L|ubl|ana, torek f6 aprila 1929 Cena 2 Din mcaefino V Dfa, aa looserastvo 40 Dia. UraHttvoi KoaAfeva t*c» &. TeMoc M*r. 3123, »23, 3124, 3125 la 3126. Maribor: Aleksandrov* M«ti 14. Teklo« tt. 440. Ceflei Koceoova Tdefo« »er. 19>. BofcopM m m vr*&aJo. - Otkji po tadta. Ljubljana, 15. aprila. Poljska je dobila novo vlado. 2e prve Časopisne vesti so x> imenovale vlado močne roke. Seveda predvsem zaradi tega, ker so v njej kar štirje zastopniki vo/ske. pa tudi zato, ker so sedanji člani vlade znani ne le kot odiooni pristaši maršala Pilsudskega, marveč tudi zastopniki težnje, da je treba napram Sejmu zavzeti odločno stališče. Via d a močne roke bi pomenila v sedanji notranjepolitični situaciji na Poljskem kratkomalo program. Seveda zavisi še marsikaj od interpretacije, toda v bistvu je položaj zelo enostaven. Ves sedanji režim na Poljskem sloni na osebi maršala Pilsudskega. Ta se opira na armado, ki je poglavitna osnova njegove oblasti. Maršal Pilsudski je izvršil majski prevrat pred tremi leti s pomočjo oborožene sile. V njej so tvorili in še tvorijo ogrodje njegovi ožji pristaši, ki so izšli iz legijonarjev medvojne dobe in ki so bili po precejšnjem delu sodelavci Pilsudskega še v času revolucijonarnih zvez in zarot. Po zmagovitem puču je Pilsudski reorganiziral vojsko in jo izpopolnil v tem smislu, da so njegovi prijatelji in politični pri-»taši zavzeli vsa količkaj pomembna mesta. S to silo je pričel reorganizacijo celotne uprave in politike v državi, posebno pa je oprt na vojsko pnčel borbo s politiki. S kakim uspehom, je dovolj znano. Pilsudski je stopil v vlado samo kot vojni minister; vsa ostala mesta v njej je prepustil civilistom, seveda svcv;im pristašem. Sedaj se prvikrat daje tudi v sestavi vlade povdarek vojaškem krogom, kar gotovo ni niti brez vzroka, niti brez namena. Sejm, kjer sta dve tretjini poslancev zoper Pilsudskega. ie napravil v zadnji dobi odločnejši afront proti vladi, kar je imelo za posledico najprej demisijo finančnega ministra Czechovvicza nato pa odstop celotnega kabineta. Vstop oficirjev v novo vlado priča, da Pilsudski ne misli popustiti napram Seimu. Pri tem pa ni morda težišče borbe v aferi z naknadnimi krediti, zaradi katerih je odstopil Czechovvcz, Sai ie celo predsednik Sejmi, socijaiist Daszyn-ski. objavil te dni izjavo, s katero skuša omiliti pome seinskega nastopa proti bivšemu finančnemu ministru, nagla-šajoč. da se ie afront izvršil zaradi tega. ker ministrski predsedmk Bartel ni držal besede. Ta je bil namreč obUjubil, da bo parlament« predloži! noročiio o prekorančenjiu proračuna, čemur pa se je uprl Pilsudski. Zdi se, da Sejmu ni prijetno, da se ie spor med njim in Pilsudskim tako poostril. Toda sedaj gre zi več nego samo za to afero. Bliža se razprava in odločitev o reviziji ustave, ki nai zaključi delo Pilsudskega, in si--;er z izrazitim ojačenjem inge-ence eksekutivne oblasti na račun parlamenta in radikalne demokracije. Vladni načrt revizije predstavlja bistveni del maršalove politike in proti njemu je napravila večina Sejma odločen afront s svojim nasprotnim revizijskim predlogom. Z vladne strani se je naglasilo z vsem piovdarkom, da ne more biti kompromisa glede revizijskega predloga, marveč da ga hoče vlada izvesti v celoti, neokrnjeno in za vsako ceno. Sejm je otvoril borbo z afrontom proti finančnemu ministru. Z demisijo Czechowicza in cele vlade ter s postavitvijo nove vlade je stopil boj v odločilno fazo. Sedaj gre zato, ali zmaga parlament v sedanji sestavi in z radi-kalnodemokratičnimi težnjami, kakor iih je v svojem revizijskem načrtu postavite sejmska levica, ali pa zmaga Pilsudski s svojimi idejami in načrti. Da maršal ne bo popustil, .ie pač izven dvoma; saj bi si s tem izpodnesel moralno in dejansko osnovo celotne svoje vloge in popuščanje bi moralo pomeniti toliko kot demisijo ter politično in vojaško resignacijo. Ako tudi večina v Sejmu ne popusti, je mogoč samo izhod v obliki odstranitve parlamenta, to je razpust Sejma ln ali nove volitve ali oktroiranje ustave. Ali že razpust Sejma je v nasprotju z dosedanjo ustavo ln bi pomenil državni udar. Vprašanje je tedaj v tem. aH se bo našlo zadostno število takih poslancev, ki bi rajši popustili, da se izogneio drugače neizbežnim ekstremnostim in ki bi pomagali vladnemu bloku stvoriti kvalificirano večino, potrebno za legalno uzakonitev nove ustave. Maršal Pilsudski ie doslei v formalnem pogledu, kljub nekaterim drugač-trm aktom, čuval legalnost ln ustavnost. Sedai ie prišel moment. ko se bo treba odločiti, ali se izvede nopoln državni udar ln se vrže čez krov Sejm ter ustava in njene določbe. aH pa se Se?m ukloni. Poljska notranja nolitika se bliža odločilnemu preokreta. »Slobodni Dom« ni DTenovedan Zagreb, 15. aprila Vest, M so Jo objivlll d-mašnjl zagrebški Usti, da |e policija prepovedala Izhajanje »Slobodnejja Doma«, ne odgovarja resnici Upravaiitvai Uubtjana, Ptci«mo»i * ii Telefoa it. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. haeratni oddelek: Ljubljana. Preiernov obča 4. Telefon 6t 2492. Podružnica Maribor i Aleksandrova eeat it. 13. Telefon it 455 Podružnica Celje: Kocesova nfica it 1 Telefon &t. 190 Računi pri poŠt. čet »avodih; Ljubljana H. 11 Ml, Praha &sk> 78.180; VVlaa Nr. 105 241 Napadi italijanskih listov na Jugoslavijo Lažni dokumenti tudi proti naši državi - Smešnozlob-ne izmišljotine - Energičen demanti naše vlade Beograd, 15. aprila p. Glede na napade italijanskega tiska proti naši državi, zlasti pa glede na napade .oficijelnega »Giornale d' Italia« je izdalo zunanje ministrstvo naslednji uradni komunike: »Giornale d' Italia« z dne 14. t. ra. je publiciral s podpisom svojega tržaškega dopisnika Virglnia Gayde nekak dokument, v katerem trdi, da je avtentičen in v katerem ostro napada našo državo zaradi vojnih priprav s pomočjo nekakih komitskih organizacij. Kraljevska vlada se čuti prisiljeno, izjaviti, da je publicirani »dokument« od začetka do konca lažniv in izmišljen. Podrobnosti iz objavljenega dokumenta so tako brez-miselne in vojaško neizvedljive, da se že v tem očitno kaže neresničnost in neresnost tega dokumenta. Omeniti je še dejstvo, znano tudi našim zaveznikom in nasprotnikom iz velike vojne, da je naša vojska v vojni vedno lojalna in da z najvišjimi vojaškimi vrlinami odgovarja svojim dolžnostim.« Beograd, 15. aprila p. Tekom zad- | pagando na sovražnem ozemlju, v njih 24 ur je italijanski tisik naravnost " " -'-1-— preplavljen z brzojavnimi; vestmi o položaju v Jugoslaviji. Te vesti so v prvem hipu vzbudile v vsej evropski javnosti veliko vznemirjenje, a njihove neresnost! In neresničnosti nI bilo težko ugotoviti, ker na predrastičen način napadajo našo državo. Iz poroč i, ki jih objavlja »Giornale d' Italia«, je razvidno dovolj jasno, da gre le za prozorne klevete, polne neresnosti in nevernih slik o življenju v naši državi. Vse vesti so tako tendencijozne. da vplivajo naravnost komično in da mora vsakdo, ki ie le količkaj pogledal v Jugoslavijo, oa tudi vsak inozemec na prvi pogled videti, da so vesti izmišljene in tendenciozno publicirane. »Giornale d'Italia« z dne 14. t. m. objavlja čez vso prvo stran ostuden napad na našo državo pod naslovom: »Vojni dokumenti Jugoslavije. — Kako srbski generalštab agitira za terorizem na meji.« — Vesti potekajo od tržaškega dopisnika Virginija Gajde, ki pravi v svojem dopisu med drugim: »V mojih člankih lanskega leta, v katerih sem objavili rezultat ankete na jugoslovemski meji. sem trdit da se tam vzdržujejo razrne bande in d.a so te teroristične bande v zvezi z glavnem generalnim štabom v Beogradu. 2e takrat sem dodal: »Tu gre za ko-mitaše. Odgovornost Beograda je popolna, ker je angažiran v prikritem vojnem staniju, ki se s strani Jugoslavije vzdržuje na italijanski meji. Na ta način hoče podiminirati italijanski režim in s pronagando špijonov in agentov prinraviti teren za napredovanje in pohod regularne vojske. Nadaljevanje ankete na jugosilovenskem terenu je dalo take rezultate, da lahko objavimo dokument bengalskega gemeral-štaba, ki je avtentičen ln ki potriuje vse naše prejšnje informacije o propagandi! komitov. Jasnega besed'la tesa dokumenta ni treba še nosebei komentirati. Iz tesra dokumenta je razvidno, da je vsa organizacija komitov in niim podrejenih agentov direktno odvisna od ministrskega sveta in generalnega štaba v Beogradu. Komite izbirajo v voia.šk:!h šolah in kasarnah in jih organizirajo za pripravljanje vojne. Ko-miti so torej vezan5 na hrciiativo ju-goskrvenske vlade. Njihova glavna naloga obstoia v tem. da '"zzivaio nemire, zbirajo izdajalce in vrše duhovno pripravo v soglasni s časopisjem in kulturnimi ter driigmi nacionalističnimi organizacijami. Vse te tehnične priprave, ki fh vodijo vojaške komande, se mora'o vršiti sistematično eno leto, a so zelo stroge, hladne, proračunane in intentzvme. Krmiti morajo živeti v sosednih državah, zbirati tam ljudi in kraje, organizirat? špiionažo. izvršiti atenta+e in pripravliati državni prevrat. Stroški za to. ki so zelo veliki, v državnem proračunu niso razvidni. Komiti so izredno dobro plačani, mnogo botie. kakor pa oficirji v vojski. Ze to je dovolim dokaz. da pripravlja Jugoslavija vojno.« V nadaljnih sedmih stolpcih objavlja list omenjene »dokumente«, ki jim je dodal ceffe vrsto bombastičnih na-silovav kakor: »Iuisitrukcije za akcijo band v slučaju vojne«, »šola za organizacijo giueriflavojne«,» Subverzivna propaganda v miru«, »Terorizem in mobilizacija komitov« itd. Ze iz teh splošnih napadov skleipa list. da imajo domnevne komitske organizacije nalogo, povzročati strah med prebivalstvom- ga terorizirati, šikanirati zlasti trgovce ter sploh vzbujati nerede in ruš'bi javno varnost, red in mir. Zaradi tega so angažirani pri zbiranju ta-k';ih lfaidli učitelj, profesorji, razne organizacije. Ko!o srbskih sester. Narodna Odbrana itd. Te organizacije od-bra.flo tudi vojake, ki so dovoli sposobni za izvajan:e teh nalog. Čim so voiaki dovolj izvčeni in dovolj pri-pravlien'. se odoošfl/ejo v konrtske komande. Izbrani ljudje morajo biti primemo krvoločni in snosobni za izvršitev vsake naloge, zlasti pa za pro- ščuvanju siromašnih in silabejših k razredni borbi, k sabotiranju itd. Pri tem morajo biti dovolj oprezni in spretni, da ne more nihče slutiti, da stoji za to propagando tuja država, ki ima sovražne namene. Navodila, ki jih prejemajo ti ljudje, naglašajo, da je treba pred vsem uničevati vojni materijal sovražnika, zažigati skladišča, zastrupljati vodnjake in zapuščati pri vsem tem sledove, da se vzbudi vtis, kakor da je vse to delo komunistov ali emigrantov. Vsakega ranjenega kota ta, ki se ga ne more več rešiti pred ujetništvom, morajo ubiti in prav tako mora vsak komita priseči, da se bo sam ubiti. če pride v ujetništvo. Izogibati se morajo zlasti žensk, ki so pri takem posiu najnevarnejše. Beograd, 15. aprila, p. V beograjskih krogih so italijanski napadi na našo državo vzbudili silno mučen vtis. Splošno se izraža začudenje, da so v Italiji še danes sploh lahko mogoči taki napadi, ko je dovolj jasno dokazano, da naša država tudi po preteku prijateljskega pakta goji do Italije prijateljstvo, kakor ga je delila poprej in se tudi z italijanske uradne str?va so ga oblasti prepovedale. Policija je razpršila množico ter aretirala nekaj komunistov, ki so se udeležili izgredov v Temešvaru in ki jih išče tamošnia policija V okrajih Arad, Blaska, Rovan. Baslui ln Cetatea Alba so se vršile nadomestne volitve za zbornico in senat. Dva zbornična mandata, ki jih ie bilo treba zasesti, je dobila z veliko večino vladna stranka. Za senat, kjer so volili delegati občinskih svetov, so liberalci dobili dva mandata: en mandat za bivšega ministra ver Lapedatua ln ene- ga za bivšega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Tartaresca, tretji mandat so dobili narodni zaranisti. Ta izid se mora tolmačiti tako, da so občinski sveti, ki so bili izvoljeni pod prejšnjo liberalno vlado ostali na svojih mestih. V splošnem dokazuje izid volitev, da je vlada dobila 70 odstotkov vseh glasov in da Je večina naroda ostala zvesta sedanji vladi. Pri volitvah je redno došlo do demonstracij in spopadov. Pri volitvi komiteja ljudske stranke v Plesolu je več pristašev liberalne stranke hotelo preprečiti kmetom glasovanje. Prišlo Je do spopada, pri katerem jo bilo oddanih več strelov. Devet oseb Je bilo težje ranjenih. Beograd, 15. aprila, p. Po daljšem odmoru je vrhovni zakonodajni svet nadaljeval danes svoje delo. O današnji seji, ki je trajala od 3. do 6. jiopoldne, je bil izdan naslednji komunike: »Vrhovni zakonodajni svet je na svoji današnji j>opoldanski seji nadaljeval svoje delo. Seje so se udeležili tudi novo imenovani člani, bivša ministra dr. Krulj in dr. Alaupovi6 ter profesor zagrebške univerze dr. Ivan Maurovič. Na seji je vrhovni zakonodajni svet razpravljal o pravilniku za polaganje profesorskih izpi- ' tov za profesorje - inženjerje srednjih šol. V imenu ministra za trgovino je podal referat načelnik gosp. Korenič. Razprava o pravilniku je bila na današnji seji knčana. Prihodnja seja je sklicana za jutri popoldne ob 3. Na dnevnem redu bo zakon o državnih in nedržavnih cestah.« Komisija za redakcijo učnih načrtov Beograd, 15. aprila, 6. V ministrstvu prosvete posluje komisija, sestavljena i>z visokih državnih uradnikov ter pro- j svetnih delavcev iz vse države; komi- I sija ima nalogo, da za vse državne šo- j le končno redigira učni načrt, ki naj bi veljal za daljšo dobo let. Komisija je že j izdelala prosvetni program za sredni* šole. O njenem delu se ne bodo izdajale nikake i?odrobne informacije, dokler ne bo izdelan celotni program. Amanulah si osvaja kraljevino London. 15. aprila s. »Dai!y TeliegTaph« Javite iz Alahabada. da so Me čete Habibulaha poražene. Abdul Habad Khan je z Amanulahom pripel do predstraž Gasirfa ter prepodil čete HnHibuJaha. Ofhanfe se moftio Siri; dvomljivo je le. dali bo mrsrel Amannlah s svojimi maih-trmit sredstvi vzdrževati svoje Čete, Sijih Ste- j vilo te vedno večje. ' Zasedanje razorožitvene konference Besedila razorožitvenega načrta še ni mogoče določiti — Pismo predsednika letalske zveze — Številne delavske spomenice Ženeva, 15. aprila, s. Pripravljalni odbor za razorožitveno konferenco se je danes sestal pod predsedstvom Loudona. Zastopanih je 28 držav s približno 150 delegati in strokovnjaki, med temi so tudi Zedinjene države in Rusija, ki nista članici Društva narodov. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik izjavil, da ni sklical pripravljalnega odbora k novemu zasedanju, da bi se končnoveljavno določilo besedilo razorožitvenega načrta. To se sedaj še ne more udej-stvi-ti. Treba je s tako izjavo obvarovati javno mnenje pred iluzijami. Dosedanja diplomatska pogajanja med interesiranimi državami še niso dovedla do one točke, da bi se že videl končni uspeh dela pripravljalnega odbora. Sporazum v pripravljalnem odboru o celokupnem razorožitvenem načrtu bo mogoč šele tedaj, ako se bodo države sporazumele o gotovih točkah odločilne važnosti. Loudon je opozoril nato. da Je dobil v zadnjem času več tisoč spomemc delavstva raznih držav in zvez, čiiih število članov gre v milijone. Te spomenice zahtevajo, da se pospešilo preddela in sklicanie razorožitvene konference še v tem letu. V tem vid; dragocenega činitelja za sodelovanje na rozorožitvenem polju. Predsednik je nato stavil predlog o dnevnem redu. Končno je prečita] pismo predsednika mednarodne letalske zveze Clifforda Larmona. V tem pismu opozarja le-ta na nesmiselno barbarstvo letalskih napadov in na potrebo, da postane letalstvo predvsem sredstvo n utrjevanje ter pospeševanle mednarodnih zvez in ne za eno najbolj strašnih orožij, kakor doslej. Po končanem govoru predsednika Loudona je vstal angleški delegat lord Cushendun in protestiral proti prečitanju tega pisma. Prihodnja seja je določena za petek. Amerika se ne strinja s spomenico o reparacijah Pariz, 15. apr. a. Današnje diskusije od« bora strokovnjakov so obsegale predvsem razpravo o pomenu v petek izročene spo« menice zapadnih zavezniških velesil o vi« šini nemških reparacijskih anuitet. Uso« tovljeno je bilo, da ta spomenica ni uiti« matum Nemcem, niti temelj za nadaljnje razgovore, temveč le prispevek za razjas« njenje pojmov in olajšanje dela odbora. Nemški delegati javno poudarjajo, da ne morejo pod nikakim pogojem pristati na to spomenico in da so v njej navedene številke za Nemčijo nesprejemljive. IVashinffton, 15. ajir. a. Na razgovorih med predsednikom Hooverjem. Mdonnm in Stimsonom je bila sestavljena posebna spomenica, naslovljena na predsednika o«J« bora strokovnjakov Younga in ameriškega delegata Morgana. Spomenica \-sehuie mnenje ameriške vlade o zahtevah zavez« nikov na reparaciiski konferenci katere smatra za previsoke ter poziva atier^ka delegata, naj takoj obvestita vlado, kako stališče zavzemata napram tem zahtevam Nemški avtomobilisti v Zagrebu Manifestacija prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo — Odlikovanje predsedstva ADAC — Brzojavki kralju Aleksandru in preži dentu Hindenburgu Zagreb, 15. aprila. Na snočajem banketu, ki je bij prirejen na čast nemškim avtomo-bilistom v Gradskem podrumu, je prvi govoril minister trgovine in industrije dr. Že-limir Mažuranič, ki je izjavli, da je prihod nemških avtomobilistov v Jugoslavijo .lokaz prijateljskih odnošajev medsebojnega zbliževanja. Opozoril je goste na zanimivosti naše države in naših krajev ter je napil nemškemu narodu, predsedniku republike Hindenburgu, beograjskemu poslaniku dr. K&sterju in nemškemu konzulu v Zagrebu Freundu. Pri tem je godba zasvirala nemško državno himno. Xato je govoril nemški poslanik dr. Koster, ki se je zahvalil za krasen sprejem nemških izletnikov ter je omenjal, da stoji Jugoslavija pred enako nalogo zedinjenja naroda, kakor je stala nekdaj Nemčija. Izrazil je željo, da bi Jugoslavija postala edinstvena in velika ter je nazdravil prvemu ojenemu državljanu, kralju Aleksadru, kraljici Mariji kot dobri poznavateljici nemške kulture, princu Pavlu kot predsedniku Jugoslovenskega avtokluba. Nato je zasvirala godba našo državno himno. Bivši minister dr. Velizar Jankovič je izrazil svoje zadovoljstvo, ker more jugosiovenski avtoklub pozdraviti nemške goste v mestu Zagrebu, enem najlepših mest jugoslovenske kraljevine. Naglašal je, da so minuli Časi neprijateljstva med narodi in da je nastopila nova doba mednarodnega prijateljstva, miru in sodelovanja. Podpredsednik ADAC in predsednik športne komisije dr. Krath je v svojem govoru omenjal prisrčna sprejema v Mariboru in pred dvema letoma v Ljubljani ter ee zahvalil ministru dr. Mažuraniču, mestnemu županu dr. Srkulju ter zagrebškemu meščanstvu za sprejem. Nato se je ponovno dvignil dr. Velizar Jankovič ter sporočil, da je kralj odlikoval z redom sv. Save III. razreda predsednika nemškega avtokluba Fritscba, z redom sv. Save IV. razreda pa predsednika dr. Krotha in Kriigerja. S prijateljskega večera sta bili odposlani pozdravni in vdanostni brzojavki jugoslo-venskih in nemških avtomobilistov kralju Aleksandru in prezidentu Hindenburgu. Danes dopoldne je posetilo mestnega župana dr. Srkulja šest zastopnikov nemških avtomobilistov. Popolne ob pol 3., po obedu. eo si nemški gostje ogledali mesto, nato pa se odppljali na izlete v okolico, predvsem na Cm rok in v Tuškanac. Ob 6. popoldne je bila pri nemškem konzulu Freundu čajanka, ki sta se je udeležili predsedstvi ADAC in našega avtokluba. Zvečer so nemški gostje prisostvovali v Narodnem gledališču slavnostni predstavi Zajoeve opere »Nikola Šubic Zrinjski«. Kakšna bo naša prosvetna reforma Član prosvetnoreformne komisije, direktor Markovič o prav-cih in ciljih prosvetne reforme — Kje se ukinejo gimnazije — Preureditev učiteljišč v internate Ker se vrši te dni važen sestanek no- I Dalmaciji uče na meščanskih šolah ko- ul m A V> A I / O H Q I s f~\ rM i r* . » ' • n «. /\ . . . I /-» ♦ . . m n rvi n % /i K^aIv.^ma m' - - 1 — 1 J 1 •_ . y ' J__1 ' ' k 7 Kralj v Topoli Beograd, 15. aprila, č. Kralj se je včeraj mudil ves dan v Topoli, danes pa je na« pravil izlet v okolico. Po informacijah iz vladnih krogov se bo kralj jutri dopoldne vrnil v Beograd in najbrže jutri podpisal zakon o privilegirani Agrarni banki. O tem sta imela minister pravde dr. Srskič in minister prometa dr. Korošec dopoldne dal;šo konferenco. Vojvoda Stepanovič na smrtni postelji Čačak, 15. aprila p. Zadnji bulletin o stanju vojvode Stepe Stepanoviča se glasi: »Zdravstveno stanje se je tekom zadnje noči naglo poslabšalo. Tekom današriaga dne vojvoda ni mogel zavžiti no' r:'e hrane, ker le vse. kar le zavžil. ■ oi zopet izbruhal. Temperatura je v)Skoči!a na 38.7, žila 104. Objektivno stanje precel slabo. Zdrav-nfti se boje da bo nastopila katastrofa.« Uredbe o organizaciji ministrstev Beograd, 15. aprila p. Tekom današnjega dne so vsa ministrstva dokončala uredbe o svoji notranji reorganizaciji. Vse uredbe so bile predložene ministrskemu predsedniku, ki jih je odobril. V najkrajšem času bo o teh uredbah, ki tvorijo debelo knjigo, razpravljal ministrski svet. nakar bodo pred lojene še v sankcijo kralju in bodo nato stopile takoj v veljavo. Tekom današnjega dne so se pričela ministrstva seliti v novo vladno palačo. Veliko železničarsko zborovanje v Zagrebu Kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije Zagreb, 15. aprila n. Včeraj in danes je zboroval kongres ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. (Poročilo o nedeljskem zborovanju je objavil »Ponedeljek«.) Danes je bilo na kongresu sklenjeno, da se skliče v Beogradu anketa za obravnavo vprašanja delavskega pravilnika. V debati o tej stvari so govorili Korošec iz Ljubljane, Bahun iz Maribora in Tokan v imenu Kon-zumnega društa za Slovenijo. Razpravljalo se je tudi o osnovanju konzumnih zadrug za železničarje po vzgledu konzumnih zadrug v Sloveniji. Prihodnji kongres se bo vršil 1. 1932. Do tega časa se imajo formirati razne strokovne sekcije, ki bodo imele svo- je posebne konference vsako leto. Popoldne so posamezne strokovne sekck je saveza razpravljale o delovnem programu. Tudi nova uprava se je sestala popoldne k prvi seji, na kateri se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen Blaž Korošec, za podpredsednika Aleksander Tr-škan, za tajnika Jurij Stanko, za blagajnika pa Martin Pušnik (vsi iz Ljubljane); razen teh je bilo izvoljenih še 21 odbornikov iz raznih drugih mest države. Izvoljeni so bili nato tudi oblastni tajniki s sedeži v krajih, v katerih so železniške direkcije. S tem Ja bil kongres zaključen in so nocoj delegati odpotovali domov. Občni zbor Zveze slovenskih zadrug Zadružni inšpektor Štibler o nalogah zadružništva Ljubljana. 15. aprila V dvorani Mestnega doma se je danes vršil občni zboi »Zvezt slovenskih zadrug« v Ljubljani. Poleg mnogih agilnih delegatov so občnemu zboru prisostvovali zadružni inšpektor g. Miloš Štibler kot zastopnik kmetijskega ministra dr. Frangeša, vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka v zastopstvu velikega župana, dr. Anton Milavec za komisarja oblastnega odbora, zadružni referent g. Trampuž in ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Smodiš. Predsednik Zveze inž. Fran Zupančič Je ob 11. dopo'dne otvoril občni zbor ter pozdravil delegate in zastopnike oblastev. voimenovane komisije za prosvetno re formo, so se novinarji obrniLi na člana te komisije, direktorja Stevo Markovi-ča za podrobna pojasnila in informacije, V tej komisiji so poleg direktorja Alarkoviča še prof. Cajkovac. Mita D.iordjevič. Viada Petrovič, inšpektorja Djordjevič in Mladenovič ter referent Pavel Flere. Direktor Markovič je dal o sedanjem stnaju prosvetno-reformne-ga dela v naši državi tale pojasnila: Naša komisija se je setala že koncem decembra na poziv bivšega ministra prosvete dr. Kumanudija. Izdelati je imela nov prosvetni program. Zaključeno je bilo. nai ostane vodstvo prosvete trdno v eni roki. a da se to vodstvo izpopolni s strokovnimi odseki in referenti iz drugih interesiranih ministrstev. kakor ministrstva za trgovino, za šume in rudnike itd. Naša sedanja naloga obstoja v tem da izdelamo v podrobnosti program šolske reforme In ugotovimo pravce za posamezne Šolske oblike. Meščansko šolstvo po češkem vzoru. Javnost zanima posebno vprašanje redukcij gimnazij. Res ie, da "so bili ti zavodi ponekod ustanovljeni brez potrebe in načrta. Ti zavodi so nastali pogosto v. krajih, kjer ni bilo ne sred-stey^ne zgradb, ne učiteljev. V Gackem n. pr. je direktor gimnazije nek predmetni učitelj, šola je brez profesorjev, brez učil in drugih sredstev. Po končani nižji gimnaziji draki niso ne za trgovino, ne za poljedelstvo. V takih krajih nai se raje ustanove meščanske šole. V Dalmaciji so potrebne meščanske šole za ribarstvo. Ponekod ie tu ribarsrvo še vrlo primitivno. Enaka šola spada v Ohrid. V Bosni so potrebne meščanske šole za rudarske poklice. V vinorodnih krajih je treba ustanoviti meščanske šole z vinogradniškimi predmeti, v mestih z razvito trgovino s trgovskimi učnimi nresrrami. Seve so potrebne v to svrho temeliite izpopolnitve učil in zlasti učnih kniig. ki so pogosto dokai nezadostne. Fnoobraznost nai se umakne d'ferencijaciji. Vrhu tega so na te>i zavodih pogosto nastavljene nekvalificirane učne moči. V Vojvodinč in maj absolvirani učitelji in učitelijce. Na meščanske šole spadajo predvsem absolventi višjih pedagoških šol. Treba bo izbrati najboljše učitelje in jih v svrho izpopolnitve za meščanske in strokovne šole poslati na Češko in v Nemčijo. Za nas ie najbolje posnemati glede teh šol Cehe. ki so jih izpopolnili do zavidne višine. Te šole naj se opremijo s posebnimi zgradbami za delavnice. kabinete In laboratorije. Pouk bodi v prvi vrsti praktičen, ročen, tako da se mladina neposredno uvaja v kasnejše poklicno življenje. Učiteljišča kot internati Reformo učiteljišč je treba obravnavati in proučevati skupno z vprašanjem ljudskega šofciva. Prošlo bo še veliko časa. predea prodro v naša naselja strokovnjaki za gospodarski napredek, kakršni so zdravniki, veterinarji in agronomi. Najvažnejša gospodarska in kulturna činitelja pa sta duhovnik in učitelj. Poslednji naj ne bo samo dober vzgojitelj, temveč mora zasledovati vse pojave gospodarskega in kulturnega življenja in dajati pri vsaki priliki nasvete in bodriti prebivalstvo z imcija-tivami. V to ne zadošča teoretski pouk. temveč mora učitelj prevzeti važna praktična spoznanja. Učiteljišča naj se temu primerno reformirajo. Pouk trajaj 5, mesto dosedanjih 4 let. Poslednje leto naj velja zlasti praktičnemu delu med ljudstvom. Važno je Kven- Pred novo uredbo o zapiranju in odpiranju obratov Beograd, 15. aprila r. Uredba o delovnem času, ki je bila te dni končno sestavljena, razlikuje med odpiranjem in zapiranjem obratov in delovnim časom na podeželju in v mestih. Uredba usvaja v načelu osemurnik. vendar dopušča prekoračenje tega časa pri onih poslih, ki so nujni ali pa se ne vršijo vzdržema. Tobakarne in kijoski smejo biti ves dan odprti. Za ostale obrate je odrejeno, da moramo med 13 in 15. uro biti zaprti najmanj 1 uro. Pogajanja z Rumunijo Becgrad, 15 aprila, p. Pogajanja za re« šitev raznih vprašanj m^d našo državo in Rumunijo se nadaljujejo v posameznih sekcijah. Na dnevnem redu so trenutno šoLka in cerkvena vp šanja ter so bili zarad, tega pritegnjeni k pogajanjem novi eksperti za posamezna vprašanja. Po iz« javah poedinih delegatov - ijanja uspeš« no napredujejo in je račun :i s tem, da bodo v najkrajšem času odobrene toza« devr.? konvencije. Beograjske „Novosti" prenehale izhajati Beograd, 15. aprila, č. Beograjske »No« vosti« so v soboto' izšle zadnjič, ne da bi to sporočile javnosti. Včeraj so začeli z likvidacijo uprave lista in razmerja do ti» skarne, obenem pa je bilo tudi odpoveda« no vsem urednikom. Danes ni v uredni« švu nihče več delai. Čuje se, da bo »No« vosti« prevzelo neko časopisno podjetje, vendar pa to še ni točno znano. Novi cestni zakon pred VZS Unifikacija cestnega zakonodaj stva — Graditev in vzdrževanje cest — Uvedba cestnega davka na vozila — Vsak državljan dolžan oomagati pri graditvi in vzdrževanju cest Beograd. 15. aprila p. Vrhovni zakonodajni svet bo jutri razpravlja1 o zakonu o državnih in nedržavnih cestah. Zakonskemu osnutku je priioženo obširno pojasnilo ministra javnih del g. Savkoviča, v katerem se naglasa, da so ceste prav tako velike važnosti za razvoj prometa, kakor železnice. Promet z motornimi vozili stalno narašča, a tudi interesi državne obrambe zahtevajo, da so ceste v kar najboljšem stanju. Vse to je narekovalo unifikacijo cestne zakonodaje. Novi zakon loči državne in nedržavne ceste, vsebuje določbe glede vzdrževanja cest in točne predpise glede širine, ovinkov in vzpona cest. Načrt zakona je bil sestavljen sporazumno z ministrom trgovine in vojnim ministrom. Vseh državnih cest je nad 10.000 km, nedržavnih pa okoli 30.000 km. Pri tem niso vštete občinske in selske ceste ter privatna pota. Najvažnejše odredbe novega zakona so sledeče: Glavne ceste, ki vežejo velika središča države in one, ki vodijo na mejo, se proglašajo za državne ceste. Kategoriranje se bo v bodoče vršilo s kraljevskim ukazom. Državne ceste gradi in vzdržuje država, ki sme v izrednih primerih, kadar je treba vsled vremenskih katastrof nujnih popravil, angažirati narod za ta dela. Za popravilo državnih cest dobi minister gradjevin 50 procentov trošarine in carine na bencin, poleg tega pa se uvaja posebni cestni davek za avtomobile (2000 do 5000 Din), motocikle (500 Din), luksuzne in potniške vprežne vozove (300 do 500 Din), pa tudi za navadne tovorne vozove z enim in dvema konjema (200 do 400 Din) ter na jahalne (100 Din) in vprežne (lO Din) konje. Nedržavne ceste, v prvi vrsti pri nas dosedanje deželne ceste prvega in drugega razreda, se istotako delijo v kategorije. Stroške za te ceste nosijo oblast (dve tretjini) in prizadeti okraji (po eno tretjino) po posebnih dokladah. Za nove ceste plačajo oblast in okraji po 50 odstotkov, in sicer s posebnim prispevkom. Za deželne ceste se uvaja kuluk. Vsak moški od 21 do 55 leta mora na leto delati 4 dni na oblastnih cestah. na občinskih pa 2 dni. Vsak tovorni voz in tovorni avtomobil na oblastnih cestah 2 dni in na občinskih 1 dan. Mesto osebnega dela se lahko plača v denarju po 25 Din na dan. za voz 75 Din in za avtomobil 150 Din. Oblast Je razdeljena v posebne cestne okraje s cestnimi odbori 7 do 20 članov, izvoljenimi za tri leta. (Obširno poročilo o cestnem projektu je objavilo »Jutro« 14. marca. Op. ur.) Cerkev in šola Spomenica pravoslavnega sinoda pri ministru prosvete. Beograd, 15. aprila r. V zvezi z vestmi, da bo novi šolski zakon glede verskega pouka se postavil na stališče, da verouk ne spada v učni načrt, temveč, da je stvar cerkve, je odposlanstvo pravoslavnega sinoda izročilo ministru prosvete spomenico, v kateri zahteva, naj se v nove zakone o osnovni in srednji šoli vstavi obligatni verski pouk. Obenem zahteva, naj ta pouk vr-še duhovniki. Odposlanstvo se ie sklicevalo na velike zasluge pravoslavnega duhovni-štva za ohranitev narodne zavesti, prosvete, odporne moči in konstruktivne moralne sile našega naroda. Brez teh lastnosti ne bi došlo do ujedinjenja in osvoboditve našega naroda Tujci v Splitu Split, 15. aprila n. Danes }e došlo semkaj s pa mikom tržaškega Lloyda »Adria« 200 angleških turistov, ki potujejo po Sredozemskem morju. Davj Je dospela tudi skupina nemških izletnikov a Draždan. javnih del invu ijuuoivvMii. Vrtano ,:c icveri- I rw 1 a « V,* ••« ■ šolsko delo. Učiteljišča treba izpremeni- j Zakonski naClti ministrstva ti v internate. Pri moških uč!teliišč!h naj se ustanove nižje kmetijske šole. da se tudi učitelji zamorejo praktično pripravljati na delo v novem duhu in med narodom. Ženska učiteljišča pa nai imajo še posebne gospodinjske tečaje. Število teh tečajev in šol je sedaj docela nezadostno. Zlasti so te šole potrebne v Bosni in Hercegovini Km.-t še ne zna zamesti hleba iz boljše moke. V ljubljanski oblasti prihaja na 700 do 800 prebivalcev po ena ljudska šola. v travniški oblasti pa koma.i na 3300. Največje uspehe si direktor Markovič obeta od organizacije in dela iugoslovenskega Sokolstva ter od zadružništva. Beograd, 15. aprila p. Minister javnih del je določil posebne komisije za sestavo zakonskih načrtov iz delokroga ministrstva za javna dela. Komisije imajo pred vsem izdelati naslednje zakonske osnutke: Za« kon o ustrojstvu ministrstva javnih del, zakon o ekspropriaciji, okvirni zakon za gradbeni red, zakon o javnih zgradbah, za« kon o izkoriščanju vodnih sil in zakon o pošti, brzojavu in telefonu. Krvav pretep v vlaku Zagreb, 15 aprila, n. Včeraj se je vozilo po zagorski železnici večje število voja= ških novincev. Med mladeniči, k' so bili pijani, je došlo do strahovitega pretepa z noži, tako da je bil ves njihov vagon v kratkem okrvavljen. Ker že^niško osob« je ni moglo pomiriti izgrednikov. je vlak obsta' na postaji Ivanec, kjer so orožniki vdrli v vagon in razgnali pretenače. izmed katerih sta b:,a dva žab. '?na do smrti, trije težko. 11 pa lažje ranjenih. Izmed težko anjenih ed n bržkone ne b okre» val, ker je izgubil pre eč krvi. Cerkvena tatvina v Zagrebu Zagreb, 15. aprila n. V pretekli noči le nekdo ukradel iz žu-pne cerkve sv. Petra zlati kelih. Ko je davj došel cerkovnik v cerkev. Je našel na glavnem oltarju razbit tabe-rnakel, n katerega je biJ ukraden kelih. Povzročitelj škrlatinke odkrit Perm, 15. aprila, s. Profesor Zdravomy» slov na permski univerzi je skupno z dr. Nikolskim po 41etnem študiju odkril po« vzročitelja škrlatinke. Cela vrsta posku« sov je pokazala, da je tripanosom, ki se pojavlja na koži, v resnici povzročitelj bo« lezni. To odkritje izpremeni vsa dosedanja mnenja o epidemiologiji škrlatinke ter omogoča uspešno lečenje te bolezni. Mednarodni kongres Rdečega križa Beograd, 15. aprila p. V času od 22. do 27. t. m. s« bo vršil v Rimu mednarodna kongres Rdečega Križa. Našo državo bosta zastopala na kongresu predsednik Rdečega Križa dr. Vlada Stanojevič in a rt i liberijski podpolkovnik Dam-jano-vič. Na kongresu se bo razpravljalo tudi o uporabi strupenih plinov v vojni. Ratifikacija konvencije o strupenih plinih Beograd, 15. aprila p. Ministrstvo zunanjih del Je izdalo »večer nas!edruge štejejo nad 200.000 zadružnikov. V Nemčiji pride na 1 milijon ljudi le 150.000 zadružnikov. Toda ne smemo gledati samo na številke, marveč tudi na druge okolno-sti, kako poslujejo zadruge in na kvaliteto zadrug. Glavni temelji našega zadružništva so dobri in zdravi. Načelo samopomoči Je bilo ob njihovi ustanovitvi merodajno in je rodilo lepe uspehe. Zadružno gospodarstvo Je sposobno vzdržati vsako konkurenco Proti nezadružnemu. Glede kreditnih zadrug ugotavlja, da so dosegle ve'ik uspeh tam, kjer Je bila obrestna mera skromna. Obžaluje In se pridružuje kritiki, da so nekatere posojilnice začele prehajati v profi tarsko gospodarstvo ter se začele oddva-Jati od prvotnega zdravega načelu samopomoči. Zato Je potrebna borba proti vsem napakam. Povrnimo se nazaj k Raifieisenu! Delati je treba nesebično in brez vsakega profitarskega poželjenja v naših zadrugah. Glede nakupovalnih zadrug, ki se dobro razvijajo, bi bilo potrebno uvesti rošdalski sistem Danes Je prenehala strankarskopolitična borba v zadružništvu, ki se Je pred vojno delilo v dva zadružniška tabora. Treba se je postaviti na strogo stališče zadružniške ideje. Govornik je v glavnih obrisih očrtal bodoče delo slovenskega zadružništva. Naloga kreditnih zadrug bodi. preskrbovati kmetu cenen kredit. Agrarna banka ne mo re prinesti Sloveniji posebnih koristi, kajti naše zadruge so v noiožaiu dajati kredit po 6 do 9 %, dočim Je Agrarna banka v prvi vrsti ustanovljena za ostale kraje, kjer mora kmet plačevati 20, ?0, i 00 in celo 150 odstotne obresti. Poleg mlekarskih in si rarskih zadrug Je treba organizirati tudi zadruge. ki bodo znale pravilno vnovčiti naše sadje, slive, žito, krompir in druge pridelke. Potrebna bi bila ustanovitev pravcvarstve-ne zadruge, ki bi nudila svojim članom-kmetom cenejšo pravno oomoc. Končno bi bila potrebna ustanovitev zadružn- tovarne za stroje in gnojila. Naloge slovenskih za-drugarjev so torej izredno vciike in treba bo mnogo dela, požrtvovalnosti in nesebičnosti. kajti samo na ta n3Čin S3 dosezajo veliki uspehi. Želi slovenskemu zadružništvu tudi v bodoče najlepših uspehov na gospodarskem polju. Predsednik inž. Fran Zupančič se Je g. inšpektoriu zahvalil za dane nasvete ter izrazil želio. da bo kmetMcko ministrstvo še dalje ohranilo slovenskemu zadružništvu isto nak'oriienost kakor doslej. De'eeat Ivan Ažman iz Lesc Je predlagal. d a nai pbčni 7bor odnošlie vdirostno brzniako kralin Aleksandru in brzolavno zahvalo ministru dr. Frangešu za niega naklonjenost. kar je občni zbor z odobravanjem sprejel. Poročilo načelstva. Predsednik inž. Fran Zupančič je očrtal delo Zveze poudarjajoč, da je nujno potrebno, da zadruge v vseh gospodarskih pridobitnih panogah obdrže svojo gibčnost in prožnost. Podčrtal je pomen organizacije inozemskega trga za naše pridelke in organizacije domače obrti in industrije. Obžaloval je, da oblastni odbor pri podporah ni upošteval članic Zveze. Upa, da bo sedaj temu paitizanskemu postopanju storien energičen konec. Ravnatelj g Fran Trček Je nato pojasnjeval letno poročilo Zveze, iz katerega posnemamo naslednje zanimivosti: Gospodarske razmere lani niso bile ugodne Kmetijstvo je bilo težko prizade« to po suši, pa tudi sicer so se razmere v kmetijskem gospodarstvu poslabšale, pred« vsem zaradi neracionalne državne gospo* darske politike prejšnjih let. Zadolževanje kmetijstva narašča, sporedno pa je števi* lo prisilnih dražb doseglo nov rekord. Na« vzlic neugodnim razmeram pa se je naša zadružna organizacija tudi lani zadovolj« no razvijala Prebolela je povojne težave. Leta 1920. je imela Zveza le 66 članic; do konca l 1927 je število članic naraslo že Din. Obrestna mera za vloge je znašala 5 do 6 odst., za posojila pa 6in pol do 9 odst Blagovne zadruge so prebrodile naj« težje čase, mlekarske zadruge pa so se da« Ije lepo razvijale in pomnožde. Le nad« produkcija, predvsem sira, jim je povzro« ča!a težkoče. Predlanskim so si ustanovilo centralno zadrugo, ki pa se ni mogla dc* volj uveljaviti, ker ji manjka cenen obrat* ni kapital. Pomanjkanje sposobnosti za iz« delavo prvovrstnega blaga se je občutilo zlasti lansko pomlad, ko je padla cena si« ru na 22 do 24 Din za trg. dočim ga letos zaradi posledic suše prodajajo po 30 — 32 Din. Zadruge so članom plačevale mle« ko po 1.50 do 2.25 Din za kg. Pr posameznih strokah je bilo koncem preteklega leta v Zvezi 60 kreditnih za« drug, 21 mlekarskih. 17 strojnih in elek« tričnih, 12 nabavnih, 10 stavbnih. 9 živino« rejskih, 7 obrtniških in 21 raznih zadrug. Nad zadrugami je zveza vršila stalno nad« zorstvo. Pri 77 zadrugah je uredila knji« govodstvo, revizij pa je izvršila 81 Vloge pri zvezi so se lani dvignile od 16.4 na 22.1 milijona Din, lastno premoženje (rezervni zakladi deleži) pa se je povečalo od 528 800 na 557.550 Din. Po odpisu investicij in malih dubioz izkazuje bilanca 28 400 Din čistega dobička V bilanci je izkazana tu« di lastna hiša »Zadružni dom«, ki jo je zveza lani kupila. Po kratki debati, v katero le posegel delegat g. Lapajne. ki je zlasti kritiziral postopanje merodajnih faktorjev pri imenovanju novih planinskih oziroma planšarskih odborov, v katere *o bili imenovani celo analfabeti ,je občni zbor sprejel na predlog delegata g. Mullerja iz Črnomlja poročilo načelstva ter izrekel upravnemu odboru ab-solutorij. Ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Smodiš je pozdravil občni zbor. Občni zbor je nato odobril poročilo ravnatelja g. Trčka glede načrta novega zadružnega zakona, ki ga je sestavilo pet slovenskih zadružnih strokovnjakov, nakar je sprejel še več resolucij, nanašajočih se na zadružništvo, kakor tudi resolucijo g. Ivana Bukovca glede važnosti in potrebe ustanovitve Kmetijske zbornice. Odobreni sta bili poročili zadružnega revizorja g. Frana Šifrarja o poslovanju kreditnih zadrug ter poročilo revizorja g. Ro-žeta o delovanju in organizaciji mlekarskih in sirarskih zadrug. Pri slučajnostih je delegat g. Alfonz Mencinger iz Bohinjske Bistrice predložil resolucijo, ki zahteva za uslužbence zadrug iste pravice, ki jih imajo uslužbenci privatnih podjetij, zlasti kar se tiče dokaza sposobnosti. Ob 13.30 je predesdnik inž. Zupančič zaključil občni zbor. Nova poljska vlada Varšava, 15. aprila a. V nedeljo popoldne je bil podpisan ukaz o imenovanju nove poljske vlade, ki ji predseduje major dr. Kazimir Switalski. Resori pa so razdeljeni: notranje ministrstvo general SkiadkowskiJ, zunanje ministrstvo Avgust Zaleski, vojno ministrstvo maršal Josip Pilsudski. ministrstvo trgovine dr. E. Kwiatkowski, ministrstvo pravde Stanislav Car, ministrstvo za poljedelstvo Niezabytowski, prometno ministrstvo A. Kiihn, ministrstvo prosvete Czer-winski, ministrstvo za delo polkovnik Pry-stor, ministrstvo pošte polkovnik Berner, ministrstvo za agrarno reformo dr. W. Sta-niewicz. ministrstvo za javna dela Mora-czewski. začasno vodstvo finančnega ministrstva prevzame polkovnik Matuszewski. Natančnejš'" poročilo o tej vladi Je objavil že »Ponedeljek«. Korupcija v poljskih sumarskih uradih Varšava, 15. aprila, a. Preiskovalna ko* misija, ki je imela nalogo pregledati poslovanje vilnskega državnega gozdarskega ravnateljstva, je ugotovila, da so izvršili organi tega urada velike milijonske poneverbe. Doslej ugotovljene poneverbe že presegajo 50 milijonov poljskih zlotih ter je še pričakovati nadaljnjega povišanja te vsote, ker prihajajo na dan vedno nove afere. Državno pravdništvo je odredilo aretacijo cele vrste prizadetih uradnikov vseh kategorij. Nazadovanje kršč. socijal-cev pri avstrijskih občinskih volitvah Linz, 15. aprila d. Danes so se vrtile ▼ gornjeavstrijskih mestih in občinah občin« ske volitve. Volilna udeležba je bila pri« Iič- o velika. Po dosedanjih rezultatih sta pridobila mnogo glasov kmetska zveza in socijalisti. Zelo pa so nazadovali krščan* ski socijalisti, posebno v industrijskih sre« diščih. Socijalisti so dobili 15000 glasov vec, kakor pri zadnjih volitvah, ko so združili na svojih listah 73.000 glasov. Do« bili so novih 205 mandatov in 4 nove žu« pane, tako. da imajo sedaj 13S5 občinskih svetnikov in 16 županov. Madžari proti Habsburžanom na 14L koncem preteklega leta pa na 157 Budimpešta, 15. aprila, s. Danes se je vi* s £7.578 zadruzniki Denanii promet se jc šila v Debrecinu 80. obletnica sprejetja de- dvignil od 125 mili ionov Din v 1 1926 na...... 147 milijonov v 1. 1927., lani pa celo na 245 milijonov Tudi blagovni promet se je povečal od 53 na 59 milijonov Din Kreditne zadruge so povsod lepo napre« dovale ter so si s previdnim upravljanjem dalje utrdile zaupanje. Stanje vlog pri zveznih članicah je lani naraslo od 210 na 258 milijonov Din, torej za 23 odst.; poso* jila pa so narasla od 169 na 206 milijonov. brecinske deklaracije, g katero je parlament 1. 1849.. ki ga je vodil Ludvik Ko6suth odstavil Habsburžane z madžarskega prestola. Z iste prižnice velike katedrale, na ka« teri je takrat govoril Kossuth. je bila danet sporočena ustanovitev društva »Kossuth« Rothermerec. Zborovanje je naprosilo Ro-thermerea, naj se tudi nadalje bori za vzpo. stavitev bivše Madžarske in proti povratku Habsburžanov. Naši Kraji in ljudje AFbus ročno milo se dobiva v vseh v stroko spadajočih trgovinah. Čisto Albus ročno milo varuje nežno kožo. Albus ročno milo uspešno očistž kožo. Mehka pena prodira v najfinejše celice ter odstrani nesnago, ne da bi dražila kožo ali škodovala. Aibus milo za roke je mehko, iz čistih masti izdelano toaletno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. Albus ročno milo se odlikuje po svoji vedno enaki vrlini in izdatnosti. Albus ročno milo. Izdeluje: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad Blazno drzen ropar v Čudnovi trgovini Rop vpričo dveh uslužbenk — Ropar grozi z nožem ter se krčevito brani — »Mirno, le mirno . . .!« Nemški avtomobilisti v Jugoslaviji Bili »o povsod ljubeznlivo sprejeti. V nedeljo zjutraj so dospeli preko Avstrije nemški avtomobilisti. 2e na granid so bili prisrčno pozdravljeni s slavolokm in dobrodošlico predstavnikov oblasti, številnega ljudstva in šolske mladine. V imenu mariborske sekcije Avtokluba ie goste pozdravil podpredsed. g. Pluta r. Naravnost triumfalen je bil njihov prihod v Maribor. Vse ulice so bile okrašene, tisočglava množica Je tvorila špalir in simpatično pozdravljala nemške goste, ki so bili prijetno tznenadenl nad toplim sprejemom. Mogočna nemška kolona sestoječa iz 130 avtomobilov s čez 400 izletniki se je zbrala na Trgu Svobode ob sviranju vojaške godbe ln hural ln ži-rio! klici velike množice. Voditelia nemških avtomobilistov g. E. Krotha so pozdravili fr.estm! žu-pan dr. Juvan, komandant mesta general Spasič ter predsednika ljubljanske Jn zagrebške sekcije Avtokluba gg. A. Praprotnic in dr. Bošnjak. G. Krotim ln tehničnem« vodil izleta g. Trieschu sta bila v tmenu »Jutra« Izročena krasna albuma slovenskih pokrajinskih slik. Oospodlčne v nogah vseh Jugoslovenskih krajev so nemške avtomobile okinčale s častnimi zastavicami našega Avtokluba. Po pozdravu se Je vršila v veliki ofrusno dekorirani dvorani Uniona prijateljska za-kuska, ki k) je pripravila »Vesna« pod vodstvom gdč. Repovčeve. Zakuske so se udeležili poleg gostov predstavniki oblastnlj tx vseh pomembnih kulturnih in gospodarskih organizacij. Pred lepo okrašenima slikama našega kralja in predsednika nemške repu-bl&e Hindenburga, Je podpredsed. mariborskega Avtokluba g. PInter izrekel gostom dobrodošlico ter prečital pozdravni telegram nemškega poslanika Kdsteria lz Beograda. Podpredsednik glavnega odbora Avtokluba dr. Jankovič je povdarial splošne »hnpatije, ki jih naš narod goji za svoje goste. Veliki župan dr. Schaubach Je na-r dr avti prezide1te si čim preje vstopnice v predprodaji osebno ali telefonično na štev. 2124 St B. •d O U o o CL in K10. uri. Elitni kino Matica Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20.; spremembe označene.) Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: Pravkar izSlo. B. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.; spremembe označene.) Torek, 16.: Salome. Pred vratmi večnosti. C. Sreda, 17.: Grot Luksemburški. Gostuje g Iličič. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 10. ob 20.: Charleyeva teta. B. Kuponi. Gostovanje gosp. Daneša. CELJSKO GLEDALIŠČE 8reda, 17. ob 16.: Janko In Metka. Otroška predstava. — Ob 20.: Romeo in Julija. Gstovanje Mariborčanov. Gostovanje članov praškega Narodnega rti radia r Ljubljani. Praški >Nar. Listy« poročajo: Kakor izvemo, je bilo povabljenih troje članov drame Narodnega divadla, in sicer gospa Leopolda Dostalova in gg. Vaclav Vydra in Jaroslav Vojta, da gostujejo v ljubljanskem Narodnem gledališču. Odzovejo se ■ačetkom maja. Gostje bodo igrali O' Nello-»o igro »Anna Christie«, ki jo^ štejemo med Mfv^Cj« umetniške uspehe naše drama. Otvoritev kolektivne razstave Riharda Jakopiča Umetniško - zgodovinsko društvo v Ljubljani je pripravilo za 601etnico reprezentan-ta slovenskih likovnih umetnikov Riharda Jakopiča kolektivno razstavo mojstrskih del. Ta razstava je bila otvorjena v nedeljo opoldne v navzočnosti naiodličnejšib predstavite-ljev ljubljanske družbe. (Obširnejše poročilo o otvoritvi je priobčil »Ponedeljek«.) V Jakopičevem paviljonu, ki že 9am pričuje o jubilantovi organizatorični delavnosti in ugledu, ki si ga je pridobil v umetniških krogih in v širšem slovenskem svetu, je zbranih 172 mojstrovih del. Tako se nudi našemu občinstvu — kot je dobro naglasi! slavnostni govornik dr. Izidor Cankar ob otvoritvi — »redka In morda edinstvena prilika, da vidimo glavno njegovo delo zbrano pred seboj in smotreno porazdeljeno.« Slike so razvrščene tako. da so v desni dvorani mladostna dela, v srednji dela zrelih let, v levi pa tvorbe njegove zadnje dobe. Brez dvoma je ta razstava ena najzanimivejših, kar jih je bilo prirejenih v zadnjem desetletju pod streho edinega slovenskega umetnostnega paviljona. Predvsem zaradi redkega pregleda, ki ga dobi poset-nik čez mojstrovo delo, pa tudi zaradi vpogleda stilne možnosti slovenskega impresi- jonizma, ki ima v Jakopiču svojega najizrazitejšega reprezentanta. Sodba o tem delu je deloma že prešla v leksikon, ali pa je bilo obravnavano in ocenjeno s tolikih strani in od tolikih oseb, da na tem mestu ne kaže posebej razpravljati o visoki vrednosti teh umetnin Ne pretira varno, če trdimo, da je dolžnost vsakega količkaj umetnostno čutečega in kulturno zavednega Ljubljančana, da si ogleda Jakopi čevo razstavo. Pa tudi Slovenci zunaj Ljub Ijane, ki jih opravki napotijo v naše mesto, naj izrabijo redko priliko in se seznanijo s kolektivnim delom tega našega slikarja. Umevanje Jakopičevih del in umetnostnih stremljenj bo zelo olajšal .jubilejni zbornik, ki izide kncem tega tedna v založbi »Tiskovne zadruge«. Ta zbornik bo najlepši in najtrajnejši spomin na dni, ko smo v mojstru Jakopiču slavili visoki vzpon slovenske likovne umetnosti. > Slovo K. D. Balmonta od Ljubljane Sloveči ruski pesnik K. D. Balmont se je v nedeljo poslovil od Ljubljane, ker ga je med tem povabilo zagrebško >Pučko sve-učilište«, da predava o stvariteljih ruskega jezika. Podobno predavanje je imel v soboto v Ljubljani pod okriljem »Ruske Matice« ter je s svojimi zanositimi in globokimi izvajanji o lepotah ruskega jezika zadivil izbrano občinstvo. Na kolodvoru so se poslovili od pesnika člani tukajšnjega PEN • kluba § predsed- nikom gosp. Otonom Zupančičem, za .»Rusko Matico« pa predsednik gosp. univ. prof. dr. Bilimovič. dr. Preobraženski in drugi. Pred odhodom je izjavil pesnik našemu uredniku, da mu je kratko bivanje med Slovenci zapustilo neizbrisne vtise in da se nas bo vedno spominjal s toplimi simpatijami. 0 tem pričuje še naslednja Ljubljani posvečena pesem, ki nam jo je bil naklonil za objavo v »Jutru«. Pesem se glasi v izvirniku (transkribirana v latinico): J a pervyj raz prišol v Ljubi janu, no nikogo ne oskorblju, kogda tverditj vljublonno stanu, čto zdesj — kogo-to — ja ljubi ju. Ljuba mne vkradčivost durmana v slovah nevedomyh druzej, i vdrug javila mne Ljubljana, čto ja — jeja, hotj ja ničej. Mad drugom prazdnuja pobedu, ona menja Mila sil, • serdcem poklonivšisj Bledu, 1 a vsju Sloveniju ispil. K Slovencam, k Russkim ne ustanu ia Ijnutj, kak \>olny k korablju ... .Vo, uhodja, kogda že gljanu na tu, kogo ja zdesj ljublju? K. BALMONT (Prevedeno v prozo: Prišel sem prvič v Ljubljano, a nihče mi ne bo zameril, če povem zaljubljeno, da tu nekoga ljubim. Iz besed neznanih prijateljev se mi je vtihotapilo drago mamilo in Ljubljana mi je brž pokazala, da sem n.ien, čeprav sem sicer samos%'oj. Premagala me je prijateljev beseda in mi vzela vse sile; poklonivše g srcem Bledu, sem vpil vase vso Slovenijo. Slovencev in Rusov se bom vedno držal kakor val ladje. In za slovo: kedaj mi bo dana da spoznam njo, ki jo tu ljubim.) Še en pozdrav Slovencem nam je naročil in mi ga objavljamo z avtogramom: »Lepi Sloveniji, deželi snežnih planin in rujnega vina, kjer sem ^i^al «ed brati kličem cYa SmdUnj&. #fialrundr Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu. slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz - Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot pravi blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. Dobi se v vseli lekarnah« drogerijah in špec. trgovinah. Brezplačna poizkusita kulta kave Mag1, prave zrnate kave brez kofeina, danes v torek ves dan v trgovini Anton Legat, Miklošičeva c. 28 Vse gospodinje, kakor vse one oeebe, ki jim navadno kofeinapolna kava Škoduje, »o najvljudneje vabljene, da se prepričajo o neškodljivosti kave Hag ob najfinejšem aromu. Domače vesti • Izpremembe v ministrstva zunanjih zadev. Novi direktor političnega oddelka v ministrstvu zunanjih zadev Konstantin Fotič, dosedanji delegat naše države pri Društvu narodov je prispel v Beograd ln predvče rajšnjhn pričel s prevzemanjem agend od dosedanjega direktorja političnega oddelka 6a5e Pelivanoviča. Včeraj je Fotič definitiv-no nastopil novo službeno mesto. • Po naredbl direkcije davkov v Beogradu •e pozivajo vsi točild ln prodajalci alkoholnih Pijač, da napravijo o vseh količinah alkoholnih pijač, ki Jih imajo 15. t. m. v zalogi, prijave v treh Izvodih in te prijave oddajo pristojnemu oddelku finančne kontrole najkasneje do 20. t. m. — Finančna direkcija v Ljubljani. ♦ Izpremembe ▼ Justlčnl službi. V jus+lč-nl službi sta premeščena: starešina okrajnega sodišča v Kočevju Jakob Jerman k okrajnemu sodišču v Kozjem dr. Matija Lavrenčlč pa k okrajnemu sodišču v Kočevju. * Predavanje ▼ »Pravniku«. V sredo 17. i m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« docent ta ravnatelj g. dr. Ludovik B5hm o kartelu ln stališču države nasproti njim. Predavanje se bo vršilo ob 18. na sodišču v LJubljani, soba 79. Vprašanje Je Izredno zanimivo. ♦ Sprejem naše vojne mornarice na Krfa. Iz Aten poročajo: Ministrstvo mornarice je obveščeno, da bo jugoslovenska pomorska eskadra sredi meseca maja prispela pred otok Krt. Za sprejem prijateljske mornarice prispe celokupna grška mornarica pred Krf. Minister mornarice Argiropulos se bo osebno udeležil sprejema na admiralski ladji. * Komandant vojne mornarice na Inšpekcijskem potovanju. Komandant vojne moT-narice admiral Prlca je prošli teden v sprem »tvu treh generalov ta svojega štaba pregledal otočje severnega Jadrana. V soboto «e Je admiral preko Sušaka vrnil v Beo. grad. * Gradba katoliške katedrale ▼ Beograd« Kakor javljajo te Beograda, se bo letošnjo Jesen na slovesen način položil temeljni kamen za katoliško katedralo, ki bo zgrajena v Ulici Miloša Velikega. Mestna občina beograjska je brezplačno dala na razpolago potrebno stavbišče za cerkev ter za poslopje stolnega kaipitlja. * Smrtna kosa. Preminula Je v LJubljani ga. Terezija B e ik š o v a, mati člana opernega zbora. Pogreb bo iz hrritaice na VI-dovdanski cesti ob 14. — V Krškem ie umrla ga. Marija Rupertova v visoki starosti 84 let. Pogreb priljubljene pokojnice se bo vršil 16. t. m. v Krškem. — Pokoj-nicama blag spomin, žalujočim naše so-fatje! * Ekskurzija mladih avanturistov. Naš konzulat v Barceloni je policijskemu ofcla-»tvu v Splitu sporočil, da so se 12. februarja Vkrcali v Siplitu trije mladi avanturisti Stjepan Birfič, Jure Tučan in Peter Roja na grški parobrod »Helena«. Mladeniči so to storili brez dovoljenja kapitana grškega parobroda. Svrha jim je bila, da pridejo v Špani-jo. Na potu v Barcelono fe parobrod naletel na močan vihar, ki je ladjo težko poškodoval, pri čemer Je bil nevarno ranjen tudi kapitan, ki je dva dni pozneje v barcelonski bolnici podlegel poškodbam. Mladeniči so se v kritičnem času nahaiall na krovu In so valovi odnesli Petra Roje, ki Je brea sledu Izginil v morju. Deček Je bil 16 let star in rodom iz Solina. Vsi trije so si hoteli v Španiji poiskati zaslužka. Gnala pa flh Je tudi želja po avanturah. Tučan in Bo-iič sta ostala v Španiji brez sredstev ter sta se obrnila na naš tamkajšnji konzulat za pomoč, da bi se mogla vrniti v domovino. * Hrvatski Jezik v reškj šoli. Kakor se na Reki službeno razglaša, se bo na tamkaj-Snjl italijanski šoli »Gabriele d' Annunzio« poučeval odslej tudi hrvatski jezik. ♦ O nevarnem vlomilcu v stanovanja ta tatu tujih sukeni, ki je bil nedavno zasačen v LJubljani, smo prejeli še sledečo informacijo: Franc Otorepec, ki živi tudi pod imenom Eder Je 50 let star vlačugar, rojen v Sp. Hudinji pri Celju, pristojen v Št. PeteT na Medvedjem selu, do sedaj že 33 krat predkaznovan, večinoma zaradi tatvine. Po zadnji večji kazni, ki mu jo Je prisodilo okrožno sodišče v Mariboru, Je bil oddan v prisilno delavnico v Stari Gradiški, kjer mu je bil meseca januarja t 1. dovoljen pogojni odpust v nadi, da se je poboljšal. Toda »tat se spreobrne, ko se v Jamo zvrne«, ta tako tudi Otorepec krade naprej. Njegova špecijaliteta so vlomi v stanovanja, kjer pobere vso obleko, ki mu pride pod roke ta pa tatvine sukenj, svršnlkov in klobukov v hotelih, kavarnah in šolah. Pri sodišču skuša utajiti svoje Številne predkazni s trditvijo, da so se drugi postopači posluževal! njego-vega imena. Pred njim Javnos* ne bo varna, dokler se ne povrne v kaznilnico ali prisilno delavnico. ♦ Samomor šestnajstletne deklice. V soboto se Je v Novem Sadu z revolverjem ustrelila šestnajstletna deklica Rika Vesto-va. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Rika je iz ugledne novosadske rodbine. ♦ Grozna rodbinska tragedija. V slavonski občini Geletinci se Je pretekli petek odigrala grozna rodbinska tragedija. Seljak Bakonjič notoričen pijanec, Je že dalje časa živel v prepirih s svojo rodbino. V pijanosti Je pogosto ograža] življenje svoje žene In svojih otrok. Tudi v petek zvečer Je Bakonjič prišel domov močno pHan. Po kratkem prepiru s svojo ženo Je Bakonjič za- grabil sekiro tn ravno hotel ž njo zamahniti na svojo ženo. V tem kritičnem tremrlku Je stopil v sobo njegov sin Nikola. Da reši mater, je zagrabil sekiro ta z groznim zamahom razklal glavo svojemu očetu, ki se je mrtev zgrudil na tla. Morilec svojega očeta se je sam prijavil orožnikom. ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manulaktura. • Obleke kemično čisti, barva. pHslra hi lika tovarna Jos. Relch. ♦ Slamniki v snaženje se sprejemajo do konca tega meseca pri P. Magdlč, LJubljana. * Vse pisarniške In tehniške potrebščine priporoča M. Tičar LJubljana. 575 Iz linbljane n— ZlkovcI, ki bodo v LJubljani koncertl-rali v ponedeljek 22. t m. v FilharmonlčnJ dvorani, so v zimskih mesecih absolvirall celo vrsto koncertov v Haagu, Amsterdamu in Londonu z največjim umetniškim uspehom. V jeseni 1929. bodo zopet v Španiji, katero bodo tretjič posetlli s svojimi koncerti. V Španiji uživajo Zikovci največje zanimanje in pozornost. Ker so oni izredno priljubljeni tudi v Ljubljani, opozarjamo že danes na njihov koncert. u— Iz gledališke pisarne. Abonente reda C opozarjamo, da imajo za svoj abonma operno predstavo danes 16. t. m. Uprizori se Straussova opera Salome ta Sybeliusov balet Pred vratmi večnosti. — Grof Luksem burški za A abonente z g. IKčičem kot gostom bo jutri, 17. t. m. Ga. Vika Podgorska prvakinja zagrebške drame gostuje v ljubljanski drami v soboto 20. t. m. ta sicer v Klabundovi drami Krog s kredo. Pred odhodom v Prago se bo poslovil odlični član ljubljanske drame g. Zvonimir Rogoz od našega občinstva s poslovilno predstavo v soboto 27. t. m. Na to predstavo opozarjamo vse prijatelje odličnega našega člana, ki Je 10 let z največjo vnemo in umetniškimi usipeht sodeloval pri naši drami. Senzacija za Ljubljano! Pri današnjih predstavah ob 548. In H10. )e po vzorcu velemestnih toiuoffledišč aa sporedu poleg filmske komedfiije NEOŽENJENI SOPROG (Dina Gralla ra Igo Sym) še nastoo igralskega ansambla pod režijo gosp. P. Debevca t burlesko »MIRNI DOM. m petjem najnovejših Slagerjev! Zato hiti danes vse r Elitni kino Matica (Kupite vstopnice ie v predprodaji!) U— Velika slavnostna akademija absti-nentskih krožkov I., II. in III. državne gimnazije ter razvitje praporov abstinetskih krožkov II. In III državne realne gimnazije se bo vršilo v soboto 20. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Iskreno vabljeni vsi! Vstop prost. Prostovoljni prispevki za prapor in za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo. u— Tudi dračje kradejo. Tekom zadnjih tednov so ukradli neznani storilci s Korzi-kovega vrta na Tržaški cesti razno dračje. ki se uiporablja pri vrtnariji. Poleg tega so tatovi odnesli tudi velik kos vrtne ograja. Tekom istega časa je na vrtu nekdo porezal čez sto komadov mladih topolov. Neznani vandali so napravili Korzikovi čez 1600 Din škode. u— Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani ima danes vtorek 16. t. m. ob 20. svoj redni letni občni zbor v zadnji sobi restavracije »Slon«. Dnevni red običajen. Za-željena je številna udeležba. u— Častni večer ge. maše Gromove v soboto je privabi! številno občinstvo iz vseh ljubljanskih krogov, številna udeležba Je dokaz, da Ljubljana visoko ceni delovanje zaslužne primorske narodne delavke. Pozdrav gostom ta odlikovanki je izpregovo-rila ga. Vida Baltičeva, nakar Je ga. Fra-nja Tavčarjeva pripela ge. Gromovi red sv. Save IV. razTeda. Tajnica kluba ga. Zaj-čeva je govorila o delovanju odiikovanke. Čestitali pa so ji župan g. dr. Puc kot predsednik društva »Soča«, ga Kroftova imenom društva »Atena«, ga. Engelmanova za Kolo jugoslovenskih sester, g. Sancin za ASK Primorje in zastopnice vseh os-talih ženskih društev. Gdč. Lamutova Je deklamirala pesmico, zloženo slavljenkl na čast. Slavljen-pa Je prejela tudi mnogo cvetja. Potek krasno uspelega častnega večera Je obširno popisan v »Slov. Narodu« in v »Ponedeljku«. n— Redni občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev se bo vršil v petek, 19. aprila ob 18. v dvorani mestnega magistrata. Poleg običajnih točk bosta na dnevnem redu tudi volitev nadzorovalnega odbora in teprememba pravil. Predlogi za občni zbor morajo biti predloženi načelstvu bolniške blagajne 3 dni pred občnim zborom. u— Tržne cene mesa v Ljubljani. Poročajo nam: Tržni odsek občinskega sveta je na svoji seji 8. t. m. odobril kot upravičene naslednje cene govejemu mesu: prve kvalitete zadnjih del s privago 18 Din. druge kva litete zadnji del s privago 16 Din, tretje kvalitete zadnji de] s privago 12 Din. prednji del 8 Din. Istočasno se Je izvedla klasifikacija klavne živine v mestni klavnici v tri kategorije, I., II., ta III. vrste, te r je meso žigosano ta se občinstvo opozarja, da na žige pazi in plača meso po gori navedenih cenah. Prva kvaliteta !ma Številko 1, druga 2, tretja 3. Vsaka zloraba naj se s točno navedbo kupca in mesarja nemudoma naznani, če mogoče še Istega dne takoj po nakupu mestnemu tržnemu nadzorstvu osebno ali telefon.čno. Ce občinstvo ne kontrolira nakupa, ni mogoče odpraviti vseh nedostat-kov ta zlorab. Nakup je treba kontrolirati glede teže ta cene. - Predsednik tržnega odseka občinskega sveta gospod dr. Pur.tar bo sprejemal stranke vsak četrtek od 12. do 13. v prostorih mestnega tržnega nadzorstva v vseh zadevah, ki se tičejo aprovizaciie Ljubljane. Stranke na) po možnosti prineso pismene prošnje ali predloge. Pritožbe se morajo izročiti pismeno. u— Pod voz Je padla. Na Karlovškl cesti se Je predvčerajšnjim težje ponesrečila po-sestnlca Franja škraba z Barja. Omenjena se je peljala na vozu proti domu. Nenadoma pa je pridrvel mimo avto. ki se ga je plašljivi konj prestrašil In zdlrjal. škrabo-va Je hotela konja zadržati, pa se Ji nI posrečilo. Padla je z odskakujočega voza na tla ln obležala na cesti nezavestna. Škrabo-vo so zaradi težjih notranjih poškodb prepeljali v bolnico. u— Nasilen hlapec. PredsnočnJIm okrog 23. se je pripodil te neke gostilne na Celovški cesti 25 letni hlapec France M., ki se je — meni nič, tebi nič — zakadil v prvega mimo idočega pasairta in ga pričel pretepati. Na njegove klice Je prihitel stražnik in skušal Franceta ukrotiti. Takrat pa se je Francetova jeza obrnila proti stražniku in je navali! nanj. Stražnik ga Je ukrotil šele s pomočjo drugih pasantov. Franceta so spravili v zapor v Šiško. Tam je pijanec še nadalje razgrajal ln so ga morali slednjič ukleniti. Pozneje so ga prepeljali v zapor na policijsko direkcijo, kjer se je zagovarja! ziutraj, da je bil zaradi zavžite pijače popolnoma omamljen in da sploh ni vedel, kai počenja. M. se bo moral zagovarjati na sodišču zaradi Javnega nasilstva. u— Napad na cesti. Moščana Ciril Novak ta Karol Blas sta se nahajala predsnočnjlm v neki gostilni na Ižanski cesti, v kateri je bilo več domačinov ta okoličanov. Domov sta se odpravila okrog 20.30. Cim sta stala zunaj na cesti, je že prihitel neki visok fant, ki je udaril z debelo palico najprej Novaka po levi roki, Blasa pa po glavi. Klicala sta na pomoč in napadalec, ki se Je nahajal preje med gosti v gostilni, je izginil. Novak in Blas sta morala zaradi udarcev iskati zdravniške pomoči. n— Surov napad. Ko Je predvčerajšnjim popoldne okrog 16. stopil posestnik France Artač doma iz Podplešivce iz gostilne Marije Somrakove v Zg. Ši5ki, Je prihitel za njim konjski prekupec Ivan S., ga potegnil nazai v sobo ta zahteval od njega 18 Din, češ da mu jih dolguje. Artač je zanikal ta dolg. S. ga Je zaradi tega udaril po obrazu. Moža sta se spoprijela in je S. vrgel Artača po tleh ter ga pošteno premikastil. S pomočjo drugih gostov se Je napadeni rešil ter zatekel k policiji. u— Aretacije. V nedeljo ta ponedeljek so bili aretirani. Marija Z. zaradi suma odpra ve telesnega ploda in Jakob T. zaradi suma soudeležbe; dalie je moral v zapor hlapec France M. zaradi javnega nasilstva in pijanosti v njihovo družbo pa sta prišla še dva krošniarja zaradi krošnjarjenja brez dovo-lienia. Danes senzaclionalna premijera! Prvt veliki i»gDme 4,. Kt„ K«, ta 9. KINO DVOR ob!eke! za gospode zadnje mode, v veliki izberi in po najugodnejšem nakupu nudi tvrdka F. LUKIC, Stritarjeva ulica. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKI: TOPLICE (prt Novem mestu). Zdravi trafrio te sigurno revmatizem, nervraljTie, ženske bolezni itd. Edino kopaMšče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—3S0 C topline. Železniška postaja Straža - Toplice Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred m po sezoni. u— Zopet tatvina na pokopališču. Te dni Je bil aretiran na pokopališču sv. Krištofa neki Meghč ki je kradel iz kapelic ta grobnic razno pločevino. V soboto pa sta prijavila mehanik Ivan Cankar ter trgovski pot-nik Josip Hribemik, da sta zopet naletela na pokopališču na neznanega moškega, ki je trgal z neke kapelice kose bakrene pločevine. Cim ju je tat zapazil, se je takoj pognal v beg. Pustil pa je na mestu poleg kapelice nad 25 kg bakrene pločevine, ki jo je pripravil tamkaj, da jo odnese ta pozneje proda v mestu. n— Društvo finančnih konceptnlh uradnikov na Slovenskem v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor za leto 1928-29. 20 t. m. ob 20. v Ljubljani v gostilni »Pri Cinko-letu«, Kopitarjeva ulica. 585 n— Pisarna Družbe sv. Cirila In Metoda se Je preselila v Beethovnovo ulico. št. 2., pritličje. 5^4 Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon šte\>ilko 440 a— Iz gledališča. V kratkem bo gostovala prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Hinko Nučič v Bernsteinovem Tatu. Oba umetnika bosta gostovala topot prvič po svojem odhodu te Maribora pred osmimi leti. — Ker Je bila šolska predstava Janko ta Metka zadnji petek popolnoma razprodana in so mnogi otroci morali oditi, se bo ta predstava ponovila tudi ta petek. !9. t m ob 15. Cene 2—7 Din. a— Zanimive nove Industrije. Kakor do-znavamo. namerava v Mariboru ustanoviti neka češka tvrdka novo tovarno za Izdelavo pliša. ki bo baje Izrazito češka narodna tvrdxa. Nadalje namerava Scherbaumovo podjetje v zvezi z neko Inozemsko tvrdkn izpremenitl svoj parni velemlin v tovarno vega zaslužka in ker prinaša vsaka nova industrija v Mariboru več življenja. a— Smrt Maistrovega dobrovoljca. V nedeljo Je umrl v Mariboru v 40. letu starosti zasebni uradnik g. Rudolf Laščak. rezervni kapetan I. ki. Takoj po zlomu bivše monarhije Je stopil pokojni v vrste Maistrovih Junakov ter se udeležil tudi bojev za osvoboditev Koroške. Pogreb bo Jutri ob 15. te mrtvašnice splošne bolnice na pobreško 2P-kopa!išče. a— Transporti naših sezonskih delovnih moči v Inozemstvo. Te dni je odšlo v Nem čijo in Francijo ponovno 300 delavcev, mO' ških in žensk. Vodja mariborske Borze dela pa Je včeraj v Murski Soboti zbiral še na-daljne Prekmurce za delo v tujini. a— Nezgode. Včeraj dopoldne ie neki kolesar na Glavnem trgu podrl Elizabeto A. Rešilni avto je odpeljal poSkodovanko na njen dom. V stolnici je v nedeljo zvečer popadla blaznost 25 letno Matildo M. Odvedli so jo Iz cerkve ta Jo Je morala policija dati v zapor, ker se domači niso zmenili zanjo. a— Smrtne žrtve. V sobto ponoči je na Koroški cesti stanujoča 30 letna služkinja Ivanka Jurič začela bTuhati kri. ta Je tekom noči preminula. Pogreb bo danes ob 16. Nadalje so v nedeljo preminuli: 6 letni sta delavca Ludovik Rodolšek. Pogreb bo danes ob 16.45; Josip Vuk, delavec v opekarn! Cerniček v KamnicI, pogreb danes ob 15.15; Alojzija Krefl, soproga brivskega mojstra, stara 46 let, pogreb bo danes ob 17. Marija Pepelnik, hčerka pismonoše. stara 19 let, Pogreb bo danes ob 16.30; Josip Obman, 62 let stari delavec, pogreb danes ob 15. Vsi ti pogrebi se bodo vršili na Pobrežje — Včeraj sta preminula Ivan Weingerl, pomožni delavec državne kurilnice v starosti 36 let, pogreb bo jutri ob 16. na pokopališče na Pobrežju; Antonija Dokel, hčerka posestnika. stara 19 let, pogreb bo Jutri ob 14. a— Vojaški novinec napadel voznika. V soboto dopoldne jo je mahal v Maribor pod šajkačo Vinko Bračko te 2i'tnja. Na cesti Je naekrat trčil v voznika Antona Senekoviča ter ga z žepnim nožem napadel ta zabodel v laket leve roke, pod desno lopatico ta v trebuh na desni strani. Ranjenca so odpeljali v bolnico. a— Nasilna terjatev. Mariia Cernlk, po-sestnfca te Pobrežja je lani kupila konja za 1500 Din, ki ga Ji je prodal prevoznik Avgust Kovačič te Maribora. Cernikova mu Je ob nakupu Izplačala Ie 150 Din. dočim Je ostanek odložila na poznejši čas. Kovačič jo je neprestano tirjal, ker pa nI mogel priti do denarja, je pred dnevi ponovno poskusil srečo. Ze ob 8. zjutraj je obiskal Cernikovo v spremstvu delavca Antona Urgla. Marija je ravno ustala, ko sta se v sobi pojavila zgodnja gosta. Prevoznik jo Je osorno nagovoril: Plačaj ali pa konja nazaj. Toda Cernikova ni imela niti denarja, niti konja, ker ga Je prodala in kupila drugega. Možakarja sta se je lotila dejansko. Podrla sta }o na tla. Njenega sina, ki Je stopil v sobo, je pregnal delavec Urgel z veliko mesarsko sekiro, ki jo je našel v stanovanju. Podil ga Je po dvorišču ta okrog hiše. Nato Je s sekiro razbil vrata, ki vodijo v hlev, nakar Je s Kovačičem zmagoslavno odpeljal konja v prepričanju, da Je njun račun čist. Toda za zadevo Je zvedelo orožništvo v Studencih, kj ie konja zaplenilo, Kovačiča pa aretiralo ta Izročilo sodišču, dočim Je mladi Urgel odšel še istega dne k vojakom. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra* Ima telefon Ste vilko 190. ponoči v nujnih zadevah St 191 e— Iz gledališča. Opozarjamo še enkrat na edino letošnjo otroško predstavo, ki se bo vršila v sredo, 17. t. m. ob 16. popoldne, priljubljeno igrico Janko ta Metka. Zvečer istega dne pa se uprizori umetniško najbolj reprezentativno delo te sezone. Shakespe-arjevi divna tragedija ljubezni Romeo in Julija. Hitite z nakupom vstopnic! e— Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju bo imela 20. t. m. ob 19. v spodnjih prostorih Narodnega doma svoi redni letni občni zbor. V primeru nesklepčnosti bo zbor ob vsaki udeležbi eno uro kasneie. Prijatelji Jugoslovenske Matice, udeležite se občnega zbora polnoštevilno! Franca Ocvirka te Migojnice pri Grižah. Ocvirk Je padel pri karambolu s kolesa katero Je avtomobil popolnoma stri. Ocvirku je avtomobil zdrobil desno nogo, zaradi česar so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. e— Tri nezgode. Posestnikov sta, 16 letni Ivan Lesjak te Jurklcštra Je obrezoval na domačem vrtu sadno drevje. Nesreča je hotela, da je fantu na drevesu spodrsnilo ta Je padel na tla ta si izpahnil levo roko v rami. — V celjski cinkarni je bil zaposlen 39 leh ni ključavničar Viktor Škofljek na cirkular-ki, ki pa mu Je nenadoma zgrabila levo roko in mu močno poškodovala vseh pet prstov. — Mesarskemu pomočniku Jožetu Lebnu Je izpodletel pri delu nož tako ne. srečno, da se mu Je zapiči! precej globoko v !evo nogo. — Vsi trije ponesrečenci so morali Iskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. Iz Krania r— Repriza operete »Mamselle Nitout chea v nedeljo popoldne je dosegla še več« ji uspeh od prve predstave. Izvedba ope« rete je v vsakem pogledu občinstvo prese« netila. Dvorana je bila razprodana do zad* njega sedeža. Prišlo je mnogo gostov ij Ljubljane, Tržiča, Škofje Loke, Radovlji« ce, Jesenic ta celo iz Kranjske gore. Pred« stavi je prisostvoval tudi višji kapelnik vojaške godbe g. dr. Čerin iz Ljubljane, 'loskanju in smehu ni bilo kraja. Gledali« ški oder, zlasti odvetnik dr Stanko Sajo» vic, ki je prevzel muzikalno vodstvo, so lahko ponosni na ta uspeh. r— Nov fotograf. G Edvard Kramaršič bo otvoril fotografski atelje t Golobov! hiši v Rožni ulici. Kranj dobi s tem dnw gega fotografa. r— Nočni poboj. V noči od sobote na nedeljo so se srečali na klancu nad hu» janskim mostom fantje, močno okajeni od vina ki z veliko Wajžo. Brez izzivanja ni šlo, nato so sekundirali še noži. Na cesti je obležal mehanik B. v mlaki krvi ta z neštetimi zabodljaji. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. dr. Jože Bežek. Orožni« ki so izsledili kot storilca dva brata Alian« čiča, čevljarska pomočnika iz Kovorjev. r— Sokolska tombola v Kranju se bo vršila 2. maja, v primeru slabega vremena pa 9. junija na Glavnem trgu. Na krasne dobitke, ki bodo razstavljeni tekom pri« hodnjega meseca, že danes opozarjamo občinstvo. Iz Hrastnika h— Trafiko od g. Kumerjeve, ki se bo preselila v Za reb, prevzame gostilničar* ka ga. Logarjeva. Erženovo hišo kupuje g. Ribnikar, mesar v Hrastniku. h— CMD podpira v Hrastniku otroški vrtec. Pred kratkim je bil občni zbor mo« ške Ciril Metodove družbe. Ugotovilo se je, da je razmeroma manj članov kakor pred vojno. Takrat je družba vzdrževala v Hrastniku dva otroška vrtca. Članarina je malenkostna — 5 Din letno — in bi de« lavci dobro storili, če bi s pristopom pod« prli svojo institucijo — otroški vrtec. semena vseh vrst zajamčeno najboljše kakovosti priporoča: ANTON FAZARINC. CELJE e— Nova Javna telefonska govorilnica v Petrovčah. Pred dnevi so bila dovršena poslednja dela pri instalaciji nove javne telefonske govorilnice v Petrovčah pri Celju. Nova govorilnica bo v kratkem Izročena svojemu namenu. e— Poroka. V soboto se Je poročil g. Anton Hren, uradnik Schukertwerke na Duna-Ju, z gdč. Tončko Mirnikovo iz Babnega pri Celju. Mlademu paru iskreno čestitamo! e— V celjski javni bolnici so umrli: 8. t m. Anton Toplišek, 57 letni hlapec brez stalnega bivališča; 13. t. m. Alojz Šarlah, 39 letni dninar te Drenskega rebra; 14. t. m. Alojzija Nonar.ieva, 48 letna brezposelna služkinja iz Lindeka pri Frankolovem: 15. t. m. Pa Francka Zavolovšek. 16 letna posestni-kova hči te Devč pri Bočni, in Anton Oblak strojnik iz premogovnika Huda iama pri Laškem. e— Avtomobilska nezgoda v Petrovčah. V nedeljo popoldne se je pripetila na cestnem Križišču v Petrovčah težja avtomobilska nezgoda, ki bi skoro zahtevala člove- , i„t„ _ « , , -------------- i gko žrtev Neki osebni avtomobil, ki ie vo- rdra- ZiI z ve,ik0 brzi™. Je podrl na omenfenem , aci uouo uoot* mnogi nasi liudie no- ntestu s kolesom se vozečega posestnika Ogromne skale ea bohinjski progi Jesenice, 15. aprila. Ko Je v soboto ob 8. uri zjutraj prišel upravitelj Jeseniške bratovske skladnice g. Ivan Šetinc do ograje bolnice,je opazil, da se v oddaljenosti 1 km na nasprotni strani reke Save, s strmega severnega pobočja Mežaklje, vali ogromna skala proti bohinjski žeiezniški progi. V skrbeh, da bi se ne pripetila železniška katastrofa, Je takoj telefoniral na Jeseniško progovno sekcijo, nakar se je podal šef sekcije g. Ing. Riko Šaplja z delavci na progo In ugotovil naslednje: Isto jutro se je bila ped vodstvom pro-govnega nadzornika g. Ivana Gorupa podala večja skupina delavcev na strmo pobočje Mežaklje, da preišče skaloviti teren visoko nad železniško progo. Delavci so se ustavili pred veliko skalo, na kar se je eden izmed njih, nič hudega sluteč, z železnim drogom oprl ob njo. Na veliko presenečenje delavcev pa se je začela ogromna, nad 2500 kg težka skala valiti nizdoi, lomivši pod seboj velike smreke kakor bilke, proti železniškemu tiru. kjer se je prekotalila preko globeli, porušila tir in obstala kake štiri metre onstran proge. Pod vodstvom g. Gorupa se Je marljivim delavcem posrečilo tir v toliko popraviti, da je eno uro pozneje že lahko vozi! osebni vlak. Ob pol 12. je na istem mestu pridrvela navzdol druga, enako težka skala, ki pa Je obstala ravno med tračnicami ter so jo delavci z velikimi napori prevalili preko tira. Kakor smo kratko poročali, je kota! jen je skal na progo zahtevalo pretekli teden tudi človeško žrtev. O tej nesreči so bile ugotovljene naslednje podrobnosti: V torek zjutraj okrog 8. po odhodu tržaškega brzovlaka z Bleda, Je v Zaki onstran blejskega predora postal žrtev smrtne nesreče 25-Ietnl samski progovni delavec Josip Nikič, doma z Bohinjske Bele. Zaradi pomladanskega južnega vremena jo vodstvo progovne sekcije na Jesenicah poslalo večjo skupino delavcev na strmi hrib nad blejskim železniškim predorom z nalogo, da očistijo hrib vseh ska!. ki ne stojijo trdno v zemlji. Ena skupina delavcev je bila zaposlena viš» je v hribu, da spušča skale navzdol, druga skupina pa Je bila na progi z nalogo, da zavaruje z lesom tir pred eventualnimi večjimi skalami, ki bi se prikotalile navzdol, sprožene po zgornji skupini delavcev. Ravno v momentu, ko Je hotel Nikič skočiti po neki drog v bližino predora. Je začul od zgornje skupine delavcev klice, da drvi manjša skala, ki se je sama odtrgala še višje nad njimi, navzdol, a je nesrečnež v zbeganosti ni videl ter ie tekel po tiru naprej v domnevi, da se ji bo s tem ognil. Toda na begu mu je 10 kg težka skala priletela s tako silo na glavo, da mu je prizadejala strašno, nad 12 cm dolgo ta globoko zevajo-čo rano. Nikič je obležal nezavesten in je kmalu nato izdihnil. Nesreča je tembolj tragična. ker Je tudi njegovega očeta pred 23. leti pri gradnji te proge v bližini Bleda dohitela enaka smrt Sokol Izredna glavna skupščina ljubljanske župe V nedeUo se Je vršila ob 10. na Tabo« ta-redna Klavna skupi čina Uubljansike sokolske fape, ka Je imela namen, da izbere župi načelnika ln pod načelnika ter tako kompletira župno starešinstvo. Zborovanje Je bilo dobro obiskano, od 34 tupnih edinic Jih le bilo zastopanih g 44 o najbrž izvršila tudi formalna likvidacija direkcije Iz poslovnega poročila za preteklo leto je razvidno, da Je bilo koncem pret. leta že 960 zadrug za kmetijski kredit, od teh 668 reg:striranih, 143 odobrenih in 149 v sta-(Eju osnovanja. Največ zadrug odpade na beograjsko (3IS), čuprijsko (291). sarajevsko (104), splitsko (97) in skopljansko (97) oblastno zadrugo, dočim Je v zagrebški oblastni zadrugi, kamor spada tudi Slovenija, včlanjenih le 53 zadrug (od tega le 2 v Sloveniji). Premoženje Direkcije Je znašalo koncem pret. leta 12S milijonov Din (od tega 113 mrliijonov dotacije od države in 8.7 milijonov naraslih obresti). Od teh lastnih sredstev Je Direkcija do koncem preteklega leta dala oblastnim zadrugam le 44 milijonov Din. med lem ko je imela pri Državni hipotekami banki naloženih 79.7 milijona Din. = Stanje Narodne banke od 8. t. m. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 31. marca.) Aktiva: kovinska,podlaga 304.8 (4- 3.6), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 452 4 (— 28.2). posojila na menice 1409.1 (+ 9.2), lombard 254.5 (— 1.3); pasiva: obtok bankovcev 5273.0 (+ 7.7), žirovne obveznosti napram državi 358.5 (+ 67.1). ostale žirovne obveznosti 4108 (+ 8.5), obveznosti po raznih računih 227.2 (— 101.3). — Zadnji izkaz Narodne banke ne kaže znatnejših sprememb. Edino postavka obveznosti po raznih računih je nazadovala za preko 100 milijonov, vendar gre tu le za prenos na druge račune. Tekom tedna je Narodna banka 'oddala iz svojega stoka za kakih 25 milijonov Din deviz. = Vojvodinske banke proti bančnim zbornicam. Te dni se je vršila v Beogradu seja Udruženja vojvodinskih bank. na kateri 6e je med drugim razpravljalo tudi o vprašanju bančnih zbornic, ki jih predlaga beograjsko Udruženje bank. Ker stoji Udruže-nje vojvodinskih bank na stališču skupnih zbornic, se je soglasno izreklo proti osnovanju bančnih zbornic. Udruženje smatra, da morejo le skupne zbornice uspešno ščititi interese gospodarstva gotovo pokrajine, Udruženja in organizacije posameznih gospodarskih panog pa zadostujejo za zaščito posebnih interesov. Interesna nasprotstva med posameznimi gospodarskimi panogami se morajo izgladili v skupnih zbornicah, ki bodo le na ta način postale močne in vplivne. = Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem trgu je bilo povpraševanje prilično živahno Zaradi večje ponudbe od strani producentov p« so cene ponovno nekoliko nazadovale. Prvovrstni žateški hmelj je koncem tedna pri mirni tendenci notiral 1300 — 1350. srednji pa 1100 — 1200 Kč. Na tranzitnem tržišču je bil promet slab ter je nominalna cena za tranzitno blago znašala koncem tedna 400 — 600 Kč (13.50 do 20.20 Din za kg). — Na niimberškem hmeljskem trgu je znašal pretekli teden promet I 250 bal. Pri mirni tendenci, toda čvrstih ' Odločite sami pri sledečem izboljšanju čevljev! Ne usnjate pete nego samo Palma peto! Razlogi: Prihranek in zd avje. T» je razu-n in napade*! cenah se je trgoval hallertauski (Siegel) prvovrstni po 135 — 145, srednji po 110 do 130, tržni in gorski pa po 70 — 100 mark za 50 kg. Tranzitni hmelj notira 45 — 70 mark za 50 kg (12.20 _ 18.90 Din za kg). = Češkoslovaška je zopet kupila /OO.dOO kg našega tobaka. Te dni se je vrnil iz Prage upravnik državnih mnopolov g. Todoro-vič, ki je v okviru konvencije glede letnega odkupa od 3.5 milijona kg tobaka prodal češkoslovaškemu tobačnemu monopolu 700.000 kg tobaka. = Koliko jc stala preureditev Fordovih tvornie. Kakor znano, je Ford tekom 1. 1927. in 1928. preuredil vse svoje ogromne naprave na proizvajanje novega modela. Ta preureditev je v bilanci pokazala občutne spremembe. L. 1926. je znašal čisti dobiček Ford Motor Corp. 75.2 milijona dolarjev, 1. 1927. in 1928. pa izkazuje podjetje izgubo, in sicer 1. 1927. 42.7 milijona dolarjev, leta 1928. pa 72.2 milijona, skupaj torej 115 milijonov dolarjev ali ▼ naši valuti 6 in pol milijarde Din. Pri tem pa ni upoštevan izgubljeni dobiček, ki bi moral znašati v dveh letih okrog 150 milijonov dolarjev. Seveda ni dvoma, da podjetje sedaj obratuje zopet z lepim dobičkom. = Polom na svetovnem trgn bakra. V stremljenju po skrajnem izkoriščanju monopolnega položaja, je mednarodni kartel za baker v zadnjih mesecih dvignil ceno za baker od 15 na 24 in 3 osminke ameriškega centa cif evropska luka. Kovinska industrija, ki rabi baker kot sirovino za svoje izdelke, si je pri naraščajočih cenah nabavila precejšnje zaloge; ko pa je cena prekoračila 24 centov, je večinoma ustavila evoie nakupe. S tem pa je položaj na trgu postal za kartel nevzdržen. Na kovinskem trgu je nastal preobrat. Trgovci so pričeli ponujati blago po nazadujočih cenah. Mednarodni kartel je sicer še dalje vztrajal pri teoretični ceni 24 in 3 osminke centa, vendar je bil 9. t. m. že prisiljen dati evropskemu trgu manjšo količino na razpolago po 22 centa. Toda prosta trgovina je šla s ceno vedno nižje, tako da je bil kartel koncem zadnjega tedna primoran oficijelno znižati ceno od 24 in 3 osminke na 19 in 5 osmink, torej kar za 20 %. Količine, ki jih oddaja kartel po tej ceni. so strogo kontingentirane, s čemer hoče kartel onemogočiti nadaljnje nazadovanje. Zaenkrat pa še ne more obvladati kovinskega trga. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 5280 ms kamenja za polnjenje težkih fašin in 3250 m* kamenja za kamenomet ter glede dobave 2300 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave smirkovega platna, motvoza, zidarskih ponvic, žagic za kovino, tračnih žag in 500 pol tiskovin; do 29. t. m. glede dobave električnega materi-jala in 1000 komadov Spiralnih svedrov. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave železne pločevine za opaže. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave pločevine in kabljev. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. maja ponudbe glede dobave 1 elektromotorja in 1 jamskega vit-Ija, 1 sklepala, 2 zobatih koles itd. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave izolatorjev za električne zračne vode, kabljev, zaglavk itd. _ Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1000 kg železa. 10.000 kg rebraste pločevine in 1200 metrov bločnih verig; 2. maja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 45 aparatov za gašenje in hrastovega skret-niškega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 15. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo samo v devizah na Prago, Curih in Dunaj. Deviza na Berlin je zopet popustila na 13.50, deviza na Dunaj 7-9945, dočim se je deviza na Trst okrepila na 298.36. Potrebo v devizah na Trst, Pariz in Dunaj je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Med efekti je Trboveljska popustila ter je bila zaključena po 455. I>pvi7». m valute Ljubljana: Amsterdam 22.86, Berlin 13.485 — 13.515 (13.50), Bruselj 7.9068, Budimpešta 9.9222. Curih 1094.4 - 1097.4 (1095.9). Dunaj 7.795 - 8.095 (7.9945), London 276 - 276.80 (276.46). Newyork 56.81. Pariz 221.44 - 223.44 (222.44), Praga 168.04 - 168.84 (168.44), Trst 297.36 - 299.36 (298.36). Zagreb. London 276 — 276.8. Newvork 56.71 — 56.91. Pariz 221.44 — 223.44, Milan 297.287 — 299.287, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.81 — 22.87, Berlin 13.485 do 13.515, Dunaj 7.9795 - 8.0095. Prasra 168.04 do 168.84. Budimpešta 9.9072 _ 9.9372. Dunaj. Beograd 12.4925 12.5325, Berlin 168.52 — 169.02, London 34.5150—34.6150, Milan 37.27 _ 37.37, Newyork 710.75 do 713.25, Praga 21.02625 _ 21.10625, Curih 136.81 - 137.31; dinarji 12.41 — 12.47. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.2225, Newvork 519.525, Pariz 20.30. Milan 27.225, Berlin 123.16. Dunaj 72.96. Praga 15.3825, Bukarešta 3.09. Budimpešta 90.535, Sofija 3.75125, Varšava 58.25. Efekti. Ljubljana. Celiska 158 den., Ljub. kreditna 123 den.. Praštediona 850 den.. Trboveljska 435 zaključek, Vevče 120 den. Stavbna 50 den.. Ruše 250 — 260. Sešit 105 den. Zagreb, Državne vrednote: Voina škoda aranžma 429 — 430. kasa 428 — 430, za april 429 — 431, za december 456 — 459: bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Union 228 den., Kreditna 93 den., Zemalj-ska 135 — 138, Jugo 84 — 85, Narodna 8900 do 8900. Poljo 15.25 den., Ljubljanska kreditna 123 — 125, Hrvatska 50 — 55. Srpska 146 — 148: industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205. Slaveks 98 — 100, Slavonija 5 do 5.50, Nihag 3 — 10. Drava 405 — 410, Isis 21 — 24. Vevče 125 — 130, Dubrovač-ka 550 _ 575, Brod vagon 270 — 290. Jadranska 640 b!.. Šečerana 460 — 465, Union 177.75 — 178, Trbovlje 460 — 470, Narodna mlinska 20 den. Beograd. Investicijsko 87-5 — 88, agrarne 54.25 — 54.75, Vojna škoda 426.5—427.5, za april 427.5 — 428, Narodna banka 8500 do 8700. Biagcvno tržišča Ljubljanska blagovna borza (15. L m.) Les: Tendenca živahnejša Zaključenih je bilo 9 vagonov, in sicer 6 vagonov tramov, 1 vagon bukovih desk, 1 vagon orehovih hlodov in 1 vagon letvic. Povpraševanje po oglju, drveh, hrastovih podnicah in po tra-mih. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, 80 kg, pl^č. 30 dni): baška promptna po 297.50 — 300, za april po 300 — 302.50, za maj po 305 do 307.50; moka: »0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 420 — 425; koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): laplatska, zacarinje-na za maj po 325 — 327.50, za junij po 320 do 322.50, za julij - september po 312.50 do 315. baška, promptna po 322.50 — 325. za april po 330 — 335; oves: slov. postaja, navadna voznina po 305 _ 310; ječmen: baški ozimni, 67/68 kg po 330 — 332.50. Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 38 vag. pšenice, 1 vag. moke in 34 vagonov koruze. Pšenica: baška 244 — 245 banaška. pariteta Vršac 240 — 242.50; sremska 246 — 248. Oves: baški 242.5 — 245; banaški 237.5 do 240. Koruza: baška, sremska in banaška 262.50 — 265; za maj 367.50 _ 270: za junij 277.50 _ 280. Moka: baška »Og« in *0gg< 340 _ 350; >2< 320 — 330; >5« 300 do 310. Otrobi: baški 180 — 182.5; banaški 177.5 do 182.50. = S tržišča jajc. Situacija na tržišču jajo se ni v preteklem tednu bistveno spremenila. Sene so ostale iste kakor koncem zadnjega tedna. Nakupovalci plačujejo 0.75 do 1 Din za komad. Tudi v Berlinu so koncem pret tedna jugoslovenska jajca notirala nespremenjeno 8*4 — pfeniga. C glejte si veliko prekrasno i i bero najmodernejših v modnem salonu Zofije Malnerič, Sv. Petra cesta 8 slamnikov Iz življenja in sveta Zrak je morje češkoslovaške republike Praga je center slovanske avijacije ter ima zračno zvezo z vsemi važnimi letališči na kontinenta Kako naglo se razvija letalstvo po vojni, o tem nam nudi najlepši dokaz Praga, kjer je bila šele L 1920. otvor« iena prva proga v zračnem prometu. V prvem letu je bilo izvršenih samo nekaj poskusnih poletov. Že nasled« nje leto pa se je otvorila zveza med Prago in Parizom preko Strassburga in linija se je podaljšala kmalu še od Prage do Varšave. V naslednjih letih se je zračni promet iz Češkoslovaške podaljševal vedno bolj v jugovzhodni smeri. Segel je preko Dunaja in Beo« grada do Bukarešte, od tam pa celo v Carigrad in končno je postala ta zrač« na črta najvažnejša na liniji: Pariz* Praga«Angora. Promet na rečeni progi vzdržuje akcijska družba »Franco«Roumaine«, ki je večinoma v rokah francoskega kapitala, soudeležen pa je tudi kapital manjših narodov, predvsem xeškoslo« vaški, jugoslovenski, rumunski in poljski. Težišče prometa imenovane družbe je kajpada med Prago in Pari« zom. Na drugem mestu stoji črta Pra« ga«Dunaj. med tem ko ima proga Pra* ga«Varšava le malo potnikov. Zračni promet med rečenimi mesti se vrši redno, poleti in pozimi ter tudi v vsa* kem vremenu. V 1. 1928. je bilo na teh Erogch izvršenih 1872 rednih poletov, etala so prepeljala 1567 oseb, 5098 ka pošte in skoro pol milijona Kg to« vora. Druga največja črta zračnega pro« meta na češkoslovaških tleh je linija: Prart..iirno=BratislavasKošice. Nedav« no se je proga podaljšala še -io Užho« roda. Na tej progi je bilo lani prepe« Ijanih 3878 potnikov. Pisem in tovo* rov j? bilo manj. Zračni promet med Prago in Marijinimi Lažni, ki se je otvoril 1. 1925., deluje samo v polet« nem času. Na progi: Praga«Berlin in Praga«Du« naj oskrbujejo zvezo tri družbe. Pr» vo je nemška Lufthansa in Avstriiska zrakoplovna družba. Glede potniške« Ca prometa treba povedati, da je ta linija najbolje ncsečana. Samo tekom lanskefa leta se je noslužilo te zveze 5519 nasažirjev. Tudi pošte in tovo* rov se je preoeljalo izredno mnogo. Nemška Lufthansa vzdržuje poleg Prage tudi promet z Bremenom in Monakovim. Ti dve progi beležita ze« lo močno frekvenco in promet na nji« Ju stalno narašča. Posebno druga pro« ga je važna, ker prehaja y zvezo s Španijo preko Švice. Največja zračna proga iz Prage pa je zveza z Rotterdamom. Dolga je 822 km. Promet vzdržuje Češkoslova* ška zrakoplovna družba. V kratkem se obeta tudi otvoritev prometa med Prago in Londonom, tako, da bo Pra* ga tudi po zraku direktno zvezana t vsemi važnimi evropskimi letalskimi središči. S praškega letališča je bilo t minu« lem letu izvršenih nad 5000 poletov. Z letali pa se je vozilo okrog 15 tisoč potnikov. Tudi številke poštnih po» šiljk in zračno«prometnega blaga so zelo visoke. Praški aerodrom postaja po njih pričevanju med evropskimi letaličči eden najvažnejših evropskih središč. Niso zastonj skovali baš Čehi reka: »Zrak je naše morje«. Kdor ni* ma plavuti kakor riba, mora pač imeti krila kakor ptič. Kirurg dr. Vinko Kern Danes pred sto leti je umrl na Du« naiu dr. Vinko Kern, ustanovitelj du« najske kirurške šole, ki ga smatrajo tudi naši zdravniki za utemeljitelja ki« rurgije, in to po pravici; kajti dr. Vin« ko Kern je bil od 1. 1797. do I. 1805. profesor kirurgije na ljuVjanskem medicinskem liceju in je iz Ljubljane odšel na Dunaj, kjer je dosegel poseb« no čast, da je postal tudi osebni rano« celnik tedanjega cesarja Franca. Dr. Kern se je rodil v Gradcu. Nje* govega porekla ni mogoče natančno ugotoviti, vendar sodiio. da izhaja iz rodu Kernov, ki so bili že davno na* seljeni na Slovenskem, poglavitno v Kraniu in Ljubljani. Pravijo celo, da je dunajski kirurg dr. Albert govoril svojim slušateliem slovenske narodno« sti o Kernu vedno kot o njihovem ro* jaku. Dr. Vinko Kern ie študiral v zelo bednih razmerah. Služil je v Trstu, Salzburgu in Benetkah in je zaradi svojega siromaštva spremljal imovite bolnike na potovanjih in jih vozil v zdravilišča. Revščina, v kateri je ži* vel, je Kerna napravila za pijanca. Le z največjim naporom se je tej strasti unrl. izvil in postal vreden član člove* ške družbe. Najvažnejša Kernova pridobitev za medicino so nasveti glede ravnanja z Nov ameriški izum: lokomotiva, ki vozi na povelje Splošna elebtrična družba v Shenectadyj.u (U. S. A.) je zgradila gorenji model lokomotirve, ki zdnrja, s« ustavi, vozi nazal na operatorjevo pave!;?. Brezžična elektrika in mehanizma, ki tih znamo ie a izuma »mehaničnega robota«, igralo glavno vlogo tudi prj tej zanimivi ta važni iznajdbi. Maurice Renard: Čarobna palica Lepega solnčnega opoldne v novembru 1912 je potrkal na vrat askromne kmetije v okolici Soissonnaisa redovnik v obrabljeni halji in velikih okovanih čevljih. Njegov obraz je bil veder in nasmejan in izpod gostih obrvi so se mu veselo bliskale vranje črne oči. O bril se ni bil že nekaj dni; ščetine, ki so mu poganjale po licu, ga niso delale baš lepega. Ko ni dobil odgovora, je še enkrat trkal z gorjačo: — Hej, očka Cruet! Vrata so se napol odprla. V veži se je pokazal nezaupljiv obraz. Redovnik je snel svoj starinski klobuk in si ga začuden podržal nad gJavo. — Crueta nd več tu? je vprašal presenečen. — Ne, Je odgovoril čemerni možak. 2e od lani ne. Zdaj sem jaz lastnik kmetije. — Tedaj ste vi gospodar, je povzd prišlec čez čas, ko ga je prva osuplost minila. Upam. da mi malo postrežete, kakor mi je vselej oča Cruet. Jaz sem usmiljeni brat Fedat. Vsaki dve leti hodim tod okoli in pobiram milodare. Kmetov obraz se je še boli zmračil. — Nismo imoviti, ie zagodrnjal. — Ne prosim vas denarja, je ugovarjal usmiljeni brat. Navadno sem se oglasil samo na krožnik juhe. Ali se sr dite? Govoril je v narečju, z naglasom, ki je zbujal zaupanje. Iznenada se je za-smejal. — Stopite noter, je rekel kmet, kakor da mu je žal prejšnjih besed. Vem, kdo ste; pripovedovali so mi o vas. Odmaknil se je od vrat in zaklicail: — Felicita! Brat ie stopil čez prag. Zagledal je žensko, koščeno in čemerno, z nemirnimi očmi. Ne meneč se za neprijazni sprejem, je gost dobrodušno pozdravil: — Dober dan. mamka! Toda dovolite: kako vam je ime? — Barquenois, je odgovoril mož. Gospod brat bo z nama pri obedu, se je obrnil k ženi, zaman se trudeč, da bi prikril zlovoljnost. Žena se je hotela opravičiti: — Da sem vedeSa, bi bila... — Nikar! je prijazno zavrnil gost. Kar bo, bo dobro. Zelje ali repa, pa ča-ša vode — evo. to je vse. — Fredčric, pojdi na vodnjak po vodo. vedro je prazno. — Na vodnjak! se je začudil brat. Aili ne hodite nič več na izvirek? — M:mrlo zimo je usahnil, je odvrnil Barqueno:s. Na'T>rže za-rad usedanja zemlje. Zato hodimo po vodo na vodnjak, več ko petdeset metrov daleč. — Vidite, je vzkliknil brat Fčdat, sam ljubi Bog me je poslal!. Poiščem j vam vodo .'Gotovo je kje pod zemljo, 1 ranami. Postavil jc načelo, da je srna* trati rano za mehaničen proces in da je naloga medicine pri ranah najprej vzpostaviti prekinjeno vez celotnega tkiva. Velike zasluge si je pridobil dr. Kern kot urolog. 2e v Ljubljani je razvil operativno tehniko za odstrani« tev kamna, katero je izvrševal zelo spretno, še važnejše so morda njego« ve zasluge za pobijanje koz. Imel pa je smolo, da mu je baš v Ljubljani na kozah umrl sin, med tem ko mu je do« našal kurir potrebno cepivo. Ljubljan* ski obrekovalci so hlastnili po tej pri* liki, da so ga črnili, kar je zelo raz« pihalo agitacijo zoper vakcinacijo. Še dolgo potem, ko je načelo vakcinacije prodrlo v svetu, so ljubljanski homeo« pati zabavljali na to metodo, ki pa je Končno zamašila usta obrekovalcem s svojimi uspehi. Poleg vsega tega je bil Kern plodo« vit medicinski pisatelj. Bil je tudi naj« znamenitejši predhodnik dr. Theodor« ja Billrotha, katerega stoletnico roj« stva slavi dunajska medicinska šola ta mesec in o katerem smo na tem mestu že govorili. »Kraljica peska« V obmorskem kopališkem kraju Olonneu na Francoskem so »volili, kakor vsako leto, t »kraljico peska« gdč. Suzano Lefcbvreovo (v sredini). Na tevi ia desni nje častni dami- Največji možje sedanjosti Na znanem ameriškem vseučilišču Jale znašajo vsakoletni približni stro* ški za učenje 10.000 dolarjev. Temu primerni so uspehi. Skupina absolven« tov je n. pr. priredila anketo o vpra« šanju »Kdo je največji mož sedanjo« sti in koga najbolj občudujete?« 25 glasov (dijaških) se je izjavilo za Lind« bergha, isto toliko za »mojega očeta« (namreč za tistega, ki lahko plačuje letno po 10.000 dolarjev za izobrazbo svojih otrok), 20 se jih je odločilo za Mellona, 19 za Hooverja, 18 za Ber« narda Shawa, 16 za Edisona, 13 za Mussoliniia, 9 za Al Smitha, 5 za For« da, 4 za Einsteina, 3 za Bvrda, isto to« liko za Dwighta Morro\va. — Drugod po svetu, kjer se ljudje ne izobražuje« jo tako drago, ne bi n. pr. nikomur prišlo na um, da bi Mellonom prisojal prva mesta, Einsteinom pa prav zad« nja, še celo za kakšnimi Smitbi. Telefon v brzovlaku Češkoslovaško prometno ministrstvo pripravlja uvedbo telefonskega pro« meta po brzovlakih. Ta promet otvo« rijo najprvo na progi Praga«Bohumin in če se tu obnese, ji bodo sledile dru« ge proge. _ Terezija Neumannova v velikonočnem tednu Iz Monakova poročajo, da so se konnersreuthski čudodelnici na veliki petek ponovno pojavila krvaveča zna« menja in sicer tokrat prvič v obliki podolgovatih marog, kakor da izvirajo od udarcev z bičem. Poleg tega je tr« pela na hripi, na revmatizmu v skle« pih in na dvostranskem vnetju be« zgavk. Ležala je v globokem spanju, tako da so se bali za njeno življenje, in od časa do časa je govorila v deli« ričnih sanjah, ki so ji prikazovale pri« Železničarji! blago za železničarske kroje, pravi že-lezničarski loden m Din 75.—, 90.—, boljše kvalitete m Din 110.—. Kompletne uniforme Din 580.—, 650__in 750—. DRAGO SCHWAB, Ljubljana. nemara celo v bližini, na dvorišču, na vrtu. — Morda! je skomignil Barquenois in posilil obraz na režaj. Saj res, pravili so mi nekaj, da znate s paličico odkriti vodo. Vzel je vedro in šel ž njim. — lim, je menil brat in se obrnil h gospodinji, vaš mož se mi vidi nekam čuden. Ali je bolan? Ne? Slaba letina? — Še ne preveč, se je izmaknila vprašanju. — Rekli boste, da se vtikam v stvari. ki mi niso nič mar, je nadaFeval brat. Toda glejte, povsod, kjer se oglasim, sem kakor domač; in moji nasveti niso ravno slabi. — O. verjamem, gospod... — Človek ne sme biti slabe volje, to dobri Bog zameri. Kaj mu je? Skrbi? Ah, vse se prenese, samo da je ljubo zdravje... — Sitnosti smo imeli, je zamrmrala. In ne majhnih. Čudim se le, da vam še niso ničesar povedali. Iz SaugeviMa ste prišli, ne? Ali vam tam niso govorili o nas? -Ne. ^ — Orožn'ki so naju nadlegovali... Spomladi je bil v okolici umorjen neznan moški. Imel je polno torbo zlata in bankovcev, ki je izginila. Frederic ie bil obtožen, da ga je oplenil :n ubil. Prišli so k nam in nam pretaknili vso hišo. In kolikokrat sva morala v mesto k zaslišanju! Pa konfrontirali so naju. kakor zore iz Kristusovega trpljenja in smr« ti Na velikonočno nedeljo je nenado« ma ozdravela in se udeležila maše. V teh dneh jo je obiskalo kakšnih 50 jseb. Med temi ni bilo nikogar, ki bi hotel stvar objektivno raziskati in iz* pričati. Stresemann brez legitimacije V Berlinu se je poročil avstrijski poslanik dr. Franck. Kot priči sta mu fungirala zunanji minister Stresemann in general v. Seckt. Pri poroki na ci« vilnem uradu je prišlo do incidenta, ki bi jo kmalu preprečil. Uradnik je velel pričama, naj se legitimirata, ka« kor zahteva zakon. General je to na« pravil, dočim je moral zunanji mini« ster ugotoviti, da nima nobene legiti« macije pri sebi. Ko je uradnik dejal, da na ta način ne more izvršiti poro* ke, so ga vprašali, da«li ne pozna nem* škega zunanjega ministra. »Po sliki že, a ne drugače,« je odgovoril namestnik sv. Birokracija z nezaupnim pogledom na ministra. Končno so se sporazume« li. da je general v. Seckt pričal o iden« titeti pozabljivega Stresemanna. Izvleček iz programov: Torek, 16. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13-30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio -orkestra. — 18: Cerkniško jezero in okolica. — 18-30: Zuir Gegenssandstheorie der Personlich-keit. — 19.30: Kraljevima Madžarska (dT. Bohinjec). — 20: MaeterKnck: »Zupan stiimond-ski«, izvajajo člani nar. gled. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Sprehod po Evropi. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Violinski koncert. — 22: Lahka večerna godba. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.-15: Uverture. — 13.15: Poročila. — 20: Predavanje. — -0.30: Biseri iz glasbe raznih narodov. — 21.30: Poročila. — 21.40: Recitacije. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 20.15: Odlomki iz francoskih oper. — 21.15: Violinski koncert. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 19.05: Večerni koncert orkestra. — 20: Burka »Jublej«. — 20.35: Pevski koncert. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. - VARŠAVA 17.55: Orkestralen koncert. — 19.50: Prenos opere iz se pravi. Vidite, brat, to nama je zagrenilo vse dni, ki so nama še namenjeni. — Res? Kaj takega! Dobri brat je sočutno zmajal z glavo. — Frederic prihaja. Ne povejte mu, da sem z vami o tem govorila. Barquenois se je vrnil in postavil polno vedro na ognjišče. — Ali ne bi hoteli čaše vina? se je žena obrnila k gostu. — Hvala. Vina ne pijem. Redovnik je bil prijeten gost. Jedel je z velikim tekom, vmes pa se je neprestano šalil in smejal. Barquenois in njegova žena sta ga poslušala brez besed. Nič ju ni moglo razvedriti, toda neutrudljivi gost si ni dal vzeti dobre volje. Tako je minilo kosilo. Brat Fedat je prvi vstal izza mize. — Naprej, na delo! Odprl je vrata na vrt: majhna ograda s sočivjem in sadnim drevjem ter nizkim leskovim grmom. Barquenoise-va sta hodila za njim. Z velikim žepnim nožem si je odrezal iz rogovi lastega grma vitko vejo in ž nje skrbno obral liste. — S tako vejo?... je vprašal Bar-quenois. — Da. Stvar je kaj preprosta. Kakor hitro pridem s palico do kraja, kjer je talna voda. se mi jame vrteti v rokah. — Nu. to bi pa res rad videl! — Ne verjamete? Povedal vam bom gledališča v Poznanju. — Prenos inozemskfl postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra io sofistov. — 17-30: Glasbeni: program za deco. — 21: Veseloigra »Literatura«. — Večerni koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Dialogi iz svetovne literature. — 21: Zabaven večer. — FRANKFURT 16.35: Koncert operetne glasbe. — 20.15: Verdijev »R igo leno« na gramofonskih ploščah. — Pevski koncert. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Narodne pesmi. — 20.45: Veseloigra. — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta is Frankfurta. — 20: Koncert tUharmeničnega orkestra. — 21.30: Glasbeno - literarni večer: »Človek v Ječi«. — TOULOUSE 21.30: Večer« koncert orkestra. — 22.45: Godba ra p'es. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Orkestralen koncert. Odlomki iz operet. — 19.30: Prenos iz opere. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Hžmdk>ve klavirske skladbe. — 20.45: Koncert komorne glasbe. — RIM 1740: Vokalen ia instrumentalen koncert. — 20.45: Konoe« operne glasbe. — STOCKHOLM 18.20: Konce« lahke godbe. — 19.45: Schu-manmova glasba. — 19.55: Plesne melodije v 200 tetšh. Za dobo rosfenjo potrebuje deca nujno dobro hrano. V tej živijenski dohi je neobhodno potreben krepilmi proizvod, ki pospeši rastenje, izgradnjo kosti, stvarjanje krvi ta mišic. Običajna dnevna hrana ni za Časa rastenja vedno zadostna, da v pravilnem razmerju unese v organizem deteta vse one hranilne elemente, ki so telesu potrebni, in da unese v telo ono energijo, ki je za vse večje žavljenske zahteve potrebna. 0VOMALT odgovarja medtem vsem onim zahtevam. Ovomaltine ima izvrsten okus ter se zelo lahko pre-bavlja. 2—3 žličke Ovomaltine za predjužnik in jtržino znatno pospešujejo dober razvoj telesa. Dobiva se povsod za ceno i8.50 Din škatljica. Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta list, od Dr. A. WANDER d. d., Zagreb. O« Najboljše, najtrafne^e, zato 13 najcenejše! takisto, ali je v vaši zemlji kaj kovin a-stih pr.edmetov in zlata! Nič čudnega bi ne bilo; nekega dne sem odkril star kovčeg. poln zlatnikov, jedva dva metra globoko! — S tako palčico? se je začudila žena. — S palčico, ki jo urežem kjerkoli. — čujte. se je zdajci oglasil kmet Te stvari mi niso nič kaj po godu. Zde se mi kakor čarovnije, ki ž njimi zabavajo ljudi v cirkusu. — Nikakor ne! se je branil redovnik in se veselo zasmejal. Poglejte, zdaj začnem. Ali kai stavite, da najdem vodo v tej smeri? Kmet ga je zgrabil za roko. — Ne! je velel osorno. Ne maram. Še za norca da bi me imeli! — Kakor želite! ie vzdihni5 brat in vrgel palico stran. Škoda!... Todaj do svidenja! V dveh letih, kaj ne? Dotorej se morda premislite! Segel iima je v roke in se poslovil. Barquenoiseva sta gledala za njim, dokler jima ni v bližnjem gozdu izginil izpred oči. + Dve uri nato se je pojavil v krčmi. Za mizo sta sedela dva orožnika, ki sta takoj, ko sta ga zagledala, vstala in ga spoštljivo pozdravila. — Nu, kako. gospod nadzornik? — Imamo ga, je odvrnil dozdevni redovnik ter odložil haljo. Barquenois je morilec* Torba je zakopana na vrtu. »JUTRO c St 88 T Tt>T<* TV. 1929 Narooio, tn, vsa- dopisa,. U&(ylA,jt, naliA. oglcLsoo. jt- yoslah- mu Oglas ru, od. 'd&Uk Jutra,] hubLjsuta, Vrtstnvoua,TcL ii. i^gi [Jj t- prustojbvu* jt- vposla, U ooajuasn, t /uzročdsufu, su c*r 1% oglasu ne. prvoba^a čt&ovtu, račun, po/Ud- ira, ruln^ct CfuMjaiia. št ttSjl AclLl, oglasi lu sluiyo o posrvdLoualjv, isu roajaL IamJam., tLopurmsasifO, ul, oglasu trgulakturno ST galanterijsko trgovino u deželi Otira «« le na tisto. ki Un» ree veselje do trgovine in pošteno — »».-topiti Je takoj. - Ponudb« ne ogasnl oddelek ►Jutra« pod lifro »Takoj_ ien nastop«. BrWskl pomočnik ▼»»»Iransko verziran v P<>-»treibi gospodov ln dam, vešč slovenskega ln nemškega jezika dobi službo l 1 majem. Pomodbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Brivec P.« Vajenca _______s-. tn poltenega — » brano, »tanovanjem in perilom t bili. d ni g« po noro v oru. sprejmem ra pekovsko obrt. Naslov pore •elasni oddelek »Jutra« ^ 9994 Elektrotehnika ■n električarja. dobro verziran ega r ealvanoplastdkl »prejme takof veliko Indu-itrijalno podjetje v Zagrebu. Ponndbe na Inter-teklam, d. d., Zagreb — Marovska 28 pod »Elektrika? 2SR-35«. 10155 8 zidarjev pridnih prejme do koaoa aorila ?Tan« Bauman, tU. mojster, Unec pri Rakeka 10181 2 mizar, pomočnika 6obro izurjena. t de4ele, vojaščine prosta ter dva stolarja Hjreme Stolarna t Sodra-lici," Dolenjsko. 10181 Sodavlčar. učenca nad 17 let starega razumnega ln poltenega mladeniča vajenega konj — sprejmem na deželi. proti mesečni plači Ponudbe na •srla; oddelek »Jutra« pod »SodaviJarna na Doleni-•kem«. 10160 Čevljar, pomočnika tane^ljivf^ra veljaka ra fl-Bo delo sprejmem takoj. Oglasiti m )e t Vodmatu It. 17. 10144 Pollrja brvelbanega t visokih gradbah. iščem »a Ljubi fino Ponudbe 8 podatki dotedanjega službovanja na oddelek »Jutra« pod »Polir«. 10141 Dekle tt—14 let staro, revnih, toda poštenih starlev, »prejmera kot varuhinjo k 4 ln 8 letnima otrokoma Hrana, stanovanje. even-tuelno oblefco v h!S1. — Karlov v oglasnem oddelku »Jutra« 10S03 Šiviljo M perilo »prejme takoj gdč. F. Zupančič, Sv. Petra e. 43. 10200 Sedlarski pomočnik dobro iiurjen, ki je tmo-iea ta posebno delo pri komatih, dobi »talno delo. Sprejmem tudd sedlar, vajenca Janko Cerne, »edlar, Ig pri Ljubljani. 10191 Kovaškega vajenca i vso oskrbo v hUi sprejme Šveeelj Fraoc, Goriče, p Golnik. 10193 * Kontoristinjo veščo srbohrvaSSine. knjigovodstva, korespondence in strojepisja, sprejmem. Služba stalna, plemene ponudbe na Ivan PreSern, tovarna čevljev, Kranj. 10809 Kuharico ki sna dobro kuhati, B«e«o ta gra!£ino na Dolenl-jftem. Ravno tako eprej-mem tudi Irarjenega um-skega vrtnarja ki Ima dobra spriSevala. Ponudbe na Feliks Urbane, Ljubljana. 10192 Praktikantlnjo t ananjesn knjigovodstva, siovenekega, nemškega ln srbohrvatskega jeiiia in strojepisja i&čemo. Predstaviti ae Tehna druibl. Mestni trg 2(5/1. 10218 Prodajalko delikatesne etroke, tanes-Ijivo !n polteno, E^Tejmem Ponudbe pod »pridna« na oglasni oddelek »Jutra«. 10212 Trgovsko valenko sprejmem takoj v trgovino t meJanim blagom — Predpogoj: dobra računa-riea. Hrana ln rtanovanje v hiSi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10223 Provlzljske potnike ta prodajo prvovr.-tnega izdelka rvetovnih tovarn iSčemo - Zmoini majhne kavcije na) »e Javijo pod »Dobra provitlja« na ogl. cddelfft »Jntra«. 9Gniisja. slov., •rbohrv., nemlke ln ital. korespondence, »prejmemo takoj. Lastnoročne ponudbe pod »Vestna« na oglasni oddelek »Jutra«. 10239 Mizar, vajenca močnega, it dobre hlle, sprejmem. Hrana In stanovanje v hiSi. Ponudbe ta unravo »Jutra« v Mariboru pod »PoSten«. 10"J» teoretični pouk in praktič Prodajalka meiane »troke, spretna b taneeijiva, lell (^renoenitl elu-Ibo « 1. majem aU kee-neje. Dopise na poltni predal it. t, Šmartno ob Pak! 10082 Službo hišnika ali oskrbnika večjega posestva iiče vseh rokodelskih vrtnarskih in poljskih strok iivežban takonec. — Prllagod) ee vsakemu delu Ponudbe prosim pod lilro »Hilnik 95« na oglasni oddelek »Jutra«. 10009 Kurjač t večletno prakso, Kče mesta ta takoj ali potneje. Ponudbe na oglas, odJeleK »Jutra« pod »Kurjač« 9978 Službo vzgojiteljice iS če učiteljska abiturijen-tinja. ki feli nastopiti takoj ali 1. majnika Zna opravljati vsa hiina dela. Več po dogovora Dopise na ogl. oddel. »Jutra« pod »Poštenost«. 10160 Prodajalka pridna Is poltena, vajena tudi gospodinjstva, lell premenitl mesto kamorkoli Gre tudi 1 mesec bret-plačao. Naslov r og!a«. oddelka »Jutra«. 10159 Dama srednjih let. poltena ln solidna gospodinja — teli službe oa gostilno kot natakarica ln potnoi v gospodinjstvu. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod lifro »Na deiulo«. 10117 Vzgojiteljica tmoina slov., arbohrvat-skega ln italijanskega jezika, lžče mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iilro »Vzgojiteljica 33«. 10179 šofer W lairto poloti 10.000 Din kavcije, nnoion popravil, leli stalno sluibo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10186 avto). Dunajska seeta I eltion Ž23B StrokovnjaiK, ne rožo)., oa različnlti mo lernib avtomobilih, t cn ČKkom vsaktg« prvega 254 Klavir poučujem Grem tudi na dom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 10187 Francoščino kakor tudi vse srednjelol-ske predmete poučuje naj-u?pe5nej« tehničar parilke fakultete. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Iifro »Ultra rapide«. 10202 Blaga Jnlčarko f gostilniško, sprejmem Je a.hko tudi začetnica Starost čet 20 let ter zanesljiva ln poitena. Služba stalna! Nasto-p 1. maja. Ponudbe na »Grajska klet« Maribor. 10248 Natakarico ob enem plačilno, »prej-inem v večjem obratu. — Poizve se »Grajska klet«. Maribor. 10249 O. Th. Rotman: Gospod Kozairairnlk in njegov avtomobil 10. Gospa Kozamurnica se le takoj zbudila. Skočila le pokoncu. Izlila vso svojo stekle-pičico i dišečo vodico in žepno rntico ter Vb!« omaka ti moii&a B*k. Francoščino, italijanščino ?n nemščino poučuje uspedno profesor, l^evzams Instrukcije t& grlkl tn latinski jezik proti tmernemu honorarju. Ponudbe pod »uspeh« oa oglas, oddel. »Jutra«. 10311 Pouk v klavirju lell začetnica, kjer bi »e tudi lahko vadila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Temeljit pouk«. 10242 Mayers Konversa-tlons Lesikon VI. Izdaja, 24 zvezkov, malo rabljen, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Leiikon«. 10124 »Ljubljanski zvon« letniki 1888. 1902, 1907. — 8. 9, 10, 11, 12, 18. — 1917 — 18, 19, 20. 21, 28. 28 ,Slovan', lepo vezan letniki »/», '/<, 1*- »LOVEC«, 87 zvezkov in več drugih kn'lg s« proda. Blelwei»ova cesta 27, II. nadetr., vsak popoldan. 10228 Dekle staro 18 let. se (el! tv učiti ta frizerko. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«. 10138 Mesarski pomočnik prekajevalec — prvovrstna inoč, llče aluibo. Gre tudi kot kuhinjski mesar ali to&ileo. Nastopi takoj. — .Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10129 Mesto hišnika iiče zakon, ki par, sposoben vrtnarije, poijedrfstva ter raznovrstnih hilnih del — glbda »e ta stanovanje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnik«. 10145 Prodajalka dobra mo8, ieli premenitl sluibo e i. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10204 Gospodična s irodnješol^ko izobrazbo išče mest« v trafiki, slaščičarni ali kaj »ličnega. Cenj. ponudbe pod šifro »V mestu ali na deželi«. 10199 Modistka jla, prvi stojna, ieij mesta v boljšem salonu. Govori slovensko, nemško In srbo-hrvatsko. Cenj. dopise aa oglasni oddelek pod »Samostojna modistka«. 10195 Kurjač velč ključavničarskega in elektr&inštalaterske;ra dela t večletno prakso. želi svoje dosedanje mesto premenlM, odnosno novo nastopiti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Trezen kurjač«. 10223 Lončeno poč poceni proda Vilhar, 8v. Petra e. 8C. 10118 Otročji voziček dobro ohranjen, naprodaj v Ilirski ul. 29, I. nadstr. 10815 Barako ta branjarijo t inventarjem In blagom prodam — Naslov v oglasnem odd»l-ku »Jutra«. 10232 Žaganje v vsaftl množini po tnllanl ceni prodaja parna ia^a V. Scagnettl. 9929 Puhasto perje ratpoliljam po povzetju najmanj 5 k* po Din SS k«f. — Iikorlstlte priliko, dokler traja zaloga. — L. BrozovM, Zagreb, Ilie« 82 Kemična iistiinica perja. 189 Jedilno orodje srebrno, ta 12 aU 9 oseb prodam. Naslcv v oglas, oddelku »Jutra«. 10149 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen. prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 10121 Radio-aparat Itiricevni, 200-4000 m — kompleten, t anodnim (100 V) ln kurilnim (4 V) akumulatorjem ter usmerjevalcem (izm tok 220 V) za nabijanje obeh akumulatorjev (do 2.7 amp ). ta skupno ceno 4000 Din naprodaj. Vslel nepopolne selektivnosti aparata primerno ta oara?use ter »sakovrstn« cvetlične ln zelenjadne sadik« po solidni eent r»ii>oŠUja Ivan Jem »C, TTtsaJttvo, Maribor " - 8009 o^ldelk« Nahečja Izbira rabljen :h osebnih ln tovornih avtomobilov ter motociklov raznih tnanlh znanrk po zelo nizkih cenah. — O. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva nlica 11. 10238 Moško kolo dobro ohranjeno poceni naprodaj v Kolodvorski ulici 25. 10188 Družabnika (co) spre.mem k telo dobiSka-nosnemu podjetju. Potreben kapital od 100 000 Din na-prej, ki je porolnoma varno naložen Dobiček ze-'o velik — Strokovne Izobrazbe In sodelovanja ni treba Ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Rentabel 3«. 10103 Družabnika s kaptalom 2OO00 Din sprejmem k majhni tovarni, s takojšnjem dobičkom Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod »Rentablo 3fl« 10165 Kupim hfio ▼ sredini Ljubljane, najraje manjlo u ca 200.000 Din Poaadb* t natančnim opisom na naslov: »Uolon«, Uiea 104. Zagreb. »622 Ugodno za vsakega 5» prometni točki, br« ▼sak« konkurence. laga t taiogo. icventar-jem In koncesijo. Potrebno le ca. 87.000 Din — bret vsakih osebnih prav le. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pol tnaiko »Edina ▼ kraju«'. 10006 Posestvo ▼ jafto dobrem stanja, 10 oralov temlje prodam. — Kdor st leli ogledati, naj pismeno sporoči ali pa pride o»ebao Apolon! a Sovine, poprej Heiniek — Z epi na 8 pri Celja. 10151 Maihno posestvo 10 minut od leleirij!o prodam za 950 Din. Naslov "v ogl. oddelku »Jutra«. 10137 Moško' ln damsko kolo obe popolnem« novi. radi razmer po nizki ceni na prodaj. Naslov ▼ o^las/ Kot družabnica s 25.000 Din gotovine bi pri«(opila k manjšemu podjetju, na primer dell-katesa. slaščičarna ali mlekarna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pol »Msnjle podjetje« 10221 Gostilno doh*o idočo s 4 H orill posestva. 1 km od mesta, v lenem kraju, i dvema gostilniškima In eno spalno •oho kuhinjo, senčnim in zelen!ndirm vrtom. v"e v nailenlem stanjn. s inveti-tar|em prodam z« Din 100 ono. Naslov pove o»l oddelek »Jutro«. P835 Stanovanje 4 velikih sob kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj «11 pozneje za 1000 Din mesečno Na-«!ov pove oglasni odd»'ek »Jutra«. 9333 Lepo stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, v podpritličju, t velikim dobičkanesnim vrtom oddam s 1. junijem rodbini brez ali z cdras'1 ml otroci. — PonudVe pod »Suho in solnčno« na ogl. oddelek »Jutra«, kjer tn izve tudi eena. 10178 Stanovanje t t sobama, kuhinjo ln pritlklinaml 1! č e mirna stranka s 1. averustom. — Plača ta eno leto naprej. Ponudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod »Eno leto«. 10173 H'5o na Gorenjskem 15 rrlrmt od »no=taje. pro dam. V h;5i ie vodovod !n električna razsvetljava. Ista je pripravna ta obrtnika aH vp^lrojenca Cena 50.000 Din. Naslov v ori. osMa^a »Jutra«. gpM vEicm/ka rtiTiiu SfiTI MIT9KHIfAKMBCB Za informacije ln predbileib« prostorov »e treba obrniti na Central« na Eeki, ali pa na Agencijo »Lloyd Trieatino« ln na Agencijo »Cosnlich« ter na katerisikoli bodi potniški nrad 46"a isidustrija v SIOTOnifi \'odrba silla z vaQ5nim n'C'nom in žagami, de?oma Še izgraditi do 230 HP, velik stavbeni prostor, v kraiu blizu železnice, zadostno prebivalstva za kakršnokoli industrijo, se ugcd&o preii Pojasnila daje: dr. Iv. Čeme, LJubljana, Miklošičeva 6. 5352 Manjše stanovanje ta t osebi, ▼ sredini mesta Iščem proti dobremu plačilu — odnosno veliko sobo prstno ali opremljeno, oo možnosti i kako predsobi-co aH »lično. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Majhno »tanovan;e« 10172 Stanovanje majhne »obe !n kuhinje oddam a 1. majem zakoncema bret otrok, ▼ Zeleni jami 807. 10122 ne nedeljske Izprehode. 1 onudbe na oglas cddelsk »Jutra« po 1 Sllro »Fino«. 10)62 Ne lepa, Zagorje 7-al, ker niste it LJubljane, ni mogoče. 10119 Seka ... . pozdravljena 7.adnJ!8 bio kej v središču mesta bo'J- j »adržan. Svidenje 18. t. SI (roepod. Ponudbe na m. ob določenem času v eclasnl oddelek »Jutra« | kavarni Proten. — pod uma 10060 Sobo strogo »pnarirano t uporabo klavir'«. I??e r.a ta- Gospodična dobra tivilja. se žel! »e-tnaniti t boljlim gospo-iiom. Prednost imajo dam-ski krojači ali državni uradniki. Ponudb« je poslati na upravo list« tv>d »Podjetna«. 10217 Gramof. plošče ugodno prodam. Na=Icv v u<*ia?n'm o-ldelku »Jutra«. 10019 Komisijsko zalogo gramofonov la potrebščin prevtam« prvoTrstno vperano trg. za-topstvo v bližini Ljul> Ijane. Oferte na cg asni od.ielok »Jutra« pod šifro »Zraven gramofon«. 1014S Dynamo enakoTnerni tok, rabljen, v dobrem stanju, 220 Volt 8—10 K Watt, s stikalno tablo kupim. Ponudbe na naslov: Parna strugama, Jevroma Planojeviča, USČe-Kraljtvo, Srbija. 10167 Elektromotor 1.08 HP, 1 stroj. 2 kon-»iTvatorja za sladoled, klavir in različen kavarniški inventar najirodaj. — Naslov: Pichler, Društveni dom. Ptuj. 10158 Ženski šivalni stroj popolnoma tiot in nerabljen. jvjd nakupno ceno na prodaj. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 10-14 Slike za legitimacije tdeluie najhitreje fotograf Hugcn Hibler Ljubliana S« Petra cesta i Kožuhe eprejme v poletno shramb« tar itvrši popravila istih v letnem času z« po'oviS-no ceno tvrdka L R o t, Ljubljana. Mestni trg St. 9 9689 Površnik ln klobuk ■e i« itgubdl v ni.'8i 14. anrila. PoStea najditelj s« prosi da vavi v oglasnem oddelku »Jutra« rod »Nagrada«. IO®24 i m o rvilh in druge potreblčlne kufiujte vedno »amo pri strokovnj»ku Rudolf Sever tapetniltvo. Marijin trg t, ki v »s najbolje in najc.«< nejie poalreta. I Micbe) Zčvaco: 101 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Za trenutek g a je prešinilo upanje. Če saina ni vedela, se je dalo zlo nemara še popraviti. Morda bi jo sčasoma kako ozdravil in osvojil... Toda Ghicovo upanje ni doigo trajalo. Juani se je zdajci Izvilo priznanje, okrutno v svoji bolestni odkritosrčnosti: »Ali ga ljubim, ne vem! Toda nje, ki ga tako srdito preganjajo, nje, ki so ga v strahu pred njegovo hrabrostjo in močjo najbrže zvabili v kako zasedo in tam zavratno umorili — nje, vidiš sovražim... Prekfojam jih!« Tako govoreč je srdito zacepetala z nožicami, ne misleč na to, da brca vanj. Ghico se ni dosti zmenil za to; saj je bil njen, lahko je delala z njim po mili volji! Ni se ganil. Morda ni čutil vobče sunkov njenih nožic. Niti da Je teptala po njem, se ne bi zavedel bolečine. Vsa njegova notranjost je bila polna misli, ki ga je delala neobčutljivega za telesno bol: »Juana sovraži in preklinja sovražnike, ki so ga zvabili v zasedo. In jaz sem eden izmed njih! Tek' bo sovražila in preklinjala tudi mene? Oh, če bi vedela! S kakšno grozo bi mi zabrusila v obraz, da sem morilec! Spodila bi me izpred svojih oči... in vsega, vsega bi bilo konec, samo smrt bi mi še ostala. Smrt!« In Juana kakor da je ta beseda zbudila v njej skrivnosten odmev, je prav tisti mah tiho zaplakala: »■AH ga ljubim, ne vem! Le to vem, da bom umrla, ako ga več n« vidim.« Ko je Chico začul iz njenih ust, da ji je umreti iz žalosti za tekmecem, je tudi sam zajokaL Plakaje ji je poljubljal nožice, oblival s solzami in ponavljal med krčevitim ihtenjem: »Nočem, da umreš! Nočem!« A tedajci ga je prešinila misel. Vzravnal se je ln nežno dejaJ: »Idi leč, gcspica, in mimo zaspi. Jaz ga pojdem iskat in jutri za rana ti ga pripeljem.« Ženska, ki ljubi drugega, je vselej krivična in okrutna do tistega, ki jo ljubi im ki ga ona ne mara. Tako je tudi Juana mahoma planila pokoncu. zgrabila Chica za vrat in ga jela tresti, prebadaje ga z Sskrečimi se očmi. »Ti nekaj veš!« je viknila. »Saj res, ti si prišel ponj. Ti sa ga pripravil, da je šel z donom Cesarjem. Kaj so storili z njim? Govori!« »Boli me!« je zastokal pritlikavec, ne da bi se poizkusil izviti. Juano je postalo sram. Izpustila ga je. »Ničesar ne vem, Juana, kolnem se ti, da ne!« je rekel s krotkim glasom. »In če sem prišel ponij, sem prišel samo iz ljubezni do tebe.« »Da, res.« ie zamrmrala, »kako bi mogel vedeti! 2e zaradi mene ne bi bi] hotel pomagati, da ga umore. Meša se mi... Odpusti.« Z dostojansitvenostjo kraljice mu je ponudila roko. Chico jo je ponižno sprejel in poljubil. Toda njegove besede so jo bile navdale z upanjem. Trapetaje od nestrpnosti je jela siliti vanj. »Kaj nameravaš storiti?« ga je vprašala. »Sam ne vem. A če ga more kdo rešiti, ga morem jaz... Tako majhen sem, vtihotapim se kamorkoli in nihče ni nezaupen do mene. Ničesar ne vem, ne Izprašuj me, samo počakaj do Jutri Vsaj toMco me ujliši.« In zdajci ga je objela in ga pritisnila na svoje prsi: »Oh, Chico, dragi moj Chico! Kako rada te bom imela, če ml ga pripeiieš živega in zdravega!« je zastokala, ne vedoč, da mu vrta po rani. Pritlikavec se ji je rahlo izvit »Storil bom vse, kar morem,« je rekel preprosto. »Upaj! Ali mi obljubiš, da pojtieš spat?« »Saj ne bom mogla spati,« je bridko odgovorila. »Toliko da sem še živa.« »A treba je... Drugače boš jutri utrujena, ko ga pripeljem in se mu boš zdela grda.« Nesrečnež se je smehljal, ko jI je tako prigovarjal! In ona je bila tako neusmiljena, da je odvrnila: »Prav imaš. Spat pojdem. Ne maram, da bi se mu zdela grda.« »In kaj misliš storiti, kadar se vrne? Cesa se nadejaš, Juana?« Deklica se je zdrznila in prebledeJa kakor smrt. Res: česa se je nadejala? Tega vprašanja si Juana še ni bila zadala. Videla je bila francoskega plemiča ,tako lepega, tako hrabrega in dobrega in njeno deviško srčece se je vnelo zariij, ne da bi se zavedalo nevarnosti, ki so ji pretile. Toda ko ie začula Chicovo vprašanje, ie zdajci — čeprav prepozno — izprevidela posledice svojega prenagljenega čuvstva. Srce se ji ie skrčilo. O zvezi gostiiničarjeve hčerke s poslanikom francoskega kralia ni meglo biti govora! Na tako možnost je bilo še misliti škoda ... Česa se je tedaj mogla nadejati? Spomladansko Pospravljanje Veliko spomladansko čiščenje Tvojega doma končaj s tem, da temeljito uničiš vse insekte in njihova jajca, ker se bodo 6icer strašno razmnožili, ko le malo topleje solnce zašije. Škropi s Flitom. Flit dopre tudi v najmanje špranje v katerih se skrivajo ščurki, mravlje, stenice in njihova jajca, ter jih neusmiljeno uničuje. Flit uničuje tudi jajca in ličinke muh in komarjev, poznanih nosilcev mikrobov in bolezni Poškropi s Flitom Tvoje sukno, uničil bo jajca in ubil ličinke moljev, teh zakletih neprijateljev Tvoje drage volne. Ne boj se, Flit ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit z navadnim sredstvi proti insektom. Ubijalna njegova moč zadovoljila Te bo popolnoma. Standard Oll Company ol Jugoslavla Belgrad ■ ^^ ••*•' />' ''i.? Mostni pogrebni ur«j V globoki žaiosti naznanjam v svojem ln v imenu svojih otrok prežalostoo vest, da nas je zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. predobri oče, gosipod Janko Kremenšek dvorni svetnik v pokoju. Po kratki, a mukepolrri bolezni je dne 15. aprila 1929. ob četrt na 10. uto, previden s tolažili sv. vere, zatisnil za vedno svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 17. aprila 1929. ob 4. url pop. Iz hiše žalosti, Slomškova ulica št. 5, na pokopa-lišče k Sv. Križu, kjer se bode položilo truplo v lastni grob Prosimo tihega sožalja! V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1929. Žalujoča soproga in hčerki. Brez posebnega obvestila. 5321 »t a miz in MONOLIT pf SAMOTE? najcenejša, prvovrstna Samota za peCi in štedilnike Bmr moorii CON Z Alfona BahrenfeSC «9. CsUZitJ. Liubliana VI. Jerneeva c. 5 fe tfcn stev. 3252 — Kupim stalno vsako množino bsita^euega faninskega lesa, smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivuo plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol. Zahvala. Za trniosoStevih)« dokaze iskrenega so&rtfla povodom smrti, našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata itd., gospoda Ivana Bufona prostornega mojstra dri. žel. t p. za poklomeno krasno cvetje « vcnce se t«m potom vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni K. duhovščin!, stanovskim koteaotn. Zv«zi jmgo-sl. železničarjev. Pevskemu zboru 01. Matic« za ganljivo žalno polje, pevskemu društvu »Cankar« za lepo petij« na groba, žel. godbi »Sloga«, zastopnikom raznih organizacij, g. Iv. Skerjancu za tolažbepofa posloivilni govx>r na girobu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnjii poti. V Ljubljani, dne 15. apri-la 1929. 5322 j ŽALUJOČI OSTALI. za tovarniško podjetje obsegajoči najmani 300 m1 v Ljubljani a K nje posreduj bližini, se iščejo. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Tovarniško podjetče 90« na inseratni oddelek »Jutra«. 5319 Ronkurs> Komandi Dravske Divizijske Oblasti Ljubljana potreban Je jedan Za ovo mesto mogu konkurisati naši državljani sa diplomom našeg ili stranog univerziteta. Uslovi za prijem i upustva o podnešemju molbe mogu se dobiti svakog radnog dana u kanceiariji In-žinierskog Odelenja Dravske Divizije u Ljubljani ili preko pošte protiv plačenju poštarine. Molbe podneti do 25. aprila 1929. godine. Iz kancelarije Inžinjerskog odelenja Dravske Divi-ziske Oblasti Pov. IBR. 216. 5252 ' " .it', - t L.A "* .'- "v - . m .J . ."•' \f i ij+fč*'.. '"••'i:'>•.'•• «' t Umrla na« >e v srvojem 84. lelu po mukapobj boleaa;, prejemšd sv. zakramente za umirajoče, naša dobra mama, babica, prababica, sestra, teta šn tašča, gospa Marija Ruperf dne 14. aprila 1929. Nepozabno nam pokojnfco b orno pokopali dne 16. aprila 1929 ob 4. uri popoldne na po kopališču v Krškem. Ohranite jo v dobrem spominu. Krško. 14. aprila 1929. &320] Rodbine Ravnikar. Drol, Korbar, Malčevič. ' i- Z S" V-*'"" " Kolesa Oramofoni in plošče v Šivalni siroi Pisalne stroje svetovno znane znamke DiiRKOPP In druge priznanih tvrdk: COLUMBIA, ODEON in druge najboljši v konštrukciji In najlepši opremi: DiiRKOPP, MINERVA nove in rabljene prodaja na obroke I. Gustinčič MARIBOR Tattenbachova ul. U Zahtevate cenike! V Vašo največjo zadovoljnost in najceneje dobite pri "TEHNIK« JOSIP BANJAI, LJUBLJANA »Ljubljanski dvor«, Pražakova ul. 19 Velika zaloga: pneiunatike za kolesa, igle za gramofone, olja za stroje in vse druge, v to stroko spadajoče dele. Prodaja tudi na obroke! Prodaja tudi na obroke! Novost! Novost! Zdaj gremo! Pa kam? V novootvorjeno turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« ki 1« otvorjena rsata veter do 2. ure ponoči. lam »o ^akemo takoj na r»*polago rainjiSi. č»-rabčiii m ilrug«- dobre t«r jknene stvari La obilen obisk »e prrporoft« Čevlje v kemično barvanje sprejema tvrdka M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. — Najboljše barve za barvanje čevljev znamke»Wilbra« in »Renoid« vedno na zalogi. J Originalno ugobanat* pafent^irioko ppoiz vajajo j edin o ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE IMENUSL1ČN//H POTVORB/ Urejuje. Davorin RavlJia Izdaja 58 konzorcij .Jetra. A doli Ribmkar. L* Narodno Uskaroo d. d. kot Uskarnarj. Ft.nc Jezerfek. Z- inser«tni del je odgovoren Alojzij Novak. V« f Ljubljani