81. številka. Ljubljana, v soboto 10. aprila.___XIX. leto, 1886. SLOVENSKI NAM Izhaja, vsak dao nc«rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gW. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.t za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za ozfnanila plačuje se od četiri stopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravniltvo je v Rudolfa KirbiŠa hiši, »Gledališka stolba". Upravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gladstona irska predloga. Vsi drugi, še tako ozbiljni dnevni dogodki se morajo umakniti epohalnemu, tri in pol ure trajajočemu Gladstonovemu govoru, v katerem je pretekli četrtek zvečer v dolenjej zbornici razvijal; svoj irski program ■ Dolgo in % opravičeno radovednostjo pričakovalo in ugibalo se je, kako si misli Gladstone reSitev kočljivega Gcg* vpraša nja, ki tako globoko posega mej dosedanje odno-šajemej Anglijo in Irsko. Od pamtiveka, tako pišejo angleški listi, ni bilo tolike razvnetosti in toliko zanimanja za sejo parlamenta, kakor baš pretekli četrtek. Zbornica bila je prenapolnjena Mnogo poslancev prišlo je več ur pred začetkom seje, da dobe kak sedež, kajti angleška spodnja zbornica ima samo 450 sedežev, če tudi broji 670 članov. Galerije so se prenapolnile, zlasti Ircev ia radikalnih privržencev bilo je jako mnogo mej poslušalci. Vseh 35 irskih klubov Londonskih in večina radidalnih društev poslali so svoje zastopnike v parlament. Ogromna večina delavcev napravila je delopust in nastavila se na ulicah blizu zbornice, pred katero je bilo veliko tisoč ljudij. Irski poslanci so vsi prišli k seji in sicer že ob 5. uri zjutraj, četudi se je seja začela šele ob dveh popoludne. Gladstona so že Da ulici navdušeno pozdravljali radikalci in liberalci, isto tako tudi v zbornici. Ko je Gladstone v zbornici se dvignil, nazdravili so ga Parnellovci posebno živahno. Glavne misli Gladstonovega govora so: Današnji dan je prevažen za Anglijo in Irsko, ki vender morata skušati, da se sporazumita. S samimi prisilnimi sredstvi se ničesar ne odpravi. Jednota države mora so zagotoviti, ob jednem pa zadovoljiti Irska. To pa je le tedaj možno, ako se Irskej v njenih domačih zadevah da prosta roka. Odmerjenje davka mora se prepustiti Ircem, irski davki in irski dohodki smejo se uporabljati le za irske namene in za one vsote, katere bode Irska plačevala za državne namene, od katerih pa jo bode zadevala le petnajstinka. Prebitek ostane Ircem. Sodnike imenujejo Irci sami. Vse te pravice izvršuje Irska po svojem irskem parlamentu, ki naj LISTEK. Selski župnik. (Somu. Spisal Ludovik llalevv; poaloveail Tinko.) Tretje poglavje. (DaUe.) „Zdaj boste videli, gospod župnik," pravi Be-tina, „če sem se zlagala in če nesem res od glada skoro umrla. Grozna sla me ima in Se nikdar se nesem s tolikim veseljem usedla k mizi. Ta obed tako lepo zaključuje naš dan. Oh, moja sestra in jaz se tako zelo veseliva gradu, pristav in gozdov!" „Sosebno pa," pristavi gospa Scottova, „ker smo vse to dobili na tako nenavaden, nepričakovan način. Tega smo ravno toliko pričakovali..." „Le kar brez skrbi reci, da tega kar nič nesmo mogli pričakovati, Suzanka. Včeraj je bil namreč rojstni dan moje sestre, gospod župnik. A najprej . . . oprostite, gospod . . . Gospod Ivan, kaj ne da?" „Da, gospodična, Ivan." „Najprej, gospod Ivan, dajte m* torej, prosim, še malo te izvrstne juhe." ima dva razreda. V vsakem razredu so 103 člani. V prvem razredu je dosedanjih 28 pairov (članov gorenje zbornice) in 75 mož, katere voli narod po načinu, ki se bode šele določil. V drugi razred voli se pa po dosedanjem načinu. Ta razdelitev na dvoje je v varstvo manjšinam, zato ima vsak razred odložilen „veto" proti sklepom druzega razreda. Irci pa se ne smejo ume-šavati niti v čisto angleške ia škotske, niti v zadeve vnanje in kolonijalne politike, zatorej tudi ne odpošiljajo poslancev v angleški parlament, niti v gorenjo, niti v dolenjo zbornico. Zato pa jim tudi ne treba donašati k vojnim troškom. Poštna uprava ostane združena z angleško, a podkralj, kateri sme biti katolik, imenoval bode poštne uradnike na Irskem. Policija bode pod angleškim nadzorstvom. Mej svojim govorom se je Gladstone ponavljaje izjavil, da bodeta Anglija in Irska vsled te preosnove tako zadovoljni, kakor Avstrija in Oger-ska, odkar imata dualizam. Utis Gladstonovega govora bil je velikansk. Dasi je „old grant man" že v 77. letu, govoril je vender ves čas s krepkim glasom, naj teža vneje finančne probleme razkladal je korenito in jasno in večkrat mu je ploskala vsa zbornica. S tem govorom pokazal je Gladstone, da je vedno še Velike Britanije prvi veščak v Jinančnth zadevah, prvi, po vsej pravici občudovani govornik, previden državnik in 8vobodoljub, ki ima gorkočuteče srce za pravico. Irci pozdravili so ta govor kot novo blago-vestje, ž njimi strinjajo se tudi radikalci, vender je gotovo, da bode nasprotstvo jako veliko. Izimši aDaily News" obsojajo vsi listi Gladstonovo predlogo in .Times" dvomijo, da bi bil narod angleški za ta korak Že dovolj pripravljen. Hud boj vnel se bode vsekako ob tej predlogi in gotovo ni, da bi že Bedaj prodrla. A konečna zmaga epohalne te ideje je le vprašanje časa, seme, zasejano po Glad-stonu, bode svoje kali pognalo in naposled bode Gladstonova ideja gotovo prodrla. Saj je tudi nekdaj v zadevi Jonskih otokov bilo jednako nasprotstvo proti Gladstonu, konečno pa bo je vender vsprejelo njegovo mnenje, ko se je uvidelo, da je na njegovej strani neovrgljivo pravo. Abbe Konstantin se je zdaj polagoma jel zavedati. A vender je bil še zrairom tako vzburjen, da bi svojim dolžnostim kot gospodar ne bil mogel povsem biti kos. Ivan je torej prevzel njegovo čast ter napolnil krožnik dražestnej Američanki, ki ga je s svojimi velikimi očmi, iz katerih sta odsevali prostodušnost in veselost, naravnost in odkrito gledala in Ivanove oči jej neso ostale dolžne odgovora. Ni bilo še jedno uro od tega, kar sta mlada Američanka in mladi častnik prvič govorila v župnikovem vrtu in že sta čutila oba, da sta drug za druzega, in postala sta že skoro prijatelja. „Povedala sem Vam že, gospod župnik, da je bil včeraj rojstni dan moje sestre. Teden poprej moral je moj svak odpotovati v Ameriko in o slovesu dejal je mojej sestri: ,V dan tvojega rojstva me ne bo pri tebi, a boš Že zvedela o meni.1 No, včeraj so prihajala darila in cvetice od vseh strani j, od mojega svaka pa do petih popoludne ni prišlo nič, Čisto nič. Pojezdili sva v gozd BoulogneŠki, a propos ježa ..." Preneha ter radovedno pogleda na oprašene visoke škoroje svojega soseda. Potem pa vzklikno: „Vi nosite ostroge, gospod Ivan." „Seveda, gospodična." Iz državnega zbora. Na Dnnaji 8. aprila. Tudi v denašnjej seji, katera je sicer okolu srede bila jedna izmej najburniših, kar jih je doslej sploh bilo v avstrijskem parlamentu, padlo je nekaj dobrega semena za dolenjsko stran, dolenjsko železnico. Poslanec gospod Pfeifer izpre-govoril je k „gradnji državnih železnic" in priporočal vladi načrt dolenjske železnice z novim razlogom, s tem namreč, da bi se državi pomnožili dohodki iz Rudolfove železnice, ako bi se le-tej po dolenjskej železnici razširilo področje. Sicer pa je navajal tiste tehtovite razloge, zastran katerih se je že včeraj odobrila resolucija o dolenjski železnici. Srce mora boleti, je dejal govornik, vsacega iz južnih dežel, ker vidi, da so njegovi kraji, tako na Dolenjskem, tako v Dalmaciji brez železnice, v primeri s severom države jako zanemarjeni. Kranjci, osobito Dolenjci pa so se v turških bojih ža državo neprestano žrtvovali in tudi pozneje je bila njih domovina prelaz raznim vojSKam, gmotno teptana in uničevana. Dežela si ne more oddahniti, ker v mirnih časih so jo potem težile vremenske nezgode in ujime. Vrhu tega pa je Kranjska v državno blagajnice veliko milijonov preveč plačala tako v neprimernem zemljiškem davku, tako tudi v pristojbinah. Navzlic temu obrtnost ni Dolenjskem ni še povsem izginila, in bitro bi se na oova postavila na noge, če bi dobila občilo, dolenjsko železnico. Sploh so Dolenjci svoje železnice tako potrebni, da so brez nje prej ali slej upropastijo. Dežela kranjska ima marsikak milijon pri državi v dobrem, tedaj sme zahtevati odplačilo za dolenjsko železnico, to tem rajše, ker država dobro gospodari, kadar z uporabljanjem kredita oživlja močna podjetja in odkriva nove v;**e svojih dohodkov. Govor gospoda Pfeilerja dobil je od desnice mnogo pohvale. Nenavadni vihar prouzroči! je danes govor dra. Ed. Gregra. Govornika neusmiljeno črtijo levičarji, osobito nemški nacijonalci; danes pa je imel govoriti o stvari, za katero so levičarji že v bud-getnem odseku pokazali vel'ko Rtrastne simpatije, namreč o peticiji trgovinske zbornice v llebu, ki toži, da se v njenem okraji poštni uradniki imenu- j Vi ste torej kavalerist?" „ Jaz sem pri artileriji in to je tudi kavalerija." „In kje je Vaš polk v posadki?" „Čisto blizu." „Potem boste pa z nama jahali?" „Z največjim veseljem." „Dobro. A kje sem se že ustavila V" BSaj še sama ne veš, kaj govoriš, Betina, ter gospodoma pripoveduješ stvari, ki jih kar nič ne morejo zanimati." „Oprostite, milostiva gospa," veli župnik. „Ta Čas v vsem kraji govore le o prodaji gradu. Pii-povedovanje Vaše gospodično sestre nas torej vrlo zanimlje." „Vidiš, Suzanka, moje pripovedovanje vrlo zanimlje gospoda župnika . . . Torej dalje. Zasedli sva konja in ko sva se vrnili ob sedmih, še zmirom ničesa ni bilo . . . Obedovali sva in ravno sva ustali od mize, ko pride depeša iz Amerike, obsezajoča samo dve vrsti: ,Danes sem zate in v tvojem imenu dal kupiti posestvo Longueval, pri Souvignvji ob severnej železnici.* In zdaj sva se obe pričeli silno smijati, misleč si . . .* „Ne, Betina, tako ni bilo, ti obema delaš krivico. Pred vsem sva obe čutili najbolj odkritosrčno jejo Čehi. Naravno se je tedaj bilo nadejati, da bode dr. Gregr danes jako oster s svojo polemiko in da bodo pušice na levici tem bolj bolele, ker prihajajo od prvaka mej odločnimi češkimi narodovci. Res se je levica kakor jeden mož vzganila, ko je dr. Gregr začel bistroumno razlagati, da na severnem Češkem Nemci zategadelj ne marajo Čehov, ker ti ne marajo „z volkovi tuliti", podpirati velikonemsko gibanje. Bilo je hrupno odobravanje na desni, hrupno pregovarjanje na levi. Objavljalo se je to tako še pogostem mej govorom. A pravi vihar se je naredil še le, ko je dr Gregr sklepal s trditvijo, da gospoda na levici rabi orožje, katerega ne prime ni-jeden poštenjak, niti proti najhujšemu sovražniku, to je orožje „sleparstva in laži". Po tem je vsa zbornica prišla v veliko razburjenje, ki je trajalo nekaj minut. Vrelo je od obeh stranij in tudi z galerije, posameznih vzklikov ni niti bilo ločiti mogoče. Mej govori trgovinskega načelnika Puss-vvalda ter sekcijskega šefa Devveza je bil mir. Ko pa je slovenski poslanec (saj bi lahko tudi kdo drugi!) predlagal konec debate, bil je hrupen upor na levici, in ta se je ponavljal, ko je bil predlog odobren. Levičarji so se torej zatekli k stvarnim popravkom. Najprvo je VVarnsdorlski tiskar S trach e vihti! bič svoje nemške srditosti nad glavo dra. Gregra; govoril prav pouličarsko in nazadnje dra. Gregra proglasil „za denuncijanta in vsakdanjega napadovalca nemškega naroda". Potem je bučal dr. Knotz in metal je v dra. Gregra taka označenja, da je desnica skoro neprestano klicala: Fej! Sramota! Mej obema govoroma se je izražala velika razburjenost in lahko se reče, da v našej državnej zbornici še ni bilo toliko neparlamentarnega na jed« nem kupu, kakor danes. Kakor suho drevo je v tem viharji stal 76-letni starček, predsednik dr. Smolka; pokaral je sicer vse tri govornike po vrsti, a menda je danes dobil zavest, da ne bo več dolgo mogel brzdati tako valovje. Stvar pa kipi kvišku v kvaro parlamentarizma in uživanja ustavnih pravic. Nemški srditeži tukaj računajo. Oni so izgubili upanje, da bi še kedaj v državnem zboru in po postavnem potu terorizovali Slovane; ker so usojeni v manjšino, hočejo parlamentarizem pokopati s tem, da mu onemogočijo delo ter da ga s škandali pristudijo v javnem mnenji. Da bi to dosegli, uporabljajo vsako priliko; desnica pa ima v sebi toliko državniške treznosti, da se bode skrajne levice rajši ogibala, nego-li nastavljala se surovemu psovanju, čegar tendencije so od dne do dne oči-vidnejše. Dru. Gregru je danes odgovarjal pl. Plene r v stvari lažno, a v obliki dostojno. Sicer pa se je danes gladko rešil budget trgovskega ministra do .obrata državnih železnic". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. aprila. Budgetna debata približuje se v državnem zbora svojemu koncu. Poslancem se je predvčeraj razdelilo poročilo o zakonu o črni vojski. Drugi teden začne se v državnem zboru debata o tem zakonu. Posamični klubi državnega zbora se že posvetujejo o tej stvari. ■>o» i trgo* ski minister bode, kakor se poroča poljskim listom z Dunaja, takoj imenovan, ko konča državni zbor pomladno zborovanje. Viiitiijr dr/ave. Sedanje irhMko ministerstvo ima skoro vse nove može. Samo GaraSanin in Marinković, ki je sedaj pravosodni minister sta bila že v prejšnjem ministerstvu. Marmkovič bil je poprej minister notranjih zadev in je jeden najvernejŠih Garašani-novih pristašev. Znan je posebno nov finančni minister Mijatovič. Vse ekonomične reforme v Srbiji so bolj ali manj v zvezi z njegovo osobo, tako gra jenje železnic, narodna banka, davčne reforme, denarna sistema. On je tudi osnovatelj hranilnic v Srbiji. Novi minister vnanjih zadev Dragotin Fra-nasovič se je še malo bavil s politiko. Malo časa bil je poslanik v Rimu. Kujundžič je prvikrat minister. Eil je pa v poslednji zakonodavni dobi ne kaj časa podpredsednik, potem pa predsednik skupščini. Komunikacijski minister Topalović bil je že-nijski polkovnik. Blizu Plovdiva je bivšega bolgarskega ministra Burmova pred nekaterimi dnevi napalo več osob. Kakor se sodi, je povod temu napadu političen. Burmov pa ni dosti poškodovan. Vlada je odredila osto preiskavo. Vladni listi odločno obsojajo ta napad, Če prav je bil Burmov nasprotnik vlade. Izjava grškega ministerskega predsednika Delyannisa, da vlada ne misli začeti vojne, ni zadovoljila opozicije. Opozicija se tudi ne nauduSuje baš za vojno, p to jej ni prav, da je vlada toliko denarja potratila, če res ni mislila začeti boja. Res čemu je trebalo te komedije? Najbrž se vlada ne bode mogla več dolgo obdržati, ker je naredila toliko dolgov, pa sama prav ne ve, zakaj. RiiNka finančno ministerstvo izdelalo je jako liberalen zakon o odškodovanji delavcev, ki se pri delu ponesrečijo. Pri izdelovanji tega zakona se je ministerstvo pred vsem oziralo na švicarsko zakonodavstvo. Od delavcev novi zakon ne zahteva nika-kega dokaza, da je ponesrečenja tovarniško vodstvo krivo, pač pa od tovarnarja. Visokost odškodnine določi sodišče. Ako je kak delavec v tovarni se smrtno ponesročil, mora razen odškodnine tovarniško vodstvo njegovej rodovini plačati stroške za zdravnika in pogreb. Ako se je delavec tako ponesrečil, da ne more več delati, dobi pokojnino, ki je jednaka njegovemu prejšnjemu zaslužku. Ako je le oslabljena njegova delavska moč, pa od 25 do 75 °/„ njegovega zaslužka. Uloge za odškodnino morajo se uložiti v dveh letih po smrti ali po poškodovanji zdravja delavca. Tovarnarji s tem zakonom neso nič kaj zadovoljni in trdijo, da so vselej delavci krivi nezgod. Italijansko ministerstvo je nekda sklenilo dati ostavko, ako kralj ne dovoli, da bi se razpustili zbornici. Predvčeraj je Depretis naznanil kralju do-tičen sklep. Kralj se bode odločil še le čez nekoliko dnij. Sploh se pa misli, da bode krona rajši odpustila sedanje ministerstvo, kakor pa razpisala nove volitve. Kdo bode poklican, sestaviti novo ministerstvo, se še ne ve. Sploh se pa misli, da novo ministerstvo, naj ga sestavi kdor koli, ne bode dolgo vladalo, ampak pride v kratkem zopet De-pretis na krmilo. IVaiicosku vlada je predvčeraj dosegla v zbornici znamenit uspeh. Obravnavalo se je o novem posojilu, katerega potrebuje vlada, da uravna državno gospodarstvo. Več desničarjev in oportuniatov hotelo je zahtevati od vlade, ostrih naredb proti straj -kujočim delavcem. Ko bi vlada tacih naredeb ne bila hotela dovoliti, bi pa vladi bili odrekli posojilo. Nadejali so se dobiti večino in tako vreči vlado. Ko bi pa vlada bila privolila v take naredbe, bi pa naprednejši republičani jej bili odrekli podporo. Ker bi desnica v vsakem slučaji bila glasovala proti vladi, bili bi vladni nasprotniki vsekako dobili ve- Čino. V zbornici se je res stavil predlog, da se odloži posvetovanje o posojilo, a je bil zavržen s 246 proti 1236 glasom. Tako je bila nevarnost za vlado odstranjena in zbornica je vsprejela predlogo o posojilu, ko jo je pobijal oportunist Roche in zagovarjala finančni minister in ministerski predsednik, v generalni debati z 293 proti 229 glasom, in ko je zavrgla več dostavkov, v specijalni debati z 292 proti 233 glasom. V klubu š|»uiijttkth konservativcev izjavil je Ganovas del Častillo, da ga vodi samo patri joti-zem, od kar je umrl kralj, Alfonzo. Sedanjo vlauo Ibode vsekako podpiral, samo takih reform ne houe dovolil, ki bi imele namen, omejiti pravice krone ali pa regenti nje, katero on jako visoko čisla. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljub Ij a ni 7. prila. (Konec.) II. Vojašnica se ne bode krila s skrlji, ampak z dvojno opeko (dopellte Ziegeleindeckung.) Za to delo se bode plačevalo na podlagi III točke ponudbe od 29. marca t. 1. po istih jednotnih cenah, katere je kranjska stavbena družba v dotični spomenici, ponudila a odpuščena svota ima znašati vsaj 14.803 gld. 6 kr., kakor jo je stavbena družba ponudila. III. §. 6. posebnih stavbenih pogojev se v tem spremeni, da se mora popolnem sozidana, za kolavdacijo pripravna vojašnica izročiti najdalje do 1. septembra 1888 IV. Mestnemu magistratu se naroča, da kranjski stavbeni družbi naznani te sklepe mestnega zbora, da takoj potrebno odredi, da se popolni iste kavcija, sklene pogodba, prične takoj gradnja in se predloži mestnemu zboru pogodba, da jo odobri Prične se o teh predlogih občna razprava. Odbornik Fran U a v n i h a r ima formalen pomislek ker ni v predlogih izrečeno, da mestni zbor sklene, da se zida vojašnica v obče, kajti prej se je sklenilo le razpisati natečaj in po uspehu dražbe šele odločiti, ali se bode sploh zidalo, ali ne. Zupan G ras se 11 i opomni, da bode pri glasovanji, ako se preide o nasvetih združenih odsekov sploh v podrobni razgovor, odločeno tUdI vprašanje, ali se sploh zida ali ne. Podžupan Petričič naBvetuje tajno sejo. Ko se po četrturnem prestanku zopet prične javna seja, se glasuje in jednoglasno sklene, da se preide v podrobno razpravo.. V podrobni debati stavila se je dolga vrsta predlogov. Spremenil pa se je in deloma poostril predlog združenih odsekov, da vzame mestni zbor pohvalno na znanje, da se bodo vsa obrtnijska dela pri vojašnici oddala le domaČim obrtnikom. Odbornik dr. vitez Bleiweis-Trsteniški meni da je ta predlog popolnem nepotreben in naj izostane. Odbornik dr. Tavčar pa izjavlja, da se mu predlog zdi še veliko premehak. Namen zgradbe vojašnice je od strani mestnega zbora v prvi vrsti ta, podpirati domačo obrtoijo in zato je kranjska stavbena družba tudi napravila koalacijo vseh tukajšnjih obrtnikov za delo pri vojašnici. Tega mestni zbor gotovo neče, da bi se stavbena družba Dalje v prilogi. veselje in hvaležnost. Midve zelo ljubiva življenje na kmetih in moj dobri mož je vedel, da si želiva na Francoskem imeti posestvo na kmetih. Šest mesecev je poizvedoval, a nič primernega ni našel. Slednjič je naletel, pa nama nič ni povedal, na ta grad, ki se je imel baš prodati v dan mojega rojstva. To je bila zelo nežna paznost." „Da, Suzanka, prav imaš, a po prvej izne nadejanosti sva se vendar morali tudi silno smijati." „To je res. Ko sva jeli premišljevati, da sva obe — kajti kar ima jedna, ima tudi druga — tako nenadoma postali graščakinji, ne vedoč, kje ta grad stoji, kakšen je in koliko stane, se ve, da se nama je vse zdelo čudno ..." ,,. . . Da sva se pet minut morali smijati iz vsega sveta. Potem sva privlekli zemljevid Francije ter slednjič na njem, ne brez truda, našli Souvignv. Za atlasom zamislili sva se v železniško knjigo in danes zjutraj ob desetih prišli sva v Souvignv." „Celi dan sva ogledovali grad, hleve in pristave. Vsega še nesva videli, ker je vse tako prostrano. A v.se, kar sva videli, naji je iznenadejalo. Samo nekaj bi še rada znala, gospod župnik. Vem, da je bila Instnija včeraj javno j>rod»na, celo pot videla sem tiste velike razglase. Oskrbnikov in za- divit kupnikov, ki so me spremi je vali na mojej poti, pa se nesem upala vprašati, koliko je pravzaprav vse veljalo, ker bi se jim bila zdela preneumna. V svojej depeši pozabil je moj mož povedati to. Zdaj, ko sem vesela te pridobitve, je res to prav za prav odveč, a vender bi rada zvedela. Povejte mi ceno, gospod župnik, ako jo veste. H „Cenn je ogromna, ker na Longueval bilo je obrnenih mnogo želja in nadej.a „Ogromna cena? Vi mi delate skrbi, koliko pa je bilo." „Tri milijone." pSaj to nič ni/ vzklikne Betina. »Mična rečica sama, ki teče skozi park, je toliko vredna.u „Ravnokar ste rekli, gospod župnik," vpraša gospa Scottova, „da je bilo več oseb, ki so nam hotole odvzeti grad in posestva ?" „Vsakako." r Se je li po prodaji moje ime imenovalo pred temi ljudmi?" „Vsakako." „Ali je kdo vedel za moje ime, ter govoril o meni ? . . . Da . . . da . . . Vaš molk mi dovolj pove. Govorilo se je o meni. No, gospod župnik, zdaj sem resnobna, zelo resnobna . . . Prosim Vas nujno, ponovite mi, kar se je govorilo o meni." „ Pač, milostiva gospa/ odvrne ubogi župnik, ki je sedel kakor na žarečem oglji, „govorilo se je o velikem imenji Vašem ...«** „0 tem se je smelo govoriti, brez dvojbe so me smeli zvati zelo bogato. In ni trajalo dolgo, da so me zvali tudi povišanko, jeli te V Dobro, a to še ni vse, govorilo se je še nekaj druzega." „0 ne, jaz nesem čul ničesar ..." „Gospod župnik, z daj-le ste zakrivili pobožno laž, in jaz Vas delam s tem jako nesrečnega, ker Vas je sama odkritosrčnost. A če prav Vam je težko, jaz se tako zelo zanimljem za tisto, kar se je govorilo o meni, da. . „Prav imate, milostiva gospa/ seže Ivan v razgovor, „govorilo se je še nekaj druzega in moj kum je preplah, da bi to ponovil. Ker pa hočete na vsak način zvedeti, naj bo. Reklo se je, da ste Vi jedna najelegantnejših, naj sijaj nejših in . . ." „. . . In najlepših žensk v Parizu? Z nekolikim izpregledom bi se tudi to lahko reklo. A tudi to še ni vse. Še nekaj je . . ." „Kaj neki?" (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemn Narodn" St 81. 10. aprila 1886. čez leto dnij otresla domačih obrtnikov, zatorej bode stavil govornik dr. Tavčar prenarejeno stilizacijo: Mestni zbor izreka, da zmatra takorekoč kot pogoj ponudbe, da se ta dela dogotove z domačimi obrtniki in rokodelci in da je uverjen, da je to združenje obrtnikov takorekoč jako važen del ponudbe stavbene družbe kranjske. Odborniku G o gol i se predlog ne zdi stvaren. ; Mestni zbor ne vsprejema ofertov sopodpisanih obrtnikov, ampak zgolj ponudbo kranjske stavbene družbe. Lahko tedaj mesto pride v zadrego, ako bi kateri navedenih obrtnikov ne storil svoje dolžnosti po mnenji stavbene družbe kranjske. Slednja zmatra Ia bi se lahko od vezano sklenene stavbene pogodbe z mestom. Predno so dotični obrtniki v zvezi s stavbeno družbo predložili skupno ponudbo, so se brez dvoma že zagotovili, da delo dobe od stavbene družbe kranjske le oni. Tedaj so po svojih pismih, katera imajo v rokah, „consortes" glavne podjetnice. Odbornik Velkovrh je istega mnenja in je za to, naj se dotični predlog izpusti, ali pa no vsprejme, kajti, kakor je opomnil odbornik Gogola, ne gre vezati podjetnico na osebe, ker bi pri ko-lavdaciji lahko ugovarjala, mestni zbor je meni predpisaval, da moram vzeti tega kovača, slikarja itd , kaj meni mari, če je delo slabo pogodil. Odbornik Klein pa je za to, da nasvetovani predlog obvelja. Boljše je vsekako, da mestni zbor domače obrtnike zavaruje. Odbornik M urni k pravi, da predlog ne škoduje ničesar, če se vsprejme, a tudi ničesar ne koristi, tedaj naj se o njem preide na dnevni red. Odbornik dr. Tavčar omenja, da ko se je zidalo v Zagrebu akademično poslopje, se je od podjetnikov strogo zahtevalo, da imajo uporabljati le domače obrtnike. Lebko se zgodi, da bi se hotela stavbena družba domačih obrtnikov otresti in potrebno je, da se sklene, da če že ne ravno 35 soponujalcem obrtnikom, naj se sploh domačim obrtnikom izroče dela pri gradnji vojašnice. Dr. Tavčar nasvetuje, naj se dotični predlog združenih odsekov spremeni v tem zmislu, da se stavbena družba kranjska pri stavbi vojašnice poslužuje izključno le domačih obrtnikov in da mestni zbor to zmatra za bistven del ponudbe stavbene družbe. Ko sta govorila o tem predmetu odbornik dr. vitez Blei-wei s-Tr s te ni š ki in odbornik Gogola in je odbornik K le in gorko podpiral predlog dr. Tavčar-ja, je bil pri glasovanji zavržen združenih odsekov predlog; vsprejet pa predlog dr. Tavčar-ja z veliko večino. Razgovarjalo se je potem še jako mnogo o stalnosti raznih opek, kar pa bi bilo pač preobširno ponavljati in konečuo vsprejeli so se že pri-občeni nasveti združenih odsekov. Vojašnico bode zidala stavbena družba v zvezi s konsorcijem obrtnikov. Dogotovljena morajo biti vsa poslopja do 1. septembra 1888. Naposled obveljajo vsi predlogi tudi v tretjem branji in seja se zaključi ob 3/4lO. uro. Da se reši ostali dnevni red, bode se seja drugi dan nadaljevala. Domače stvari. — (Vabilo na XXI. redni veliki zbor) „Matice Slovenske" v sredo 28. aprila 1886. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam: 1. Prvoeednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. ja-nuvarja do 81. decembra 1885. 1. 3. Volitev treh društvenikov, katerim je v zmislu §. 9. a. društvenih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. 4. Proračun za leto 1887. (Račun in proračun sta gg. društvenikom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje) 5. Dopolnilna volitev odbornikov. Po §. 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. dr. Anton Jeglič, Ka-rol Klun, Fran Kosar, dr. Josip Poklukar, dr. Jurij Sterbenc, Karol Šavnik, Ivan Tomšič in dr. Josip vitez Tonkli. Razven teh izstopita iz odbora letos tudi še gg. Simon Gregorčič in Janko Kersnik, ker sta bila na XVIII, oziroma na XIX. rednem velikem zboru voljena le na tri oziroma na dve leti. Voliti je tedaj vsega skupaj deset odbornikov. — V odboru pa še ostanejo, in sicer izmej Ljubljanskih odbornikov gospodje: Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, Anton Kržič, dr. Franc Lampe, Franc Leveč, Josip Mam, Maks Pleteršnik, Andrej Pra-protnik, Luka Robič, Feliks Stegnar, Josip Šuman, lyau Vavru, Ivan Vilhar, Matej Voiušek, Anton Zu- pančič, Vilibald Zupančič in dr. Jamej Zupanec; izmej vnanjih odbornikov pa gospodje: Matej Cigale, Andrej Einspieler, Franc Erjavec, Franc Hubad, Ivan Majciger, Andrej Marušič. Božidar Raič, Andrej Senekovič, Luka Svetec, Frane Šuklje, dr. Ivan Šust, Franc VViesthaler in Mihael Žolgar. — Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši Rmejo biti zopet voljeni. — Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se uštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer neso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako da ni suma zaradi kake prevare. — 6. Letno poročilo o odboroveni delovanji v dobi od I. aprila 1885. do 31. marca 1886. leta. — 7. Posamezni nasveti. — V Ljubljani 10. aprila 1886. Za prvosednika . Odb mik in blagajnik : Josip Mam. Ivan Vilhar. — (Sokolov „Jour-fixe") je danes zvečer v steklenem salonu eitalniške restavracije, začetek ob 8. uri zvečer. Spored je: Berilo, deklamacija, dueti na flavti, petje itd. -- (Glas iz mej občinstva.) Iz Ljubljane dobili smo sledeče vrste: Govori se, da bode glauiim davkarjem imenovan nek računski revi-dent, kateri ima Že od nekdaj vroče želje po VIII. dijetnom razredu- Gospod ima baje veliko zaslombo nekje v Ljubljani in pri Possannerji v Beči. Kakor po|zvemo, gospod ne bi rad prevzel davkarskega posla, ampak ostal tu, ker jo — najraje v VIII. razredu. Gospodu se je Že jedenkrat posrečilo na ta način priti v X. dijetni razred. Migoče je vender, da se mu posreči, kajti že nad pol leta so naddavkarska mesta prazna —, tedaj je upanje, da bodo možje — dobro pretehtani. — (Gospod A. Aškerc), kaplan v Šmarji pri Jeišah, ne pojde v Cirkovce, temveč ostane na svojem dosedanjem mestu. — (Iz Ptuja) se nam piše v 9. dan t. m : G.Josip Zeleni k, odgojitelj na Dunaji, je pristopil k BSlovenskemu pevskemu društvu" kot usta-novnik s 25 gld. Čast vrlemu narodnjaku, ki se na tujem briga za domače društvo. Naj še najde v premožnih Slovencih mnogo posiiemalcev. — (Sodnijsko.) Ajševska zadeva ne spi; meseca maja bo obravnava proti nekaterim pričam, katere so obdolžene, da so krivo pričale. Mestni mladiči so zatožbe oproščeni Ajševski fantje se bodo morali še zagovarjati. Iz tega je razvidno, da se bo pred okrožno sodnijo obravnavalo ne le to, kar se je godilo na Ajševici, ampak tudi to, kar se je godilo pred preiskovalnim sodnikom. Občna je radovednost, kak konec bo imela ta dolgotrajna pravda. .Soča". — (Važna razsodba ) Najvišje sodišče zavrnilo je priziv okrajnega sodnika Pivla v Jablonji (Gabel) proti obsodbi, da mora plačati vse troške, ker ni hotel vs p reje ti Češkega pooblastila in ker se je branil vsprejeti češko pritožbo do nadsodnije. V nagibih se zavrnitev utemeljuje s tem, da po dvorskem dekretu z dne 22. decembra 1835 pisma, pisana v deželnem jeziku, prevoda ne potrebujejo, da se torej pri sodnijah morajo vsprejemati. K pismom pa spadajo tudi pooblastila. Odklonitev češkega pooblastila bila je tedaj očividno nezakonita. Dalje se v nagibih poudarja, da okrajna sodnija v Jablonji ni imela pravice, zavrniti po češkem odvetniku uložene pritožbe do nadsodnije, ker ni bila pisana v jeziku, v jablonskem okraji navadnem. O pritožbi ima odločevati le nadsodnija. zavrnitev pooblastila in omenjenih pritožeb bila je torej kračenje pravice, katero je okrajni sodnik Pivi zakrivil. Po dvorskem dekretu iz dne 11. septembra 1787 bil je torej po pravici obsojen, da mora odvetniku dr. Oardi povrniti troške za priziv in pritožbo. — (Šent Kancijansko jamo na Krasu) obiskal je tudi bavarski princ Arnulf. Voditelj bil mu je znani g. Henrik Noe, ki s svojimi duhovi tirni spisi seznanja nemški svet s čudesi naše do movine. Princ upisal se je v Matavunsko knjigo za tujce, izražajoč zabvalo, da mu je Noe pokazal to čudo dosedaj premalo obiskovanega Krasa. — (Prvi letošnji grom) presenetil je Ljubljančane danes ob 12. uri 10 minut. Vsega-vedni naši vremenski prorok i napovedali so pa iz i tisočletne pratike prvi močni grom na 8. dan t. m., | a to zmoto jim radi odpuščamo, ker so se zmotili v istini le za poldrugi dan in nekaj minut in 1 ker je, dasi silno, vender zagromelo samo jedenkrat. —' (Gospoda Luke Ž a,) rodom Ljubljau-čana, ki se je na postaji Pragarski ponesrečil, prepeljali so včeraj v Gradec, ker je operacija poškodovane noge neizogibna. — (Notranjska posojilnica) imela je v teku leta 1885 57.360 gld. 02 kr. dohodkov in 57.234 gl. 97 kr. stroškov, torej prometa 144.£94 gl. 99 kr. proti 83.565 gld. 64 kr. v letu 1884. Gotovine v blagajnici je bilo 31. decembra 395 gld. 05 kr., pri drugih zavodih naloženih 908 gld. 53 kr. Na novo je pristopil zadrugi odličen rodoljub s 40 zadružnimi deleži po 100 gld., izstopil je ud z 1 deležem. Razen tega izplačali so se še 4 zadružni deleži, tako da ostaja uplačanega zadružnega fonda v letu 1885 3500 gld. Društvo šteje sedaj 95 zadružnih deležev a 100 gl. torej 9500 gl, opravilnih deležev je uplačanih 126 po 10 gld., torej 1260 gl., tako da ima zadruga 10.760. gld. fonda. Posojila dovolilo se je 36 novim strankam in se je na to konto uplačalo 38,498 gld., izplačalo pa 42.064 gld 69 kr.; stanje posojil koncem 1. 1885 24.405 gld. 08 kr. — Posojila dajala so se le proti osobnemu poioštvu, večinoma na dolžna pisma. Zaostalih obresti) je 78 gld. 23 kr., uplačanih pa celo leto 1859 gld. 66 kr., izmej teh za 1. 1886 430 gld. 50 kr., kar je pasivum. Društvo je imelo kuncem leta 1S84 izposojil od drugih zavodov 5000 gld., na kar se je vrnilo 2500 gld., tako da je saldo izposojil koncem p. 1. 2500 gld. Od izposojil je bilo plačanih 165 gld. 84 kr. obrestij, mej temi za leti 1886 15 gld. 55 kr., kar je naš dobiček. Hranilnih uklad je bilo 7176 gld., izplačalo se pa je na ta konto 4820 gld. 20 kr. in mej letom obrestij 176 gld. 08 kr. Kapitalizovane obresti znašajo 297 gld. 50 kr. Inventarska vrednost 126 gld. 86 kr. Na upravnih stroških je došlo 6 gld. izplačalo se pa je 150 gld. 55 kr., mej temi stanovanje, pristojbine, pisarska priprava itd. Znamenito je to, da je bila zadruga prisiljena plačati pridobninski in dohodninski davek za 1. 1883, 1884 in 1885 v znesku do 425 gld. 17 kr., kar se je pa mej prehodne zneske upisalo, ker zmatramo plačevanje davka po novih postavah o zadrugah za neopravičeno in bode društvu gori omenjena svota gotovo povrnena. Bilanca izkaže J25.913 gld. 75 kr. aktiva in 25.269 gld. 79 kr. pasiva, torej dobička 643 gld. 96 kr. Pri občnem zboru posojilnice dne 4. aprila sklenilo se je, na reservni fond 10% dobička odpisati, ravnateljstvo dobi 5°/0, deležniki po 4°/„ na svoje deleže in kar ostane, se prepiše k reservnemu fondu, tako da se bode ta pri tem dobičku vendar le zdatno pomnožil. Ob jednem voljeni so bili v ravnateljstvo: gg. Alojzij Kraigher, trgovec, ravnateljem; Josip Lavrenčič, trgovec, blagajnikom; Peter Kraigher, trgovec kontrolorjem in dr. Ivan P i t a m i c, odvetnik, in pa Fran Kuttin, trgovec, vsi iz s Postoj i ne, odbornikoma. V nadzorstvo so bili voljeni: gg. Anton G1 o b o č n i k: c. kr. deželne vlade svetovalec v Ljubljani, Adolf Obreza, deželni in državni poslanec v Cerknici, dr. Jurij Stebernc, deželni poslanec in župnik v Hrenovcah, Fran Lavrič, ve-letržec na Rakeku, Anton L o de s. nadlogar v Bu-kovji in Fran Križaj, veletržec v Sv. Petru. — (Razpisano) je mesto državnega pravd-nika namestnika v Trstu, eventuvalno pri drugem državnem pravdništvu na Primorskem. Prošnje do 24. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 10. aprila. V deželnem zboru kranjskem sklenena zvišana priklada na žganje ravnokar sankcij ono vana. Atene 10. aprila. V zbornici Komun-duros jako vojevito govoril in izzval na tribi-nah dolgotrajne klice: Živela vojna: Glasovanje najbrže danes. London 10. aprila. „Times" poročajo: Razen Heneage-a tudi delavski minister Mor ley predložil svojo ostavko. Tudi izmej najvišjih dvorskih dostojanstvenikov pričakovati je ostavk. Rim 9. aprila. Po izvestji iz Padove iz dne 8. t. m, je mej tamošnjim peš p o Ikom pet vojakov za kolero zbolelo. a"'/?u Slovensko delavsko pevsko društvo . ffijek „SLAVEC". }'Hnjj^^ Ker društvo „Slavec" namerava po-'jrjT^MT četkom meseea maja prirediti velik kon-I ^t^^v^ cert, vabijo se vsi gg. pevci polnošte-j vilno udeležiti se pevske vaje v ponedeljek ' 12. t. m. točno ob 8. uri. Odbor. Zdravifenje pospeftnfe. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z M o lo v i m »Francoskim ?._miij.mii-odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdtavljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzeli ga razpošilja vtak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (20—3) Poslano. Zet mst&enoe otlilx z©t> ni i»«>I j.in ii|»liviirjš«>x"u sredstva, kakor zobna plomba c. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. J. G. POPP-a, na Dunaji, metlo, Bognergasse st. 2, ,1*8 — 2) katero vsakdo sam prav lahko in brez bolečin dene v otli zob, ki se potem trdno spri me ■ ostanki zoba in dlesnom ter varuje zob proii daljšemu razrušenju. Cena 1 gld. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swohoda, V. Mayr. U. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, G. Piccoli; dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lassnik, bratje Krisper. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb.. Mo-krina v ram. 9. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733".r>7 miu. 731 HI vii. 78Qr20 as. 11 8 C IGO 0 12 4 C si. zah. Sl. Z: >. sl. zah obl. obl. obl. .r> 00 mm. d ožja. Srednja temperatura 13 4-n, za 4-4° nad norumlom. ZD-u.3S.aosl*:a, borza dne 10. aprila t. 1. (Izvirno telegrafiouo poročilo.) Papirna renta.......... 8f> gld. Srebrna renta.......... 85 „ Zlata renta.......... 113 „ 5°/4 marčna renta......... 101 n Akcije narodne banke....... 878 „ Kreditne akcije......... 294 „ London............ 12> „ Srebro............. — „ Napol.......... . . 10 „ C. kr. cekini.......... 5 „ Nemške murke......... 61 , 4°/o državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 128 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 „ Ogrska zlata renta 4°/fl...... 104 „ a papirna renta 5%...... 95 „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . , 105 „ 25 3") 90 65 75 90 kr. -7. Dunava reg. srečke 0*/« 100 gld. 116 Zemlj. obč. avstr. 4'v,, zlati last. Usti . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 124 Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnico 98 Kreditne srečke.....100 gld. 179 Kudolfove srečke.....10 _ 18 93 70 75 50 15 45 50 75 25 30 75 Zahvala. Ob priliki preselitve z Rakeka v Ljubljano, kjer sem opustil svojo trgovino z me lanira blagom in prodal svoje potestvo, kar sem Že tudi naznanil po okrožnici, zahvaljujem se jaz in moja soproga vsem prijateljem in celi tamošnji okolici za izkazano mi prijateljstvo in zaupanje. V Ljubljani, dne 10. aprila 1836. i (248—1) Jernej Tomšić. £ "Vneli pet letnikov »LJUBLJANSKEGA ZVONA" dobro ohranjenih, v Bonačeve platnice lepo vezanih, je na prodaj. Kje V pove upravništvo „Slov. Naroda". (226—3) Travnik se daje y najem. Travnik tik Tržaške cente pri (alineah« ki meri 10 oralov 1074 fj sežnjev ter so trikrat na leto kosi, odda se z pri njem nahajajočim senikom (šupo) za jedno ali več let v najem. (243—1) Kaj več se izve pri gospodu Janeiu Plrnat-u v LJubljani, Kolodvorske ulice št. 24, L nadstropje, na levo. Učenca, ki se želi tapetniškega rokodelstva dobro in temeljito izučiti, vsprejme takoj Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Klju-čarske ulice 3. (240-2) Št. 5393. (247-1) Prostovoljna dražba. Zemljišča, spadajoča v zapuščino Janeza Dimnika z Viča h. št. 12, vložna št. 397 ad Dobrova, vložna št. 34, 35, 36 in 37 ad Vič, cenjena na 3515 gld., bodo se po prostovoljni dražbi «!■■«• i«s. april« isH«. i. dopoludne od 9. ure naprej na lici mesta na drobno prodajala, tudi pod inveutarno ceno, s tem pristav-kom, da si prodajalci pridiže pravico, prodajo tekom osmih dnij odobriti ali pa ovreči. C. kr. mestna delegirana okrajna sodnij?! v Ljubljani, dne '24. marca 1886. ccoli-eva esenca ia želodec. G. PICCOLI, I U v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje. krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je uajboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatlicah, po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi te primeren odpust. (348—D2, Gena steklenici 10 kr. Brnsko blago za elegantno poletno oTololso v odrezklli po 3*10 metra, to je 4 Dunajske vatle, vsak odrezek po samo gld. i.HO iz Jako fine po samo gld. 7-— iz velefine po samo gld. 10.50 iz najfinejše ovčje volne, ravuo tako grebenasto sukno in blago za ogrtače razpošilja proti poMtueauu povzetju dobro znana z»l»K» M il k lili SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava. Vsak odrezek je 3-10 metra dolg in 136 cm. širok, to jo popolnem zadosil za celo moško obleko. Znana solidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci. Ker mnogo sleparskih tvrdk slupari s tem, da trdi, da prodaja „Brnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzorce zastonj in Iranko. (204—4) l'ITfTT T"JT'—' "Ml LIPPMANN-0VI KARLSBA DSK1 SUMEČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbudskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istib in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Vinska i?ttft£*h pisem razpolagajo se v prcp"ičanje. _ Gospod lekar J. Seivhert v Rožnavu! Pošljite mi 16 stoklenic esenca za živce in steklenico vode za oči, priloženih je 12 gld. a. v. Ta esenca je jako dobra, rabi se tudi pri jednej ženski, ki jo je zadel mrtvoud. Prosim Vas še jedenkrat, pošljite mi takoj vse po pošti. V Dun. Novem mestu, glavni trg, 4. okt. 1880. Z velespoštovanjem Weiulicli. Vaše blagorodje t Moj sin, 12 let star, ima odprto rano na pUčalt in noga je precej bolj debela, kakor druga. To prihaja od bramorice, ki jo je imel j>r«đ petimi leti, a se mu še sedaj ni zacelila. Pr ■sini ujudno, pošljite mi 1 lonček Vašega Rožnavskega mazila proti ozeblini, ki so je že večkrat za dobro pokazalo, in sicer za jedno marko proti poštnemu povzetju. V Nassiedel u (Pruska Slezija). 7* udanostjo Joftlp Negel* poštni agent. Vaše blagorodje! Pošljite mi z vračajočo poŠto takoj dva lončka Vašega izvrstnega mazila za rane in ozebline po poštnem povzetji. Z velespoštovanjem Ludovik Červeuv* c. kr. oiieijal pri c. kr. držav-nej brzojavnoj glavnej postaji v Uebu (Češko). Blagorodnemu gospodu J. Seichert-u, diplomova-nemu lekai-u v Rožnavu! Vfše blagorodje I Luč oči je uajveči božji dar, z natezujouim delom se s časom oslabi, tako da se skoro oslepi. Temu gotovo odpo-more po originalnem receptu dr. Horsta v Vašej sve-tovnoznani lekarni narejena voda za oči, kar jaz lahko s prisego potrdim. Tedaj uljudno prosim Vaše blagorodje, pošljite mi za mojega prijatelja jedno steklenico dr. Horstove vode za oči. Z velespoštovanjem Josip Pražan, v Wienerherbergu št. 47, poŠta Grammat-Neusiedel pri Dunaji. 12 Od tega po zdravniškej razložbi in p.-odpisih pripravljeni čaj velja za 14dnevno rabo pripravljeni p.'ket z rrkazoin o rabi 1 i;ld. av. v. Jedna ori-ginai :i skaJj? Roirovskih maho-ras'inskih ceUHč-kov OO kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posčbe. Uadgoaiski uoiversalui eaj in ttožuoviikl Uftako-raHlllnuki eeltlički dobivajo se vedno le v lekarni J. Se'ckerta v itožuovi na Morav-skutn). 'i ra», >oi»iijp.io ize naročila pa vso utrani proti postnemu novzoiju. Da je pa n', n. oočinstvu bolj priročno, imajo rudi za'. oici, Čari Ci r a I > :i e h e r v Illurau, J. 111 i n g v ItotI euuiuuu, W. T h u r 1 w a I d v Celovci. Zaloge napravile se bodo v vaoh lekarnah in večjih pro-d.ij.ilnie;)lt uiaturijaij-ega blaga. SV Doktor Iloratova Jediuo prava voda za oel, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu t-jga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenjo in vzdržauje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovem pokliou, frišni ali stari prisad na očeh, pege na ro^n/ci jn kašo ter odpravi sitno solzuuje. Izvirna steklen'ca z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi samo naravnost iz lekarne v kopelišči Rožuavi. |y llošnovskl evet sa živce, hitro in trajno o'.dravija piiiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za ko'ek in' zavoj IO kr. već. I*ruvi se dobi »nuio naravnost iz lekarne v Rožoavi M■»-r-ivbka). (19-12) i v IvfiilHJ.ml, Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. puporoča svojo veliko zalogo vseh vrst timocloralii klobukov in kap; prejema tndf kožuhevino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (199—3) o oezii daje se v najem prostor »a brnajerljo m stanovanjem. Dobro mesto za prodajo, brez vbo konkurence. — Kje? pove upravniStvo tega lista. (234—1) Resol virn« milo, izumljeni) In napravljeno cd Frana Pichler-ja, 6. k. živ. nadztlravnika i atst.-oger. Tojgki, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih konj in goved. Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in pifznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih dru-3tev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kasnier, Viljem Mayr, Josip Srh lafe r. (136—10) Mizozemsto-aiperisto parništo irnštvo. Wti»n€>esi.j oni ranit ođ c. Jfei*. avstrijske vlade. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom I. razreda. BOTTERDAM A MNT KIS It A « NEW-Y0RK Ociliod. 4r © o To o t o. Najhitrejša vožnja. ra.iižj'© cene. Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo v Kotterdamu in njega generalni agent J. O. UillSZ, špediter, 1., AuRuatenKassc, Dunaf (716—12) Oklic na fcastito občinstvo! 3LWrr .'Naznanilo! ~3WD Ker sem opustil moji obe znani prodajalnici na Grabnu in Štefanskem trgu ter se preselil v svojo hišo, sem v prijetnem položaji, ker mi ni treba več plačevati visoke najemnine in nemam tako velikih troškov, kakor v mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodajam tedaj pristno Brnsko čisto volnato blago za moške obleke ■i zsl posacilsud. in. poletje, ■■ črno, rujavo, svetloBivo, temno sivo, temno, čokolada-sto, meli rano in v vseh modernih barvah in načinih po sledečih čudovito nizkih cenah. Cela obleka velja iz prima blaga samo gl.3.75, in iz veleprima blaga „ 4.75. Blago je iz biste volne in je najmanj dvakrat toliko vredno. To blago je posebno primerno za ogrtače, moške in ienBke plašče, suknene obleke in ponočne sukno itd. Poleg tega imam na prodaj iz neke konkurzno mase še nekaj tisoč kosov pristnega Brnstega grebenastega snlna za moške obleke iz ©Iste ®v7@|# volne po najnovejših uzorcih, ravno tako v temnejših, kakor v svetlejših barvah. To blago je prej veljalo v tovarni gld. 15, sedaj ga pa prodajam samo po alti. s.75 za celo obleko. J 1 Blaga je dovolj za snkno, hlače in telovnik colo za največjega in najmočnejšega moža. u-x i?V V8akd<> naroči v svojem interesu, kajti dobiček una tako samo kupec, ker tovarnar zgubi jako veliko pn tem blagu. J lajava. Ker manjka časa, se uzorci nikakor ne morejo poslati. Javno pa izjavimo, da denar povrnemo, ako bi blago ne ugajalo, tedaj lahko vsak brez rizike naroči. Ukratu je Se prodati več tisoč popotnih, plaidov po gld. 3.50 primat in po gld. 8.SO veie-prima komad, v sivej, sivomelirshej in v vseh modnih barvah. Ti popotni plaidi so mej brati dvakrat toliko vredni, o čemer se bodo vsak kupec prepričal. — Ti plaidi so neizrečeno veliki, visoki in debeli, tedaj nepokončljivi. Razpošilja se proti predpošiljatvi donarja ali povzetji. Naslov: (205 —2) Ex portvvaaren h au s „2 u r A u s t r i a" Wien, Oher-Deblmg, Mariengasse 31, v svojej hiši. Dobra travnika v ITestnem logu ljubljanskem prorta-sta se iz proste roke. Kupci naj se oglasijo pri poeestnici Marijani Loh-kar v Ljubljani. Križanski trg it. 5. (236—3) ►»♦»»»»»»»»»»»»»»-» -j TJ metne (50—21) ♦ t^ofee ta zobovja i J usravljs po najnovejšem amerikanskera načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in * <* vse sobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, | # poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. + * o Hiša na prodaj v Akofji Loki na CU»renJ«kein, s prodajalnico in ve-čimi Btanovanji, s kletjo in hlevom, z dvema njivama in jednim travnikom, jako ugodna za kupčijo. — Zadnja cena 3500 gld. Prodaja se prostovoljno zaradi družinskih razmar. Natančneje se rve pri lastniku Fr. Bajt-u, Poljanski nasip h. št. 48 v Ljubljani. (229—2) mr Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodn|a svoia (1X0—11) PETER LASSNIK v LJUBLJANI XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXMX |j| Častitim svojim kupovalcem in p. n. konsumentom naznanjam, da sem danes otvoril svojo S filijalo v Slonovi ulici ter jih prijazno vabim k obilnim naroCbam na ' mate Sesek barve, Ftreežo, in mnogovrstno v to stroko spadajoče blago ADOLF HAUPTMAKN, n tovarna oljnatih barv, firneža, laka. t TTTT1T TAXTA Q rfrtfetU 1 OQC /OOQ_n\ LJUBLJANA, 3. aprila 1886. ih] Jb (223—8) nxHxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxx' VELIKA 500000 kot največji dobitek v nnjsreene-jein slučaji ponuja velika od Ilaui-burske države zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: 1 1 2 1 1 2 1 2 1 5 3 26 56 106 253 512 818 prem. a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit. & mark dobit, a mark 300000 200000 100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 145 dobit, k mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v IIAMBUIUJTJ dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 *reck>, od katerih so bode so.50o srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da ne vseh 50.500 dobitkov, ki ho zraven v tabeli, že v malo mesecih in aieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 80.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa oventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski klel in vsak, kdor jih hoče kupiti, nuj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih aH postnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poftije) nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja I 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1,7*i. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—. 9*. Vsak dobi originalno srečke z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, ia katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-uenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoČe srečke pred žrebanjem nazaj vzeti In dotično vsoto povrniti. Na željo ee utadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da naui bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, proBimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 20. aprilom 1886 nam direktno doposlati. (238—2) VALENTIN & CO, Bankgeschaft, 68 JAN. JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (I&0-&) „Bicyeles" s krogljastimi tečaji (Kugellager). Neizrečeno ugodno produ se iz proste roke veliko majčinsko poslopje, ki se z malimi stroški da predelati v prostore, ugodne za vsako podjetje in lepa stanovanja. Kupcu se lahko izroči oskrbovanje trgovine z nekim blagom brez vse konkurence, z okolo 7000 gld. denarnega obrata. Dobro mesto za vsako trgovino in obrt. — Kaj več pove upravniitvo tega lista. (233—1) Naznanilo. Podpisani si drzne slavnemu p. n. prebivalstvu naznanjati, da se o sv. Jurji preseli iz kavarne Fischerjeve in prevzame ■ 1. majem 1.1. L na Prešimovem trgu št. 1. Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk, priporoča se tudi na dalje, obetajoč najboljšo postrežbo. Josip Kramar, (246—1) Icavaiziar. Bolekajoci za plučaimi, prsnimi, vratnimi boleznimi, »uftico in uuduho se opozarjajo na zdravniško presku-Šeno in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sem jaz naSel v sredi Rusije in se imenuje po nojem imenn ,,Homeriana". Knjižnro o tem pošlje se zastonj in franko. Zavitek „Homeriana1-čaja s 60 grami teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski počrk mojega podpisa — Panl Homero. — Pristno se dobiva samo pri meni. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekar ji G. Piccolli. Svarim pred nakupom nepristnega „Homerianau-Čaja, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—10) astna skušnja Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlunu ali bolečemu trganji po udih, kupi naj za 40 kr. steklenico pvflttmenu m PAIN-EXPELLER \H *™ m morskim mačkom. Sedemnajstletna skninja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. BirBchitz, lekar. V Mariboru: J. W. Kdnig, lekar. (613—25) Sadjerejeem naznanjam, da imam letos zopet v svoji drevesnici veliko lepih sadnih dreves, požlahtnenih, z lepimi kronami, visokih ti do 8 čevljev, tako tudi tllvjl kostanj in prodajam po mogoče nizkej ceni. V Medvodah, dnč 1. aprila 1886. Josip JarCj posestnik. (225—3) Najboljše blago? Velika zaloga (217—2) klobukov za grospocle od * golti. Seo kr. više, za čLe£3ca od 1 gold. 50 kr. više. Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t d. J. SO K LIC, V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila ae hitro is v cono Isvrie. N ajbolj Se bi ag» • I priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. kina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Pcljčane. Glasovite kislina z glavberjevo soljo, jekleno kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom In siratko. — Glavno oznaćenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. (150—3) »prijeten in priročen lek za sčtščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne pronzroča nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj. ,Je uspešneje, kakor druge grenčice." Prof, LEIDESDORF, Diinaj. Zahtevaj se redno isrečno: „FRAN-J0S1P0VA GRENCICA'4. WrW Zaloge poveod. "W (82—a) Vodstvo razposiljatve v Budapešti. =St9t FRAN JOSIP0™ GREN-ČICA. Lekarna TRNK0CZy1 ižBnl ANATERiN USTNA VODA, i stekle ntjnF' niča 40 kr. 1 itffin BABY P0WDER. Stupa za otroke in odrasčene debele ljudi, 1 škat-1 KJ&i Ijica 30 kr. » WTi BERGERJEVA K0SMETIĆNA IN ZORA- VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 eUCERINSK0MILO,40k OBRAZNO LEPOTILO, imenovano .Damen- toilette", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastojo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, A 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA 0ĆESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tndi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. NALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. 10 kr, KI AL AGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi Itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, po zraven rotovža v Ljubljani, hI atn HOMEOPATICNA LEKARNA, zaloga vsak domačih In tujih speoijalitet, * priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod, kako je rabiti. manjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pro- GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANOELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 30 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deoi, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., I Skatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno Mete ustno vodo in zolmiui praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, hrlpavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 dkatljica 30 kr., kakor tudi PELINOVI, SLIZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRĆKI po proizvedenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), ae uikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. izvoljenih cenah. izdelki in drago tn neomenjeno specijalitete prodajajo ae v po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti, "fsej (644—24) £ ALOJZIJ KUNST, * čevljarija, Židovske nliee št. 4, *v ZT^Ta/biga^i, Židovske ulice št. 4, priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo narejenih čevljev za dame, gospode in otroke lastnega Izdelka -vsa.3cexia.-uL n.st Izbero ixx -v ogled. Naročila vsake vrste se točno in ceno izvrše*. — Mere se skrbno shranijo in zapomnijo. — Pri naročilih po pošti priloži naj se jeden čevelj (216—2) za uzorec. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstva za meni do tedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno kemično spiralnieo, v katerej se rasparane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke za visite, šali, tapeeirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregrinjala vspreJmO se sa pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V moje j barvartji se vsprejme za barvanje avilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči. Za mnogobrojnu naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoitovanjem (218—2) jtobiv saioSs Poljanski nasip, Ozke ulice k. st. 4, v IJiiblJani. 1:7 irebanje Že 24 tega Bleseca. incsemiiioi!lWOii! SREČKE i Glavni dobitek v gotovini I 10,000 5000^^20%||4788aa SSincs©m.-sre61c© dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Ru«linipe$ta, Waltznergasse «. (142—27) Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"•