"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE ČITATELJE
Official Organ Vugoalav Federation, S. P. - - CU.U0 Jugoslovanske Socialistične Zve«;
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
mt »m« * Clliap. IN..
tit A«t H tinmi rf Mart* i, 1V7«
CHICAGO, ILL., 27. APRILA (April 27), 1938.
LETO—VOL. XXXIII.
NEVARNI ZNAKI HITLERIZMA V ZED. DRŽAVAH
ZAVRATNI NAPADI, PRETEPI! NA SHODIH IN V 'PARADAH' UVOD V PREDIGRO FAŠIZMA
Ameriški Nemci glavna opora nacijske propagande, a ne zgolj po svoji krivdi
Izkoriščevalci vedno izrabljajo patriotizem proti delavskemu gibanju. — Židovsko vprašanje
BEG PRED SOVRA2NIKI
Strup nacizma se je v Zed. državah jprošle. mesece jako razširil. Začel je s svojim delom najprvo med Nemci, med katerimi je dobil močno zaledje. Nacijske organizacije ameriških Nemcev delujejo odkrito za Hitlerja. Imajo svoje tabore, v katerih se zbirajo za na-vduševanje, vežbanje in zabavo. Slika iz enih takih hitler-skih kemp je v tej številki na 4. strani.
"Nacijska garda'*
Vojaško vežbanje nacijev v njihovih taborih se vrši pod vodstvom bivših oficirjev nemške armade, in nacijskih Nemcev, ki so slu»2ili v ameriški armadi. Te čete rabijo naciji v svojih paradah in na shodih. V taborih in na shodih poveličujejo Hitlerja in njegov program, napadajo Žide in proslavljajo nemško (nacijsko) kulturo, "ki je očiščena Židov".
Za ameriško ustavo
Nacijaki govorniki na shodih vneto zagotavljajo, da so za varovanje ameriške ustave in prisegajo zvestobo Zed. državam, "katere hranijo in jih bodo branili pred židovsko kugo in komunizmom". Znak ameriških nacijev je Hitlerjeva svastika. Na nacijskih« shodih je poleg nje vedno velika ameriška zastava. Pojejo ne samo nacijske patriotične 'pesmi, ampak tudi ameriško himno. S to taktiko hočejo ameriško javnost in oblasti uveriti, da niso sovražni Zed. državam, vladi in "ameriškim tradicijam", pač pa lojalni državljani in brani-telji vsega, kar je dobrega v tej deželi.
Pronemitvo zopet cvete
Enako so trdili ameriški Nemci v času svetovne vojne. Vzlic temu se je v mogočni propagandi proti "kajzerju" razvilo proti njim silovito sovraštvo. Uničili so jim šole. Njihovo časopisje je izginilo s stojnic. Večina nemških listov je one dni vsled "patriotičnega*' pritiska ipropadlo.' Nemec — tudi ako je bil res zvest tej deželi in sovražil kajzerja, je bil vseeno zaničevan, zato ker je bil Nemec. Take so posledice ščuvalne propagande. Nemci so »i hiteli spreminjati imena in trgati nemške napise s svojih hotelov in trgovin, da jih ne bi kdo osumil pronemštva ali jim
storil škodo. Iger in oper nemških avtorjev ameriška "masa" še par let po vojni ni pustila vprizarjati. Spomeniki nemških genijev v ameriških parkih so bili obmetavani z blatom.-
Danes pa se Nemec spet počuti v svojih elementih in je vzkipel šovinističnega navdušenja.
Slavoapevi "zmagovalcu"
To prerojenje nemškega naroda pripisuje nemška propaganda kajpada Hitlerju. Mar ni bil on, ki je zavrgel za Nemčijo poniževalno in zasužnje-valno mirovno pogodbo? Bil je in to največ po krivdi Francije, ki je tlačila nemško republiko, Hitlerju pa se ni niti trohico upala stopiti na prste! O-borožil je Nemčijo vzlic prepovedi v versaillski pogodbi in danes je Nemčija vsled svoje militaristične sile ki agresivnosti spet strah ne le malih detel, ampak, tudi velesil v Ev*opi.
Italijanske izgube v Španiji večje kakor so bile v Etiopiji
Italijanska vlada je prošli teden priznala, da je izgubila v Španiji do 20. aprila 700 vojakov več kakor izkazujejo njene statistike o izgubah italijanske armade v Etiopiji. Vlada v Rimu je dne 23. aprila objavila poročilo o italijanskih četah v Španiji, iz katerega je dalje razvidno, da je bilo v vojni proti španski republiki nad 2,000 Italijanov ubitih in nad 8,000 težko ranjenih. Resnične številke so kajpada veliko večje.
MILITARIZEM
Mala Danska je povečala svoj iproračun za oboroževanje za nadaljnih 50 milijonov kron. Finska bo porabila v isti namen v tem letu 460 milijonov mark. Gradnjo njenih utrdb vodijo Hitlerjevi inženirji. Načrt za oborožitev Finske bo iz-
Nevtralnost Z. D. v luči razgaljenja
Hitler in Mussoiini veliko vplivnejša pri ameriški vladi kot pa pristaši španske republike
Mussoiini in*Hitler imata močne prijatelje tudi v Roosevel-tovi administraciji.
To se je izkazalo posebno v
prepoved dovažanja municije republikanski Španiji iz Zed. držav umakne in ji naj dovoli, da sme kupovati tu vse, kar po-
proglasitvi ameriške takozvane trebuje v svoji vojni za ohrani-nevtralnosti v civilni vojni v tev republike, kakor smeta Hit-
Španiji in vztrajanje ameriške vlade pri tej svoji pomoti, namreč, ako je Rooseveltova administracija res za demokracijo.
ler in Mussoiini kupovati v Zed. državah vse, kar jima manjka v pomoč fašistom v Španiji.
vršen v šestih letih in potrošek bo v tej dobi znašal dve mili- tuja država in zakon določa.
Roosevelt popuščal Dvojna mera	pQ(j pritiski apelov in pa vs-
Cemu se ji je tako mudilo Jed bojazni, da bi zmaga fa-proglasiti nevtralnost v španski zn^a v Španiji zanesla še moč-civilni vojni, in zakaj je ni še nejši tok Mussolinijcvcga in
proglasila v vojni na Kitajskem? Zakon o nevtralnosti, ki ga je sprejel zvezni kongres, bi moral veliko bolj veljati v voj-
Hitlerjevega vpliva v latinske države na ameriškem kontinentu, je Roosevelt, kakor so poročali dobro poučeni viri, koncem
ni na Kitajskem, kakor pa v,k°nca sklenil svojo "nevtral-Spaniji. Na Kitajsko je udrla nnet" v	"v"««
V	volifcj Frw«»fi ofenzivi j« pred njegovimi Mavri is Afrike
in itaJIJaaeki. "črnimi" legijam,	is Spe.iJ« preko meje t Francijo
»iaoie Spnncee is krajev, ki ao jih aaaedli faiiatiini rabJji. Skupina tek be guncev j« na gornji ,Uki. V Franciji »o dobili poaebna taboriača. ki jih vsdr-i«j« največ mednarodna svesa strokovnih unij in delavtka-aocialistična in-ternacionala.
SODELUJMO
VSI PRIJATELJI DELAVSKEGA TISKA DA LETOŠNJI
"MAJSKI
GLAS"
ČIMBOLJ RAZŠIRIMO!
Poniževalni mir je bil Hitlerju v njegovi propagandi glavna opora. Njegova posrečena drznost mu je dobila milijone pristašev tudi med Nemci v drugih deželah. Češki Nemci se zdaj vzlic svoji manjšini v če-hoslovaški državi počutijo kot ukazovalni gospodarji in vzklikajo: "Hitler nas protektira!"
Tudi med ameriške Nemce, katerih je z njihovimi potomci vred mnogo milijonov, je "vstajenje" tretjega rajha -prineslo materijala za obnovitev starega nemškega ponosa in panger-manizma. Ne sicer od kraja, kajti Hitlerjeva propaganda se je svoje naloge v tej deželi lotila šele ko se je v Evropi utrdila. Vzlic temu bi v Ameriki ne dobila ugodnih tal — če se ne bi povprečen ameriški Nemec spominjal sovraštva, ki ga je bil deležen v medvojnih dneh
--pa si zdaj misli: "Hitler, le
daj jim po buči!" Ta psiholo-igični proces in duh maščevalnosti je nacijskemu gibanju v tej deželi največ pomagal.
Pretepi na shodih
Seveda ni borba ameriških nacijev za uvedbo Hitlerjevega fašizma v Zed. državah brez
(Nadaljevanje na 2. strani.)
jardi 710 mark.2*
milijonov finskih da mora biti naša dežela v takih konfliktih nevtralna. Vojna v Španiji pa je imela posebno v času, ko je Roosevelt proglasil nevtralnost v nji, (popolnoma značaj upora proti legalni vladi.
Vojna sila Čehoslovaške
čehoslovaška je po obsegu majhna dežela, a ima tehnično eno izmed najboljše opremljenih armad, kar jih je na svetu. Šteje 14 divizij in nad 163,000 vojakov stalno pod orožjem. Vojnih aeroplanov najboljše vr«te ima kakih 600 in 134,000 avtomobilov, ki jih v slučaju vojne lahko zaseže v obrambne namene.
■■
NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH-SKLEPOV KONVENCIJE SOC. STRANKE, KI SE JE VRŠILA V KEN0SH1, W1S.
Prošlo soboto je bila v Ke-ipredlog je bil ipo dokaj burni noshi, Wis., zaključena leto* razpravi poražen, sprejet pa je nja redna konvencija ameriške bil N. Thomasov posredovalni socialistične stranke. Optimiz- predlog, da naj ne bo noben de-ma na nji je bilo več kot ipa bi legat obvezan ravnati se po se ga človek upal pričakovati v sklepih kakega "kaukusa" — teh časih kaosa krize in frak- to je, tajnih sestankov delega-
cijakih sporov.	tov te ali one struje. Thomas je,BH	■■ , „,pnlcrflT <imivl, „irikr,lt
Strankin predsednik Norman v tej debati tudi izjavil, da kar trohice prizanašanja. V avstrij-	mladina.to <;razvado^	~
Thomas je v otvoritvenem go- *e njega tiče. bo deloval, da ta *kih mestih jih je prisilil pike- odganja z neprijetnim Hred-ifomestujoči^ državni tajnik
Hitlerizem v preganjanju in mučenju Židov ne pozna niti
nost" v španski civilni vojni spremeniti v toliko, da bi se dovolilo dovažanje ameriškega materijala direktno v lojalisti-čno Španijo, seveda le za gotov denar, kakor ga lahko dobiva general Franco skozi posredovanje Portugalske in pa z nemškimi in italijanskimi ladjami.
Z. D. ostanejo "nevtralne"
Komaj so v Beli hiši namignili spremembo ameriške politike v Španiji že so planili na pnznri&čp sovražniki španske republike, zato, ker je ljudska, in zato, ker sta v vojni proti nji dve mogočni fašistični velesili.
Poročevalec čikaške "Tribune" piše o tej aferi v bistvu sledeče:
Ko se je izvedelo, da kani predsednik Roosevelt spremeniti oziroma omiliti ameriško dajalnah, katerih so navajeni, nevtralnost v civilni vojni v čeprav so lastniki Židje, jiml*P«nU|» Je šel k njemu — nele nacijska mladina to "razvado"lenkrat, ampak štirikrat
Protesti proti lažnjivi nevtralnosti
Socialisti, komam L«ti nnijo AFL in CIO, liberalne organizacijo, predstavniki protestantskih cerkva itd. apelirajo na Roosevelta od početka njegove nevtralnosti" v Španiji, da naj
BARBARSKO RAVNANJE NACIJEV Z ŽIDI V POKOJNI AVSTRIJI
voru poudarjal, da je zdaj ena izmed najvažnejših dolžnosti
konvencija v socialistični stran- tirati pred svojimi štacunami z 1	ko se anjec
ki prepove stalne frakcijske or- napisi "Ne kupujte od Judov!"	♦ l-	^ govine.
soc. stranke "držati Ameriko ^nizacije in njih glasila. j Držati so jih morali kvišku ne- Rdečim besedilom': "Ta zaru-
h!nkrrjne l f Je' da nam np tr 1 1 t	V"™*™ do 40 minut« T» J« ka™ -eba še zmerom kupuje
bankrot, v katerem je new nestrankarskega odbora, ki mu fiz^na in dljševna muk8t ki v judoVflkih štacunah". Dru*
deal, daje najboljše prilike v načeljuje John L. Lewis, je bila hko zlomi tu<ii mo^neKa 61ove. agitaciji za socializem in naš deležna na tem zborovanju ve-|ka Neki star židovski branje-
pr°*T*m-	Vlk0 .kritke« Th™**. je m^lvec se je od držanju napisa z,...............,, vraillJ«.
Delegat Friedman iz New drugim poudarjal, da je za de-dvignjenima rokama, ker je nje, vse kupce prisilijo ostati v Yorka je govoril, koliko kvara Ijavstvo taka politika na koncu morai nepremično stati, dva- prodajalni, nato pa udre notri
stvom. Namreč ko se "arijec" |e'umner welles, da ga pridobi
nacijski običaj je, da planejo v židovsko trgovino takoj ko pre-
ža nadaljevanje nevtralnosti. Dejal mu je, da bi s pošiljanjem municije lojalistični Španiji sicer jako ustregel Židom, radikalcem, liberalcem in nekaterim drugim, ki žele poraz Hitlerjevih in Mussolinijevih
konca brez vrednosti.	krat onesvestil. Hitlerjevi o-
Soc. stranka se je na tej kon- mladinci, ki so ga nadzorovali, venciji * ponovno izrekla za so ,plju«knili po njemu par zgraditev močne d e 1 a v g k e Lkied mrzle vode in mu oba-stranke, ki pa mora biti delav- krat ukazali, da mora držati ska in ne le agitacijsko sred-!poke kvišku z napisom proti sa-stvo za kandidate, ki se pote- memu sebi toliko časa. da pre-
___________ gujejo za urade v področju ka- teče njegov rok (40 minut).
ke frakcijske liste kandidatov pitalističnih strank.	Ker je na Dunaju še vedno
v strankine urade. Njegov (Nadaljevanje na 3. strani.) mnogo ljudi, ki kupujejo v pro-
so naredili stranki na prejšnjih konvencijah tajni sestanki delegatov, ki so bili izvoljeni zastopati stranko, a so v resnici delovali vsak za svojo frakcijo in intrigirali. Predlagal je, da se jih na tej konvenciji prepove in da ne sme nihče deliti ka
----- ——— - - n w • • •	j •« v/ j»i v	—
teče določena ura za »prodaja- Prizadevanj v Španiji, a ob e-
nem bi se zameril vsem prijateljem Italije in Nemčije, kate-
policija, ki aretira prodajalca, ker ima svojo trgovino odprto preko določene ure.
Iz bogatih dunajskih knjižnic izbirajo naciji knjige "pre-
rih je v tej deželi milijone. Ze-dinjene države ne bi imele od tega nikakih koristi, ampak le nove spore, je dejal VVelles. čemu jih i.skati, če se jim lahko
Riskiranja, kakršna so samo delavčev upnvile9'i
//
Kadar izgubi v kaki tovarni jklad«no za tovarno te vrste, ali v rudniku življenje večja Ampak državni inšpektorji, ki sk«upina delavcev, .so uvedene imajo nalogo skrbeti za var
preiskave. To se dogaja že leta in leta. V Chicagu je v novejši dobi izgubilo življenje v tovarnah nekaj deklet popolnoma vsled' nemarnosti delodajalcev. V eni, v kateri izdelujejo vžigalice, se je dogodila eksplozija in požar. Dasi so bila dela v nji vsled eksploziv skrajno nevarna, se -niso lastni-
nost delavcev v tovarnah
rudnikih, so vedno napravili svoj "O. K.", kadarkoli so prišli naokrog. Enako tudi mestni nadzorniki, katerih naloga je skrbeti, da se "kondemnira" (proglasi za neuporabno) vsako poslopje, ki je zrelo za raz-
Ako bi se dogodila v Chicagu in v drugih mestih taka nesreča samo enkrat, bi bila brez-in brižnost oblasti še nekako ra-
zumljiva. Toda dogajajo se od leta do leta, delavski "prijatelji" predlagajo nato v zakonodaji postave, ki zapovedujejo podjetnikom, da morajo skrbeti za osebno varnost svojih delavcev s potrebnimi varnostni-
ki prav nič pobrigali za varnostne izhode in svojih delavk če pa je tovarnar vpliven, se
padanje in ipast za človeška mi pripomočki, mnogim inspek-življenja. Inšpektorji sicer kritizirajo in prete, toda kak pet-desetak ali stotak jih potolaži,
in delavcev nikoli vežbali za rešilne akcije v slučaju ognja ali eksplozije. Poslopje je bilo
starinsko in popolnoma nepri-lba kaj plačati.
lahko zateče za pokroviteljstvo proti inšpektorjem k višjim oblastnikom ne da bi mu bilo tre-
torjem pa služijo prav taki zakoni za sredstvo "postranske ga zaslužka".
Dne 72. aprila se je dogodili H
eksplozija v ipremogovniku in administracijah držav bili izu Grundyja v VVest Virgi- zastopniki delavcev, pa se bi
industrialne nesreče zmanjšalo na najnižjo mogočo stopnjo.
last preiskuje in se čudi, kajti "majna je bila smatrana za varno". Premogovnike ne nadzorujejo samo državni, ampak tudi zvezni inšpektorji. Žal, da go te vrste nadzorniki imenovani na taka odgovorna mesta od politikov, katerim je varnost delavcev deveta briga, pač pa se zanimajo le kako povečati svoje dohodke in preskrbeti službe svojim zaslužnim političnim podpornikom in sorodnikom. Ako bi imela mesta, kot je Chicago, delavsko administracijo in če bi v zakonodajah
---- ------—j«	. j ■ '^"JifSv. piv-	#
povedane sorte" in jih sežiga-j°^nerno' Je argumentiral. Tudi jo. Gledališča v Avstriji so pro-An»JiJi hi se zamerili, ker bi to tinacizma že čisto očiščena, j^meštralo njene načrte, ki so v Kultura v Pangermaniji je to-|^riloflr generalu Francu in se rej bolj in bolj v cvetju.	I (Nadaljevanje na 4. strani.)
blizu Grundyja nijl. Vseh 45 premogarjev na nočnem šihtu je bilo ubitih. Ob-
PRVI MAJ JE NAŠ DAN
Prvi maj je na pragu. To je naš praznik. Sodelujmo vsi drug z drugim, da bodo vse naše manifestacije uspešne. Oglašane so v dopisih na raznih straneh tega lista.
Agitirajmo ob tej in ob vseh sličnih prilikah za "Proletarca". Prečitajte to številko in izprevi-deli boste znova, da je vredno delovati za tak list, ako smo za napredek in za resen boj proti reakciji in zavajanju kakršnekoli sorte.
Skozi naslednje tedne je naša naloga razpe-čati tudi naročene izvode revije "MAJSKI GLAS". Potrudimo se, da bo i to delo skoz in skoz uspešno in za naš pokret koristno izvršeno.
rr
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
er
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja JhioiIoubiIm DcUvika Tiikovn« Druiba, Chicago, IIL
~T7 GLAS 1 LO JUGOSLOVAN S K E SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA t Ziniinjenih ilriavah a« celo leto $3.00; za pol leta $1.76;
m četrt ]*ia $1.00. Inozemstvo: za celo lato $3.60; aa pol leta $2.00.
|pa e«1*	»»#	t f	i	n——ii»mi»i
Vai rokopisi in oglaai morajo biti v naiam uradu tajpozneja do pondeljka ~ " ' p«»pokine za priobčitev v številki teWoč»jra tetina.
„---- ki f^ m	jbmbmi ,	. , , .-
PftOLEtAItEC
Fubliahttl every \Vednesda> by the Juffoslav Workmen'a Publishing Co.,
Inc. Eatabliahed 1906.
Editor ..................................^..-.».^...^...^..^...^...Frank Zaits,
Business Manajrer..........*........4-.«...-...Charlae Pojarulac.
A sat. Editor and Asst. "Jusinest Managar.....Joseph Drasler.
#	SUBSCRIPTION RATES:
Uait«d Statea: One Year $3.00; Six Montha $1.76: Three Montha $1.00. Forei^n Countriea, One Vear $3.60; Si* Montha $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Ave.
T.Uphone: ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL
NAS PRVI MAJ
t	V
Pesimisti v delavskem gibanju obupava jo. Pravijo: "Vse je narobe na svetu." In to naglaiajo kakor da smo mi krivi zms-de. Namreč socialistično gibanje, da je krivo.
Kriv je seveda sistem, ki vlad*.
Mi to poudarjamo — in ne šele od včeraj.
Zmeda ostane, dokler bodo vzroki zanjo.
Mi hočemo odpraviti vzroke.
Mi vemo, da je fašizem na pohodu. Očitki, da smo mi temu krivi, pa »o krivični. Povzročil ga je aiatem kakršen je, in to niti z največje daljave NI naš aiatem. Mi smo mu odprto so-vraž ni. Naš namen je, da ga odpravimo. Mi hočemo nov red, .v katerem vzroki za sedanje krize, vojne in kaos izginejo. In vth tega hočemo red, v katerem ne bo več vzrokov za zmedo, za krize in bedo. In ne za vojne.
<■ , Manifestirajmo 1. maja za socializem. In nato delujmo Z vao vztrajnostjo za naš program vse naslednje dni v letu. ICajti ako bi ai vzeli za navduaevanje en dan v letu, potem pa prenehali do naslednjega prvega maja, bi bilo žalostno za nas in za vero v resnično osvobojen je človeka.
i ,. Vsled tega pojdimo prvega maja vai na plan — na mani-festacijske prireditve, kjer jih naši klubi prirede, in drugod na podrobno delo. Mi moramo dalje. Naša dolžnost je nadaljevati. Naša vera je zmaga proletariata za socializem. Drugačnega iz-veličanja razumno človeštvo ne more pričakovati.
fa*noai( 1
U PLAH NI L"
mo pitali. Rečemo le, da boji proti Zidom v Nemčiji niso dvignili življenskega standarda in ga tudi v Avstriji ne bodo — razen tistim izvoljencem, katerim je nacijska diktatura poklonila zaplenjeno imovino Židov.
Organizacije nasilnoati
Naciji v tej deželi niso edine organizirane skupine, ki se poslužujejo nasilnosti v bojih pro* ti resničnim ali namišljenim nasprotnikom. Ameriška legija je razbila že mnogo delavskih ihodov in pomagala streti že marsikatero stavko. Uradno je sicer za demokratične metode in se -proglaša za branilko "a-merikanizma", toda pomagala je neuradno ie v neštetih bojih proti napredku.
"Vigilanti" današnjih dni fco druj močan element, črpan iz srednjega sloja, ki je v prošlih dveh letih pod krinko "ameri-kanizma" in borbe proti rdeč-
Ko j« Hitler hotel Avstiljo prvič pridruiiti Nemčiji, ja Muoolini proti barjem pretepal delavce V
• »«-«•;• >nobilUir.l . dobrih »4 .r.h »ilij.n lulij.n.v i. iUvkmh ,„ unij(,ke 0rg«l»te«tor.
jih por I« I pred avstrijsko mejo. Hitler takrat ai lavrlil načrta, nago je »kle-	LTHlf	... . .
ail počakati boljla prilika. Italija »a ja takrat bahata, d« Ar.trij. nikoli »« Je'	V JuZpih UlZavah je
rrpurti. Tod. Hitler j. neeao pri.al do it.Ujaa.ia maja in Italijanski rojaki W«V»k« organizatorje Šiloma ob e ji imajo sdaj priliko, da •• •aananjajo a namikimi Četami, o katarih izgnal in nekatere linČal. De-artfi Hitlerjev minister propaganda, da •• aa la najbolj iaraibane in naj- lavce, ki SO hoteli biti V Uniji, modernejia opremljena na svata, ampak tad« nepremagljiva. V t«j situaciji je teroriziral, da jim je VZel po-ja postal Musrolini s« iavajanja svoja politika od Hitlarja ia bolj odvisen, gum. Šerifi in Šefi policij SC tu-Hitlcr mu sicer itak dosti ne aaupa, kar va, da s« na Italijo v uri potrebe ne <Jj	radi poslužijo siK' ko
more sanosti.	!hitro delavci Zahtevajo S' 'PO-
močjo stavkanja poštenejši ko« kruha. V bojih med unijami CIO in AFL se tudi dogajajo fizični spopadi, izgoni in druga nasilna dejanja.
Ameriško delavstvo ima to-
(Nadaljevanje s 1. strani) zarezali svastiko v hrbet in pr-jrej veliko vzroka misliti na nevarnost fašizma in se je oteti, dokler je še čas.
PRIPRAVE ZA KONFERENCO 1. MAJA V MILWAUKEE, WIS.
Zavratni napadi, pretepi na shodih in v 'paradah' uvod v predigro fašizma
sa. Potem so ga suvali in mu opremo. Ko so udrli v
Lewisova nestrankarska politična
taktika
, , . John L. Lewis je v predsedniški kampanji leta 1936 ustanovil zaeno z drugimi voditelji unij CIO "delavski nestrankarski odbor", ki je potrošil v kampanji za predsednika Roose-Melta in razne druge delavske prijatelje, ki so kandidirali na demokratski li^ti, nad milijon dolarjev, nevključivši stroške lokalnih odsekov "delavskega nestrankarskega odbora", ki so tudi znašali mnogo tisočakov. Unija premogarjev sama mu je prispevala okrog pol milijona dolarjev.
S tem Lewisovim političnim odborom, ki je postal po volitvah 1936 trajna ustanova in je v direktnem področju CIO, delujejo na celi črti komunisti. Pod svojim imenom in za svoje kandidate niso mogli dobiti kaj prida glasov v nobeni volilni kampanji. Vsak glas, ki ga je dobil na primer komunistični predsedniški kandidat Earl Browder, je stal komuniste znatno več, kakor ipa je za povprečen svoj glas potrošila demokratska stranka.
S temi neuspehi komunistov v Zed. državah in drugod se je veliko pečala tudi kominterna. Ako noče -gora k tebi, pojdi ti k gori, je že svetopisemsko pravilo. Kominterna je odredila svojim strankam novo taktiko in se navidezno umaknila kot ukazovalka. Ker niso hoteli ameriški demokrati h komunistom, so šli komunisti k demokratom. In tako so v zadnjih primarnih volitvah, ki so se vršile v začetku aprila, agitirali pod označbo "delavskega nestrankarskega političnega odbora" za odbrano listo demokratskih kandidatov. Dasi je njihovega glavnega kandidata za zveznega senatorja v Illinoisu na vso moč podipi-rala tudi reakcionarna demokratska mašina, ki ji načeljujeta župan Kelly in magnat Patrick Nash, so z njim propadli. Enako je propadel kandidat te kombinacije za zveznega kongres-nika "at large" in večina drugih. UMW v Illinoisu in ves komunistični tisk je deloval zanje, poleg pa še seveda omenjena politična mašina, torej cela "ljudska" fronta. A je propadla.
Kaj bodo storili komunisti in lewisovci zdaj?
Mar ne bi bilo pametnejše, ako bi se vsi zedinili za delavsko stranko in nominirali svoje kandidate? Tudi ako bi bili poraženi, bi imeli vsaj zavest, da se naše glasove šteje za PROTESTNE glasove. Prav zato je socialistična stranka imela v ameriški politiki tolikšno upoštevanje in va-žnost, kajti naši glasovi v nji so bili NAČELNI, in to jim je dajalo spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Obenem je reakcija vedela, da mora — če hoče rast socialistične stranke ustaviti, sama nuditi tu in tam jiekaj drobtin in jih dati ljudstvu z gento, kakor da mu je vrgla cel hleb. Taktika delavskega nestrankarskega odbora pa je le nadaljevanje atare zmotne politične metode, ki jo je uveljavil v Ameriški delavski federaciji posebno njen pokojni predsednik Samuel Gompers in jo zdaj enako nespametno nadaljuje VVilliam Green. Ako hoče ameriško delavstvo v »politiki v svojo korist kaj veljati, mora biti politično organizirano ZASE — ne pa v PRID politikov DEMOKRATSKE stranke.
tepli. Ko so ga našli nezavest-
fieldu
Springfeild, lil. — Zopet se
ovir. Med ameriškimi Nemci in njih potomci, ter med anglo- razljlil -saško raso s svojimi raznimi	*Un: 80 T?™ zah,te
nrimesmi iz drugih dežel je da naJ	HVastlko-1 Majska proslavo V Spring-
tekma za prvenštvo v Zedinie- Weuw ^ga ni maral storiti, ui
nih državah že zelo stara. Pa-	^V^'
triotični veljaki, katerih predniki so se rodili v Angliji, skrbe po svoje, da nova nemška propaganda v tej deželi dobiva z njih strani udarce, najbolj aktivni pa so proti vsemu, kar je nacijskega, fcidje in pa delavsko gibanje. Proti shodom ameriških nacijev se vrše demonstracije zunaj dvoran in pretepi na shodih. Parado nacijev v New Yorku je protektirala polic'ja T"»di mnogo shodov v raznih drugih krajih jim je že otela. Z marsikaterega je moralo nekaj posetnikov shoda ven na nosilnicah in namesto domov v bolnišnice.
nega, so ga peljali v bolnišnico, nam bliža Prvi maj,1 praznik kjer so ugotovili, da ima poleg zavednega mednarodnega de-prebite črepinje tudi težke no-flavstva vsega sveta. Da ta dan tranje poškodbe,	praznujemo dostojno in poka-
žemo* svojo zavednost ter da Sovraštvo proti Židom protestiramo proti krivicam, ki
Dvojna mera
Nemčija hoče za Nemce na češkem ne samo pravice, ampak tudi posebne »privilegije, dočim narodnostne manjšine v svojih mejah zatira bolj kakor jih je kajzer. Pravic pa nimajo v Nemčiji zdaj niti arijskii Nemci, ampak samo dolžnosti.
Enako nelo^dčna v svojih zahtevah za pravice je Poljska. Na češkem živi kakih 82,000 tiaoč, Poljakov. Poljaka zahiteva od čehoslovaške, da jim naj da avtonomijo, drugače bodo utonili med Čehi. Toda na Poljskem živi milijone Maloruaov in atotisoče drugih narodov, ki jih poljska birokracija zatira gospodarsko, jezikovno in kulturno.
Kdo naj verjame, da so iskreno za demokracijo taki ljudje, ki so ji z bojem proti nji najbolj škodovali!
Pod proti nacijem pod firmo amerikanizma
Napaka v teh napadih proti nacijem je, da jih posebna Ži-dje odevajo z masko amerikanizma. Ampak si ne morejo pomagati. Vzrok je sovraštvo "a-rijcev" do njihove "rase", a v propagandi se to ne sme vselej določno povedati. Zato se oboji kosajo, kdo bo boljši branilec j ^amerikanizma". r —-
V	razbijanju nacijakih she-(dov sodeluje tudi Ameriška legija. No sicer uradno, ampak s [pomočjo samcipostavljenih vo-jdij, ki poskrbe, da se nekaj članov legije obleče v un.forme in potem pod pretvezo "patriotizma" prično pretep. Uniformirani legionarji so bili v pretekih na nacijskih shodih že v .mnogih mestih predmed izzivanja in »par izmed njih so raciji pretepli toliko, da so jim prebili črepinje. To povečava napetosti in priliva olje ra o-genj onim mogotcem, ki hočejo fašizem v Zed. državah — ne za Hitlerjevo Nemčijo, ampak proti ameriškemu delavstvu in demokraciji.
Kopiranje fašističnih brutalnosti
Razbijanja in pretepi n« nacijskih shodih imajo že posledice fašistične vrste že v napadih na posameznikih, kakršne so fašisti uganjali prva leta pred polastitvijo vlade* in vseskozi do danes v Italiji in Nemčiji. Ameriški pisatelj Sinclair Levvis je opozoril ameriško ljudstvo na take možnosti s knjigo "It Can't Happen Here". A se že dolgo dogaja in se bo čimbolj bo ameriškf kapitalizem gazil v krizo, ako se ljudstvo pravočasno ne zgane.
V	New Yorku so nacijski tolovaji nedavno udrli v urad Charles VVeissa, ki je urednik neke protinacijske revije. Dasi je pohabljen, so ga tolkli s stolom po glavi in mu prebili čre-pinjo. Nato so ga slekli in mu
VVeiss je Zid. Ko so listi poročali o zločinskem napadu nanj, je bilo v tej deželi mnogo takih ljudi, ki so proti nacijem, toda njihov boj>fca uničenje Židov odobravajo na celi črti. V Illinoisu je v zadnji volilni kampanji neki kandidat za senatorja na shodu pred volilci nemške narodnosti odprto izjavil, da mu je Hitlerjev terorizem proti Židom všeč in da bi "belim" ljudem v Zed. državah zelo koristilo, če bi se malo hit-
se nam godijo, je treba, da se zavedni delavci zbirajo na ipro-slavah in dajo izraza svojemu mišljenju. Tukajšnji soc. klub št. 47 JSZ praznuje Prvi maj v nedeljo, dne 1. maja, v tukajšnjem Slovenskem domu z lepim programom, ki se prične ob 2. popoldne. Polovica prebitka gre v pomoč španskim lojali-stom. ki se borijo in žrtvujejo svoje življenje za svobodo in demokracijo. Vsled tega naš klub vabi vse zavedne delavce,
lerizma porabilo tudi preti a-;da »e te proslave udeležijo v meriškim Židom. Sovraštvo velikem številu, da skupno pro-proti židovstvu daje ameriškim testiramo "proti reakciji in fa-
nacijem torej zelo ugodno po lje in treba jim je le močnega "firerja", pa bo z blufanjem Hitlerjeve sorte dobil milijone pristašev baš zaradi mržnje proti Judom, češ, poglejte, trgovine so večinoma njihove, zasedli so najboljše poklice in posedujejo veliko večji del bogastev, kot pa jim bi amel po njihovem številu pripadati. Tla
šizmu. Živela svoboda in demokracija! — Jos. Ovca.
Znak solidarnosti
Malo je dežel, v kateri bi delavci za lojalistično Španijo toliko storili, kakor store v Franciji. Prispevali so že milijone frankov, prevzeli v oskrbo tisoče sirot iz Španije in poslali
, ,v njo na stotine vagonov živil za uspeh take 'propagande so • A,.Alf<1 ,,	.
: l. » . ... .. . . in obleke. Ker so v te namene jako ugodna, kajti ljudje s mi-k f . • „ . . , . ... i• • . , ...	/ ... (potrebni redni dohodki, so
slijo, da če bi judje ne imeli do- _ .. , , . , , uJu i • i i ..... francoski delavci že pred me-bnh služb in prodaja en. bi jih« • i . .»• .
• .i«, m .	Aeci klenih prispevati eno uro
oni dobili. To je poglavje zaseIzaalužka vsak dan v pomoč lo-in v tem Članku o njemu ne bo-ijalistični Španiji.
ZANIMIVA VSEBINA "MAJSKEGA GLASA-
Naš letošnji "Majski Glas" je izšel s sledečo vsebino: človek včeraj, danes in jutri (članek) ; Jernejček (Ivan Mo-lek) ; Kotiček v nebesih (Ivan Jontez); S tujega na tuje (Katka Zupančič) ; Poglavje o blaznem firerju (Milan Medve-šek) ; Gospod Dlaka je zbolel za pljučnico (Ivan Jontez); Odmev iz ječe (pesem, Katka Zupančič) ; Vsakdanja zgodba (Anton Sular); • Njegova pot (Anton Tomšič) ; En passant (Janko Zega); Noč pred zoro (Joško Oven) ; Nadaljna poročila iz Moskve (Osvvald Gar-
ka (Filip Godina) ; Ljubezen genija (Frank S. Tauchar); Kako dolgo še (Marva Oma-hen) ; Zacvetel je maj (Ivan Vuk); Vse države za "mir" (članek).
V angleškem delu revije so zastopani s spisi Joseph Drasler, Betty Bogatay, Sara Wil-kins, Frank Sodnik, Oscar Godina, Donald J. Lotrich in več drugih.
Poleg teh apisov je v "Majskem Glasu" mnogo kratkih notic, pesmi in ilustriranih člankov. Izšel je na 84 straneh vzlic temu, da smo v krizi, toda upravnik je odločil, da bomo
rison Willard); Fašizem in nje- izhajali z dohodki, to je, da bogovi vzroki (Anton Garden) ;ido z njimi stroški pokriti v ti-Knvar O«ftf6 (Anton Zaitz) ; iskarni in drugi, dočim je bilo Nečista kri (Angelo Cerkve- delo sotrudnikov in osobja v nik); Dve, tri o socializmu (Et-luradu prispevano brezplačno, bin Kristan); Izvirni greh (I.jBrez tega bi bila taka revija Vuk); Mednarodnega delav- nemogoča, skega gibanja ne more uničiti Stane 25c izvod. Kdor si jo nobena sila; Sanje mladosti želi še naročiti, naj to sporoči (Anton Slabe); Relifna števil-lna naslov "Proletarca".
MUwaukee, Wis. — Naslednje vrstice naslavljam zastopnikom konference klubov JSZ in društvom Prosvetne matice,
Prihodnjo nedeljo, dne 1. maja, se snidemo v Milvvaukeeju v dvorani SST, in to vsi oni, ki jim je mar napredek in večje aktivnosti med našim delovnim ljustvom. Do 21, aprila, ko to pišem, so se priglasili zastopniki sledečih organizacij:
Andrew Moiek od društva št. 14 SNPJ; Joe Ule, Joe Radelj, Anton Tratnik, Joe Rito-nia in Math. Smole od društva št. 16 SNPJ; Amalija Ornelich, F. Matekovich in Anton I)re-šar od dr. št. 104 SNPJ; Angela Zaitz od dr. št. 102 SNPJ; Jennie Miller od društva št. 119 SNPJ; od društva št. 192 SNPJ Mary Oven, Jenny Jenko, Loui-za Vidmar in Frances Tratnik; od društva št. 234 SNPJ Stefe Salamon in Frank Smerkel; od društva št. 559 SNPJ John Simon in Ida Simon; od društva št. 747 SNPJ Louis Ambrozich lin John Klopchich; od milvvau-ške federacije SNPJ Joe Vidmar, Jack Rožič in Emil Rmp-nik; od društva št. 19 JPZS Frank Poličnik in John Camer; od kluba št. 1 JSZ Frank Zaitz in Chas. Pogorelec; od "Social Study" kluba Joseph Drasler; od kluba št. 37 JSZ Leonard jAJpner in Joe Alpner; od kluba št. 45 JSZ Pavel Peklaj; od gospodinjskega odseka SND v VVaukeganu Marion Krzich, od zadružnega odseka v VVaukeganu ipa Frances Artach; od soc. pevskega zbora "Sava" Anton Garden.
Od ostalih organizacij uradno še nisem dobila obvestil, upam pa, da so si svoje zastopnike oziroma zastopnice že izvolili ter da bodo na tej konferenci vse naše napredne organizacije tega okrožja zastopane. Pričakujemo, da nas to pot z večjo skupino počastijo tudi naši SheboyganČani. Izgovor, da preveč stane, ne bo držal, kajti voznina od tam do Mil-jvvaukeeja je dokaj nižja kot iz VVaukegana. Vsi zastopniki, če so tukaj označeni ali ne, bodo zabeleženi v zapisniku na konferenci prihodnjo nedeljo, dne 1. maja. Vabim na to važno zborovanje tudi vse ostale člane Prosvetne matice in JSZ. Poročila bodo važna, tako tudi razprave in sklepi, ter sploh vae, kar se tiče našega bodočega dela.
Po končanem konferenčnem dnevnem redu se prične proslava Prvega maja, delavskega praznika, katero priredita kluba št. 37 in 180 JSZ. In ip<ro-gram bo nadvse zanimiv. Imeli bomo dobrega govornika v osebi s. Franka Zaitza. Nastopita tudi oba pevska zbora, Naprej in Planinska roža. O pomenu Prvega maja bo deklamirala ljubka 8-letna deklica. Zaključna točka na sporedu pa bo zanimiva Cankarjeva drama "Jakob Ruda", ki jo uprizori za nas dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga. Vsebina te igre je bila že parkrat opisana v Proletareu in Prosveti. Prvič je
Nova važnost Donave
Donava je ena najvažnejših plovbnih rek v Evropi, oziroma najvažnejša. Nemčija bo kmalu imela na nji floto močnih topničark, s kakršnimi je Avstrija zelo uspešno operirala v zadnji svetovni vojni Zase zahteva Nemčija »privilegij popolne nadvlade nad Donavo do Bratislave. Donava je bila po sklenjenem miru pod upravo mednarodne komisije, ki je regulirala plovbo ipo nji. Ako Nemčija vzame tako velik del Donave docela pod svoje področje, bo to njena prednost, kakršne se boje vse druge dežele v podonavju, posebno Rumuni-ja. Druge itodonavske dežele SO Ogrska, Jugoslavija in Bolgarija. če se zedinijo, lahko Nemčiji nagajajo, da njene ladje pO Donavi ne bi mogle v črno morje. Na tem vprašanju je posebno zainteresirana tudi sovjetska Rusija, ki je ob črnem morju najvažnejša sila.
bila podana v Chicagu z lepim uupehom preteklo jesen, nato pa je bila ponovljena v VVaukeganu 2 enakim rezultatom, sedaj pa jo bomo imeli priliko videti na našem odru tukaj v Milvvaukeeju dne }v maja.
V»e to boste lahko videli in slišali za majhno vsoto 35c. Ako pa se kdo ne more udeležit! 'popoldanskega programa, naj pa pride zvečer. Vstopnina samo za večerno zabavo je 25c.
Torej na veselo svidenje v nedeljo 1. maja v dvorani HST 'ob 9. dopoldne na konferenci in na popoldanskem prvomajskem programu ob 2. uri!
Ch. Podjavoršek,
tajnica konference.
KAJ JE ZDAJ S PENZIJAM1
Koliko prerekanja je bilo, ali je načrt za penzije po $200 na mesec izvedljiv ali ni. Dr. Francis E. Tovvnsend je trdil, c!a so take penzije ne samo rešitev iz krize, ampak raj za deželo. Vsakdo nad 60 let starosti bi dobival po $200, pod pogo-

DR. FFtANCIS E. TOVVNSEND
jeni, da jih apravi sproti vsak mesec. Oče in mati, ki bi bila preko 60 let. bi torej prejemala 400, neglede koliko bi imela drugih prihrankov in dohodke. Vsa družina bi bila lahko doma in se vozila v letovišča in pozimi v Florido ali kamorkoli bi se ji poljubilo. Predno je dr. Tovvnsend pričel s tem raketir-stvom, je bil reven kakor cerkvena miš. Toda "penzije" pa so mu prinesle tisočake dohodkov na mesec, ki so mu jih plačali večinoma revni, stari ljudje.
Njegovo slepomišenje je bilo razkrinkano med njegovimi lastnimi ljudmi v odboru njegove penzijske organizacije. Pozvan je bil tudi pred kongresno preiskovalno komisijo, ; kjer je poslancem nagajal z odgovori in jim koncem konca obrnil tudi hrbet ter odšel. To^ žili so ga in bil je po dolgem času obsojen menda na 30 dni zapora, ker se j? "zoperstav-Ijal kongresu". Predsednik Roosevelt ga je oprostil. Dr. Townsend trdi, da bo z bojem za penzije nadaljeval. Je verjetno, kajti njemu se je to sijajno izplačalo, kakor Rev. Coughlinu "socialna pravičnost".
V NEDELJO 1. MAJA
konferenca J. S. Z. in Prosvetne matice
KJE?
V Milwaukeeju,
Wis.
ir r^
VALERIJ AN PIDMOCYLNYJ
MESTO
KOM AN
Poslovenil m "Proletarca" TONE SELI1KAR
99
12 •fp*
(Nadaljevanje.) .
Ponavadi je ob večerih zleknjen na zofi polegal in čital. To čitanje je bilo nekako prisiljeno, kajti v tem brezkončnem liatanju gtrani ni bilo onega živega zanimanja, zaradi katerega ti zastrmi pogled v vrste. Med njim in knjigo je stalo steklo kakor pred razgledom. Steklo, skozi katerega sicer vidiš, iti pa ti sliko kolikortoliko izmaliči inob led i njene barve. Kadar je prečital 'poslednjo vrstico, je mnogokrat ostal na prazni polovici strani in zamišljeno razvijal že končan doživljaj, ki je v njegovi predstavi vedno bolj bledel in ugašal in potem naglo izginil popolnoma. V hipu je začutil, da nič več ne misli in to občutje mu je bilo 6udno, radostno, nenavadno mirno, nezrušljivo, prav tako, kakor da bi prehajal v neko stanje, ki je neodvisno od »življenja, v stanje čistega spoznanja, popolne razvezanosti od okolice.
Prav tako je čital silno mnogo časopisov. Nobenega članka, pa najsi je bil še tako dolgočasen, ni izpustil, vestno je prečital vsako opombo, vsako sporočilo, vse oglase in obvestila o zborovanjih in sejah, katerih je polna zadnja stran. Bil je natančen, toda čudaški bralec časopisov, ki so za mnoge zanimivi le, če čitajo ono, kar jih zanima.
Ta čas se je vršil okrožni kongres voditeljev sladkornih tovaren in med onimi, ki so podajali poročila, je opazil tudi ime svojega prejšnjega tovariša Borisa Zadorožnija. Ta je poročal pred kongresno komisijo o svojem lastnem sistemu pesne selekcije, 'bil je celo dodeljen h komisiji in poslali so ga kot delegata na ta vseukrajinski kongres. Koliko vsega so mu te vrstice razodele! Kako grenak, skeleč očitek so mu bile! de enkrat je prečital. Tako torej; Boris Zadoroiyj, mlad meščan, tiran preletpe deklice je hodil vztrajno .proti svojemu cilju, delal je, trudil se in ▼sdigoval! Staro, zatajeno sovraštvo se je vzbudilo v njem in zagnal je časopis od sebe, da ne bo videl več tega zopernega imena!.
Ta kongres mu je bil zelo neprijeten, saj je predramil neskončno razmišljanje o sebi. Ali bo to mar dolgo trpelo? Recimo, da je kriv, recimo, da je nekomu storil veliko krivico, toda tudi pokore je ie dovolj. Po koledarju so minili že trije tedni njegove osame-losti, ki se mu zdi, da jo prenaša že nekaj let čas je, da se je otrese, da se razgiba. Cas je, čas!
Kričal je kakor priganjač nad konjem, ki je padel, pa ne more nič več vstati. Od kod ipa naj pričakuje pomoči? Od koga? In predal se je upanju, da se bo v njegovem življenju nekaj zgodilo; velika, nagla sprememba — in obup, ki je doseger že svoj višek, se je prevračal v pričakovanje. Zdelo se mu je, kakor da bi moral prejeti pismo, ki je že na potu, ki se mu bliža in je polno vznemirljivih vesti, morda celo omahovanja, toda tudi zanosa. Slutnja ga ni varala, kajti v nji ni pričakoval samo potek dejanj, ne, bila je zanj kot glasnik neke notranje 'potrebe, ki se je v resničnem življenju Že uresničevala. Človeška duša je pravo čudo. V trenutkih gladu se polakomni s silo vsake majhne pojave, ki vzbuja v srcu nekak odmev težko pričakovanih sanj, nekakšno uresničenje nedoločnega hrepenenja. Ta muhasta človeška duša, ki je še pravkar čepela na veji in predla mračno brezdelje, se ob vsakem zapihu že prevrača z blazno naglico v radostna dejanja življenja.
Zdaj je stalno obedoval v jedilnici Narodne kuhinje na Hreščatyku. Nahajala se je ob potu s pisarne do Besarabke, odkoder se j® potSm vozil naravnost domov. Izbral si je malo mizico ob steni, kjer je lahko sam posedal ob ča&i ipiva, ki je postalo nenadomestljiv dodatek njegovega jedilnega lista. Največja napaka vseh narodnih kuhinj je bilo pač ono dolgo čakanje im malobrižnost strežnikov,
ga zdaj ni prav nič vznemirjalo, kajti prav obed, ki so mu ga ponajvečkrat zelo pozno prinesli, je bila zadnja postaja pred vedrom, je bij poslednji mejnik na meji med dnevom in bližajočim se večerom, takrat pač, ko je njegovo srce že utripalo v odmevu delovnih skrbi in se že prevračalo spet v utrudljive ure mrtve tišine v njegovi sobi.
Zelo mu je bilo zato neprijetno, ko je ne-
večera opazil, da je njegova miza zasedena. Občutil je to kakor žalitev, udarec v Pravico navade, udarec v njegov lastni jaz, ki ^rtanovitni rabi celo mrtve reči pretvarja v Janino svojega življenja. Ko pa si je natančno ogledal tega predrzneža, je nenadoma s*oči| k njemu in ga zgrabil za roko.
—	Pozdravljen, Levko! je vzkliknil. Ali si Levko?
Ta ga je začudeno pogledal, ker ga ni spoznal.
-	Jaz aem, jaz, Stepan iz Tereveniva, pomniš? je vznemirjeno govoril Stepan in se ^fnil nad tovartta. — Ali ne pomni*, slcupaj
ae vozila na ladji? Ali me poznaš zdaj?
Levko ga je seveda spoznal, toda še bolj * Je čudil
, "T Stepan? je zamrmral. Bog mi je priča,
*>i te ne poznal.	^
Ob teh besedah mu je postalo težko.
—	Zakaj —? ga je vprašal tiho.
Levko se je nasmehnil s svojim dobrodušnim, vedno prizanesljivim smehom.
—	Spremenil si se, je dejal. Kako si nališ-pan! Kako si lep! Pravcati krasotec.
Stnpan je z naglico snel svoj klobuk in pri-sedel. Neznano vznemirjenje, ki se je dvignilo v njem ob tem srečanju, je raslo in segalo v globino duie. Gledal je tovariša z radostnim pogledom, skoraj da zaljubljeno in z nepopisnim veseljem je odkrival na njegovem obličju iste oblike, iste gibe, isti nasmeh in dobrodušnost, kar je videl pred davnim časom in vse to se do danes ni prav nič spremenilo.
—	Levko, ti ne veš, kako sem vesel, da te vidim! je dejal. Niti misliti si ne more*, kako sem vesel. Ah, Levko, tukaj je vse tuje, ljudje in življenje.
—	Življenje? se je oglasil Levko. Tukaj je prevara, pa ne življenje. Le poglej, s čim vas hranijo!
—	Vsak dan jem to, je odgovoril Stepan.
—	Saj vas hranijo kakor mačke. Zasmejal se je, ko je pokazal na svoj kotlet. hi njegov smeh »e je zdel Stepanu umesten, njegovi pomisleki pametni, njegov izraz očarljiv, vedenje povsem pravilno. In že se je vnela v njem zavist do tega človeka, ki si je znal očuvati pred spremembo, ki je ostal isti, čeprav so minila leta, čeprav je &el svojo pot. čeprav hodi še zdaj po isti poti. Ohranil si je isti svoj zanos, isto svoje sproščenje! Zdajci je pred tem, nekdaj tako zaničevanim in pozabljenim tovarišem občutil sram pokarane-ga učenca, ki je opazil na sebi pogled svojega učitelja.
—	Kako živi*, Levko? je vzkliknil. Eh, najprvo ti pripoveduj!
Stepan mu je na kratko, medlo, prisiljeno pripovedoval, kako je živel, ko sta se razšla, spomnil ga je svojih povesti, pripovedoval o službi, ne da bi bilo v njegovih besedah sledu po kakšni življenski radosti.
—	Oho, se je nasmejal Levko, prav gotovo potegneš stopetdeset karboncev vsak mesec?
—	Skoro. Razen honorarja. A pred nekoliko meseci sem dobil za libreto tisoč in pol.
Levko je cmoknil.
—	Sto besov! je zamrmral.
'Toda v njegovem glasu je bilo le občudo^ vanje, niti sledu zavisti. Nato pa so ga premamile druge miali.
—	Vse kaže, da si ukrajinski književnik? je resno vprašal.
—	Tako nekako, se je žalostno nasmejal Stepan.
Levko se je zamislil.
—	To se pravi, da so tudi živi književniki? je vtprašal.
—	No, da!
—	In, ali je to tako nekako kakor šev-čenko?
—	Takšnega ni.
Levko je olajšano vzdihnil, kakor da bi sedanja literatura še ničesar ne ogrožala.
Nato pa je počasi pripovedoval o sebi, o svojem dehi in o svojih načrtih. Višjo šolo je končal, prav tako eno leto prakticiranja. Zdaj je prišel po dekret in iti mora v Herson-ščynu, kjer je dobil mesto agronoma.
—	A kako... se je zigiodilo z onim profesorjem latinščine, pri katerem si stanoval...? Ki naju je s Čajem pogostil? je vprašal Ste-ipan. Prijetno mu je bilo, ko se je dotaknil minulega, ki je naenkrat oživelo pred njim, četudi še motno, kot jutranja megla, ki jo jc pravkar prerezal sončni žarek.
—	E, njemu je slaba predla! se je smejal Levko. Prerezal si je žile, brate! Se nož si je sam nabrusil. Vedno je pripovedoval, da si bo prerezal žile, kakor nek filozof, mi pa smo mislili, da se le šali. Toda dokazal je. No in imeli smo sitnosti —
—	A njegova žena?
—	O, babica je bila junak, čeprav je bila brezzoba. Niti v restavraciji ne znajo tako peči in kuhati kakor je to znala ona. Eh. bur-iuji so imeli okus! Nameravam jo vzeti seboj v Hersondčynu .. ..
—	Nisi oženjen?
—	Se ne. Ko bom v službi, si pripeljem kraljico. Ali pa bom tudi brez tega preživel.
—	Čudak si! Kaj pa boš brez žene v takšni dalji?
—	Dober lov je Um, je dejal Levko. No, pa tudi stepo ljubim.
Stepa! Mar je Stepan ne ljubi? Svetal, goreč spomin je stopil predenj, spomin negibne noči In prostranstva, brezmejnosti neba in zemlje, spomin sinje tišine luninega odseva. Ležati vznak na travi, razkleniti roke, biti go-loglav, bosih nog, opazovati zlato, temnosi-nje, rdeče zelenkasto migotanje zvezd, ki jih je neka dobra, mogočna roka raztresla po nebu! In čutiti to roko v dahu vetra, ki ti gre po obličju ter zaspati ves utrujen od tega gledanja v tajinstveno in zliti se z njim! A zjutraj, zgodaj vzhaja izza holmov sonce, plamen z rdečega morja — grozna, velikanska obla hladnegia ognja, ki se polagoma razcveta v pekoč obroč.	(Dalje prihodnjič.)
boj mehike za svoja naravna bogastva |Neka| najvažnejših sklepov konvencije
soc. stranke, ki se je vršila Kenoshi, Wis.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Strankin tajnik Roy Burt je dejal, da dajejo največ upanja za ustanovitev splošne ameriške delavske stranke, te, ki že obstoje in to so delavska stranka v New Yorku, farmarska-delavska v Minnesoti, delavska stranka v Illinoisu in nekatere druge politične skupine, ki so resno za neodvisno politično akcijo delavcev in farmarjev. O La Follettovi progresivni stranki je Thomas dejal, da od nje prav malo pričakuje.
Konvencija je odobrila tudi načrt strankinega glavnega u-rada za sodelovanje pri sklica-vanju ameriškega mirovnega kongresa, ki se bo vršil 28. do vključivšega «30. maja v Wash-inoritonu, D. C.
Tajnik Burt je v svojem poročilu izvajal, da od kar se je soc. stranka iznebila trocki-stov, spet napreduje.
Glede spora na unijskem po-
lju je konvencija sprejela sledeče stališče. Soc. stranka naj z vsemi močmi deluje za pobotanje in združenje obeh skupin, a ob enem naj enako energično deluje za organiziranje delavcev v masnih industrijah v industrial ne unije.
O komunistični stranki so delegati izvajali, da je njena sedanja taktika reakcionarna in da ne more v tem stanju "komunizma" imeti soc. stranka v Zed. državah z njo nič skupnega.
Norman Thomas je bil spet izvoljen za strankinega predsednika. Socialističnega shoda, ki se je vršil večer pred otvoritvijo konvencije, se je udeležilo kakih 800 ljudi.
Podrobnejše poročilo o sklepih konvencije-in njenem poteku bo v prihodnji številki podal Anton Garden, edini delegat izmed članov JSZ na tej konvenciji.
Slavje Prvega maja ,
Republik« Mehiko ime ogromne oljne polje, is keterih so kepitell.il vi M»lwauke«, Wl».	Menda
Angliji, Zed. drieveh. Holendskem itd. dobili ie milijone in milijone doler.|*e ni Še nikdar prej V Vsej SVOJI jev čistege dobičke. To bogestvo je ne mehiški aemlji. Tode dobiček je i«l ve« is Mehike« v tuje iepe, delevci domačini pe so gereli se per kvodrov ne den. To je morelo miniti in mehiške vlede »e je koncem konce odločile prevzeti oljne polje ? svojo poeest in jih obretoveti v korist Mehike. Tuji kepi-telitti so kejpede sevpili, de jim je ukredle štiristo milijonov vlosenege ke pitele in sehteveli od emeriske in engleske vlede, de se nej sevsmete senje. Anglije je to storile tekoj in ne to ie Rooseveltove edministrecije. Mehiški predsednik Cerdcnes je obljubil plečeti vso seseieno imovino, mehiški kon-gre« je njegovo obljubo odobril, in ker mehiške republike nime toliko gotovine, de bi mogle isplečeti tuje lastnike, je vlad« epelirele ne ljudstvo, nej prispeve dregulje in sletnino v te nemen. To je bile kejpede le petriotične geste, L ketero je bilo ljudstvo opoeorjeno ne resnost pološeje. Ne gornji sliki so senske. ki poderjejo drsevi svoje sletnine in dregulje, de ji pometajo mehiške oljne polje od tujih lastnikov pošteno prevseti. če tege ne stori, je ameriške intervencija v Mehiki v eni eli drugi obliki ne glede ne Roo«eveltov liberelisem neizogibne.
zgodovini naša naselbina s tako vnemo pripravljala na proslavo majskega delavskega praznika v tako velikem obsegu, kakor se pripravlja baš letos. V teh pripravah tekmujejo med seboj razne narodnostne skuipine, ki spadajo k različnim delavskim organizacijam, kar je pač nekaj razveseljivega.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Ker se bo na isti dan, in sicer dopoldne, vršila tudi konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v isti dvorani, se pričakuje velika udeležba na konferenci in na popoldanski prvomajski proslavi, in to iz vseh bližnjih in daljnih naselbin tega okrožja. Popoldanski program se prične točno ob 2. uri. V*led tega se apelira na cenjeno občinstvo, da bo točno na mestu in kar mogoče v velikem številu.
Rojaki in rojakinje! Pokažimo enkrat poleg prave delavske zavednosti tudi točnost, in to na dan I. maja, katerega bo delavstvo v mnogih deželah sveta praznovalo v krvi, katero preliva delavstvo v boju za svo-
Tudi slovensko delavstvo bo prispevalo k veličini tega dneva z veliko prireditvijo v dvorani SST v nedeljo, dne 1. maja. Ta prvomajska prireditev se bo vršila pod avspicijo klu-
bov št. 37 in 180 JSZ. Vstopni- bodo^ebfin svojih dragih", ce v pred prodaji 35, pri vratih pa 40c. Program bo^nadvse zanimiv in veličasten. Uprizorila se bo krasna in pomenljiva drama "Jakob Ruda", delo Ivana Cankarja, ki jo bodo dali na kapitalizma širom sveta! oder igralci dramskega odseka kluba št. 1 JSZ iz Chicaga. Ker predstavljajo naj-
Arma, Kam. Kot običajno: dramskega odseka SND. Pravi. Tone Shular je zopet tu. Poslal da bodo prvi maj praznovali je 4 naročnine.	skupaj z angleškim klubom.
Chicago, 111. Luka Groser st., Nam se zdi boljše, ako bi šli __________
je dobil 2 naročnini, Chas. Po- naAi sodrugi na manifestacijo ti godrugi _____________
gorelec pa 4. Ker se ni mogel milvvauskih in vvestalliskih so-	igralske moči med našim
udeležiti Savinega koncerta, je dnigov ter z njimi proslavili ta narodom, bo to dejstvo seveda Jože Košak, ki stavi Proletar- praznik. S tem bi pomnožili u- efekt igre še poVečalo. Poleg te ca, prispeval $1.00 k dohod- deležbo, kajti bolja je ena do- igre in drugih zanimivih točk kom priredbe.	bra manifestacija kot pa ducat bo na pr0gramu tudi izvrsten
Detroit, Mich. John Zornik majhnih, ki običajno ne napra- govornik, namreč s. Fr. Zaitz, je bil nekaj dni v postelji z viJ° tistega učinka kot manife- urednik Proletarca in predsed-mučnim prehladom. Ko hitro *tacija, katere se udeleži kakih |nik
je okreval, je šel na pot za o- 600 do 7(K) 1judl-
Naj živi Prvi maj ne le kot dan vstajenja prirode, ki se je prebudila iz zimskega spanja, temveč kot dan vstajenja in osvobojenja delavstva izpod
Joe Vidmar.
Naciji v Jugoslaviji sklicujejo shode
Kmalu po zavzetju Avstrije po Hitlerju se je v Mariboru vršil shod njegovih podanikov, ki je bil v Jugoslaviji prvi te vr-nadzornega odseka SNPJ,Iste. Na njemu je govoril mari-ki razume delavski polo-žaj, je borski voditelj nemških nacijev.
glasi v Majski Glas. Poslal jih Klein, Mont. Peter Jeller je delavsko izobražen in obenem Ta fašistični hitlerjevski shod je vsega skilpaj 8 in naročil 75 obnovil naročnino zraven pa nadarjen govornik; njega po-,je na vso moč oglašala "Mar-
iztisov Majskega Glasa za klu- priložil naročilo za 25 iztisov
ba št. 114 in 115 JSZ. Joe Kor- Majskega Glasa.
šič pa je poslal dve novi naroč- Chishoimf Minn. Frank Klun
nini na list.	jp pos|ai naročilo za 25 iztisov
Cleveland, O. Naša nova
IJe
za"! Majskega
,____„_____Glasa, ki ga je na-
stopnica Jen ni e Dagarin je po- L^j^ dr st no SNPJ zraven
slala še 4 naročnine in nadalj- pa poročii0 0 8Voji bolezni, ki
ne tri oglase za Majski Glas, muči že dalj £asa, kar seve-
France Barbič pa enega in dve da ni razVeseljivo. Francetu is-
narornini na list. ^	kreno želimo skorajšnjega o-
Milwaukee, Wi». Leonard krevania
Alpner je poslal še 4 oglase za
Majski Glas.
John*town, Pa. Johmiie Rak je naročil 50 iztisov Majskega Glasa, poslal dva oglasa zanj ter priložil 3 naročnine na list.
Herminie, Pa. Tone Zornik je poslal še eno naročnino na list ter obračun za prodane knjige.
Barberton, O. Naš zastopnik Mike Kopach nam piše: "Moje kosti so stare, kajti na plečih jih je že nad sedemdeset, pa vendar bom poskusil storiti svojo dolžnost. Pošljite mi 25 iztisov Majskega Glasa in še en družinski koledar. Nič se ne bojte, da bi pustil Proletarca, kajti ga težko čakam vsak teden in najrajši bi, da bi ga pre-
VValsenburg, Colo. Ed. Tomšič se je spet zglasil. Poslal je dve naročnini in $0.20 podpore • listu, ki jih je* nabral na prired-jbi, ki se je vršila na Ludlowu. Iskrena hvala njemu in prispe-vateljem.
Kemmerer, Wyo. Redko kdaj se primeri, da ne bi bila iz te države omenjena ena ali druga naselbina, kar pomeni, da ima Proletarec tudi tu lepo število naročnikov in somišljenikov. To pot se je oglasil zastopnik John H. Kržišnik. Poslal je šest naročnin.
MAJSKI GLAS
Z Majskim Glasom smo gotovi in bo razposlan koncem te-
jemal vsaki dan." To je izraz ga tedna vsem, ki so ga naro-enega tistih, ki jim beseda "na-lčili. Publikacija bo takšna, da
prednost" ni samo na jeziku, pač pa tudi v praksi.
jo bo vsak z veseljem vzel v roke in čital. Obsegala bo 84 stra-
Girard, O. John Bogatay je ni s platnicami. Na tako obse-
poslal še dve naročnini na list, en oglas ter naročil 30 iztisov Majskega Glasa. Tam so zdaj j na stavki ker usnjarna, v kate-,ri so uposljeni, noče dalje priznati pogodbe z unijo. Delavci se dobro drže. Uskokov ni med
žno revijo je naše napredno delavstvo lahko po vsej pravici ponosno. .
Oglasov, ki nam pomagajo kriti stroške, smo dobili v Majski Glas približno toliko kot lani, dasi so razmere precej slab-
njimi. Tako fantje in dekleta, še kot lansko leto. Vsem, ki so le korajžno naprej in zmaga na kakršenkoli način pomagali mora biti vaša.	k uspehu Majskega Glasa, naj-
Weet AIIU, Wi». Vincent Pu- šibo to pri agitaciji za naročila Relj je poslal 4 naročnine. v društvih, ali pa za oglase, iz-Waukegan, III. Martin Jud- reka upravništvo iskreno hva-nič je poslal naročnino ter čla- lo. Le tako tudi v bodoče na-narino Prosvetni matici od prej, sodrugi in somišljeniki!
slušati je res pravi užitek.
burger Zeitung".
April je mesec "moderniziranja vaše kuhinje"
ZDAJ Servel Eleetrolu* - - -
PLINSKI REFRIGERATOR
Ne slane nič več kakor drugi splošno znani izdelki
POGLEJTE TE VIŠJE
PREDNOSTI« Stelne tihote
Zmrsuje, ne de bi »e deli
premikeli Stelne visoke uapeinott Nižji sirotki vtdrievenje
—leto se letom Obilice ledenih kock Zrečno ohlejevenje V*i let službe
e Sorvel Electrolux — plinski re-frifferator — ima i<laj lahko dosegljivo ceno! Na tisoče gospodinj si je instaliralo plinske refrijferatorje — dolg« leta ao plačevale viAjo ceno za Kletrolux... da so dobile boljio Kakovost in uspešnost, bolj varčno obratovanje — ker so vedele, de so vredni tege. Toda ni vam treba več plačevati viAje cene!
Zdaj je lahko imeti refrigeracij-sko postrežbo, ki jo želite. Za ceno ki ni nič vi*ja, si lahko nabavite Ser-vel Eletrolux — plinski refrigerator — z vsemi najnovejAimi tibolj&ki. Imeli boste od dneva v dan tiho zmrzovanje, ki drii iivila varnejAa — za dalje časa. Posluiite se najboljše prilike za nakup refrigeratorja —boljAe kakovosti za enako ceno, kot so drugi, sploAno znani izdelki.
Oglejte si najnovejše Servel Electrolux vzorce, razstavljene pri vodilnih trgovcih ali pa v uradih People* (ia* družbe.
moofh coomit constant kot WATft .. »htnt tlFtlOftATION OAS miatinc
THE PEOPIES GAS LIGHT AND COKE COMPAN Y #
I * M > I N
L
IC
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
Čemu vojna in komu bo koristila? Čemu Z se vse države do zob oborožujejo?
(Iz /ovora, ki ga je imel a. vojno proti fašizmu. Kakšna Louis Zorko na protivojnem ironija, če pomislimo, da so shodu dne 6. aprila v SND v ravno te kapitalistične demo-Clevelandu.)	kratične države krive fašizma
Svet stoji na pragu nove- »n njegovega razmaha; Ali ni-ga klanja. Vse države tekmu- so Anglija, Francija in Ame-jejo v pripravah v oboroževa- rik» diktirale Nemčiji sramot-nju. Kemiki tekmujejo med ne pogoje, katere je vsled po-sabo, kdo bo iznašel bolj učin- ™za morala sprejeti? Plod ti-kovito snov, da bo čimveč Iju- »te poniževalne pogodbe je di pomorila. Državniki, ki jih *P"k» Hitler. Ali ni bila An-je izvolilo civilizirano lj-udstvo, *l»ja tista, ki je mirno gledala, ali diktatorji, ki vladajo po je Japonska osvojila Man^
"milosti bcžji", apropriirajo milijarde za novo klanje človeka, o katerem pravi sveto pismo, da ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Vsi državniki zatrjujejo, da so za mir med narodi in kot taki proti vojni. Vse vlade povdarjajo, pa naj
džurijo? Ali nista bili Anglija in Francija tisti, ki bi lahko prtiprečili Mussoliniju okupacijo Abesinije? Ali sta Francija in Anglija mignile s prstom, ko je Hitler udri z vojaštvom v Porenje? Ne! In za-
"ADOLF HITLER STREET"
španske vlade. Vsak otrok ve, da Mussolini in Hitler zalagata fašista Franca z vojnim materija lom. Samo ameriška vlada ni hotela vedeti tega. Loja-listienaš panija, katera se brani pred fašisti v Ameriki ne sme kupiti orožja. Tako je u-kazal Roosevelt v imenu nevtralnosti. Fašist Franco ga lahko dobiva kolikor hoče, seveda na ime Nemčije in Italije. Večkrat je bilo ie dokazano, da so fašistični letalci pilotirali ameriške aeroplane in metali iz njih na civilno prebivalstvo bombe, izdelane v A-meriki. In naš .ameriški tajnik za zunanje zadeve, Mr. Hull, se je nato zgražal nad pobijanjem žen in otrok. Kakšna hi-navščina!
Ko hitro pridemo v vojno, dobimo fašizem. Sheppard-Mayevi predlogi v kongresu, katera bo gotovo sprejeta, ako
kaj ne? Hitler in Mussolini sta bodo demokratične ali dikta- bila preslaba, da bi se mogla torske, da se oborožujejo za opustiti v vojno. Zato je treba svojo protekcijo - v obram- njima dati časa in sredstev, da »e ameriška masa glasno bne svrhe. Vpraial bi te dr- »e do dobrega oborožita. Ka- Protestira a, je klavzula, ki žavnike, če so iskreni v svojih dar je Muasolinijeva blagajna daJe Predsedniku moč v voj-izvajanjih za mir in proti voj- bankrotna, katere vlade ga iz- nem času suspendirati vse de-ni,ali so vsi skupaj zblazneli? vlečejo iz zagate? Demokrati- lavak* pravice in svobodščme Ali je njihova pamet dorastla *na Anglija, demokratična j1"	Podrediti vojnim za-
otroka v zibelki? Kdor ima Francija in demokratična- A- K0"°m'... . .	. . . .
maslo na glavi, ne bo hodil na merika. Nemčija m Italija do- Novejs, dokaz, zakaj je ka-solnce. In kdor je za mir, ne bivata vojni materijal iz Ame- Prizem za oboroževanje, je bo rožljal s sabljo in »puško demokratična vlada špa-med svojimi miroljubnimi pri- nije pa ga ni deležna, ker smo jatelji.	"nevtralni". In ravno ti patri-
Na svebu je precejšnje šte- J'°V,C', ki.	v,se Privi^-
vilo ljudi, ki v fraze o oboro- Jei fašistom vladam za obo-7f»vaniu za «voin U^tnn nhr*m roževanje vpijejo, da se mora »*a *iaua ni \rixaia v napore, zevanju za svojo lastno obram-	.. . oborožiti oro- da bi se ameriške lastnike pe-
bo ne verjamejo, če bi to trdili Ara«riKa močno oooroziti pro
samo industrialci in bankirji, t] možnemu fašističnemu na-bi razumeli njihov izgovor. Padu- Ah ni to blaznost? Naj-Kadar pa govorijo isto držav- PreJ »»vrainika oborožiš do niki v imenu ljudstva, tiči v zob' ?otem Pa kn<hs' da se «» teh besedah nekaj popolnoma^1®' ker te bo ^ ali nasprotnega. Ljudstvu mečejo napadel. Oslarija prve vrste.
pesek v oči, da ne vidi prave- P°tem *>a veruJ/ <*a Je taka To odklk v|. . ^^n^ t.
vzroka blaznemu tekmova- vlada na strani »Jaških inte- Je od,ok vIade Potrdilo, toga vzroKa »lažnemu teKmova	da mafirTlatl ^ niso hoteli
nju v oboroževanju. Kajt če ™°v in za mi; mea naroa1'	koriti I iiuUtvn not« bi ljudstvo vedelo pravi vzrok Pameten človek tega nemore konti Ljudstvo je nato zah e-u * veaeio pravi vzroK . . b demokratične val°' da mehiška vlada zaple-oboroževanja, bi dvignilo tak vfrJeu- ^ D1 aemoaraiicne , . ...
Vihar orotesta da bi sp ves mi vlade hotele uničiti fašizem, ni 10ljne vre,c« ;n J,h obratuje
litan\st^ni stroisesu1 v »rZ. ^ ** ** ^vnaj lahko, p^eb- 7	UiHstva.
f~m i . ,	.	no ko še ni bil oborožen. Slu-,l° Je 8torila »klenila zuna-
Zadnja svetovna vojna, v žabnikom kapitalizma> ki so v nje petrolejke, barone odiko-
katero je Amerika stopila z v,adah nj za boj . f .. _ dovati. Radi te akcije je ame-blufarskim geslom, da * ob- mu za demokradjo M , rUka vlada pri mehiSki vladi varuje za demokracijo, n: dok|(,r
s svojo močno prcpa-'(>stro 'Protestirala in zavzela
Gornj« ni slik« is Nemci j« ali Avstrije, kjer j« kljukasti krti postal talu vsakdanje snamenj« kakor katoličanom navadno razpelo, ampak ja to slika nacijskega tabora v Yaphanku, v Z ed. driavah. Ta kempa nacijev j« t dr. iavi R Kode Island. Je nekako letoviiča nemških nacijev, kjer se voibajo sa pretepanje na shodih in se navdušujejo sa nacisem.
dala ameriška vlada. Dokler je mehiško delavstvo pridno garalo za beraško »plačo in a-meriakemu kapitalizmu kovalo ogromne dobičke, se ameri-
trolejskih polj v Mehiki prisililo zvišati plače in znižati delavnik mehiškim delavcem. Ne! Tega ni storila. Končno je zahtevala od njih mehiška vlada. Lastniki so se pritožili mehiškemu vrhovnemu sodišču.
številu »poznala, da mora izvoliti v postavodaje in javne urade svoje delavske zastopnike, Bridgeport, O. — Kakor je ki zastetpajo načela svetovne-
Prvomajska proslava v Bridgeportu
bilo v Proletarcu že poročano, priredi klub Naprej št. 11 JSZ
ga socializma! Vsled tega se obračam na vse zavedno delav-
prvomajsko proslavo v soboto, stvo v naši in bližnjih okolicah, dne 30. aprila v Društveni dvo- da pridete dne 30. aprila v rani na Boydsvillu. Program bo Bridgeport, da z nami prosla-
,sledeči:
Pozdravni nagovor oznanje-valca sporeda v obeh jezikih.
vite Prvi maj. V krogu kluba št. 11 JSZ nas je majhna peščica, ki delamo in se žrtvuje-
še tpozabljena. Ali mislite, če
gando drže ljudstvo v pokor-
proti njej boj kotno akcijo.
Ali ne vodi to v vojno? In v čigavem interesu?'Ali ste rpri-
bi vlada povedala resnico, ka-i ...	...	...
, . , .. ' . nosti, da ne protestira proti iz-tero sedaj že večina Amen- ,	...
.	j	a m ikonščanju in da se ne organi-
kancev ve, da gre Amerika v zira tako efektivn da bj na pravljeni prelivati svojo kri in
vojno za Morganove, Ročke- d*mokratičen na^in zmagalo žrtvovati svoje življenje za a-
fellerjeve, Du Pontove m dru- -n d ]o gyoje dlj Ro hitro meriške petrolejne magnate?
ge multimihjonarske interese	g	y<) zayed	_|Ali ste ve, matere, rodile svo-
da bi imela ljudstvo za sabo? |n# kapitalizem 8 lno	je sinove zato, da bodo za hra-
Ah mislite, da bi vlada mogla nft deJo ?a fa.jzem Dokaz no topovom? Ali bomo pustili.
pregovoriti ljudstvo, da bi se	Nemčija^ bivša Avrttri. da ,bi se naše može in fante po-
navduševalo in se dalo pobija- . -n gpanija	šiljalo v vojno za kapitalizem,
ti za koristi multimilijonar- '	*	^ kateri je ustvaril to in druge
Pomislite, kakšno klavrno depresije in mizerijo? Za tisti
izdajalsko vlogo igrajo tako- kapitalizem, ki pošilja na nas
zvane demokratične vlade v delavce oboroženo silo, ki nas
Kratek govor o pomenu Prvega mo v prid delavske stvari. Ne maja, govori s. E. H. Dicker- j strašimo se dela, ker se zave-son, ki je velik prijatelj okoli- damo, da je pošteno in potreb-ških delavcev. Nato zapojo Mi-[no. Nekdo se mora žrtvovati, helčičeve sestre iz Blaina In-»nekdo mora delati, pa naj si bo ternacionalo, nakar se uprizori Pri tej ali oni organizaciji, dru-delavska igra "The Second Kače ni uspeha. Brez dela ni Story Man (Vlomilec). Temu Jela, brez truda ni uspeha; »ledi šaljiv prizor dveh zamor-lbrez boja ni zmage in brez cev "Two Coons in a Wreck'\ !skupnosti ni napredka. Zato pa Ves program bo dokaj pester apeliramo posebno na zunanje in ne predolg, kajti dala se bo rojake in rojakinje, da nam vsa prilika plesalcem, da se po- ■ priskočite na pomoč in da nam šteno naplešejo, ker željno pri- greste na roke pri tej priredit-čakujejo Barbičevega orkestra vi> da bo uspešna v moralnem iz Clevelanda.	Vn gmotnem oziru.
homatije zadnjih pet mesecev z ozirom na Daveyjevo administracijo v državi Ohio. Ako bi vse prišlo na dan,bi kar smrdelo, kajti že to, kar je -prišlo, dovolj smrdi. Naši delavski zastopniki ne bi mogli kaj takega delati, kajti mi bi jih takoj pognali. Toda v starih korum-piranih strankah pa je vse to mogoče, moraš biti graftar, tudi če nočeš, izjeme pa so zelo redke. Toda prišel bo čas, kajti že se oglašajo delavski voditelji, ki pravijo, da je treba nekaj storiti, da se bo delavska masa skupaj strnila v eno močno delavsko politično stranko. Nekateri, ki so bolj progresivni, so že sprevideli, da ipresed-lavanje s slona na osla je pač eno in Mo. A premalo jih je še, večina še vedno caplja za slonom in oslom ter zlorablja delavsko maso za mahinacije vladajočih. Vse je odvisno od večine delavstva. Kadar bo delavstvo masno spoznalo in spregledalo, da je treba skupnega nastopa, tedaj bo prišla zmaga za delavstvo. Potem bo cilj, za katerega se bori zavedno delavstvo, kmalu dosežen.
Zato pa živel Prvi maj! Ži: vela delavska zavednost! Na vas, zavedne delavce pa aipeli-ramo, da pridet^ na naše maji sko slavje. Mi pa, četudi nas ni mnogo, bomo že o priliki vrnili. In tudi sam France Barbič pride k nam. Od raznih strani se sliši, da pridejo rojaki iz raznih naselbin, da Barbiča vzpodbudijo, naj nikar ne odneha, temveč naj gre naprej po poti pravice. Pred par dnevi sem dobil tri številke Enakopravnosti, v kateri Barbiča obirajo, da kaj, celo v verzih. Ampak on jim ni ostal prav nič dolžan, kajti v istem listu jih je pritisnil, da so kar odskočili.
Jospeh Snoy.
O slavnosti obletnice društva "lntegrity"
Chicago. — Prošlo nedeljo je praznovalo v jednotini dvorani na S. Lawndale ave slavje desetletnice angleško iposlujoče druAtvo "Integrity" SNPJ, ki jdeluje na severni strani. Spored je otvorila Agnea Mejasch, govoril je predsednik društva Leo Morella, govornik v imenu jednote je bil Filip Godina, precej glasbenih točk je predvajal Vadnalov kvartet iz Clevelanda, videli smo v komičnem prizoru brate Griltz, predvajane so bile plesne točke pod vodstvom J. Allan Mackenzija, nato smo videli spet šaljiv prizor in končno šaljivo igro "Fun in a Chinese Laundry'\
Udeležba je bila obilna in društvo je s to slavnostjo tudi gmotno usipelo. Clevelandčani so s svojimi koncertnimi točkami želi navdušen aplavz. Tudi ves ostali spored je označeval, da se je društvo za dobro predvajanje z njim resno trudilo.
Poročevalec.
Pri vsem tem nas skrbi vprašanje dela, kajti zadnja dva tedna so zaprli več premogovnikov, kar zna škoditi naši prvo-
Naša dolina, kar se tiče pre-mogokmpov, je bila zadnje leto najhujše prizadeta, dne 14. aprila tega leta pa so zaprli še
jev? O, ne. Zato si je treba izmisliti taka gesla, ki vlečejo in jih podpreti z mogočno pro-
majski -prireditvi. Saj je precej rov Stanley, tako da so delavci naših ljudi, ki so že dolgo delali večinoma brez dela. Teden le po eden do dva dni na teden, prej pa »o ustavili delo v rovu Kljub temu pa se zavedamo, Florence. V obeh teh dveh roda Prvi maj je mednarodni vih je delalo nad tisoč rudarjev, med katerimi je nekaj članov našega kluba in mnogo članov SNPJ. Dne 15. aprila je bi-
praznik zavednega delavstva. Zavedamo se, da baš tisti vodi-3 telji delavcev in njihovi nasled-
niki. ki so proglasili Prvi maj la prava selitev rudarskega pagando. Sredstev zanjo ima španski civilni vojni. Lojalisti- j pretepa in ubija, kadar zahteviza delavski praznik, bodo pre- orodja iz rova na domove. Vi-
kapitalizem dovolj na razpolago.
Zadnje čase se je zelo raz
čna vlada je prišla na vlado na demokratični načinfc to je z večino glasov. Bankirji, ve-
vamo .večji kos kruha za sebe in družine? Za kapitalizem, ki je i povzročil zadnjo svetovno
širila propaganda za vojno! leiposestniki, hierarhija gene- vojno in nešteto drugih, ki je "•proti fašizmu in za ohranitev rali in drugi nedelaniči, ki so napravil že neskončno' gorja
InMinlrvn/iiin"	VtitrS! wat./\ i«Q ■/Irnivin	no rnAnn liit./l J 1	. • i 1	rv ..
delavnemu ljvudstvu? Naš glas mora biti močan NE — tisoč-
demokracije". Celo bivši revo- razkošno živeli na račun fj<u»d-lucionarji 'propagirajo zvezo stva,*so se posvetovali s Hitler-kapitalističnih demokratičnih jem, Mussolini jem, s »pape-žem krat in milijonkrat NE. Mi se držav s sovjetsko Rusijo za in z municijskimi tovarnarji ki ne bomo bojevali in ubijali
=: mehiške in ne druge delavce, ki nam niso storili nič žalega. Mi ne maramo ubijati in nočemo, da bi nas drugi ubijali. Bojevali pa se bomo za lepše življenje, za svobodo in lepšo bodočnost, v kateri ne <bo vojne in ne mizerije!
Kogar mika ▼ stari kraj — z nami se na pot podaj;
Vsi — stari in mladi — rojaki, ki nameravat« po.net iti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, da se pridružite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na pamiku
AQUITANIA---15. junija
Ako ielite se lahko vrnete na najnovejšem pamiku na svetu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj isleta * JAOOB ZUPAN(CIČ) Za nadaljne Informacije se obrnite na:
JACOB ZUPAN
1400 SO. LOMBARD AVENUE	BERWYN, ILL.
ali
HIIITE
obrazili in spremenili sedanji sistem. To pa takrat, kadar bo delavska masa v zadostnem
Ctu
32 NO. MICHIGAN AVENUE
CHICAGO, ILL.
Stavka kožarskih delavcev
Girard, O. — Tu se je dne 13. aprila pričela stavka kožarskih delavcev, ki so (uposleni pri Ohio Leather Co. Kompanija je zahtevala, da delavci »prejmejo 9% znižanja mezde v "pomoč biznisu" in delavnik po 9 ur na dan. Zahtervala je od delavcev tudi razne druge ugodnosti zase, katerih jih niso mogli odobriti. Delavci so šli pogumno, solidarno v boj proti poslabšanju že itak dovolj slabih življenskih in delovnih razmer. — Poročevalec.
Uspevajoča industrija
Municijska industrija v Angliji uiposluje zdaj 100,000 delavcev več kakor pred letom.
MAJSKI
Zadnji teden smo prejeli naročila za Majski Glas se od sledečih or*a-nizacij in posameznikov: Klub št. 27 JSZ, Cleveland, O., 250 izt.J po 100 i*t.: klu-b it. 1, JSZ, Chicago. 111., klub it. 37 JSZ. Milwaukee. Wi».; kluba it. 114 in 115 JSZ, Detroit, Mich. 75 izt.; po 50 izt.:Johnnie Rak, Johnstown, Pa. in klub it. 4 JSZ, I^a Salle. 111.; po 30 izt.: Jo*eph Ovelbar, Sharon. Pa. in klub it. 222 JSZ, Girard, O.; po 25 izt.: dr. it. 1 SNPJ, Chicago, 111.; dr. it. 132 SNPJ, Klein, Mont.; dr. it. 110 SNPJ, Chi*holm. Minn.; Mike Krultz, VVillard, Wis.; dr. it. 104 flNPJ, West A His, Wis.; dr, it. 16 SNPJ, Milwaukee, Wis.; klub it. 47 JSZ, Sprinjffield. 111.; Mike Kopach, Barberton, O.; Louis Račič, Sudbury, Ont., Canada; po 10 izt.: dr. st. 104 SSPZ, Chicajro, 111.; dr. it. 47« SNPJ, Salem, O.; Luka Česnik, Indianapolis, Ind.; dT. it. 118 SNPJ, Pittsburjrh, Pa.; dr. it. 254 SNPJ, Bon Air, Pa.; dr. it. 434 SNPJ Arma, Kan*.; po 8 izt.: Charle« Zake-ly, Cleveland, 0. in Frank Klemene, Brownton, W. Va.: po 7 tet.: Louis J. Lesar, Eveleth, Minn. in Frank Mo-lan, Berwyn, 111.; po 6 izt.: dr. it. 17 SSPZ, Aurora, Minn.; Frank Zavri-nik, Piney Fork, O. in Martin Baje, Meadow I^ands, Pa.; po 5 i*t.: John Resnik, Hostetter, Pa. in Mary Wi-ditz, Roundup, Mont.; po 4 l«t.: dr. it. 502 SNPJ, Oak Creek, Colo., Louis Ruttar, !<amberton, Pn., L. Werdinek, Thomas, W.Va.; Frank Rataie, Forest City, Pt. in IiOvww Baje, Fairport Harbor, O.; po 3 izt.: Anton Ziberna, Ambrid*e, Pa. in Mary Zemlock, Spanjfler, Pa.; Joe Tuiek, Farminsr-ton, III., 2 litine.
del sem jih, ker sem ba^ takrat delal ob cesti, ko so rudarji iz drugih rovov v avtih vozili orodje domov. Neki rojak mi je pravil, da so se nekaterim rudarjem oči solzile, ko so v rovti Čakali, da se peljejo s svojim orodjem ven.
Vidite, taka slika je pri nas. Vse je obupano in žalostno. Zato pa, somišljeniki, strnimo se skupaj k prvomajski proslavi dne 30. aprila in sklenimo, da bomo v bodoče delali skupno, da se odpravi taka mizerija kakršna vlada danes. To nalogo bomo vršili, ako se pridružimo pravemu delavskemu po-kretu. Mi ne trdimo, da bo socializem zavladal v deželi v bližnji bodočnosti ali pa siploh v našem Času. Trdimo pa, da naj vlada ta ali ona stranka, ne bo odpravila sedanjega krivičnega sistema, ako ne uvede v svoj program smernic, katere zastopa socializem. To se baš danes očitno kaže, ko večina pravi, da je Roosevelt progresiven, in jaz ne trdim, da ni. Ampak vso njegovo progresivnost pokopljejo člani njegove lastne stranke, ker zastopajo velebiznis, v času volitev pa blebečejo o svoji naklonjenosti delavcem. Kakor hitro pa so izvoljeni z delavskimi glasovi, pa odprto zastopajo in podpirajo velekapital.
Naše rojake opozarjam na
Bedasta šala
Italijansko musso linij evsko časopisje venomer poudarja, da se italijanska armada v Španiji bori za zmago civilizacije.
Prvomajsko slavje v Waukeganu
North Chicago, 111. — Zavedno delavstvo v Lake County priredi skupno iprvomajsko slavje v Slov. nar. domu, v gornji dvorani. Vrši se 1. maja ob 3. pop. Glavni govornik bo Maynard Krueger. Na sporeeki bo tudi več glasbenih točk. — Vstopnina je prosta. Vabimo vse delavce v tem okraju, da pridejo na to prireditev.
J. Mesec.
LISTNICA
IŠTVA
J. S., Bridgeport, in A. Z., Herminie. — Bo priobčeno v prihodnji številki.
Ako knjig Cankarjeve družbe ie nimate, naročite si jih!
Nevtralnost v luči razgaljenja
(Nadaljevanje s 1. strani.)
skuša pobotati s fašističnimi silami ter jih privabiti v skupno zvezo za mir (?). Ker je hotel Roosevelt izvedeti tudi mnenja drugih, je šel Welles znova k njemu in mu dokazoval, da bi se civilna vojna v Španiji s pomočjo dovažanja ameriške mu-nicije lojalistom pričela takore-koč spet popolnoma od kraja, dočim se zdaj že skoro končava. (Seveda v prilog fašistom, ker jim pomagata Nemčija in Italija, ne le s svojim, ampak budi z ameriškim materija-lom.) Zedinjene države bi torej le 'podaljšale agonijo Španije, meni Welles, zraven so možnosti, da bi fašisti potopili kako ameriško ladjo in tako bi morali še mi v spor, ki se nas nič ne tiče. Ne samo to. škodovali bi naši trgovini z Nemčijo, Italijo in z vsemi drugimi državami, ki so s fašisti v Španiji.
Posebno je Welles predsedniku Rooseveltu poudaril, da
tudi če se še tako prikupi pristašem španskih lojalistov, se bo pa na drugi strani toliko bolj zameril ne le nacijem, ampak tudi katoličanom, ki Franca stoodstotno podpirajo.
Wellesa je v teh izvajanjih podprl tudi državni tajnik Cor-deli Hull, ki je bil tedaj na počitnicah. Predsedniku je Hull telefoniral, da se s stališčem svojega namestnika Wellesa popolnoma strinja.
Tako poroča Chicago Tribune. Vsa znamenja pričajo, dt je situacijo pravilno predstavila, tudi ako bi Roosevelt v ipo-tolaženje kritikov rekel v prilog španske republike prijateljsko besedo. Saj jih je že dosti izgovoril. Toda v tem slučaj« šteje materijal, ne besede. Fašistični vplivi so z ozirom nt Španijo zmagali torej tudi ▼ Rooseveltovi administraciji Čeprav se je od vsega početka postavila v borbi za demokracijo najbolj v ospredje.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. I1ALSTED STREET, CHICAGO, DLL
Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
* Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, fl
"	Ciceru in Berwynu.	M
■ ^ f
l l*nrkview Lauiidrv t o.;
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika
■	Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno
■	Telefoni: CANAL 7172—717S " 1727-1731 W. 21 st Street
9 f
i
i
CHICAGO, ILL | ___...II«
Jugoslavije

V Jugoslaviji
i bna, ker bo v našo lastno ko- P AVL BURKE:
riat!
Kakor je potrebno, da amo I ---'organizirani politično in stroje vloženega 000,000; za gledališče v Ljub- kovno, tako je tudi potrebno.
DOKAZ
okrog šeat in pol milijard inozemskega kapitala, večinoma v rudnike in industrije. Od tega je največ francoskega, namreč 17 odstotkov. Angleškega je 14 odstotkov, čehoslovaškega 12'*, švicarskega 11%, italijanskega 8%, ostale dežele pa ga imajo le po par odstotkov, najmanj med njimi Nemčija, ki pa v in-veitiranju v Jugoslaviji gre zopet naglo navzgor. Njen kapital no vojni je bil v Jugoslaviji zaplenjen, a ne bo dolgo, ko bo spet na vrhuncu in to zarad' osvojitve Avstrije.
Italijanski kapital V Jugoslaviji znaša 250 milijonov dinarjev. Zastopan je največ v dvajsetih velikih podvzetjih cementa, tekstilne in premogovniške industrije.
ljani blizu Din. 3,000,000; za gledališče v Zagrebu D. 4,000,-000 in za gledališče v Beogradu pa D. 6,000,000.
da smo organiziram ekonom- Rq je T(>m MikheJ1 zatltore .ko. Samo s politično in stro-; neg)Uno zuprl 2tl ^boj in opre-kovno organizacijo se ne bomo zno priiKa| aV0jo žepno 8Vet(1_ rešili iz kapitalističnih krem- kQf je zače, hitr() in ^ nhMu pljev. Vlada, ako ni v delav- preiHkovati sobo. Znašel se je skih rokah, nam daje samo za-1 v majhni sobi s preprostim, u-kone, katerim se hočeš nočeš! dobnim pohištvom, ki jo je moraš pokoriti. Strokovna or- lastnik najbrže uporabljal zve-ganizacija, oocepljena kakor ^er. Peč je bila še zmeraj to-je danes, nam ne prinaša osvo-j pla, kozarci, do polovice iz-
Plače Članov jugoslovanske vlade znašajo osem tisoč dinarjev mesečno, ali v ameriški valuti par sto dolarjev. Predsednik vlade ima I). 10,000.
Shod socialistov v Ljubljani, na katerem je govoril dr. Živko Topalovič je bil sijajno obiskan. Vršil se v Delavski zbornici. Tudi dvorišče in ve-stibul je bil poln poslušalcev. Izven dvorane so bili govori oddajani z zvočniki.
Poslanec Luje Vojnovič je v beogradski skupščini živo propagiral obligatno poučevanje italijanščine v vseh srednjih šolah y Dalmaciji. Dejal je. da italijanščina po svetu velja veliko več kot hrvaščina in dalmatinskim mornarjem l>o znanje italijanskega jezika nič drugega kot v korist. Komentarji v listih o njegovem govoru so bili večinoma cenzurirani.
V Beogradu je bilo lani zgrajenih 118 pritličnih, 87 eno-nadstropnih in 115 veonad- [razpečujejo stropnih hiš. Po drugih mestih &va Jugoslavije jih grade veliko manj, dasi bi jih prav tako potrebovali. Vzrok je, ker imajo
boditve. Ako pa smo organizirani tudi ekonomsko v zadrugah, so pa usposabljamo, da prevzamemo ekonomsko stran 7 svoje roke brez vsake krvave borbe. Vse tri organizacije: ekonomska, unijska in politična, m neobhodno potrebne delavcem ako se hočejo osvoboditi izpod kapitalizma. Saj delavci pridelajo vse dobrine na svetu in te dobrine lahko p o4 o m
pcaznjena steklenica in tobak — vse je ležalo razmetano po mizi. Tom Mitchell si je vzel pe.*t .-motk, skušnjavam steklenice pa ni podlegel. V poslovnih urah se mu je zdela vzdržnost nekaj samo ob sebi umevnega.
Spretno je prebrskal preda-1
tih," je naposled dejal Tom, | "res ne. Toda kaj mi to pomaga? Dobili ste me. Pokličite takoj policijo."
"To se bo seveda zgodilo," je potrdil možak in se surovo zasmejal. "Bojim ra da boste morali Še prej pozdraviti gospoda Elmerja v njegovi sobi. Jaz sem> namreč njegov sluga."
"No, prav," jc dejal Tom in vstal ; u je me mora hišni go-1 spOvlur na vsak n«Mn videti, je najbolje, da ie komedija čim prej kor.ča."
Sluja je odrinil zastor s cev- j' | jo pištole.
»Pojdite tiho pred mano, da
!e pisalne mize, v njih pa ni; ne bova molila drugih ljudi v našel ničesar, kar bi se izpla- hiši. In nikar ne poskušajte *alo vzeti. Potem je preiskal kakšne neumnosti!"
jeno, vendar pa jasno in prepričevalno.
"Ali bi radi kaj pripomnili?" je vprašal Toma uradnik, ki je vodil preiskavo. In Tom je povedal svojo resnično zgodbo mirno in natanko in se še znvenil ni zh posmehovanje vseh ljudi v sobi.
"če že hečete tajiti, bi si pač morali izmisliti pametnejše izgovore," je odvrnil naposled uradnik, ko je Tom končal. "Neumnosti, ki ste nam jih na-kvasili, vam pač nihče ne bo verjel."
"Se trenotek, prosim," je Jejal Tom mirno, ko m»u je hotel uradnik zvezati roke. Zavihal je svoj desni rokav in potegnil iz njega svojo roko, ki bila do .komolca umetna.
"Zdaj mi pa povejte," je vzkliknil in zagrozil slugi s krc-.'jcm desne roke, od katere je \isel prazen rokav, "sulaj mi r»i pjvej, lepov, kako more
7T* tižni- vsebino male omare brezi Kmtek hodnik ju je vodil do \*}OXLk' ki i,Jia :le eno	jn
fa	..............i	J J	;e tu samo levico — desno je
uspeha. In videl je še, da v tej drugega zastora. Potem se je Ouuor- ki je bil izvoljen na i ^i ne 5,111,6	na boljši jznaiel Trn v veliki sobi, ki je
omenjenem shodu, je na svoji
seji zaključil, da bo obiskal vse v Beogradu na razpolago za rojake v Detroitu in jim pojas-fcraditev več sredstev kot pa ni| nnmep zadružništva teh jih
plen-	I bila polna knjižnih omar. Ve-
Kakor senca se je splazil k lika blagajna je stala v kotu. težkim zastorom na drugi stra- Njena vrata so bila na stežaj ni sobe. Tema, da se je znal ledprta in okoli nje je ležalo po
drugod v državi.
prosil za sodelovanji, da se čimprej ustanovi zadružna prodajalna. Kupujte delnice ali se prijavite, da jih boste ku-
Tekstilna industrija v Jugoslaviji zaposluje zdaj kakih 63,000 delavcev, ali okrog 30,-lpiij, ko bo sklicana ustanovna 000 več kakor pred petimi leti. seja. Delnice se bodo prodajale --po deset dolarjev. Sežite
Zed. države niso edina deže- j la, ki ima mnogo tujerodnih
delavcev. Statistično poročilo , minimalne ]aie jugoslovanske vlade pravi, da ,
PO
V Jugoslaviji je bilo lani 151 j njih, da bomo čimjrej prišli do stavk, leto prej pa 294. Vzrok jsvoje prodajalne! Vplačan de-zmanjšanja stavk je zakon, ki nar jamčimo, da ga vsak nazaj
dobi, ako ne bonfio uspeli ozi-
gibati skoraj neslišno, da je bil spreten kakor mačka, da se je znal tuJi v najgloblji temi u-makniti nastavljenemu pohištvu in da je imel jeklene živce, se je moral zahvaliti, da je
ileh v e polno papirjev. V globokem naslanjaču pri pi.-.alni rrnzi je nekdo negibno sedel in roka mu je visela če/, sto love naslonilo."
"To je gospod Elmer,"
vzel a rag i j r i bitki ob Somni-ki ko more tak človek zadaviti noža, ki je skoraj dvakrat večji o J njega, in potem še vdreti v blagajno? Povej mi to, mzbojnik morilski!"
Frank Klun slabega zdravja
Strah ameriških turistov pred možnostjo vojne v Evropi
Vsako poletje gre stotisoče Američanov na potovanja, izmed njih mnogo v Evropo. Letos ae pomišljajo — bi ali ali ne šli, kajti boje se, da jih ne bi kje na evropskem kontinentu zajezila vojna. Harold P. Bo-rer, ki je ravnatelj potniškega oddelka Črte Cunard VVhite Star, pravi, da Četudi se o pripravah na vojno veliko piše, je ne bo, ker se je vse države boje. To so izprevideli tudi Ame-r.Jani, kajti, kakor poroča Mr. Borer, eo ladje njegove črte, ki oglaša svoj potniški promet tudi v Proietar i, spet polne izletnikov iz Amerike. In ko pridejo tja, vidijo namesto bajonetov p.ijazne, uslužne obraze. Tudi bivši predsednik Hoover je na povratku v Ameriko izjavil, da vojne ne bo, ker si je v Evropi nihče ne želi. Je mogoča, pravi on, a zdaj zanjo v me-redajnih krogih še ni razpoloženja. Zaradi tega družba Cu-naid VVhite Star svetuje vsem, ki bi šli letos radi na obisk v Evropo, da naj to store brez bojazni, kajti le na ta način bodo od svojega potovanja res deležni užitka.
Iz Chisholma, Minn., poro-Je ca jo, da je Frank Klun, znani
je takih delavcev v Jugoslaviji okrog 140,000, kar je za tako majhno deželo s šibko industrijo veliko. Izmed omenjenih jih dela 48,000 v industriji in obrtnijah, v poljedelstvu, ribo-
Zaoružno gibanje in Prvi maj
mogel doslej opravljati svoj kratko dejal sluga. Tom je na-	7------ ovm7 -Z'"*",
vlomilski poklic s precej zado- pravil nekaj korakov proti na- ^ 7 Pr ^	^ * Jf?
voljivim uspehom,	slanjaču, toda iznenada je od- ,atelj Pr?leKtarCa' zdaj nad1^
Pred vratci je obstal in pri- ,koči 1 pred tem, kar je zagle-	* s*ablm 2favlj1e.m' Pod*
sluhnil; potem je oprezno se- dal. Veliki, močni možak v na-|vr.eč,JG bo1mora! težk.! ,°Pera-gel z levico skozi zastore. Te-!slanjaču je bil mrtev; višnjev- c,J,\kl pa si je zdravTllkl 5e ne roma dobili zadostne vsote de- daj pa se je zgrozil. Začutil je kasto-rdeče pege na tfbeh etra- upaJ0. P°dvzetl» dokler si narja, da bi odprli zadružno ( koli svojega zapestja jeklen neh njegovega vrata so priča- zdravja bolj; ne utrdi. Želimo trgovino. 1'pam, da bomo s prijem in nekaj ga Je i sil«o p<>- le, da Va je nekdo zadavil. Oči mu\ da ^imPrei okreva, da bo skupnim sodelovanjem to dose- tegnilo v sosedno sobo. Preden so mu skoraj skočile iz jamic j svoje delo toliko uspešnejše
Detroit, Mich. — Zadružni
ški shod, ki se je vršil tukaj lovu in gozdarstvu 46,000, v tr- dne l0> aprila v SND, je bil pri-
govini, v finančnih in v promet-J i,čno dobro obiskan, vendar ne
nih podvzetjih nad 16,000, v L tolikem številu kot smo pri
]n .V raznih no. Temu so pač krive delavske dvignemo naš glas višje kot "-Desno roko kvišku!" je za-1 13,500. (*e- ruzmere in brezposelnost, dosti kdaj prej na Prvega maja. Na ^^ Tom. "Ali imate kaj oro-službah 38,- Da tudi brezbrižnost. Joseph horizontu so sp noinvilo m<Jno 2.ia 8 8eb°j
svobodnih poklicih in javnih Nakovali za detroitsko naselbi- !iaVske zaves'i službah 15.000, ~ -----
drugih službah nad hov je v vseh teh 4Q0, Rusov belogardistov 26,-800, 20,800 državljanov Italije (vključivši Slovence in Hrvate, ki so se preselili iz okupiranega ozemlja v Jugoslavijo), o-stalih kakih 21,000 tujih delavcev v Jugoslaviji pa so večinoma Madžari in Nemci.
gli. Več o zadružnem gibanju -ie je še prav zavedel, je že za-med nami bo poročanega od gorela luč, in Tom je zagledal časa do časa.	posmehljivo se režeč obraz ve-
Spet prihaja Prvi maj, praz- likega, močnega moža, ki ga nik zavednega delavstva, sim- ie zmeraj stiskal za zapest-bol prebujenja narave in de- Je in z desnico molil revol-Treba je, da ver n<**-
horizontu so se pojavile močne A. Siskovich nam je podal ja- sjie fešizma, ki ogrožajo še ti-sno sliko, koliko so nam potre- 8to ma^0 8Vobode in demokraci-
bne zadruge in kolike koristi bi imeli, ako bi si ustanovili svojo -astno zadružno prodaialno.
je, ki so jo delavci s trudom in tudi s krvjo pridobili. Iz Španije prihajajo obupni klici na po-
V Jugoslaviji je brezposelne mladine (od 15. do 24. leta) 38 odstotkov, kar predstavlja najvišji odstotek na svetu. Tako ugotavlja list "Glas Delavca". Na Češkem jih je 22% in v Švici 15% brezposelnih.
Izdatki za žandarmerijo so v Jugoslaviji zvišani 42 milijonov dinarjev več kakor so bili lani. Skupno bo potrošek za orožiništvo v tem fiskalnem letu 358 milijonov Din., izdatki za ipolicijo, ki je tudi državna, pa 74 milijonov Din. Ves ta a-parat je v področju notranjega i ministra; ta portfelj ima že več let dr. Anton Korošec, vodja slovenskih klerikalcev.
mase otrok, žena in starčkov, mesta in vasi spreminjajo v razvaline in vzelo bo cele generacije, da se jih spet postavi. Mednarodni imperializem je spravil svet v pravcato norišnico. Hitler steza svoje roke po čehoslovaški, po Rusiji in Balkanu. Ako ne bo delavstvo stalo na straži, si bo s pomočjo an-
Za oboroževanje izda Jugoslavija v tem letu 300,000,000
Resica je, da vsak začetek m(>č# Na Kitajskem uničujejo je težak, ampak z dobro voljo !japonci življenja neoborožene in s skupnim delom se lahko prekorači vse zapreke in ovire. Ako (posameznik, dva ali trije lahko začnejo in -uspevajo, zakaj bi pa večja skupina ne uspela? Dobre volje je treba in medsebojne vzpodbude, pa nam bo uspeh zagotovljen.
Najvažnejši faktor pri zadružnem podjetju 90 ženske. Žene je treba zainteresirati v svrho nakupavanja dnevnih potrebščin v svoji lastni skupni prodajalni. Poznam rojake, ki so imeli bridke skušnje z zadružno prodajalno, a bili so največ sami krivi. Prvič, ker je bi-|lo slabo vodstvo, drugič pa, ker niso podpirali svoje lastno trgovine. Kakor hitro so videli, da je privatna trgovina imela malo nižje cene, pa so šli tja kupovat in kopičit profit ipri-
Tom je odkimal. Bil je dobrodušen fant, ki še nvuhe ne bi bil mogel ubiti. Možak pa je segel v njegove žepe in se prepričal n« lastne oči, da jc res neoborožen.
"Sedite na stol!" je velel neznanec, ki ga je tako neprijetno presenetil. Tom Mitchell je uibogal; tudi če b! bil hotel storiti kaj drugega, tega ne bi bil smel. Moral je ubogati. Njegov nasprotnik je bil dosti močnejši od njega in razen tega še oborožen. Mimo tega je trpel Tom še zmeraj na posledicah svetovne vojne.
nadaljeval in se veselil krasne minnesotske prirode.
n usta je imel odprta.
"Za božjo voljo, umorjen je," je šepnil Tom. "Zadavljen je. Kdo ga je — vi ste ga umorili!"
"Ne, prijateljček
je posmehljivo zarezal sluga, i* "" "'V ~ • tI/ \ , .	, , ... , , francoskega in angleškega ge-
kdo drug je mogel biti kakor ___, ». » 6	8
neralnega štaba na posvetovanje, so bili v Berlinu zelo nejevoljni. Kajti taki sestanki pomenijo samo razgovore, kako
Generalni štabi zdaj skoro stalno na potovanjih
moj," se , Ko ^ M nedavno seSjj člani
vi 7
Za trenutek sta strmela brez besed drug v drugega; iznenada pa je doumel leh besed.
"Vi «tp jtr zadavili," jc slu-
Tom pomen jeimuspešnejše voditi vojno. Tudi člani generalnega štaba sovjetske Kusije bde. Bili so ipro-
nadaljeval. "Nekako ste :5je tedne že ve^krat na posve-zvedeli, da bo ostala ovratnica toVanjih v Pragi in v Parizu, nocoj doma in da jo bo gospod Rusijt pravif da je pHpravlje.
Elmer sam straži 1. \ lomili ste na Cehoslovaški pomagati, ako v hrso, zadavili gospoda ^ j jo Hitler napade, pod pogojem,
mena, ko je v nas anjacu za- . ••	••
, "V, ______ . . .. da ji pomaga tudi Francija.
dremal, potem po ste vdrli v__
Norvežko delavstvo spet v
blagajno in ste hoteli prav tedaj izginiti, ko sem prišel jaz v sobo. Tako vsaj bom jaz do- socialistični internacionali
godek popisal. Seveda boste tudi vi poskušali vse zanikati
vatnim prekupčevalcem. Niso SND na
Azijo, pa tudi Amerika se ne bo mogla upirati. Kajti tudi Amerika ima dosti Hitlerjev in Muasolinijev, ki samo čakajo na priliko, da nam dajo nagobčnik. Zato dvignimo obrambo demokracije in »ocializma.
Zato vabimo vse zavedne delavce na prvomajsko proslavo na Prvega maja, katero priredita kluba št. 114 in 115 JSZ v
Din. več kakor lani, ali sku'pno!*e zavedaU' da Privatni prf
okrog 3 milijarde Di-n.
Jugoslavija se zanima tudi za fizično vzgojo. Predviden je izdatek 6 milijonov Din. za Sokola, 600,000 Din. za gasilce in 600,000 za sokolski izlet v
kupčevalci napeljujejo vodo na svoj mlin, da s tem ugonobijo zadružno ustanovo. In kakor hitro se jim je to 'posrečilo, so hitro dvignili cene, tako da so v kratkem času dobili nazaj vs«, kar so prej zgubili z nizki-
Prago. Delavska telovadna imi cenami. Mi moramo računa-društva kajpada vladnih pod-'ti na konkurenco ali kompetici-por niso deležna.	; jo, ampak to nas ne sme pla-
--Išiti. Vztrajati moramo, in če
Kako se porabijo davki? V bomo vztrajali, bo moral pri-
vsakojakie namene. Na primer, v področju prosvetnega ministrstva dovoljuje jugoslovanski proračun sledeče potroške: Za osnovne šole D. 517,500,000; za vzdrževanje univerz D. 75,-
vatni prekupčevalec podleči prej kot mi, ki bomo močna sku-pina. Torej rojaki v Detroitu, razmotrivajte stvarno in morda boste prišli do zaključka, da nam je zadruga potre-
ACTUAL EXPERIENCE NO. 3
Lightning struck a bungalow in Berwyn, Illinois, causing $50,00 damage to the roof beiides scattering the brick* thru the neighboring windows.
AHjuatert inrestigated and approved immediate re-pairt made.
O p	t your Home
bafeguard :z
DONALD J. LOTRICH
INSURANCE - REAL ESTATE - NOTARY PUBLIC
Phonc: Bn. Lawni)a!e 234« — R<". RocKw<>ll 842«
2634 South Lawndole Avenue CHICAGO, ILL
LivernoLs ave. Na dnevnem redu bo zelo bogat program. Mešani zbor Svoboda, odsek kluba št. 114, nastopi z Rdečim praporom. Sledi slavnostni govor o sodobnih razmerah; govori Joško Oven. Videli boste dramski prizor "Pravica Boštjana Burkljice", spisal Ivan Molek. Pomladna simfonija, |>oje mešani zbor Svoboda. Živa slika z deklamacijo "Naših upov dan", proizvaja Svoboda in Jennie Urban. S. Joško Oven je dobro poznan Detroitčanom. On nam bo orisal sedanji položaj po svetu. Torej pridite vsi in proslavite Prvi maj s sodrugom Ovnom v naši sredi in ne bo vam žal!
Istega dne, na Prvega maja, se bo vršil tudi masni shod na Cadillac Squaru za osvoboditev Toma Mooneyja »pod avspicijo UAVV in Detroit Federatlon of Labor. Udeležite se tudi shoda za osvoboditev največjega mu-čenika današnje dobe in bori-telja delavskih pravic! Po shodu pa bomo šli v SDD, kjer bomo zaključili proslavo Prvega maja! — Joe Korsich.
in hoteli boste DAtVUtl policiji Iorej vlomilec, pravi vlomi- ;b$jko o vlomtu, toda kdo bo
bil že
gleških in francoskih irmperiali- lp. Tr, \ ^ " , .' .. .	b^ko ° v,oimj' tm
atov podjarmil vso Evropo in	f Vl^TT	verJel vlomilcu, ki je
^ noč! je dejal možak, kakor bi	bogVe kolikokrat kaznovan?"
0»nvnril aam/imii oak!	m	•	i. t •______ j j.
govoril samemu sebi. "Kakšna	Tom je postal iznenada do sreča! Prilezli ste seveda sdco-	cela miren. "Imenitno," je de-zi balkonsko okno. Ali niste	jal in prikimal, "imenitno izbili nič presenečeni, ker je bilo	mišljeno! Zdi se mi pa vendar, odprto?"	da jma va$ na£rt nekaj lepot-Tom Mitchell se je v svojem	nih napak. Kaj pa sem,, na pri-živijenju izučil, da v nekaterih	mer storil z ovratnico?" okolščinah človek kar ne more	"Najbrže ste jo vrgli z bal-biti dovolj oprezen v besedah,	kona 8VOjemu pomagaču, ki in je zato rajSi miolčal. |vaa je spodaj čakal in stražil," "In k temu še prav moderen	je sluga resno odgovoril in se vlomilec," je možak nadalje-	spet nasmehnil. "Kaj Če ne val in pogledal rokovice na To-	najdejo tega pomočnika? Pod movih rokah. "Odtiski prstov	balkonom je na vrtu cela koso nevarni, kajne? Sodim, da	pica od'tis kov čevljev, vaših, ki ste hoteli ukrasti Elmerjeve demante."
"Se nikoli nisem slišal besedice o njih," je Tom kratko
ste jih samii tam pustili, in drugih. Pred dvema urama sem jih napravil cel kup s tujimi
Po razkolih leta 1919 je norvežka delavska stranka, ki je po svojem sestavu in razum-n&tvu ena izmed najboljših v svetovnem delavskem gibanju, sla s komunistično Rusijo. Toda v komunistični internacioina-li ni bila dolgo, ker Norvežani niso navajeni ukazovalnih navodil. Izstopili so iz kominter-ne, a delavski socialistični in-tennacionali, s katero so nato idejno delovali, se niso pridružili do svojega prošlega zbora. S pridružitvijo norvežke stranke je soc. intemacionala veliko pridobila.
Diskuzija o politični taktiki bo v klubu št. 1 prihodnji mesec
Chicago, III--Na prošli seji
kluba št. 1 JSZ je bilo sklenjeno, da se naj razpravo o politični akciji raznih delavskih struj odloži na prihodnji mesec, ker smo imeli precej drugih poročil v razpravi in pa ker je bilo mnogo članov odsotnih radi raznih drugih opravkov.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
IV. IZKAZ
Sai» Francitco, Cal. Andrew Lek-Aan $2.70.
Metdow LaneJ«, Pa. Martin Baje
25c.
Cleveland, O. Rozj in Vincent Jur-man $10; Anton Gubane $1. Skupaj 1 1.00. (Poslal A. Jankovieh.)
Moon Run, Pa. Konferenca klubov , iu JiuAiev Tru-vetne matice $5; Jncob Ambrorich 75c. Skupaj $5.75. (Poslal J. Ambrozieh.)
Boore, Colo. Mike Pogorelec $1.00.
Waltenburf, Colo. George Stiglich 1; po 50": Ignac Urban, Felix Peter-lin in Ed. Toms;ch; po 25c: Jacob Skerlj, Joe Pintar, Paul Fatur, Mike Cernoja, Frank Milavec, Joe Rad-man, Matt Srok, John Zorman, Mike Briški, Joe Slavec, Valentin Udovič, Louise Zupančič, Frank Tomsic, Martin Kornis, Geo. Tolar, John Dekle-va, Tnny Dckleva, Valentin Marin-šek, Geo. Preikar, Joe Prunk, Joe Gerl, Anton Udovič; po 15c: John ZaverAnik in Matt Demsek; po lOc: Matt Kenda, Joe Kolenc, Tony Kal-či^, Louis Paskos, Joe Zaje, John Fatur in Frank Žele. Skupaj $9.20. (Poslal Ed. Tomsic.)
Skupaj v tem Ukazu $29.90, prejšnji izkaz $115.59, skupaj $145.49.
Danski književniki za lojaliste
Neki danski časopis je poslal književnikom na Danskem po-lo z vprašanjem, da naj odgo-
odvrnil.
To je bilo tudi res. Tom Mitchell je bil mož preprostega okusa; dokler m«u je 'poslovno delovanje' toliko neslo, da je lahko plačeval najemfnino za svoje mirno stanovanje, dokler, metati stole po tleh. je imel za pivo in vino in še za pritisnil na stikalo
čevlji. Malo preden ste se pri-,	. . ., , . .
kazali, som te čevlje v peči se-1vo,re' 8 kom "'""Pat.z.rajo v cl-
žgal. Oe ne bi bili vi prišli kakor naročeni, bi bil policiji sam rekel, da so morali biti vlomilci."
Potem je začel iznenada
Nato je sobnega
svojega pol tucata papig, ki jih je redil, je bil zadovoljen.
zvonca in začel na ves glas kričati: "Pomagajte! Pomagajte!
Kriza na Hollandskem
V hollnadskem pristaniškem mestu Rotterdam je bilo skozi to i>omlad 50,000 brezposelnih delavcev ali več kot v vsi osttli državi.
Tudi v to hišo je prišel le zato, Za božjo voljo! Gospod je u-da dobi nekaj malega: računal morjen!"
je, da bo v pisalni mizi nekaj V nekaj trenutkih je prrte-stotakov in še kakšna druga klo najmanj šest služabnikov malenkost, ki jo bo lahko vzel v sobo. "Primite trdno moža-s setoj.	ki sem ga ujel," je eakli-
"O Elmer je vi ovratnici ste cal. Ja« pa moram takoj popa nedvomno že kaj slišali." klicati policijo in zdravnika, je vztrajal možak z revolver-In da *e nihče ničesar ne do-jem. Vsi ljudje vaše vrste ga takne, dokler ne pridejo urad-poznajo; srčkani kamenčki soniki."
vredni malone milijon."	, Tom M.tchell, ki sta ga tr-
Tom ie mirno obstal. Nekaj dno držala vrtnar in šofer, je čudnega je zbudilo njegovobil menda med vsemi temi pozornost. Res nenavadno! ljudmi n«jmimej*i. Samo on Kakor je videl, je bil njegov je ostal ravnodušen in še tre-nasprotnik v salonski obleki, v ml m z očmi. Delal se je tako fraku in z belo kravato; tod«kakor da ga vse to ne bi nič po.skrobljena srajca je bila vsabrigalo, Ae nekaj rn.nut kasne-zmečkana, kravato je imel po- e, ko so pnAH policisti. Sluga
vilni vojni v ftpaniji. Izmed 70 vprašanih se jih je 60 izjavilo da so na strani republikanske Španije.
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fino pivo. vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokoija. Fina postrežba. — Dobra godba
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: N 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
W«dne.sday and Sunday by appointmenta only
Reudence Tel.t Crawford S440 If no anawer—Call Austin 5700
Uaten to Um TugoaUv Radio Hour §i
PALANDECH'S TRAVEL BUREAU AND FOREIGN EXGHAN6E
BUtion WWAE. Every Suaday 1 to t 186 S. Clark St, Chicago. — H ar. 800«
s ran, in oprsnik je imel odpetje začel tedaj pripovedovati
i	deTT)an. svojo zgodbo na videz razbur-
"Hič ne vem o
......................
!	PRISTOPAJTE K	J
i; SLOVENSKI NARODNI <
;; PODPORNI JEDNOTI !
• »>
NAROČITE SI DNEVNIK I
i i ••PROSVETA" |
Slane aa relo leto $6.00, | ] |	pol leta $3.00
J I Ustanavljajte nova druitva. <
•	» Deset članov(ic) je treba za
\ | novo druAtvo. Naslov za list in |
•	>	za tajništvo je:	<
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
»MIHMMIMIMMIttMir '
f, ■
:
■ ■ ■ V:«;.«"«"«':«!'«"
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
ia
mmmnmma
FExn:s
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 1382
Priatna In ofcutna domala jedila Cene smerne. Postrežba točna.
IMMIMMIMMMMIMMU
Ik
\ Yugoslav Weekly Dtvaitd to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN Or Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
E DUCATI ON,
ORGANIZATION CO-OPEKATIVE COMMON VVEALTH
NO. 1598.
Published Weekly «1 2301 So. Lavrndale Ave.
CHICAGO, ILL., April 27, 1938.
VOL. XXXIII
Priming the Pump
As antjcipated, the president proposes to congrese certain additional apipropriations for the purpose of priming the pump. That is, puttimg money into circulation through direct government expenditure, so that the people will spend the money at the stores, and the stores will have to plače larger orders, which in turn vvill cause the factories to hire more workers, buy more raw materiala and produce more goods.
In analizing the cause of the 1929 shimp, the president says that there had been high production and millions of people ha-d beem put to work, *"but the products of their hands had ex-ceeded the purchasing power of their pocketbooks, with the result that huge surpluses, not only of crops, but also of build-ings and goods of every kind, overhung the market. Under the inexorable law of supply and demand, pupplies so overran demand which would pay that production was compelled to stop. Unemployment a«nd closed factories resulted. Hence the tragic years from 19£9 to 1933."He recognized that the same thing happened last year and brought on the present shimp.
This is a recognition, on his ipart, of the Socialist theory of the cause of depressions. So far as we are aware no president has ever recognized it before.
- What the president does not say is that the same cause wili operate again unless the profit system is changed.
The partial recovery from 1933 to 1937 was caused by government spending—the priming of the pump. Thia spending of government money, on public works, on FERA and WPA, on direct relief, etc., increased the spending power of the people, so that, as outlined above, the stores had to order more goods and the factories had to make more goods, thus hiring a few million more people. But it never went so far as to cut the mim-bef of unemphoved down lower than about 10 million. When the government spending was slowed down, another depression came on.
This indicates that the profit system has run its course and that it cannot be kept going in any other manner than by means of the government pulmotor.
The funds which the president advises should by aH means be voted by congrress. Pump priming is a necessity under this system, as there is no other way to keep a majority of the <peo-ple from having to go on relief.
The workere, however, ought to make a strong demand that at least part of the money be spent on production for use industries. Otherwise, as soon as the money is spent, the pump will run down again.—The Milwaukee Leader.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
DEMONSTRATE
FOR PR0GRESS ON
M Al D AY
To Ali Peace Loviai and Progressive Pooplo of Chicago:
To Trodo Unionists, Wkito Collar and Professional Workers, Nogro and Wkito»
May lat, the vrorkers of Chicago celebrate the traditional day of labor. On thia occaaion they will voice their wiil for peace, aecurity, freedom.
May Day vras bom right here in the city of Chicago out of the strug-rles in 1886 for the 8 hour day. Since that historic year, May Day has been celebrated every year by Labor the vrorld over as a day to demonstrate for a better and fuller life against the attacks of reaction.
May Day, 1938, vrill reflect the tremendous gains made by the Chicago workers, in line with the great march of American Labor. In our own city thousands of workers have been organised in the Stock Yards, in the Steel Mills, in the Harvester plan t. The economic royalists are leav ing no atone unturned to wipe out these gains by going on a wilful ram-page to beat down the people. Labor must lead the way to rally ali pro-gressive people around the banner of security and democracy, to unify the Labor Movement, to beat back the onslaught of these Liberty Leaguers. In Europe and China the fascist
cyclone of death and destruction. The invading armies of Japan are killing millions of China's defense-less people. Mussolini's and Hitler's bombe rs have turned democratic Spain into a risirog sea of blood. Hitler has recently crushed Austria and his armies are now surrounding Csechoslovakia to uripe out this de. mocratic state and its independence. May Day, 1938, must be a demon-stration for peace, for solidarity with the heroic peoples of Spain and China, Ethiopia and Austria, vvho, in defending their ovrn lives and independence, are fighting for the peace and security of the United States as vrelL
Ali Out On Mny Day. Demontirate For Poaco and Progross.
For Unity of tho Labor Movement.
For Poaco and Democracjr. Jobs Or Adequato Relief For Ali Workors.
For tho Unity of Ali Pooplo« Against tho Fascist War Maker«.
Pass tha American Youth Act.
Free Ton Mooney.
LINE OF MARCH:—Assemhle at Union Park, Randolph at Ogdon,
Sundajr, 1:30 p. m.—South to Madl-ton — East to Michigan — South to Grant Park.
Auspices: Unitad May Day Com-
war makers are unloosening a ra^ing mittoo.
THE HISTORY OF MAY DAY
May Day was born out of the depth of human miaery and suffering of the common laborer. It i« the day when labor began officially to organ-ise as a group, fully realising and conacious of the inhuman exploita-tk>n which was so consistently being manifested upon them, as vrorking from "sunrise to sunset." In the 18th century, the history of labor reveals,. It vras not uncommon for vrorking men, women and ehildren to work fourteen, sixteen and even eighteen hours a day. In 1*806, when some labor leadera vrere placed on trial againat conspiracy and were unjustly referred to as "striking covrarda," because they merely endeavored to better the conditions of the laboring man, it was revealed that some vrork-ers were being employed as long as nineteen and twenty hours a day. Sueh inhuman conditions naturally brought about some up-rising of the laboring class. These altogether inhuman working conditions placed upon the shoulders of vrorkers by the employer'a selfish attitude and nar-rovr-mindedness, gave way to complete exhaustion; and in nearly ali inaancea, the conatituting of ill ef-fects and breakdovrn and con*equent-1 y hastening death to the worker's doorstep, was more than any human being could long endure. Thus we find that the tvrenties and thirties of the 18th century brought about aome of the bitterest struggles that labor
MAY DAY IN MILWAUKEE
Keports coming from our com-rades up in Milwaukee lead us to believe that the J.S.F. Conference there on May Firat will be very urell attended. The fraternal organisa-tions in tha territory who are affili-ated with the Educational Bureau of the Federation have pledged their support both in sending delegates to the Conference and in attending the May Day Festivities. We understand that there will be a large parade in the city on that day too. But with a full day program scheduled for the South Side Turn Hali, it will be al-most impossible for our comrades to participate in the parade.
The South Side Turn Hali can be easily called the center of Slovene activities in Milwaukee. AH indoor activities sponsored by the numer-ous Slovene fraternal and cultural organisations in Milvraukee are held at the 6outh Side Turn Hali and we might add that our comrades chose wiaely in making it the headquar-ter« for the May Day Festivities.
The Conference begins at 9 o'clock in the morning and will continue in sesaion ali morning and probably part of the afternoon after vvhich comes the program and then dane-ing in the evening. A good deal of the program will be taken up with singing in which the follouring sing-ing choruses vrill participate: Naprej, Planinska Rofta and the women sections of each of these choruses. The main addreas of the afternoon will be by Frank Zaita, editor of Proletarec and the main part of the program vrill be the drama, "Jacob Ruda" by Ivaa Cankar. We remind you again that "Jacob Ruda" is being presented by members of the dramatic seetion of Branch No. 1, JSF, Chicago. They have been very succeaaful with it before, in Chicago and in Waukegan, so that you Milwaukeeans can really look for-ward to a treat. The remainder of the program consists of soloa, decla-mations and a number of other short number*. In the evetiing, of course, muaic, dancing and a general "good time" for everyone.
Delegatea to the Conference from Chicago are as follows: Frank Zaita and Charles Pogorelo«' from Branch Nn. 1; AstM Gordoo from the fting-ing society Sava; Josoph Drasler from the Social Study Club; John Simon and Ida Simon from the Pioneer Lodge 569 SNPJ; Angola Zaita from Lodge Nada. 102 SNPJ.
Delegatea from organisations af-filiated with the Educational Bureau of the J.S.F. have the same rights at the Conference as delegates from J.S.F. Branches.
The May Day affair which Branch No. 1 has sponsored each year in Chicago is cancelled this year in order that vre can concentrate our entire time and energy on making the Milvraukee Conference a sue-cesa.
OFFICIAL NEWS FROM SPAIN
The headlines in the daily papers say that the Spanish rebels have penetrated to the Mediterranean coast, cutting Barcelona off from the rest of Loyalist Spain.
Thia may mean the beginning of the end of Loyalist Spain. If it means a rebel victory, an even great-er massacre of those loyal to {he democratic government urili take plače under a Fascist regime.
The obstacles against which the Loyalista have fought from the very beginning have been so great that their showing has been marvelous. The loyalists had neither aoldiers nor armamenta. The rebels expect-
had ever vritnesaed. Strikes were called to demonstrate for the reduc-tion of vvorking hours. Some indus-trial centers, fully realising the inhuman conditions of the urorking class, immediately put into effect the 10-hour day, Of course, there vvere plenty of stupid Industrialists, who fought bitterly against the idea, just as vve find to-day many Industrialists refusing to recognise labor unions, vvhen in the end they are forced to give in anyway, even if they are at first quite insistent and confident to the contrary.
Do not entertain the idea that ali the betterment vvhich vras accomplish-ed in the interest as vreli as for the heSlth of the vvorker vras immediately adopted and recognised by the em-ployers. Even Labor itself fought against the betterment for its own peace.
a finer book vrritten on labor than that of Louis Adamic's 4<Dynamite." In order that one might understand more thoroughly the "history of labor and its struggles" one should read "t)ynamite".
Hovvever, let it be remembered that it vvas the eight-hour-day vvhich gave direct birth to May Day. It vvas in the middle of the 18th centu^ vvhen France first recognised and adopted May 1, as a legal holi-day of the vvorkers. America, Eng-land, and other European countries aoon follovved in its footsteps, each adopting May 1, as its legal holida.v of the vvorkers.
May Day should be as important to tfte American Worker as is the 4th of July because it stands aquare-ly for the universal solidarity of labor, for human rights and freedom, and for International and universal Just as the 4th of July has
good. saying, "what's the use, it can't brought about Independence ani be done," and vre stili find today that peace to Americans so does May Day there are many vvorkers vrho are con- seek to bring Independence and stantly and insistently vrorking World Peace to aH workers. May Day against themselves, vrithout their was meant to be a urorkers holiday knovvledge in fpo doing. Perhaps vre vrhich vvas to be entirely devoted to shall always find this so.	street demonatrations and parades
Much diserimination prevailed showiny the strength and unity of la-against labor leadera, sympathlsers bor, and to be folloured by other and laborers during the 18 century vvholesome and educational entertain-(sueh cases are prevalen* everyvrhere ment in the afternoon and evening, today) but regardless of ali these either in parka or in halls. It vvas, bitter struggles vrhich labor had to and stili is a day, vvhen labor vvishes endure, it genera!ly came to the top to extend hands aeross the sea in the vietor.	unity vrith other vrorkers of the
I sinccrcly believe that there it not world. — Louise B. Jursey.
ed an easy vietory. They expected to take full control of Spain in a couple of weeka mther than a cou-ple of years. The record made by the Loyaliata has been brilliant and heroic. They fough^ the rebela off from Madrid from the beginning until now. They put together an army, with the aid of a comparative-ly few experienced soldiers from other countries. What ouUide aid they have had haa been puny com-pared with the outside aid given to the rebels by Italy and Germany. But aH is not lost in Spain. Victory has been snatehed from defeat many a time—and it may be done again.
What the Loyalists need is finan-cial aid with vrhich to buy muni-tions from those countries vrhich urili seli to them. Labor and trade organisationa throughout the entire country and vvorld are spurring their drives to raiae money for the Loyal-ists. Among the Jugoslav fraternal and cultural orgar^sations the JSF is making the drive. Over a thou-sand organisations have recently been contacted. At the program *ponsored to raiae money for Spain held in conjunetion vrith Sava's Con-cert. a collection vras made vrhich netted over $88 vrhich has been ruahed to the proper committee to be forurarded to Spain. This amount in addition to what has been raised by the JSF in previou« drives brings the to tal up to $1,724.50.
Our comrades should see to it that the drive is pushed among the fraternal organisations of vrhich they are members.
MAY HERALD IS OUT
The early part of this vreek we begin shipning out the 1938 iasue of the May Herald. It should get into the hands of our comrades for the first of May enabling them to dis-tribute it at their May Day Festivities. The English Seetion of the May Herald vrill prove of interest to the young readers. The atory vrhich
SOCIALISTS SEEK TO HEAL PARTY W0UND
Reunion of Ali Factions Urged in Resolution
Reconciliation between the Social. iat party and factions which split in recent years vras aought in a resolution submitted to the Socialist nation-al convention in Kenoaha.
The measure aought to bring back into the fold the "old guard" vvhich dropped out and organised the So. cial-Democratic Federation, mainly in eastern stale*.
This split occured follovring the party's adoption of a statement of principles in 1934.
Reunion Is Urged
Reunion of aH Socialkt elementa wa* urged in this resolution as a means of presenting a united Socialist front vrithin labor parties, and of working united!y against aH Fascist developments.
Norman Thomas introduced a resolution to prohibit permsnent cau-cuses of factions, except vrithin a period of two months prior to a nation-al convention.
Eapect CIO Endorsoment
Committee hearings Indicated that the party vrill reiterate iU indorse-ment of the CIO, as given at a »pecial convention in Chicago laat year, but will oppose the establishment of the OIO as a premanent labor rivaling the AFL.
group
Bridgeport Comrades Will Present Play and
Dance Program
Bridgeport, Ohio.—Yuu are Invited to attend a 'Play and Dance to be given by the S. P. L. E. Club, "For-vrard" at the Boydsville Hali, Satur-day Evening. April 30th at 7:30 P. M. in celebration of May Day. A play entitled. "The Second' Story Man" urili be presented plus a specialty— "Turo Coons In a Wreck".
_ ^ _______________ _______ Music for dancing vrill be furnish-
we" pa rtiču larly ricomment both"fi*r |ed ,b>' .the fimrbic Orche^ra from Cle-subject interest and social signifi-|ve,and'J^JoeePh cance is, On Tho Lino, urritten in a very interesting style by Betty Bo-gatay of Cleveland, Ohio.
MAY DAY
If vre vrere to take stock of vrhat Lsbol Itsa sviuittp!wlt««l Jiilillg Uit; past year, or since laat May Day, vre vrould find more to put on the debit side than vre vrould to put on the c red it side of the ttdger. The split in the labor movement betureen the A. F. of L. and the C.I.O, vrhich threatens to become permanent can do no good to the labor movement and offsets any other gaina that have been made.
With the ranka of the uncmployed inereasing rapidly and the vvorkers sinking to an ever lovrer standard of living, ure should on this May Day face the fact that the need for unity and organisation is greater than ever and the sooner wc do something . towards accomplishing this unity the better it will be for aH.
Song Festival in La Salla Last Sundajr a Succass
Sava's members report that the Song Festival in La Salle Ust Sun-day in which they participated along vrith five other singing choruses: "Naprej," "Soča," "PreAern," "Slovan" and the VVaukegan Chorus, vras a very successful and vreli attended affair.
Your English
Mail—Means insane. Do not use it for "angry." Although anger might be a mild form of inaanity, that is not ui-hat is meant by the miausers of the vrord "mad.". The vrord "crasy" has come into general use as a synon-ym for insane. but its more exact meaning is foolishly eager.
Split Infinitiroa—Never ne parate the sign of the infinitive frolti its verb, as 41to clearly see," "to empha-tically express." It is better form to have the adverb precede "to" or to follow the verb. The same rule ap-plies to verbs and their auxiliaries. Write it, "We certainly are going," not "We are certainly going."
Majoritjr, Pluralitjr—In an eleetion a candidate has a "majority" of the voles when he has more votes than aH of his opponentq combined; a "plurality" vvhen he has more than his nearest opponent. "Majority" also mean.i legal age and the rank of a major.
SPRING 1938
NO NIGHTLIFE
Succe«3 consists not so much sitting up nights as being awake in the daytime.
By N. KLINE
Bristling bayonets are in bloom, Booming bombe rs on the vring, Poiaoned gases spread perfume, Hymns of Ilate through vvoodlaiHl ring.
Mangled corpaes fatten fields, Tanks and cannon plovr and sow. in Mother Earth her harvest yields—
Mounds and crosses, rour on rovr . . .
MIDNIGHT REACTION S
By IVAN JONTEZ
Da.vtime in a big industriai city is the wrong time in the vvrong pla-l> for analyzing this mesa called life. There'a too much noiae, too much hurrying, things happeding too fast. And ao aH day long your mind is forced to jump from one thing to another like a crazy monkey up in the treea. And you feel like one.
Night is different. After I shut off the radio not much noiae is left. Then out vvith the lights, and to bed. And now, in the dark stillneas of night (achieved after I'vc stuffed my ears with cotton and buried my head under my pillovr) I am ready to do some tkinking about things that happened during the day. For novv those forces vrhich during the day kept me distracted are shorn of their povrer and my mind has it's chance to react to things in general and in particular.
These reactions are interesting. New light is throvrn upon things. They begin to look different, their importance changes. For example, vrhat seemed before most serious or even hopeless nour makes you laugh, vrhile something else you've laughed at only at noon novr gives you the jitters. And that includes our own little selves.
lt's ali a matter of tvro different perspectivea. In broad daylight vre're looking too close at our ovrn aehres and vre believe that the mirror reflect« a pieture of great importance and urhat not. And we're so proud of our ovrn selves. But night changes the perspeetiv«. And before our very eyes parades atfunny little thing, and don't I recognise my own selfl AnJ it's no use to feel »orry for the poor thing, he needed badly that puneh in the nose and it might do him plenty of good. So, no sympathy for the little self-deceiver.
But let's change the subject and turn to something else. China, for instance. That undeclared vrar, horrible as it is, offers causes for a good laugh. The laugh's on the Japs and ali those people vftio believe it is pos-sible for a mouse to swallow a eat.
When Jap militariau started it at Shanghai they thought they vrere a big bad eat and China just an over-
rized cnnary they hoped to Hwallow in s very short time. Imagine their surprise when, after long wesry months of bloody fighting which brought them everjrthing except the expected con<juest, the war-bird« of China bombed their Formona! The "canary" has bit the "eat"! And then the beating the eat took at Taierh-chwang! Yet aH this is but the beginning of the cat's troubles.
No doubt that Jap militarists have made a graye error in overestimating their ovrn strength and under-esti-mating the resisting povrer of China. But that's vrhat the trouble is vrith ali of us most of the time. — We over-eatimate ourselvea and under-estimata others. And, of course, vre alwayi get the bili, too.
*
SPARKLETS:—The other night a gentleman, speaking on a national radio program, loudly complained about government propaganda against "poor big business" vrhile at the same time, spreading propagandi for the same big boys and against the Roosevelt administration. A typical propagandist.—What I'd like to knovr i« urhat isn't propaganda nowdays? As it is, everybody has something to seli, except those poor sucker» vrho do the buying and swallowing. — What the world needs very badly is a mixture of 75' r of C. S. and 25% Jof S. H.—These "recessions" of our (era really invite insomnia. One no longer vronders where vre are going but urhere and just how hard are vre going to land? Are vre heading for a erash? Things being as they are one can harly expect a soft landing in a bed of rose«. One can only hope that vre don't wake up too late, especially since vre could not escape to the. moon.
o
Who said that the left vring of American unionism—the CIO—vras :omposed of radicals? Kadicals me eye! Why, some of the CIO boy« here in Cleveland (and no doubt else-urhere too) are even afraid of May Day. They seem to think it is a Stalin inventipn. Somebody ought to teli them it originated right here in this country.

UIUiimiH'""......
ARCH LIGHT |. LOTRICH
Donald
J.
It)........il
Every day vre hear people speak urell united and we knovr just urhere
PALS ! JUST PALS !

about the lay-offs. They add that many of the firms have sufficient orders to keep the factories going but that big business vrants to vrave its big stick to force a let-up in what little social legislation has peeped out of Washington. For instance, a fellour vrorker employed at the International Harvestor Compa-ny stated that it takes from thirty to forty days to secure a traetor and other farm implements. Stili, it is understood that this large firm has laid off several thousand men. West-ern Electric Company, not far away from here, likevvise has many un-filled orders and they, too, accord-ing to reliable sourccs, are constant-ly laying off urorkers. The Steel Mills, according to another source, have loads of unfilled orders, but they are backlogged and the vvorkers laid off. We can understand why the Steel Mills have to lay off. When the automobile manufactur-ers cannot use steel, they have to hold up their shipment to the automobile manufacturers. Automobiles are not being sold because* the people are not urorking and hence, are not making any money. Western Electric Company is not putting out aa much merchandiae because the institutions they supply vrith these products are not able to use them. It is the same old atory aH over again. The story vrhich vre Socialists have been preaching these many, many years. Altogether too much of the product of labor has gone to those vrho have not done anything to receive it, and aH too little of that same product of labor has gone to the many who have produced aH the wealth of the urorld. No pump priming vrill completely rescisitate the outworn and broken dovrn sya-tem. No amount of reforma can make the factories hum vrith aetivi-ty. The drastic operation vrill have to be performed sooner or later in order to keep a steady flow of man pourer in action and merchandiae in circulation. The vrorking people of thia country might just as well re-alise that they cannot continue on and off as they have been in the past few years. We muat join together to bring about a nevr system which will give us our daily bread and whieh vrill do avray vrith the non-essential paraaitea at the very top.
o
We are happy to learn that the National Convention of the Socialist Party was a aucceas and that it has taken steps to inerease its mem-bership and preatige among the American urorking class. The best thing about the convention vras that we have a nucleous for a strong Socialist Tarty novv that we are
vre are going. Socialists have much to say on the social ills vvhich be-deck the people of America. We have much to say about unemploy-ment and about war. In every war the urorking class has always paid the duel penalty. The vvorkers have had to fight every battle of every vrar as yet and those vrho ;were not killed or disabled, had to, in addition, pay for the conduct of every war and for the waste and destruction vvhich every war has caused. The largest militarv hudget in the history of America is going to create some work, no doubt, but it is also going to create deadly instrument« with vvhich urorking people will kili one another. We have a right then, to oppoae the vast expenditures. We vrould much prefer to put the bil-lions into useful project« and into schools so as to educatc the people in the true meaning of life.
It is exceedingly surprising hour the business vvorld has reall.v turned against the New Deal administration and the President. The same people vrho in 1932 clamored for a change and flocked head and foot lengthvrise into the New Deal are novv doing everything they can to upset Roosevelfs applecart. In the past vreek I have had an opportuni-ty to speak to a number of men who make their living very easily, when they make it, and I vras surprised to see hovv the business institutions hsve imbued them urith the špirit of disaension and hostility against the National Administration. Most of these business people were great-ly effected by the past depression and thanked the stars for Roosevelfs New Deal but these very people are doing everything possible to thwart the New Deal efforU to reform the greedy and defunet system. It looks like the "dog-eat-dog" system vvill prevail for quite some time yet unless the underdogs, those unfed and those half-fed join together and utilise their economic and political powers.
o
Pioneer Lodge No. 55» SNPJ in-vites its manv friends to uritnesa the National SNPJ Bo*ling Tournament vrhich vrill be- held this weekend st the Southvvest Bovvling Alleys. 1659 Blue Island Avenue. A number of prominent people vrill be in attend-ance. About three hundred viaitors vvill be in Chicago this Saturday and Sunday for this big event. Most of these visitors vvill participate in th« Bovvling Tournament and the Dane« vrhich vvill be held Saturday evening at the SNPJ Hali. Wc urili have good dance music in both halls and the admission is only thirty-m« centa vvith courtesy tickets or »d-vance sale.