 + 185.076 Premaz 569.238 539.583 3,727.272 3,501.079 — 226.193 Dom. 25.576 27.600 398.986 430.560 + 31.574 Skupaj: 23,880.478 24,053.380 71,203.526 69,879.178 — 1,324.348 Vlaknin na 100 kg iz kg 109,5 110,0 Popr. cena 1 kg vlak. din 2,73 2,66 Delitev dohodka Spremenjen kontni načrt, temelj eč na določilih zakona o združenem delu, je prinesel največ sprememb prav na področju izkazovanja podatkov o razporeditvi dohodka. Dohodek se pred razporeditvijo zmanjša za obresti, ki so skupni prihodek bank in drugih kredi-torjev in ki so znašale: — za leto 1976 1,258.840 — za leto 1977 3,952.800 Ostanek ustvarjenega dohodka pa se razporedi za sledeče glavne namene: Osebni dohodki Osebni dohodki izkazujejo izmed vseh elementov čistega dohodka, najmanjšo stopnjo rasti, čeprav se je mera bruto osebnih dohodkov glede na isto obdobje preteklega leta tudi povečala za 18 °/o. 1976 1977 I Neto osebni dohodki Prispevki SIS 17,146.844 7,487.107 20,053.943 9,054.894 117,0 120,9 Skupaj: 24,633.951 29,108.837 118,2 Neto osebni dohodki pa se formirajo iz naslednjih osnov: Akontacije iz del. razmerja Boleznine Druga nadomestila (dodatki) OD iz drugih naslovov 15,063.186 380.303 1,350.701 352.654 17,575.938 453.011 1,610.852 414.142 16,7 19,1 19.3 17.4 Skupaj: 17,146.844 20,053.943 118,2 Iz gornjih podatkov je razvidna hitrejša rast prispevkov od rasti čistih osebnih dohodkov. Tako razmerje rasti sredstev, izločenih za neto osebne dohodke in pri- spevke, se izraža tudi v rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov, ki jih prikazujemo v naslednji tabeli: 1976 1977 1. Januar 3.946 4.714 119,5 Februar 3.680 4.237 115,1 Marec 4.083 4.734 115,9 April 4.145 4.742 114,4 Maj 4.221 5.083 120,4 Junij 4.076 4.856 119,1 Polletno povprečje: 4.025 4.728 117,5 Rast povprečnih osebnih dohodkov v I. polovici letošnjega leta glede na isto obdobje preteklega leta je dokaj visoka in je po eni strani posledica gibanja števila zaposlenih, ki je ostalo na lanski ravni kljub večji proizvod- nji in dohodku, po drugi strani pa dinamike rasti osebnih dohodkov v preteklem letu, saj je povečanje izplačanih osebnih dohodkov v letošnjem letu le za 6,8 °/o večje od celotnega povprečja osebnih dohodkov v letu 1976. Delitev dohodka I—VI 1976 1—VI 1977 77 76™ Zakonske in Pogodbene obveznosti 6,570.016 12,797.662 194,8 Čisti dohodek 36,041.347 50,136.548 139,1 — od tega za OD 24,633.950 29.108.837 118,2 •— za akumulacijo in druge namene 11,407.397 21,027.711 184,3 Skupaj: 42,611.363 62,934.210 147,5 Izplačila, ki jih združujemo v postavki »zakonske in pogodbene obveznosti«, se izločajo za naslednje namene: Namen I—VI 1976 1—VI 1977 Prispevki SIS iz dohodka skupaj 4,179.909 7,010.874 — od tega za izobraževanje 1,409.827 3,100.797 za znanost 290.258 865.883 za zdravstvo 382.324 468.561 za pokojninsko in inv. zav. 1,496.797 1,664.957 za zaposlovanje 40.197 49.030 za druge namene 560.505 861.646 Republiški davek 597.335 1,701.103 Prispevek za varstvo okolja 672.607 676.590 Članarine 166.123 205.820 Zavarovalne premije 331.380 450.000 Bančne storitve 138.577 1,926.954 Stroški plačilnega prometa 81.656 79.131 Druga plačila 402.430 647.190 Skupaj: 6,570.016 12,797.662 Iz čistega dohodka pa smo izločali sredstva za naslednje potrebe: Osebni dohodki in prejemki 24,633.950 29,108.837 Sredstva za stanovanjsko gradnjo 1,179.386 1,327.760 Za druge namene v skupni porabi 2,705.544 1,177.825 Za poslovni sklad 4,433.998 14,103.533 Posojilo za nerazvite republike 1,699.666 2,095.853 Rezervni sklad 1,388.803 2,322.738 Čisti dohodek skupaj: 36,041.347 50,136.543 V prikazani strukturi dohodka z°uja posebno pozornost veliko Povečanje plačil za zakonske in Pogodbene obveznosti oziroma obveznosti po samoupravnih sporazumih in pa povečanje akumula-oije v primerjavi z istim obdob-Jem preteklega leta. Zaradi tako yisokih stopenj rasti se je ustvar-leni čisti dohodek na delavca povečal od 50.762 din na 71.521 din, uelež akumulacije v dohodku pa f® je povečal od 16,6 °/o na . ,7_6 °/o. V nasprotju s tem pa se le že iz znanih razlogov akumu- lacija na porabljena poslovna sredstva povečala samo za 18 %>. Moramo pa takoj poudariti, da so izračunani indeksi rasti predvsem posledica nerealno nizko prikazanega ustvarjenega dohodka in zlasti čistega dohodka za I. polletje 1976 zaradi prehoda na obračun celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji. Zaradi tega tudi podatki niso povsem primerljivi in indeksi ne izražajo v celoti dejanskega stanja, v katerem se nahajamo. Prispevne stopnje in programi samoupravnih interesnih skupnosti KOLIČEVO, JUNIJ — V prejšnjem mesecu so se delavci Papirnice Količevo na zborih delovnih ljudi odločali o prispevnih stopnjah SIS in o višini občinskega proračuna za občino Domžale. Iz programov je razvidno, koliko num nudijo SIS glede na sredstva, ki jih prispevamo za posamezne skupnosti. Vsi delovni ljudje, ki ustvarjamo dohodek, no živimo le v delovni organizaciji, ampak tudi v krajevni skupnosti, od katere zahtevamo, da nam nudi določene družbene dobrine in ugodnosti. Dobro vemo, da vse te dobrine lahko ustvari le gospodarstvo, torej le delavci s svojim delom. Treba je torej najti ustrezno razmerje med sredstvi za širjenje gospodarske baze ter med splošno in skupno porabo. Posamezne interesne skupnosti so pripravile programe za leto 1977, v katerih so naštete vse naloge, ki jih bo posamezna interesna skupnost opravila, ter navedena predvidena višina sredstev za izpeljavo teh nalog. Material je bil objavljen v Občinskem poročevalcu, v skrajša-* ni obliki pa smo ga objavili tudi v internem glasilu Papirničar. Na zborih so posamezni delegati samoupravnih interesnih skupnosti razlagali te programe. Delavci so v razpravi zlasti poudarili, da je naj večja pomanjkljivost ta, da niso seznanjeni, kaj je bilo a sredstvi lani oziroma želijo natančen pregled, kako in za kaj so bila porabljena lanskoletna sredstva. Ustavili so se tudi ob problemu izobraževanja. Vsi otroci imajo pravico startati v življenje pod enakimi pogoji, zato mora biti šolstvo enotno zagotovljeno na vsem slovenskem območju. Nekaj pomislekov pa so izrazili glede dogovorjenega programa v domžalski občini. Prav tako so bila določena vprašanja glede otroškega varstva. V glavnem so bili delavci mnenja, da je treba večjo pozornost posvetiti porabi teh sredstev, kajti tudi te skupnosti z racionalnim trošenjem družbenega dohodka veliko prispevajo k stabilizaciji vsega gospodarstva. Vsi programi, za katere združujemo sredstva na podlagi ocenjene mere bruto osebnih dohodkov, stanejo 357,708.000 din in predlog za prispevno stopnjo jev globalu enak lanskoletnemu 31,49 odstotkov. V prispevni stopnji 31,40 odstotkov je upoštevana še stopnja 7,48 oziroma 87,719.000 din za sredstva zdravstvenega varstva in stopnja 12,70 oziroma 144,678.000 din za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V globalu je prispevna stopnja ostala na enaki ravni kot lani, skupnost otroškega varstva občinska izobraževalna skupnost kulturna skupnost telesnokulturna skupnost skupnost socialnega skrbstva zdravstvo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupaj Prav tako je bilo mnogo pripomb glede proračuna Sob Domžale. Delavci so bili mnenja, da je še vedno mnogo sredstev, s katerimi bi morale upravljati posamezne SIS, pa so ta sredstva še vedno v proračunu Sob. Prav tako se delavcem ne zdijo povsem jasni nekateri veliki porasti indeksov pri posameznih delih občinskega proračuna. Pa tudi lanskoletna poraba ni dovolj natančno prikazana. V zadnjih letih smo na delegatskem področju dosegli velik napredek, še zlasti pri odločanju c skupni in splošni porabi, vendar je nadzor nad sredstvi, ki se porabljajo, še vedno premajhen. Najpomembenjše pa je to, da se gre pa le za manjšo prerazporeditev sredstev. V spodnji tabeli so prikazana sredstva, ki so jih delavci Papirnice Količevo plačali v ta namen v 1. 1976 in sredstva, ki so načrtana za leto 1977. Opozoriti je treba, da so prispevne stopnje za leto 1976 povprečne in da smo prispevke obračunavali po stopnji tistih občin, v katerih naši delavci stanujejo. Bruto osebni dohodki v letu 1976 so bili 53,537.955 din, načrtani bruto osebni dohodki za leto 1977 pa so 13 odstotkov višji in znašajo 63,135.844 din, zato so večji tudi prispevki iz načrtanega dohodka. stopnja znesek stopnja znesek 76 76 77 77 3.32 1,758.574 3.94 2,487.552 6.02 3,160.603 5.26 3,320.945 0.81 437.123 0.81 511.400 0.33 166.555 0.33 208.348 0.97 522.063 0.88 555.592 7.48 3,915.180 7.48 4,722.561 12.50 6,404.742 12.70 8,013.252 31.43 16,364.841 31.40 19,824 655 gospodarstvo in SIS med seboj dogovorijo o programih in o sredstvih, ki so potrebna za njihovo uresničitev, zato je med njimi potrebno čim tesnejše sodelovanje. Bizjak Mija Dopisujte v svoj časopis! Sindikalne organizacije se morajo preventivno boriti za odpravljanje vzrokov pritožb delavcev Inovatorjem čestitke! VEVČE. SEPTEMBER — Število vlog in pritožb delavcev, naslovljenih na sindikalne organe od občin do federacije, nenehno raste. Toda več kot polovica, ponekod celo do 85 odstotkov, jih je upravičenih, saj so bili spori rešeni v korist njihovih vlagateljev. To je poleg drugih ugotovitev ugotovilo predsedstvo sveta ZSJ 26. maja, ko je razpravljalo o družbenopolitičnem vidiku pritožb delavcev. Osnovni razlogi za pritožbe so v glavnem v nerazvitih samoupravnih odnosih, pomanjkanju samoupravnih aktov ali njihovi nedosledni izpeljavi ali kršitvah, premajhni udeležbi delavcev pri odločanju, neurejenih ali delno urejenih pravicah in obveznostih delavcev ter v birokratskem in tehnokratskem vedenju posameznikov na vodilnih mestih in podobno. Poleg tega so vzroki ponekod v pasivnosti in oportunizmu osnovnih organizacij sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Veliko vlog in pritožb povzročajo premajhna obveščenost delavcev, nepoznavanje pravic in dolžnosti, so pa tudi takšne pritožbe, ki jih vlagajo tisti delavci, ki so nenehno Ex-libris Revue« je nalepil takšen del tapet v revijo in še enkrat poročal o teh tapetah takole: »Priznani nemški umetnik Hermann Huffert je prejel tretjo nagrado pri razpisu jugoslovanske tovarne papirja. Njegova predloga je bila prva uporabljena za tapete. Razumevanju tovarne papirja se mora »Exlibris Revue« zahvaliti, da je dobila vzorec teh tapet. Kdor se spozna na slovensko ljudsko umetnost, lahko razume, da je petelin med najbolj priljubljenimi motivi, zato se motiv Hermanna Hufferta tudi ujema s to deže- lo. Posebna zahvala torej Papirnici Vevče!« Tako je zapisal o teh tapetah urednik revije Klaus Ro-del, velik prijatelj slovenskih eks-libristov in tudi član slovenskega društva ekslibris. Društvo Exlibris Sloveniae je prejelo prisrčno pismo nemškega umetnika Hermanna Hufferta. Zahvaljuje se, da mu je Papirnica Vevče poslala nekaj zvitkov tapet, ki jih je takoj nalepil na steno; H. Huffert pravi, da je vsakdo, ki vidi te tapete, nad njimi navdušen. Zamisel Papirnice Vevče za izdelavo tapet z ekslibrisom je torej naletela na izredno dober odmev. Rajko Pavlovec VEVČE, SEPTEMBER — Ob koncu julija so delavci popoldanske Izmene začudeno in radovedno, sprva samo od daleč, potem pa vse bliže opazovali slikarja, ki je ob jezu slikal. Spremljala ga je žena. Kasneje je bila njihova radovednost potešena. Izvedeli so, da je slikar, ki ustvarja sredi njihove tovarne, priznani makedonski akademski slikar, živeč v Parizu, Branislav Zendelski. Delavci so hodili gledat, kako na njihovem ročno izdelanem papirju nastaja akvarel tovarniškega jeza. Občudovali so umetnika, občudovali njegove spretne poteze s čopičem. Zelo pa so bili presenečeni, ko so ugotovili, da umetnik in njegova žena rada poklepetata z njimi. Da pa bo podoba o obeh umetnikih bolj jasna, nekaj drobcev o njunem bogatem življenju. Bradati umetnik je tipičen Makedonec. Čeprav dobro obvlada slovenski jezik, ga izdajata njegova dobrodušnost in mirnost. Po šolanju v Skopju se je hotel šolati v Ljubljani na akademiji za likovno umetnost. Pri vpisu se mu je zataknilo, je pa imel zato več sreče pri mentorju. Akademski slikar prof. Rajko Slapernik mu je nadomestil in dal prav vse, kar lahko da tako nadarjenemu slikarju — učencu. o • A iX—- ta »V Ljubljani sem pred 19 leti spoznal tudi sedanjo ženo Zorko Ovijač. Skupaj sva odšla v Pariz. Tam sem končal študij na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost obenem pa sem študiral tudi filmsko režijo«. Branislav Zendelski je postal v Franciji in tudi drugod po svetu že priznan slikar. Njegova umetniška dela imajo številni svetovni muzeji. Prejel je tudi številna priznanja, med drugimi tudi eno izmed prvih mest v New Yorku. Razstavljal je skupaj s tudi slovitim slikarjem Salvadorjem Da-lijem. Najbolj znani svetovni umetniški kritik R. Clermont iz Pariza mu je ocenil slike z naj-višjo možno oceno, in še to v samih superlativih. Posebno je bil navdušen nad njegovimi zadnjimi deli, katera je preimenoval, češ da so delana v slogu nove smeri — makedonikonizma. Žena Zorka, ki ga spremlja skoraj povsod, pa tudi ustvarja, ampak na drug način —• s pisanjem. »Pravzaprav sem Ptujčanka, čeprav sem se rodila na Babinem polju pod Snežnikom. Tu sem tudi maturirala na tamkajšnji gimnaziji, odšla v Ljubljano na študij slavistike, kasneje pa sva z možem odpotovala v Pariz, kjer sem na sorbonski univerzi končala študij primerjalne književnosti na konservatoriju pa filmsko režijo. Že nekaj let se ukvarjam s književnostjo. Pišem pesmi in prozo. Preveč bi bilo, če bi vam naštevala moja dela, ki so izšla že v nekaterih jezikih«. MAKEDONCE Oba sta v Franciji obdržala jugoslovansko državljanstvo, čeprav je francoska vlada že nekajkrat ponudila njihovo. Oba sta dobila že visoko odlikovanje De Gaulove francoske vlade in prejela naslov oficirjev za francoske nacionalne zasluge za umetnost, znanost in književnost. Da sta res velika borca za mir na svetu, dokazuje slika z besedilom v vseh treh jezikih, poslana preko znane galerije LAMBRETI na naslove vseh držav, prav tako pa tudi konferenci v Helsinkih. S tem je tudi slovenščina, kot nam je dejala avtorica pesmi Zorka, dobila prostor v mednarodnem merilu. Ravno na njeno pesem »Voli« je mož Branislav ustvaril sliko, ki prikazuje uničujoč konec sveta po eksploziji bomb A in H. Tudi za pravice slovenske manjšine v Avrstriji in makedonske v Bolgariji si prizadevata, da bi svetovna javnost zvedela resnico o teh dveh narodih. Na koncu večdnevnega pogovora bi lahko napisal še veliko zanimivega. Raje bi se še dotaknil nekaj našega. Umetnik Branislav Zendelski, ki je slikal na naš papir, ga ni mogel prehvaliti. Da imajo delavci, ki delajo v obratu »RIP«, zlate roke. Tako je znani umetnik pravzaprav postal najboljši ambasador našega ročno izdelanega papirja. Ob odhodu sta oba obljubila, da se še vrneta k nam na Vevče, saj je tu pesnica Zorka napisala tudi pesem »Makedonce«, kjer je lahko v miru občudovala moža, tako kot vsi obiskovalci, kako z mirno roko in z izostrenim čutom za lepoto drsi s čopičem po papirju. V. Vilfan EXLTBRTS-TAPETEN Der bakanntc deutoche Ezlibrie-Klinatler Hermann Huffert gcvcnn den 3. Preie in dem Vettbeverb einer jiigoslairischen Papierfa-brik. Sein Entvurf uurdc ala ereter druck-techniach veruirklicht und Dank dem Ent-gegenkormen der Fabrik tat e a mbglich, in dar EXLIBRIS-REVUE eine Probe der Tapeten zu bringen. Kennt man etvaa van der Volka- % $lOu to h ft kur.8t Sloveniena kann man versteken, dasc der Hakn eines der beliebteeten Motive ist und somit Hermann Huffert'a Beitrag auck inhaltemdaeig in den Rah/nen dieses Landes pasat. Ein Dank an die Papierfabrikcn Vevče in Ljubljana-Polce. (Siehe auch Bc-eprechung auf Seite 16) EXLIBRIS AUF KANDTAPETEN Auf dem 15. internationalen Exli-briskongress in Bled 1974 vurde ein Preisausschreiben fur die Herstel-lung von Exlibris verčffentlicht, velchcs fur Motive auf Tapeten ge-elonct sein vurdcn. Die Papierfabri-ken Vevče bei Ljubljana crhicltcn deraufhin eine grossere Anzahl von Vorschlagen. Das Preisgericht vabite . als bcstes der eingesandten Ex-libris das von Stefan GALIC aus Ljubljana. Den zveiten Preis ethielt Franc BERHTOLD aus Slovenj Gradec, den dritten Hermann HUFFERT aus der Bundesrepublik Deutschland. Gegen Ende 1976 vurde nit der Herstcllung der Exlibris-Wandtape-ten begonnen. Die Fabrik vervendet als erstes Motiv das Blatt von H. Huffert. Der graphisch gut darge-stellte Hahn ninnt sich auf den mehrfarbigen Tapeten gut aus. In der Tapetenfabrik ist man viberzeugt dass diese Tapeten nicht nur Kaufer fur die Ausstattung von Bibliothc-ken und sonstiger Arbeitsraume, sondern auch ancere Interessenten finden verden. D 6. dolga strma in ozka rečna belina, posebno v suhih kamnitih Predelih Severne Amerike. Na označenih poljih v levi trezni lika dobite naziv kraja ob mri z našo znano tovarno lepen-xe> v srednji tretjini nepogrešljiv “zabojček« turistov in potnikov, .elan iz usnja ali lepenke ome-lone tovarne, v desni tretjini.pa Priimek direktorja obravnavane olovne organizacije. Od A do C: 1. priljubljena igra z žogo. ki jo igralci z roko udarJ jajo čez mrežo v polje nasprotnika, 2. dežniku podoben manjši sončnik, 3. priimek junaka istoimenske opere ruskega skladatelja Čajkovskega (Evgenij), 4. industrijsko mesto blizu Ljubljane! kjer komaj 4 km stran obratuje Papirnica Količevo, 5. mesto v severni Italiji s kovinsko, strojno, kemično in papirno industrijo, 6. perzijski šah, ustanovitelj dinastije in organizator sodobne iranske države (Reza. 1878—1944), ki ga je na prestolu nasledil nje- gov sin Muhammad Reza, sedanji cesar, 7. tovarna tekočih jedilnih maščob. Od B do D: 1. starogrška modrica, muza pripovednega pesništva, 2. svetovno znan angleški gledališki in filmski igralec in režiser, interpret Shakespearovih del (Laurence), 3. oglas, naznanilo ali objava v časnikih, 4. umetnost vrezovanja na leseno ploščo in z njenim odtiskovanjem na papir dosežena podoba, 5. svetovno znana in cenjena pariška univerza, 6. sevemogermanska plemena, pomorščaki in osvajalci, Normani. 7. nepotrebna šara, ropotija, kup odpadkov ali smeti. Na označenih poljih v levem delu lika dobite priimek direktorja rudnika V Črni pri Kamniku, v desnem delu lika pa priimek direktorja tovarne lepenke v Prevaljah. Med debelejšima navpičnicama v sredini lika dajo dvojice črk, brane po vrsti od zgoraj navzdol, proizvod že omenjenega rudnika in polizdelek prej navedene tovarne. Pot nas je najprej vodila proti Istri čez Buzet do avtokampa Lantema, kjer imamo dve prikolici. V eni letuje družina Kolenko, v drugi pa mlad par. Z vremenom pa so se kar pohvalili, ker so imeli le nekaj kratkih neviht. V avtokampu nimamo organizirane prehrane za naše delavce, zato je v prikolicah vsa potrebna oprema za kuhanje. Nova prikolica ima celo hladilnik, starejša pa ga nima, zato je družina Kolenko najprej omenila, da bi bilo zelo nujno, da bi hladilnik nabavili. Do trgovine je blizu, zadovoljni so tudi s sanitarijami in z umivalnicami. Čeprav smo se na vso moč trudili, da v opremi ne bi bilo razlike, pa je vendar nova prikolica bolje urejena in je v njej tudi več prostora. Iz Poreča smo se odpravili v Savudrijo. Dom ima lep in velik vrt, toda precej neurejen. Družine, ki tam letujejo, so še posebno pohvalile hrano in Vsi so rekli, da jim od obrokov vedno ostaja. Hranijo se v Zatišju, to je Elmi n počitniški dom. Kritike pa so bile glede vrta, ki ni urejen, za otroke ni peskovnikov, kjer bi se igrali, hiša je že načeta in potrebna obnove, travnik bo potrebno preorati, zravnati kotanje in potem tudi redno kositi travo. Vsi čakamo, kdaj bomo dobili dovoljenje, da bi dom lahko prenovili in preuredili ter dozidali. S tem bi pridobili nove sobe in svojo kuhinjo. V Savudrijo smo prispeli ravno ob koncu kosila. Zbrali smo se na vrtu v senci in se pomenkovali, nato pa odšli na obalo. Obala že sicer ni najboljša, saj je zelo skalnata, še bolj pa moti dejstvo, da je na obali polno mastnih madežev od mazuta, kar turistov prav gotovo ne privlači. Za konec smo se ustavili še v Izoli. Na žalost pa smo prišli ravno ob takem času, ko ljudi v hišicah ni bilo, zato se kaj več o njihovem počutju in dopustu nismo mogli pogovarjati. Mija Bizjak Jugoslovanske in slovenske športne igre papirničarjev VEVČE. SEPTEMBER — Tradicija prirejanja športnih iger papirničarjev se nadaljuje. V papirniškem kombinatu Belišče so bile od 16. do 18. septembra letos Jugoslovanske športne igre papirničarjev. Tekmovali so v rokometu, odbojki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu in športnem ribolovu. Za to tekmovanje so se od vevških športnikov kvalificirali kegljači in športni ribiči. Športne igre slovenskih papirnica jev pa bodo 30. 9. in 1. 10. 1977 v Krškem. Prireditelj je sindikalna organizacija tovarne papirja »Djuro Salaj«. O izidih bomo poročali v naslednji številki našega glasila. Srečni reševalci Pri žrebanju nagradne križanke iz zadnje številke >Na-šega dela« so imeli srečo naslednji reševalci, ki bodo prejeli: 10 din JOZELJ Marija 10 din JELNIKAR Tonca 10 din POTOČNIK Ciril 30 din SEVŠEK Roman 60 din TAUItER Anica Rešitve septembrske nagrad-, ne uganke pošljite na uredništvo glasila do 12. 10. 1977. Stran 10 »NAŠE DELO« Pred domom v Savudriji Izlet v Goričane KOLIČEVO, JUNIJ — Ze dolgo časa smo se menili, da člani samoupravnih organov prejšnjega mandatnega obdobja odidemo na enodnevni izlet v Goričane. Tako smo se 14. junija res odpravili proti Medvodam. Najprej smo si ogledali proizvodnjo papirja in dodelavo, nato pa še centralo. Proizvodnjo celuloze pa si nismo ogledali, ker so bili v teh dneh ravno v remontu. Po ogledu smo se zbrali v sejni sobi,^ kjer smo si izmenjali nekaj izkušenj pri samoupravljanju. Nekaj o tovarni pa nam je povedal njihov direktor. V Goričanah smo si ogledali še muzej, ker je bila partijska konferenca, med vojno pa zapor. Za zaključek smo odšli še na kosilo v Škofjo Loko. Mija Bizjak i 1 rjp f , ! V '2 Pred tovarno čakamo na vodiča, ki nas bo peljal v obrate Zadnja postojanka — kosilo v Transturistu Pred muzejem v Goričanah KADROVSKA SLUŽBA POROČA ! Papirnica Vevče Prišli: MESEC AVGUST Kalan Milena — pripravnik Moškrič Milena — pripravnik Keržin Štefka — pripravnik Avramovič Tomislav — pospravlja-lec izmeta Bratkovič Mladen — II. pom. dotiel. stroja Kerič Senad — pospravljalec izmeta Jonovič Dragoljub — pospravljalec izmeta Kazakovič Milorad — pospravljalec izmeta Savkovič Milan — II. pom. preč. rez. stroja Jeleč Marko — pospravljalec izmeta Stajčič Dragan — paznik pap. stroja Ališič Fajdo — II. pom. preč. rez. stroja Derviševič Pera — II. pom. preč. rez. stroja Mehič Enver — vnašalec Zlatarevič Fahrudin — razkladalec surovin Skubic Alojzij — pom. vodje dup-lex tisk. stroja Janžekovič Martin — mizar I Korlat Asim — razkladalec surovin Vejzovic Ramo — razkladalec surovin Džaferovič Djulsa — snažilka Halužan Anton — strugar III Miklavž Marjan — ključavničar III Odšli: Dordevič Radmila — snažilka Martinovič Aleksandar — vodja vzdolžno rezal, stroja Fakin Viktor — manipulant Zlatkovič Joviča — II. pom. dodel. stroja Rojšek Ladislav — vodja prečnega rezalnega stroja Pšag Marjan — električar I Vrhar Alojzije — voznik viličarja Zlatarevič Fahrudin — razkladalec surovin Majetič Husein — pom. vodje vzdolžno rezal, stroja Brbre Edvard — pom. vodje prečnega rezal, stroja Daferovič Djulsa — snažilka Jankovič Slavko — pom. vodje kuhinje premaza Rodili so se: Nenadič Radoslavu sin Pavle ČESTITAMO! MESEC JULIJ Prišli: Stojanovič Mirjana — zavijalka pap. Cmor Štefan — I. pom. dodel. stroja Abdič Huse — I. pom. vodje kuhinje premaza Škrt Ciril — ključavničar II Brigič Nezir — ključavničar II Muratovič Sevad — II. pom. preč. rez. stroja Beka Osman — pospravljalec izmeta Sukalo Savka — snažilka Džinič Alija — pom. delavec Balažič Stane — paznik pap. stroja Korlat Ibro — tesar I Lujanov Vojislav — pospravljalec izmeta Dremelj Andrej — pomožni del. Ljubijankič Abdija — pospravljale izmeta Odšli: Zver Marjan — strugar II Ločniškar Karolina — pregledoval-ka papirja Slak Ivan — pom. vodje vzdolžno rezal. str. Podobnik Ivanka — prebiralka-štev-ka — upokojena Bajraktaraj Tahir — vnašalec Andjelkovič Milanka — snažilka Grobljar Ivan — strugar I Zunič Mujo — II. pom. pap. stroja Medlobi Ivan — razkladalec surovin Levanič Bojan — I. pom. vodje dodel. stroja Rodili so se: Jančar Branetu sin Matjaž Kurent Leonu sin Leon ČESTITAMO! Poročil se je: Žabjek Rudi s Šivavec Ivanko ČESTITAMO! MESEC JUNIJ Prišli: Zver Marjan — strugar II Kar Zlato — pom. delavec v kovinski del. Porčič Mirsad — II. pom. dodel. stroja D j uric Boro — pomožni delavec Surdulovič Ilija — pom. vodje vzdolžno rezalnega stroja Bajrič Alaga — pospravljalec izmeta Bukovič Miroslav — I. pom. vodje dodel. stroja Grigič Adam — pospravljalec izmeta Brigič Sadika — snažilka Zajkeskovič Dragoslav — I. pom. vodje dodel. stroja Petrovič Milivoje — paznik pap. stroja Milišič Pero — manipulant Tojič Pero — pospravljalec izmeta Ogreševič Hamdija — pospravljalec izmeta Tahirovič Zahid — nakladalec papirja Milič Ivo — nakladalec papirja Perovič Dragutin — pom. vodje gla-dilnega stroja Kovačič Dušan — paznik, pap. stroja Pšag Marijan — električar I Levanič Bojan — I. pom. vodje dodel. stroja Abdič Edhem — II. pom. preč. rez. stroja Bešič Rasim — I. pom. vodje dodelavnega stroja Zlatkovič Joviča — II. pom. dodel. stroja Hajdarevič Husein — pom. strojevodje za prem. naprav. Hribar Matjaž — vodja kopališča — za določen čas Kocjančič Sašo — vodja kopališča — za določen čas Trilar Alojz — blagajnik — za določen čas Podobnik Ivan — garderober — za določen čas Vidrgar Feliks — garderober — za določen čas Vidovič Stjepan — blagajnik — za določen čas Kolenc Rado — upravnik v poč. domu. — za dol. čas Vodeničar Danica — natakar — za določen čas Lenič Nada — servirka — za določen čas Kotar Zofija — pom. kuharice I — za določen čas Lah Stanislava — kuharica — za določen čas Lušina Alojzija — pom. kuharice I — za določen čas Odšli: Milosavljevič Živojin — pom. vodje gladilnega stroja Demšar Matjaž — kurir Vukovič Angela — knjižničar Nikolič Staniša — pom. vodje prečnega rezal, stroja Oman Helena — blagajnik — umrla Silahič Mirko — pospravljalec izmeta Hvala Zlatko — I. pom. vodje kuhinje premaza — v JLA Vidergar Danijel — električar I Nučič Branko — I. pom. prem. stroja Mikača Borislav — II. pom. dodel. stroja Majcen Dimitrij — organizator Žižek Terezija — zaznamovalka bal Žagar Zvonko — pom. vodje zavi-jalnega stroja formatov — v JLA Smrekar Samo — vodja zavijalnega stroja zvitkov — v JLA Cuzak Jože — pomočnik vodje tiskarskega stroja — v JLA Papirnica Kol ičevo V času od maja do julija so se zaposlili: Mokorel Lovro — ref. za invest. fin. Podbevšek Franc — čistil, delavnic Koderman Marjana — snem. lepenke Baranič Vladimir — del. v proiz. Knez Ivan — del. v proiz. Majhen Janez — elektrikar Kvas Marjan — žerjavist Okoren Jože — elektrikar Podbevšek Franc II — transportni delavec Kosmatin Roman — ključavničar Urbanija Dušan — ključavničar Jovanovič Savo — lesni delavec Omejc Branko — del. v proizvodnji Horvat Štefan — del. v proiz. V istem času so odšli: Mlakar Ivan — del. v dodelavi — v JLA Cerar Drago — del. v KC — v JLA Jankovič Franc — kolodrobec — samovoljno Veseli Kadri — del. v proiz. — v JLA Mihalič Dušan — del. v proiz. — samovoljno Marolt Jože — laborant — umrl Potokar Matija — pravnik — samovoljno Repnik Ciril — evid. v dodelavi — upokojen Hafner Janez — elek. — v JLA Ribič Martin — del. v proiz. — v JLA Jovanovič Miodrag — del. v proiz. — samovoljno Poročili so se: Štojmir Stanojevič z Ljiljano Ko-metina « Miro Glavinac s Silvo Ketiš Anton Kropišek z Marjeto Pogačar Čestitamo: Rodili so se: Janezu Mavu hči Anita Antonu Ravnikarju hči Jožica Francu Kunaverju sin Miran Branku Peterki sin Matjaž Ivanu Bregarju, dipl. ing. sin Mihael Dušanu Grošlju sin Tomaž Francu Hribarju hči Martina Cedomirju Kušljiču hči Marija Negoslavu Stojmenoviču sin Siniša Čestitamo: V mesecu juliju so se zaposlili: Gerič Miodrag — kolodrobec v lepenki Ilič Veljko — kolodrobec Hajdarevič Fikret — vnašalec v HY Jerman Vladimir — čistilec delavnic Dragr Drago — pazilec sita Aličevič Husein — del. v proizvodnji Majdič Anton — pazilec sita Radulovič Zoran — kolodrobec Aleksič Petar — pakar bal Ivankovič Drago — vratar in čuvaj Veseli Kadri — vnašalec v HY Lovše Franc — gasilski stražar Odšli so: Letnar Stane — vajenec — izučen Jesenšek Janez — vajenec — izučen Kotnik Janez — vajenec — izučen Šarc Jože — vajenec — izučen Kerč Marjan — vajenec — izučen Golob Ivan — vajenec — izučen Šraj Vito — vajenec — izučen Poročili so se: Matjaž Repnik z Vando Habjan ČESTITAMO! Rodili so se: Rafku Jermanu sin Matjaž ČESTITAMO! -HUSE DELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.