Acceptance for mailing at special rata of poaUif piuvidcd forin section 1
^ dan rasen sobot, nedelj
io praznikov.
jJgued daily escept Saturdajs.
gundayt and Holidays.
UtO-VEAR
PROSVETA
^-T? t
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE'
Uredniški ia u pravniški prostori: S60T South Lawndala Ava.
Office of Publieatlon: M57 South Lawndaia Am ^ocli wol| 4004
XXXV.
Cena liaU ie $6.00
" "•cood-elaaa matter Januar* M. lisa. at Um aoat-aOtoa at CtUcaso. lUinoU. «aMter tha Act al Consrtai ot Man* S. Mit.
CHICAGO. ILU TOREK. 11. MAJA (MAY UK 1S43
SutMci iptioit li.00 Yaarly

ITEV—NUMBER »S
(ZAVEZNIKI PREPREČILI 'DUNKIRK' ZA NEMCE
Nemško poveljstvo priznalo beg feldmaršala Rommela in generala Arnima iz Tunizije. Francoski general Giraud napovedal zavez niako invazijo Evrope. Roosevelt čestital £ifenhowerju na veliki zmagi v Tuniziji. Ruti odbili nemške napade na svoje pozicije na kavkaški fronti. Sovjetski letalci razbili in poškodovali 930 nemških bojnih letal.— Ameriški bombniki bombardirali japonske ladje pri Solomonovih otokih
Xsmniški atan v Afriki. 10.
ja. — Nemci in Italijani, ki so na vzhodnem polotoku Tunizi-nimajo tiste sreče, katero so •ii Angleži pred malo manj ko i leti, ko so pobegnili iz Dun-v Franciji čez Rokavski za-Zavezniška blokada od mor-strani je popolnoma zaprla poraženim Remcem in Ita-iom. Število ujetih Nemcev Italijanov je do .danes naraslo 100,000, med katerimi je šest eralov. Vojaki osišča morejo ati le med dvojim: ujetništ-ali smrt.
Itockholm, Švedska. 10. maja. ipisnik švedskega lista Dagens eter v Berlinu poroča, dn je iško poveljstvo priznalo beg aršala Ervvina Rommela, nega poveljnika osiščne žene sile v Tuniziji, in ge-i Jurgena von Arnima. ljstvo ni razkrilo datuma
Drugo poročilo, ki pa še ni po-■o, pravi, da je Rommel po-
il v Grčijo. On nadzira
velje za skupni udarec proti sovražniku."	• .» i
Waahlngton. D. C, 10. maja.— Predsednik Roosevelt je poslal čestitke generalu Dwightu D. Eisenhowerju, vrhovnemu poveljniku zavezniške sile v severni Afriki, ki je izvojeval veliko zmago nad osiščem v Tuniziji. "Osebno vam čestitam k uspehom, ki jih je izvojevala zavezniška sila pod vašim poveljstvom," pravi Roosevelt. "Ti so garancija končnega poraza osišča."
Roosevelt je naslovil poslanico tudi generalu Giraudu, poveljniku francoskih čet, ki so igrale važno vlogo v operacijah, kalere so rezultirale v zdrobitvi sovražnika v.Tuniziji.
London, 10. maja.—Ruske čete ao odbile vse nemške napade na svoje pozicija, katere so zasedle v zadnjih dneh na kavkaški fronti v bližini Novorosiska, mornarične baze ob Črnem morju, se glasi poročilo iz Moskve. Prvi oddelki ruske armade so
Druga vest pravi, da so ruski letalci uničili in poškodovali 930 nemških bojnih letal v tednu, ki se je končal zadnjo soboto, v napadih na nemške letalske baze pri Brijansku, Poltavi, Kirovu in Belgorodu. Ruske izgube v teh napadih so znašale 235 letal.
Ruski letalci so bombardirali nemške vojaške transporte na Črnem in Azovskem morju, ki so skušali izkrcati čete na obrežju. Bombe so razbile deset-transportov.
Waahtngion. D. C.. 10. maja.— Ameriški bombniki so bombardirali japonske ladje v bližini Solomonovih otokov, se glasi naznanilo mornaričnega departmenta. Dve križarki so bofpbe
lle nemške čete, ter militari-e ceste med Grčijo in Bolijo.
Zavezniški stan« Tunizija, 10. ja.-Ostanki osiščnih divizij polotoku Cap Bonu so tarča
Inega bombardiranja s kopne-morja in iz zraka. Zavezni-glavni stan poroča, da so ti
z letalske zaščite. Glavni del osiščne armade, ki itela okrog 200,000 mož, je bil frobljen v zavezniški ofenzivi, je rezultirala v okupaciji Tu-in Bizerte. Naglo prodira-Izavezniške sile je preseneti-osiščno poveljstvo. Več tisoč 'jakov, med temi elitnih nemih regimentov, se je podalo.
Zavezniki so obkrožili polotok P Bon na konici Tunizije, kjer nahajajo ostanki osiščne sile. N' v pasti, iz katere se ne bo-pnotali, Enote britske bojne mana- obstreljujejo osiščne pri Cap Bonu. Dobile so Mj*'. naj potope vsak parnik, |se približal obrežju, da vza-Ina svoj krov nemške vojike. P nemška transporta sta bila
pWr ko sta* se približala
ežju.
i bi
AUlr Aliarijs. 10. maja.-Ge-Henri Giraud, vrhovni ko-S( verne Afrike, je po ra-
," l"vedal svojim rojakom v riTl('Ji "da bo trdnjava Evro-"nalu napadena." On je zad-J Mt'n napovedal osvoboditev r*> zavezniški sili v tem
TU.
Čakajte- dokler ne pride pri-' * skupni udarec," je dejal Ufl v "P« lu na vojake, ki se v gradovih in kočah v ' Tuniz in Bizerta sta ^ *-m mesecev po izkrcanju piskih cet v severni Afri -Jv far dni ne bo nobenega ali 'talijanah^s vo-Nacijske sanje < ' J v "«s sveta so izhla .:Ul prida napad na trd 1"». ki bo stri mogoč-vojno mašino ,'brže dolga in teika, 8 'r-ašina zdrobljena. "'Ijivi in izognite ki bi lahko izzvala fctrani nad jev. Ca-ko bo izdano po-
nv. ll
H- v
"Javr, ^
H»tl,-rjJ
hrfca f
b, . ** p*,
** akru hi-
-1 jj«
> monH
potopile, tri druge Udje pa,po-škodovale. Drugi roji ameriških letal so metali bombe na japon ske vojaške baze na Novi Gvineji in otokih Gizo, Fauro, Bou-gainville in Kahili.	M,
New DelhL Indija. 10. maja —Britske in indijske čete so ae umaknile iz Buthidaunga, zadnje baze v Burmi, bivše britan e kolonije. Uradni komunike trdi, da se je umik izvršil brez intervencije s strani japonske sile.
Drugi komunike pravi, da so ameriški bombniki tipa Libera-tor vrgli 30,000 funtov bomb na Rangoon, glavno burmsko mesto, kl so porušile skladišča zanetile tri velike požare.
Živilska administracija kritizirana
Delavski voditelji htevajo znižanje cen
Washlngion, D. C.. 10. maja. — George Meaney, tajnik-blagajnik Ameriške delayske federacije, in Russ Nixon, reprezentant unije United Ešectrical, Radio St Ma-chine Workers (CIQJ, kritizirala živilsko administracijo, u-rad za kontrolo cen in Jamesa F. Byrnesa, direktorja komisije za ekonomsko stabilizacijo. Mea-ney je dejal, da desetodstotno znižanje cen nekaterim potrebščinam ne zadostuje. Cene je treba znižati na točko, ki je prevladovala v maju preteklega leta.
Nixon je udrihal po živilaki administraciji in Byrnesovi komisiji in jima očital, da nista lz-' vršili naloge.
Farmarji tudi niso zadovoljni z novimi regulacijami. Albert S. Goss, direktor farmske organizacije National Grange, je dejal, da bodo regulacije glede kontrole cen rezultirale v pomanjkanju živil, ker ignorirajo produkcijske stroške.
Prentiss Brovvn, direktor urada za kontrolo cen, je dejal, da bodo cene mesu ustaljene 17. maja. Gospodinje bodo vedele cene mesu po tam datumu. Brovvn' Je v obljubil: počatribpv kontrole cen.
Konftrtnca za bmguncm
ni izpolnila pričakovanj
Chicago, 10. maja. — Dr Mau-rlce L. Perlzweig, član britske podružnice Splošnega židovskega kongresa, je dejal, da konfor renca za begunce, ki se je vršila v Hamiltonu, Bermuda, ni izpolnila pričakovanj. Te so se udeležili reprezentantje Amerike in Velike Britanije. Dr. Perlzweig je govoril pred voditelji čikaš-kih Židov. Med drugim je dejal, da se konferenca ni dotaknila glavnega problema, ki je rešitev Židov iz evropskih držav, katere so okupirala nemške čete.
ODBOK PR0H NOVEMU PREMIRJU Z RUDARSKO UNUO
Notranji tajnih lokos 60 konferiral M Lmwiwom
STAVKAJRJI SE VRNILI NA, DELO
Waahlngtoa« D. C.. 10. maja.— Predstavnik vUklnega vojno-delavskega odbora je izjavil, da ne bo skušal araniirati novega premirja s Johnom L. Levvlsom, predsednikom rudarske unije UMWA, ko poteče veljavnost sedanjega premirja 18. maja. Člani odbora'so zavzeli stališče, da stara pogodba med unijo in operatorji ostane v veljavi, dokler se ti ne sporazumejo in sklenejo novo pogodbo.
Petnajestdnevno premirje sta sklenila notranji tajnik Harold L. Ickes in Lewig potem, ko je slednji preklical rndsrsko stavko. Odbor na podlagi tega premirja trdi, da je etara pogodba Še vedno v veljavi. Izjavil je, da ne bo storil nobenega koraka v kontroverzl med unijo ln operatorji pred potekom premirja.
Možnost nove rudarske stavke ni izključena. Rudarji bodo najbrže sledili Lewisu, ne odboru, in ponovno zastavkali, če ne bo nova pogodba aldanjena do 18. maja. Neki unijski uradnik je dejal, da ae baeta Ickes in Lewis spet sestala in razpravljala o situaciji.
Predsednik Roosevelt je na konferenci s časnikarji izjavil, da ne pričakuje nove stavke v premogovnikih, katere je prevzela vlada, ko poteče veljavnost sklenjenega premirja.
Plttaburgh, Pa.. 10. maja.— Okrog 700 rudarjev, ki so zastavkali v premogovniku Jonee Se Laughlin Steel Corp., se je vrnilo na delo. Stavka ja bila okli-cana v znak protesta proti naložitvi denarne kazni rudarjem, ki so se udeležili "divjih" stavk.
Nadaljnjih 000 rudarjev je za-stavkalo »v Slumnopinu, Pa., okrog dva tisoč ps v premogovnikih Hanna Coal Co. v St. Clairsvillu, O. Upanja je, da se bodo vsi danes vrnili na delo.
Domače vesti
Nov grob v Nevr Yorku
Nevv Vork City.—Dne 7. maja je v tukajšnji bolnišnici umrl Louis Parne, star 58 let in doma iz Trzina pri Domtalah na Gorenjskem. Tukaj sapušča dva etri.
i#P*F šupnU*n
Cleveland.—Amesiška Domovina poroča, da se je odbor alo-venakih katoliških župnij v Ameriki na seji 7. maja odločil ponovno aeparatno pomošno akcijo sa stari kraj. Namen je, da ee čim prej zbere vsota $10. 000, katara bo takoj poslsna skozi Vatikan na Škofijako pisarno v Ljubljani sa najpotrebnejše rojake, slasti sa one, ki ao nahajajo v koncentracijskih taborih v Italiji. Navsoč je bil tudi du hovnik Franc Gabrovšck, ki je nedavno prišel is Londona ln kateri je poročal o položaju v stari domovini. Toliko is izročila A. D.
Formiranje poljske divizije v Rusiji
Nova faza v trenju med poljsko vlado in sovjeti -
10. maja. — Naznanilo iz Moskve o formiranju polj' ske vojaške divizije v Rusiji, ki se bo borila proti Nemcem na Strani ruske armade, je bilo ravnodušno sprejeto v tukajšnjih poljakih krogih. Neki član poljske ubešne vlade je priznal, da bi organiziranje velike poljske oborožene stik v Rusiji issvalo nove komplikacije 1 "Lata IKt, po nošajev s Moskvo, smo skušali aemi organizirati poljsko armado okrog 300,000 mož iz vojnih u-Jetnlkov, interni ranče v in beguncev", je dejal predstavnik poljske vlade. "Pozneje smo se morali sadovoljiti z armado 100,000 mož, ki so bili poslani v Perzijo ln na Srednji vzhod. Izgleda, da so smrtni slučaji mad Poljaki v Rusiji številni."
Naznanilo o formiranju poljske divisije v Rusiji je sledilo sovjetski obdolžitvi, da general Vladislsv Anders, poveljnik poljske armade, ni hotel kooperirs-ti z Rusi. Proti tetf je poljska ob-dolžitev, da je sovjeteka vlada izsilila evakuacijo ta armade v Perzijo, ker je ni mogla nasiče-vati.
Kanadsko petorčke krstile parnike
Superior, Wia., 10. maja. — Dionnove petorčke. ki so prišle aem iz Kanade, so krstile pet trgovskih parnikov, ki so bili zgrajeni v tukajšnji ladjedelnici. Ceremonije je opazovalo čez 50,-000 ljudi. _ .
Italijanska policijska sila ojačsna
Bern. ftvica. 10. maja. - List National Zeitung poroča, da je Mussolinl odredil ojačanje policijske sile za zatiranje pričakovanih izgredov in nemirov. Policija je oborožena z modernim orožjem.	, „	.
THE
LI
HOLD
DIO«
v
Rooseveltova žena obeda komuniste
Dijaika tkupižina izločil« komuniste
» V	v •
New York. 10. maja.—Bleanor Roosevelt, šena predsednika Roosevelta, je udarila po članih Komuniatične mladinske lige in jih obdolžila, da izrabljajo druge ljudi v kampanjah aa doaego svojih ciljev, katerih nočejo razkriti. Ona je govorila na dijaški skupščini.
"To," ja rekla, "ml ne moremo tolerlrati v demokraciji," potem pa je doetavila, "da je isgu-bila zaupanje v Komunistično mladinsko ligo."
"Oni, po lahko komunisti," je nadaljevala. "Nihče jim ne senika ta pravice. To pa omejuje naše delo, delo Ameriškega mladinskega kongresa. < Ugotovila sem, da so nekateri člani tega kongrega komunisti. Po prelomu med Nemčijo in Rusijo so me ugotavljali, da lahko delamo skupaj, toda jas jim več ne zaupam."
Mrs. Rooeevelt je dalje rekla, da člani liga, po večini študentje, "lahko igrašajo svoje mnenje, toda pokoriti ae morajo našim določbass, če hočejo bivati v tej deželi, ne pa agitirati za str-moglavljenje vlade s silo. Ra-dikalisma se ni treba bati, fcko kdo veruje v stvari, ki jih propagira njegova organizacija. Do-tični na sme tega skrivati, ampak povedati svetu, da varuje v te stvari"
Poskus komunistov glade dominacije dijaika skupščine
ustavni dodatek, kl določa islo> Httv * Manav komunističnih in
NACU10HJCA-UPREK1S0D V H0LAND1JI
BojaMtn prod savzni-tto invazijo Evropi
NAČELNIK GESTA-POVCEV USTRELJEN
10. maja. — Bojazen Nemcev pred savesniško Invazijo Evrope se očituje v oklicu prekaga soda na Holandskem. Radio Berlin je priznal molnoet invazije sapadne in jušnovzhod-ne Evrope.
Holandsks čašniška agentura poroča, da so nacijske vojaške avtoritete prepovedale sblranje grup na ulicah holandskih mast. Nobena oseba se ne sme prikazati na ulicah od oeme ure sve-čer do šeste ure ijutraj brez posebnega dovoljenja. Očitno ja, da se nacijl boje izbruha revolte v Hplandlji v slučaju saveznlške invazije.
Nemško radijsko poročilo, ki ga ja prestregla ameriška čaanlŠ-ka agentura Associated Press, o-menja vročično gradnjo utrdb na franooekem obrežju ob Sredozemskem morju in evakuaoijo vseh civilistov ls Havra, francoa-kega pristaniščnega maata.
Dopisnik ruska čssnikareke a-genture Tass v Ženevi, Švica, poroča, da Je Henrich Hlmmler, načelnik OeeUpa, nacijske tajna
UjatoU, lm je"ta s^rejela "nw vea voditelja te opoziciie. Trtje ustavni dodatek, kl doloH izlo> BM*J«> hi so kooperirall t nsd-
l naol-^acmjlh
fašističnih grup ia je. Dodatek Je bil sprejet potem, ko Je 18 komunistov zapustilo dvorano v znak proteste proti govoru žene predsednika Roosevelta, v katerem je kritizirala Komunistično mladinsko »«o. _
Zaslišanje bundov-cev v Chicagu
Akcija sa odvzetje državljanstva
Ckleafe. 10. maja. — Zdaj, ko ameriški vojaki v severni Afri di drobe* oelščno " " ~1 čela dfuga faza
gu. Cilj 'te Je IJsnstva voditeljem meriškega bttnda, nacijske orga
nizacije.
Postopanja ja odredil federal nI distriktni pravdnik J. Albert Woll. On in njegovi pomočniki bodo predložili evidenco proti devetim članom bunda federalnemu sodišču Obtošenei so 4r. Otto Wlllumeit, Kari Hermann Bauter, Carl Auguat Vogl, Frank Alphons Hchoennagel, Friederlch Oh rt, Friederlch Klefer, Emeet Bchorf, Hugo iHiethje In Irene Matz. Evidenca kaže, da so bili vsi člani izdajniike organizacije, kl je dobivela navodila is Berlina.
Dr. Wlllumeit je bll načelnik likaške organizacije Nemško-amerlškega bunda ln kot tek >e zbiral denar za nacijako Nemčijo. On Je imel tesne zveze s Fri-tsom Kuhnom, načelnikom bunda. ki je bll obsojen v zapor na obtožbo, da )e kredel denar iz blagajne svoje wganizaclje Istočasno s obsodbo mu Je bilo odvzeto smerlŠko dršavljenstvo.
Evidenca dalje luža, da so členi bunda dobili navodila, naj podpirajo Alfa M. Lendona. kan-saškega guvernerja, kl ga je re-publikanska stranka Imenovala za predsedniškega kandidata I. IfKM Dal le so dobili navodila, naj pošljejo Informacije političnega in millteristlčnege značaja glavnemu stanu bunda, da Jih ta pošlje v Berlin.
i I IMI kili tlHMS^Mli |l fl	eeee	^f*"
dneh.
Vest Is Ankara, Turčija, pravi, da Nemci pošiljsjo orožje v Bolgarijo sa obrambo te delala pred mošno savesniško Invazijo. Val tisoč bolgarskih delaveev grsdi utrdbe v obratnih krajih ob Črnem morju pOd nadaorstvom nemških vojaških Inženirjev,
Poljska ubeina vlada ja dobila vest is podtalnih virov, da Ja bil general Wiihelm Kruger, načelnik nemških geetapovoev na Poljskem, ustreljen v Krakovu 8. maja. Ustrelili so gs trije Poljaki, oblečeni v nemških uniior-mah, ko ja stopil i avtomobila pred svojim stanovanjem. Napadalci so po dejanju pobegnili.
Kruger je bil desna roka Han-sa Franka, nemškega governer-Ja Poljske. On je odrejsl in vodil masne sretecije, deportacije in a-keekucije Poljakov.
Transport m amsriikimt
ujetniki bombuHlban
VVashington, D. C., 10 maja^-Vojni department Je raakrll, da so ameriški ln brltaki letalci bombardirali Italijanski transport v tuniški luki, na katerem ao aa nahajali ameriški In brltaki vojni ujetniki. Letalci nieo vedeli, da ao ujetniki na transportu. Ko ao britske čete dospela v Tunis, so našle transport ob pečinah. U-jetnike so potem nalošili na Čolne In jih odpeljali na obreftje.
Finski maršal Atanner-heim se vrnil domov
London, 10. maja. — Finski maršal Carl Mannerheim ae Je
vrnil domov Is Avlee, ae glaal radijsko poročilo lz Berlina. V ftvi-co je dospel 28 aprila, da d Izboljša zdravje. Radijsko porodilo o vrnitvi maršala citira Izjavo finskega Informacijskega u-rada.
Ameriško oroŠje za francoske tate
Alžir, Alšerlje, 18. maja. — Francoske čete v Afriki so prejele velike količina modernega orožja lz Amerika. General Henri Giraud ae Je zahvalil Ameriki sa pomoč in Isjavtl, da čae, ko bodo francoeke dale vkorakale v Pariz, Je blizu.
torek
_____Min Usvse Chlcega)
M Me. m m aa pol uu. II M M UM leiej » I7JI M odi Mi	Mm se_" "
fLM fm fm*.
Ud.) m ttw+> poiiJmrfH 1» v
A* prilaAII
Um stik s PROSVETA
2M7 M So. Lo
MffH*" or THS rSDSMATED
asovi
Datum v oklepaju na primer (May 31, IMS), polog veftega na naslovu pomeni, da vam je c tem datumom potekla naročnino, vite Jo pravočasno, da ss vam list ne ustavi.
imena
Pono-
Tedenske kritične misli
Virglnio Gsyds, lUlijanskl Kljukec, i« fcadnjl teden pel na rimskem radiu, da bi morali Nemčija in Italija storiti isto z ujetimi ameriškimi leUlci, kakor je storila Japonska—postreliti jih. "Ameriški leUlci, ki mečejo bombe na iUlijanska in nemška mesta in pobijajo civiliste, ao navadni pustolovci in zločinci, ki ne zaslužijo nobenega upoštevanja po mednarodnih zakonih civilizacije," je blebeUl Gayda.	1
Nato je kljukasti Gayda zagrozil z leUlskimi napadi na ameriška mesU. Če pridejo napadi iz zraka na Ameriko, bo pobijanje ameriških civilistov seveda po pravilih civilizacije in aestreljeni nemški in lUlijanaki leUlci morajo biti upoštevani. Barbarsko pobijanje civilistov, med njimi žensk in otrok, na Slovenskem in v drugih krajih Jugoalavije je kajpada tudi po pravilih civilizacije!
Grožnje rimskega Kljukca so bolestno lajanje zverinice, katera bo kmalu potisnjena v kot, iz katerega ne bo rešitve za hudodelske
"rnSUk	'	v*
Br. Milan Medvešek je zadnjo sredo v svoji koloni "Od časa do t" v Prosveti pozval urednike slovenskih listov, naj pouče naše rojake o posledicah antisemitizma. Strinjamo se z njim, da je protisemitski vzklik med koncertom v Clevelandu rezulUt grd* ignoranco in zelo nizkotnih šovinističnih predsodkov.
Odkod pa izvira ignoranca, odkod nizkotni predsodki te vrste? ligjfii od Um, kjer je kričeče ^.manjkanje ^fftOkriUŽIM iT" obrazbe. Demokratično misleci in čuteči ljudje nimajo nobenih predsodkov proti Židom, kakor ne proti ljudem črn«, rujave ali iolte kože; demokratični ljudje sodijo druge po njihovih principih ln delih, po njihovi dozorelosti, razumnosti, značaju in obnašanju, ne pa po polti, narodnosti ali veri.
V tem oziru je ProsveU na čistem od vsega svojega začetka. 2e dejstvo samo, da ProsveU nepresUno priporoča demokratično izobrazbo, je pozitiven nauk proti antisemitizmu. Mi smo vedno pobijali ignoranco, ki je na primer zelo rada imela za socializem in aocialiste pridevek "židovski."
•	o •
Kako je to, da br. Medvešek ni opazil nekega drugega eleve* landakega antlsemitakega pojava, če hoče biti objektiven? V on-dotnem slovenskem dnevniku so bile 22. aprila natianjene besede: "(Jaz bi med drugim še dostavil: 'kdor pospešuje protisovjetsko propagando glede dveh poljskih Judov, Henrika Erlicha in Viktorja Alterja. . /)."
Za ignorante, ki je zapisal gornje besede, ni važno, da sta bila Erlich In Alter stera socialista in ncutrudljiva delavska bojevnika »važno pa je, da sU bila "Juda," a čimer je jaano demonstriral svoje antisemitstvo. Če je torej bil potreben apel ng katerega koli urednika, naj pouči naše rojake o nevarnih poaledkah antisemitizma, je bil potreben na uredništvo prizadetega liaU, naj ne objavlja nizkotne protiaemitske propagande.
•	O O '
Pred dnevi (5, maja) je prišla iz Londona vest, da je predsUv-ntk višjega zavezniškega poveljstva po radiu svaril ljudstvo v Ho-landi;i, naj se ne prenagli
Na	/
Pa. — Ker imam dosti časa, sem se pripravila, da napišem mal dopis za Čitetelje Prosvete. Sedaj ae nahajam na počitnicah v Lebanonu pri moji prijateljici Mary Kočevar, ki je pri Viktorju Petelinu. Imate gostilno, hišo, vrt in tudi nekaj zemlje za "zelenjevo in krompir, Uko da jima je res fajn.
Posadila sU tudi nekaj krompirja, pri čemer sem tudi jaz nekaj pomagala. Meni je bilo to za kratek čas. Malo me j* solnce opeklo, toda nič zato, aem vsaj malo barve dobila. Kegrad smo že tudi jedli — najedla sem i ga že parkrat z gorkim krompirjem. Zdaj bo pa kmalu solaU. Rada bi Jo pričakala, toda ne bo nič, ker moram urediti več stvari v Nevv Yorku. In to posebno sedaj, ko sem za gospodinjo in gospodarja.
V nedeljo nas je Viktor peljal malo po teh zvitih cesUh, da sem videla naravo. Zelo je lepo v te j okolici, in to posebno sedaj, ko je vse v cvetju. Rekel mi je, če bi imel gasolina, da bi mi Še več razkazal. Ker vsi trpimo po svoje, mu ne zamerim. Mislim, da smo vsi prizadeti od vojne.
Dnevi tečejo in bo treba kmalu k moji družini v New York. Rada bi bila doma tudi iz razloga, ker bomo imeli koncert našega mladinskega krožka št. 50 v Brooklynu.
Mary Kočevar je dobiU pismo od mrs. Zašek iz Acoste, v katerem pravi, "kaj Je s Turšičevo, da več ne piše v Prosveti?" Jaz sem kot druge: časa ni dosti. Kadar ga imam, pa že držim he-klanje v roki. V New Vorku še po "aubwayju" heklam. Ttoko vidim tudi druge ženske,
Mary Tursich, 580.
OMAJA
s prezgodnjim uporom proti svojim nscijsklm tlačiteljem. Govornik Je med drugim citiran: "Načrt za vašo osvoboditev Je narejen, toda čas še ni prišel za izvajanje tega načrta Počakajte, du pride pravi čas."—Lansko leto smo Čitali več podobnih svaril, naslovljenih iz Londona na Francoze Naj se ne prenaglijo, naj počakajo!
Nizozemcev Je več ko Slovencev, ampak Nizozemci naj potrpe in čakajo! Francozov je 45 milijonov, trikrat več ko prebivalcev v Jugoslaviji, ampak Francozi naj potrpe in čakajo! Le Slovenci le Jugoslovani—ne amejo potrpeti in počakati! Le Slovenci, HaJ-manjši nar«l v Evropi, ao— izdajalci, če ne poalušajo komuniaU Kidriča, ki pokorno javlja svojim bosaom v Moskvi, da Slovene pojdejo v boj takoj neglede na žrtve! Le Mihajlovič je—izdajalec zato, ker se ravna po svarilih, ki so dobrs za Holandce in Fran et ze, ne »mejo pa biti dobro za Jugoslovane! Takšna je logika.
• a o
Krederick Kuh, londonski dopisnik čikaškega jutranjega dnev niko The Chlcago Sun, poroča z dne 6. maja, da jo v teku snovanje vojaške zveze (militery al(iance) med sovjetsko Rusijo in Čeho-oiovokijo. Cehoslovaški predsednik Beneš se baje navdušuje to zvezo. Na mig njeno je, da Ima Stalin v načrtu aeparatne vojaške atijance te vrste tudi s Poljsko In drugimi obmejnimi drša
vami
To niti malo ne diši po demokratični federaciji Evrope ln sveta ki naj kolektivne ščiti bodoči mir a mednarodno oboroženo ailo, kakršno priporočajo ameriški zagovorniki demokratičnega miru Če m* bodo posamezne države še nadalje oboroževale in sklepale vojaške alijonce v znamenju ravnovesja velesil—tedaj bo podoba sveta po vojni iaU. kakršna Je bila pred vojno, to pa prav gotovo potnem pogi je za novo svetovno vojno. Nobena veleoila oe more biti tako mVna, da bi kontrolirala vea svet—m vsaka altjaitca mora takoj izzvati prottelfcjsnco. And there you are'
Upajmo, da bo Amerika imelo neka) beeede pri tej stvari. Amerika m uko neumna, da bi se bojevala po vaeh kontinentih In sa lagala dv« tretjini svete i bojnim materialom zato—da aatane vse po ilir—i
Klerikallsem Je savesnlk fašizma
Clevelando-Zadnjič sem omenil več zagonetnih vprašanj. Da nes pa vhočem pisati o svetov nem zgagarskem klerikalizmu, Id je na vaej Črti zaveznik faši-tma.
Danes dosti Čitamo o konfliktu med Ruaijo in poljsko ubež no vlado, ki spletkar! proti svoji sosedi, to je proti sovjetski vla di, in sicer samo zato, ker je boljševiška ali komunistična Ampak tega ne dela samo poljska vlada, marveč zasleduje enako politiko klerikalizem po vsem gtfetu. Če premotrite klerikalno >olitiko pred sedanjo vojno in v ej vojni, dobite celotno jasno iliko.
Poglejmo, kdo je izdajalec na HrvaŠkem. Katoliški zakrknjen ci Pavelič, Kvaternik ln fran tovci. Kdo na Češkem, kleri kalni Slovaški in na Šphnskem7 Seveda klerofašiati ln katoliški falangisti. Kdo je leta 1934 »otokih krvi zadavil demokra lično Avstrijo? Klerofašizem ^ahko se ozrete v Francijo, na Irako in vidite enake sile na delu. Kdo ao krščanski fronUrj n coughlinovci v tej deželi? In kdo so toži tel j i našega Louisa Adamiča? Le dobro poglejte in preaodite to gllho, ako akupaj ne štrlhn, kakor pravimo po doma če.
Vsi ti so pravi klerikalni za vezniki fašizma. Seveda se do-
be tu pa Um posamezni Ujiki in tudi duhovniki ali celo škofje, ki ao proti fašizmu. Ampak ti so izjema, kajti politika Vatikana je odločilna za katoličane. In U politika je vsa U leU odkrito ali prikrito na strani fašizma. Odprto je pokazala svoje fašistično lice v Iuliji, v bivši avstrijski republiki in proti španskim lojalistom.
Med navadnimi katoličani, tO je med maso je aicer več ljudi, ki bi bili naprednega mišljenja, ako bi sami zase svobodno mislili. Ampak klerikalizem jih ima na vrvici. Kdor hoče svobodno misliti, ae mora popolnpma otresti cerkve/posebno pa spovedni-ce, kajti gpovednica je prava li-manica, na kateri se človek osmoli. Marsikdo se je že hotel otresti tistega malikovanja, am-jak je prišel preveč blizu lima-ice in zopet so ga ujeli in osmo-ili. Pa Je bil zopet kmalu tam ot Je bil prej.
Tudi se nam čudno zdi, zakaj katoličani sovražijo Ruse. Bolj-ieviki so res zavrgli vero, toda lusi niso nikdar bili katoličani, marveč so bili v pretežni večini pravoslavni. In pravoslavni so tudi Srbi, zato pa jih katoliški Hrvatje smrtno sovražijo. Am pak Ruse ne sovražijo samo radi vere, marveč tudi vsled tega, ter so bogatinom zaplenili njih bogastva Tn veleposestva. Najbolj'čudno je to, dh jih radi tega večinoma sovražijo reveži, ki nimajo v nobenem slučaju prav nič izgubiti. Seveda, kot dobri katoličani se morajo potegniti za bogatine in kapitaliste, kajti je pribiU resnica, da so skoraj vse cerkve stroge zagovornice kapitalizma in tudi militarizma. UB Ni torej čudno, da se vladajoči kapitalizem in vse vere' s ka toliško na čelu grozno boje, da bi komunistična Rusija preveč ne napredovala. Posebno se bo-
e, da bi prva pe'torodrlh ck> Ber
ina. Zato ba Uko strašna pto paganda p*8U. V tej ptbpagand .im ni nobeno sredstvo preveč umazano. Tudi ril Čudno, da ra je z vso niočjo podpirajo nacizem in fašizem. "
Nihče ne ve, kam bomo pri jadrali, ko "bo konec te strašne vojne. Toliko se vseeno zavedamo, da bodo veHki preobrati, velike spremembe. Ampak prej bo preteklo še mnogo krvi in bo še več sveU uničenega in poru šertega. Vse to dela človeška strast in menda tudi podivja nost. In sVet si iz te norije in furije ne more pomagati.
Anton Jankovieh.
rus inst
mleka v New Torku, kl bedo dali avofo ga ranfenf ameriško vol ako.
vlado v Lpndonu. Stalinova najnovejša IzjaVa, da je sovjetska vlada naklonjena obnovi neod viane Poljske po tej vojni, kakor tudi prejšnje vesti iz Moskve, da se na ruskih tleh ne bo ustanovila kakšna provizorična poljska 'vlhda—oboje dftje upanje na' zopetno uposUvitev di plomatskJh pd naša jev med obema vUdama.
Da bo Stalinova vlada inslšti rala na "reformiranje" poljske ubežrre vlade v Londonu, to je na odstranitev reakcionarnih t&emeAtbV, ki bolj sovražijo sovjetsko Rusijo kot nacijsko Nemčijo, kakor tudi na priklopi-tev tistega dela Poljske, ki je et-
; p
Nekoliko komentarja
Najprvo nekoliko o brošuri dr Ivana Čoka The Problem Trleato". katero je zadnje dni ifc-dal SANS z namenom, da z njo seznani vplivne Američane — urednike ia druge "kovače" jav nega mnenja, kakor tudi vladne organe v Waahingtonu s problemom TrsU in sploh vsega Pri-morja z Istri j o in Dalmacijo
vred.__' •
BroSura le res mojstrsko delo, lahko bi rekel znanstveno dela Kljub temu. da je namenjena propagandi proti italijanskemu Imperializmu na račun slovenskih in hrvaških oziroma jugoslovanskih krajev in sploh vsega
Balkana, vendar brošura ni naT"fj>lomatskih odnošajev s poljsko vadne propagandno delo, ki bi slonelo na nacionalističnih emo-cijah. O kakšnem slovenskem šovinizmu sploh ni nobenega sluha v tej brošuri, kar je samo na sebi hvale vredno. Spisana s stališča objektivnega političnega znanstva ln toplega hu-maniUrstva, ki ne pozna sovraštva do IUlijanov, čeprav so Slovencem in istrskim Hrvatom prizadjall toliko gorja vsa leta M) zadnji vojni, da ne govorlmp o sedanj! KAltariji. Vse to pomeni, da je bi-ošuro spisal res pravi politični znanstvenik, Rodoljub in človekoljub.
V brošuri je kratek zgodovinski pregled političnega in gospodarskega razvoja TrsU, njegovihinografiCr trgovskih borb z Benetkami, odrusi, njegove gospodarske važnosti za vso centralno Evropo in severni del Jugoslavije, kakor tudi o etnografskem (ljudskem) sesUvu TrsU m vsega Primorja z Dalmacijo vred. Gospodarski pomen TrsU za vse globoko in široko zaledje, kar je nekoč bila vsa atara Avstrija, se vleče skozi fso brošuro, kakor tudi pomen tega zaledja za Trst, ki brez njega gospodarsko le živoUri in celo propada.
S številnimi citati (največ iz Uiijanskih virov) je dr. Čok DOKAZAL, da Trst z vsem kompaktnim slovenskim zaledjem (Primorjem) z Istro in Dalmacijo vred sve spada IUliji ne geografsko, ne politično, ne gospodarsko, ne etnografsko, ne strateško. In to je dokazal največ Is ust odličnih IUlijanov samih! V teh dUtih Italijani sami pobijajo italijanski imperializem v Julijski Krajini in na vzhodni obali Jadrana in dokazujejo, da je naravna meja med Italijo m Jugoslavijo reka Soča.
Kdor bo prečital to brošuro, ne bo dvomil, kje naj bo meja med Iulijo in Jugoslavijo kot pogoj sa pravičen mir. Italijani naj se otresejo svojih imperialističnih teženj napram vzhodnemu jadranskemu ozemlju in oba naroda, jugoslovanski in italijanski, bosta lahko živela v mirnem sožitju in prijateljstvu. Želeti je, da ta brošura pride v roke čim več Amerikancem, ne samo profesionalnim kovačem javnega mnenja in oblastnikom VVashingtonu, marveč tudi drugim pisateljem, profesorjem, sploh vsem vodilnim ljudem, ki se zanimajo za vprašanje evrop4-skega in svetovnega miru po te.' vojni. Da se to zgodi, bo SANS seveda moral izdati večjo nakla^ do te brošure kot je sedanja tn poskrbeti, da pride v prave roke. o
Spor med sovjeUko in poljsko vlado se je te dni nekoliko pre-okrenil na bolje. Gotovo s posredovanjem angleške in ameriške vlade v Moskvi, ki je pred par tedni presenetila svet s prelomom, oziroma "suspenzijo" di-
aflčno ruski; (Ukrajinci in katerlH jb bilo pred to ojno okrog sedem milijonov na oljskem), je gotovo. In reformiranje poljske vlade, to je odstranitev zastopnikov čr ne poljske reakcije (žlahte) ne bo poljskemu narodu v'nobeno kodo, pa naj do tega pride tudi cot posledica zunanjega pritiska kar sicer ni preveč dobra diplomacija. Je vmešavanje v notra nje zadeve druge 'države. princip odklanjajo vse države, vsak svobodoljuben narod. Am pak svet je bil do danes Uko ure-en, da je za male narobe veljal ta princip le na papirju, in to posebno še, če so nanje prežale močne imperialistične države.
Tudi do oorazu osišča bo splošnem in neprimernem kaosu Evrope dosti zunanjega Vmeša vanja s strani velikih drŽŠY— Rusije, Anglije in Amerike, pa naj bo to dobro all slabo 2a bo- jih. Zločin je zločin, p« u
manjka masnih grobov ui naciji pomorih rml1Jone kot pravi sovjetska vlada ^ di sto in stotisofc Poljaiv dov in drugih. Za in^Tll UWh "dokazov" toreTTrSr materiala od svoje« J nega barbarstva.
Na drugi »trani je tudi vlada zmožna takih zloč kajti tudi njene roke so oZ jene s krvjo. Saj je v J? lttih "likvidirala" na ZSt »če svojih lastnih ljudi v« di očetov bol j še viške revo^J
večje število poljskih kom,
stov, ki so pribezah v Ru^T kor tudi drugih. Če se ni mišljala umoriti dveh odlič poljsko-židovskih socialistov terja in Ehrlicha, se naravno pomišlja "likvidirati", kdorlj i je na poti. Njeni morild bili za petami Trockjja tol časa, da ao ga dobili. Dei0v7 ruake tajne policije v Špansk vilnl vojni z moritvijo Us judi, to je antifaiistov, lostno poglavje.
Toda kljub vsemu temu £ede nacijske obdolirtve 1 tisočev poljskih oficirjev nedolžna, kajti nacijski pr~o gandi ni verjeti. Če so bih ciji zmožni inscenirati rajhstaga in neštevilne zločine najbolj barbarske so zmožni in je tudi v njih resu, da fabricirajo take "dt ze" kot so jih glede poljskih cirjev, ki so jih lahko sami morili. To bi bilo lahko tudi poljski zamejni vladi, v teri ne manjka reakcionarni tudi fašistično usmerjenih mentov.
Na drugi strani pa tudi ni mere poljski vladi, ne glede šna je, ako se poteguje zi ljake, katerih je baje okrog milijone in pol v ruskem ništvu. In sicer civilistov, k ih odgnali Rusi z onega oljske, ki so ga zasedli po kopanju te nesrečne dežel Hitlerjem, in jih razkropili rom ogromne Rusije. Stalite ske vlade, da so ti Poljaki poi njeni državljani po zasedbi ske, je' proti vsem zakb mednarodnega prava in čanstva. Kdor hoče to zago jati, nima nobene moralne vice do zgražanja nad nadji barbarstvom v okupiranih
P< dr ivr
I
dočo usodo Umkajšnjih narodov in za bodoči mir. Odvisno je, kakšne načrte bodo za Evropo skovali v Moskvi, Londonu in Washingtonu. Danes še ni nobenega upanja na kakšno pošteno in pravično ureditev evropske blaznice, kajti ne v Moskvi, ne v Londonu in menda tudi Washingtonu ne marajo nič ali-šati o kakšni demokratični Evropski federaciji s socializirano in zadružno ekonomijo. In to je slabo za Evropo ln bodoči mir, ki ga zavezniki vsaj do danes grade na pesku. Toda naj se vrnem k poljsko-sovjeUkemu konfliktu.
I'*Vse bolj in bolj izgleda, da je poljska vlada 4*nedolžno" nasedla nacijskemu odkritju all "odkritju" velikih grobov pri Smo-lehsku, v katerih so bila baje trupi* pomorjenih poljskih častnikov, okrog 12,000 po številu. Vfce izgleda, kot je rekel Gram Swing po ra^iu 26. apriU, da so naciji inscenirali U incident na enak način kot požig nemškega
Ameriški poročnik John
ogleduje naboje, kl oo Jih (motili Nomri e TunlsiJL
parlamenta ob prihodu Hitlerja na krmilo Nemčije. Seveda z namenom, da napravijo razdor med zavezniki, predvsem pa med Poljaki in Ruai. Ta incident so inscenirali Uko realistično, da jim je poljska vlada nasedla in zaprosila Mednarodni rdeči križ v Ženevi za preiaka-vo. Naciji ao seveda Ukoj prišteli, ker so vedeli, da Uke preiskave ne bo. .
Poljska vlada je bila Uko naivna—milo rečeno—da Ji menda ni prišlo nj^aieel, da je vsaka poštena pr^Kava tega zagonetnega vpralifl^, kaj ae je /godilo s tisočerimi poljskimi oficirji v ruskem ujetništvu, nemogoča. dokler trate vojna, ako bo sploh kdaj. Ruflui vlada pravi, da so jih pomoiHl Nemci, nacijska pa. da ao jih pomorili Rusi. Kot v "dokaz" so naciji objavili senzacijske fotografije masnih grobov in trupla dozdevnih poljskih oficirjev v uniformah ln njih dokumente ali "dokumente". Na lice mesta ao poalali tudi svoje komisije, celo člane poljskega Rdečega križa in duhovnike. Ampak vse take stvari oo lahko inocenirajo. kajti v Ruai j i ne
stori kdorkoli hoče.
Vsekakor je upanje, da p med Poljsko ln Rusijo do pn ne izravnave spornih vpn kar pomeni tudi meje. Ruaj upravičena do enake revizije je s Poljsko, kjer je Živelo o sedem milijonov Ukrajince Belorusov, kot je na primeri vičena Slovenija oziroma slavija do revizije meje z IU to je s povrnitvijo po zadnji ni zasedenega slovenskega ii vaškega ozemlja.
K gornjemu je treba pri niti, da so se odnošaji med kvo in poljsko vlado zopet slabšali, od kar je bil napi« komentar. Zadnji petek, pax po SUllnovi izjavi, je podla aar za zunartje zadeve VIT obdolžil poljsko vlado, d njeni predstavniki Spionar Rusiji. Neki član poljske t je odgovoril, da je ta obdd smešna. Najbrže je, kajti vlade špionarijo pri drugin dah. To je pač del zunsnje tike vsake države. Moskvi tem Uko rekoč odprto povei da ni upanja na kaklno spi dokler poljski premier Sike ne odstrani Rusiji nezazel)
elementov iz vlade.
Anton Gardi
| Pred dvajtetimM^
(Iz Prosvete, 11 msja iS Domače vastt V Chert* Kans., je bil pri delu v John Lehar. I^nik dru#n SNPJ.	.
Dolarsko voott R***^
Trinidadu, Colo., je ubiU rudarjev.	J
Inoaemotvo. frrsncoaki P^J
Poincare je odklonil nem*" nudbo za pogajanja	i
Sov letaka
kev" je odpravila čr*čW nlkov in zaprla ssmo«u^
treba,
da
Vesti
fronte fc„ „ ,rtM
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
VESTI IZ LJUBLJANE n^viiav korporacU m LJub-*ljsBsko pokrajino
v mesec" decembru se je se-11 v Ljubljani korporacija 'godnih profesij in umetni-Lv za Ljubljansko pokrajiho ijedsednik je bil ing. Pirkma-tr odbor pa naslednji: Dr Andrej Kuhar in Stanko Inei, pododbor za pravo in tr-
sovino.	, #
Dr. Anton Raje in dr. Kmet,
lododbor zdravnikov.	.
Inž. Boleslav Likar, tehnični
'tododbor. 'Dr. Brank Vrcon in prof. Saša cjutelj pododbor umetnikov,
V...— farčlis izpustile Internirane ameriške in Jugoelovan-ike letalce
POGREB JUGOSLOVANSKEGA JUNAKA
London (JIC).-Dne 9. marca je bil v Pitersbaru pogreb jugo-goslovanskaga prostovoljca v britanski Royal Air Force, Ne-bojše Kujundžiča, pilota poroč-nika, ki je dne 7. t. m. umri junaške smrti.
Bombno letalo, katero je pilotiraj poročnik Kujundžič, je bilo v plamenih, nakar je dal posadki znamenje, da se reši. Ko mu je zadnji član posadke zakričal, naj se reši tudi sam, mu je Kujundžič odgovoril, d^ še ni obupal nad tem, da reši oboje, sebe in letalo. Vedel je, da zanj ni rešitve in se je v polni zavesti žrtvoval. Letalo, vse v plamenih, je izgubljalo brzino, toda nahajalo se je nad velikim an
. u oo nnrilfl /TIPI <*kuJgieškim mestom, kjer bi bil nje-^ rnikih k ike^k^ bl g0V *>adec P0™™1 ™o«o5te-
m ameriških letalcev, Ki je P»*lvanni frftt„	-
11 ha
pi
i internirana lani v Turčiji Bj ko je po zračnem napadu nmunska petrolej ska polja pri-ila na turških tleh, bo najbrže te dni izpuščena na svobodo, bo del programa za repatria-jo vseh internirancev, ki so 4r-ivljani vojskujočih se sil. poročajo tudi, da je bilo v<*e-ij odposlanih na Srednji vzhod jugoslovanskih letalcev. V...- , ' JUGOSLAVIJA ODKLANJA
MONAKOVSKI PAKT (The United Nations Revievv ponn; i v svoji številki od 15. ta 1943 naslednjo vest:) Jugoslovanska vlada je odgo-■ je dostavil
ila na noto, katero
lovaški minister za zuna-je zadeve Jan Masaryk v zade-razveljavljenja monakovske-pakta; noto, s katero jugb-anska vlada odgovarja na i dopis, je podpisal ministr-predsednik Slobodan Jova-ič.
Dokument naglaša, da so tudi lovani mnenja, da je treba trati, da monakovski pakt ni fkdar obstojal. Jugoslovanska
ota nadalje izjavlja: "Že naše »stopanje o priliki obnovitve h diplomatičnih odnošajev ie zalo naziranje jugoslovan-• vlade v tej stvari. To se rte moglo zgoditi, ako ne bi vla-pripoznavala, da so neodvis-čehoslovaške republike tn aistitucijske prerogative nje-a predsednika nepretrgano istojale brez vsakega presled-Hvaležen bom vaši ekscelen-da obvestite čehoslovaško "do o trdnem prepričanju ju-| lovanske vlade, da bo so lelo-•nje naših dveh držav, zavet-tov v boju proti nemškemu madžarskemu napadalcu prosto v smislu tradicionalnega "jateljstva naših bratskih naro-* Jugoslovanska vlada je pričana, da bo naše tesno Božanje uspešno podpiralo sta-pcijo trajnega miru v cen-Evropi in mnogo pripo-k boljši splošni organiza-BP°V"jne Evrope."—(JIC)
vilnih žrtev. Zato jc Kujundžič sklenil, toliko časa krmariti letalo, dokler ne izide iz zračnega prostora nad mestom tudi ako bi
riiliPuml'
izgubi življenje; ko je bombno letalo strmoglavilo na Ua, je našel svojo junaško smrt.
Poročnik Kujundžič je Srb, rodom iz Sarajeva. Prispel je v Veliko Britanijo, da Um dokonča svoje tehnične študije. Diplo- j miral je z odliko kot tehnični in-! ženir v letu 1941. Takoj po na-j padu na Jugoslavijo se je Ku-I jundžič prostovoljno javil v britansko letalstvo, toda preikrbel ti je še poprej dovoljenie naše vojaške oblasti. Njegov cilj je bil, da se v službi britanskega zrakoplovstva maščuje Nemcem za razrušenje Belgrada in Sarajeva.
V----
SEJA JUGOSLOVANSKE VLADE
London, 2. maja (ONA).—Izvedeli amo, da je včeraj imela jugoslovanska vlada sejo pod predsedniŠtvom kralja Petra II. Glede značaja predmetov, o katerih ae je razpravljalo na tej seji, pa nl bilo dobiti do zdaj še nobenih podatkov.
Člani jugoslovanske vlade so bili preteklo sredo gostje na prireditvi sovjetskega ambasadorja Aleksandra P. Bogomolova, ki Je akreditiran pri londonskih vladah v izgnanstvu. Pokazani so jim bili ob tej priliki najnovej-, ši sovjetski vojni filmi.—(JIC)
ti letni plen
Washington. (OWI) -T/jfhe Board of Economic Warfare poroča, da nemška bojna mašina pokrade v zasedenih evropskih deželah vsako leto po 10,000,000,-000 dolarjev, kar je "največji rop v vsej svetovni zgodovini."
Ob koncu leta 1941 je bil znesek nemške plenitve v Evropi najmanj 90,000,000,000 mark o-ziroma $36,000,000,000, toda od tistega Časa sem se je ritem pospešil in odgovarja zdaj deseto-rici milijard dolarjev na leto.
Poročilo naglaša, da so nemški roparji odnesli ne le bogastva, ki so jih nakopičila stoletja dela, temveč so tudi vse "industrije, naravna bogastva in delovne Bile zdaj prešle popolnoma v roke neipšl^ih gospodarjev."
B.E.W. navaja naslednje primere nemškega ropanja:
1.	Dne 25. aprila 1941 je objavila nemška vrhovna komanda konfiskacijo ladij v zasedenih pristaniščih, katerih skupna to-naža znaša približno 2 milijona ton.
2.	Poljska.—Konfiskacija javnega imetja se ceni na 2000 milijonov dolarjev, od katerih je pristanišče Gdynia računano na 400 milijonov dolarjev, pojlske državne jeklarne na 320 milijonov dolarjev, drfc. gozdovi na približno 200 milijonov dolarjev. V teku enega leta po padcu Polj* ske je bil organiziran urad za prevzemanje poljskega imetja in je konfisciral 9000 srednjih in 76,000 malih tovaren Ur 9120 velikih in 112,000 malih posestev.
3.	Francija.—Nemčija Je prevzela dovolj sUrega železa, , da pokrije svoj izvoz za 3 in polle-U, 1,500,000 ton petroleja, 42,-000 ton bakra, 27,000 toa c 19,000 ton svinca in manjše« da še vedno ogromne kol:
kositra, nikla in živega srebra Zaplenili so tudi živež, milo, čevlje, obleko, papir, nože za britje in celo zobno pasto; 140 vlakov je nosilo usnje, svilo in živež v konzervah iz Liona — in niti vlaki se niso vrnili nazaj. Vrednost zaplenjenega francoskega železniškega materiala cenijo na 320 milijonov dolarjev.
4.	CehoslovaŠka.—Za preko 1,-500 milijonov dolarjev vojaškega maUriala, uključeno milijon pušk, 158,000 strojnic, 1500 leUl, 3000 poljskih topov in meUlcev min, 1800 milijonov nabojev mu-nicije za puške in 3 milijone kosov topovske municije. Ropali so tudi v zalogah perila in v vojaških bolnicah bo pobrali celo železne tečaje v vratih in oknih.
5.	Holandska, Belgija in Norveška.—Skladišča z zalogami kavčuka, sladkorja, kopre in drugih živil Ur blaga so bila popolnoma izpraznjena.
Tojo napovedal poraz Amerika in Anglije
Japonske radioposUje poročajo, da je premier Hideki Tojo v svojem govoru v Manili, glavnem mestu Filipinov, dejal, da se japonska sila pripravlja za udarec, ki bo stri ameriško in angleško silo na Pacifiku. Dalje je rekel, da se osišče pripravlja za veliko ofenzivo proti zaveznikom.
Bitke mod nad ji in iidi v Varšavi
London, 10. maja.—Iz poljskih virov je prišla vest o bitkah med Židi in naciji v židovski četrti v Varšavi, ki so trajale 17 dni. Ži-dje so spremenili svoje hiše v barikade in se bojevali z naciji z vtihotapljenim orožjem. Koliko Židov so naciji pobili, vest ne o-menja.
PROSVETA
Govor dr. Ilije Jukiča
(Dne 15. marca je dr. Ilija Jukič, pomočnik ministra zunanjih zadev, preko londonskega radia naslovil Jugoslovanom v domovini naslednji govor):
Por polomu Francije Je Hitler o priliki nekega uradnega sprejema s svojo nebrzdano oholostjo priznal spričo'več inostran-skih poslanikov, da je vso svojo zunanjo politiko vodil na temelju prevare;
"Moja največja prevara v življenju - je- dejal Hitler - pa je bila, ds sem preslepil nekate« re zapadnjaške kroge, Češ da velja moje oboroževanje le Sovjetski uniji, dočim a^m se v resnici v prvi vrsti oboroževal proti nJim. Ako ia ne bi Ml posluh i Ub laži, bi mi zapadnjaške sile nikdar ne dovolile tako obaež-nega oboroževanja".
Zdaj, ko Je Hitlerju samemu že jasno, da Nemčija z orpžjem nikakor ne mora Več izvojevgtl zmage, pa skuša rešiti vsaj temelje svojega nečloveškega režima — m to aajiet s podobnimi prevarami. Toda tudi na Um potu ne bo našel svoje rešitve^ niti zase, niti za svoj nacistični red in tudi ne xa svoje satellU ln agenU. Naši veliki zavezniki potrpežljivo ln metodično odstranjujejo zapreke na svojem potu in tesno dodelujejo, danes v vojni, jutri v miru. Nacisti besne ln si izmišljujejo vsak dan novih in Ae večjih laži v svojem praznem upanju, de bodo k njimi nemara zanesli med naa zmešnjave m napravili špranje v trdnih zidovih zaveznikov.
Videti Ja, da ao nemški generali prepričali Hitlerja, da ae bo mogla Nemčija le tedaj le neka ko rešiti, ako bo uspela povzročiti spore v zavezniških vrsUh, kakor je to nsprsvil Friedrich Veliki za časa 7Jatne vojne. Tako torej slone današnji nemški načrti za rešitev Nemčije na l-deji obrambe na bojnih poljih ln najžlvahnejše ofenzive y po-
seveda opustili, ako bi , Hitler sklenil kaznovati edino v Evropi še preosUlo nevtralno drŽavo, katere obnašanje je pred par dnevi označi! kot "predrzno".
Drugače pa je sdaj napočil pravi Čas za Goebbelsa ln njegov ogromni propagačni aparat, kajti edino le od nJega pričakujejo nemški generali rešlUv Nemčije. Zato vidimo Goebbelsa, kako se obcača na vse strsni z novimi lažmi. V zadnji številki "RaJha" poživlja, anglosaksonsko javno mltijenje, naj razume, da vodi Nemčija vojno samo proti komunistični ^nevarnosti, preteči tako celi Evropi, kakdr vsemu svatu. Obenem ps piše njegov stockholmski čsso-
- T-
Oddelek prve ameriške pehotne dlvUije v Ga
pis "DagsposUn", da veljs le letos pričakovati kompromisnega miru med Nemčijo In SovjeUko
unijo, ker ga bosta oba nasprotnika prepričala, da Jima je nemogoče drug drugegs premagati, ker prvi prodira poleti, a drugi pozimi, Uko da bo najbolje Iskati ln najti kompromis.
Goebbels sporoča Veliki Britanci, da hočeta Rusija in Amerika uničiti britansko eeserstvo, Rusiji pa, da kujeU Velika Brt-tanija in Amerika nekakšno ka-plUllstlčno zaroto proti njej; A-merlki tepeče, ds uvaja Velika BrfUnija komunizem v Evropo In Veliki BriUnijl, da namerava Amerika le zasesti njene kolonije in dominlone. Rusom govori, da jim hoče Amerika preko Alaske In Aleutov odvzeti Sibirijo, a Ameriki in Angliji poročajo njegovi agenti, da je Nemčija njihova edina zaščlU proti Sovjetaki tuftl in Japonski.
Nacizem sa bo najbrže zmešal in Izgubil 4"ttfvjem vrtincu svo-I jih spletk, laži In prevar
lato velja seveda za fašizem In njegove plečene priJaUlje Nacisti ln fsftetl nikdar ne govore o IJutlh paapirfh v svojem lastnem taboru, toda mi Ui dobro vemo, da aa Rlbbentrop, Mussolini In Bastianlnl niso mogli zedlnlti v nobenem onih vprašanj, ki ao jih prerešeUvall nedavno v Rimu. Muaaollnl M rad prepričal svoje valpeU, da ae mu bo posrečilo napraviti nekakšen nov "Muenrhen". Zmotil ae bo ravno tako, kakor ae Je zmotil leU 1M0, ko Je na Ujni seji fašisti*-
Pregled novosti
Bombardiranje Nemčije la araka Izgleda, da ima neprosUno bombardiranje Nemčije Ig araka svoj psihološki in materialni Vi-speh, ker nemško časopisje odkrito prisnava, da niao nikdar pričakovali kaj Ukega. Zavezniški bombarderjl so šli pfred dnevi dalj nego po navadi ln.so Imeli izredno težke Izgube. Kljub temu So nspadsli v velikem številu, Nemci pa ao jim pošiljali nasproti veliko ŠUvilo lovcev, čeprav so jih krvavo rabili na Ruskem in v Tuniziji. Nemci ao tudi imeli Užke izgube. Napad letečih trdnjav na tovsrno letal v Bremenu 17. aprile se je izvršil pod Uko Užkimi pogoji, kakor si je le mogoče misliti. Bil je še beli dan, ko bo leteče trdnjave priBpele na cilj, Uko da ko imeli čaaa zadosti, da konotntri-rajo vas ogenj na njih. Šestnajst letečih trdnjav ja bilo Izgubljenih. Toda to je bil le mal pošto-tek vseh napadajočlh trdnjav, ki pa ao od svoje strsni sestrelila najmanj šestintrideset nemških leUl, verjetno celo mnogo več. Nemci ae bodo morali preprilsti, da Jih njihova obramba mnogo BUne, kakor tudi nas, toda b tem, da naši bombniki zadržujejo njihove doma tn Jih v zraku uničujejo, pripomorejo v Veliki meri skupnemu vojnemu nsporu, a zraven toga prizadevajo nemški induatrijl in prevozu občutno škodo.
Japonak! morilci ameriških letalcev
Javna objava japonske vUde zadnji teden, da je \iblU nekatere naše pilote, ki so bili zsjeti po napadu na Tokljo, gotovo ni presenetila nobenega v Aziji, kjer sedaj že dobro poznsjo postopanje japonske vlade in s»-made. Tudi nl nobenega presenetila, da so Japonci v svoji noti naši vladi izjavili, da )c umor — katerega bo si oni dovolili Imenovati "eksekucljo" — imel globoko moralno podlago. To Je način mišljenja vojaških "geng-sterjev", ki sedaj vladajo nsd Japonsko. In to je način mišljenja mnogih, morda eelo največjega dela naroda, odkar bo d vi II-zirsne ln pemetne može, ki so U grsli prominentno vlogo v japonskem jsvnem življenju, pobili ali pehnlll v ozadje. (Vendar ljudje, ki poznajo Dslj-nji vzhod dobro, prsvljo, da precejšen del Japonskega naroda se še ni naučil Uko zelo sovražiti Amerikancev, kakor bi njihova vlada to želela in da ja Verjetno eden od razlogov, iz katerih je japonsko sodišče obsodilo ameriške leUlce, de dokaže Japoncem, kako hudobni bo Amerlken-cl. Mords so tudi upali, da bodo b tem zapeljali našo vlado, da bo zapretlia z repraaalijaml nad japonskimi ujetniki, kar bi povzročilo Btrsh pri Jsponskih vojsklh, kateri ne bi več hoUll postati u-jetniki.
Ako je bil namen UJ surovosti to, potem je propedet Vojni oddelek je Ukoj izjsvil, ds se mi ne bomo spustili Uko nizko, kakor Jspond In ae meštevali nad nedolžnimi ujetniki, kar bl po-
vzročilo svrho Japoncev. Predsednik pa Je izjavil, da bo vsak japonski uradnik, kateri je sodeloval pri teh zločinskih delih, amatran za odgovornega in bo moral odgovarjati pred pravico. Beseda "sodeloval" lshko potegne maraikoga na odgovornost.
V oatslem pa umor ni imel v tej delali nobenega drugega odmeva kot to, da po ae val Ame-rikanci brez razlike odloČili boriti ae b še večjo odločnostjo dg popolne zmage. Naj vam preČI-tam nekoliko izvlečkov iz uvodnika nekega dnevnika. "Sedaj poznamo sovražnikovo surovost to to naj nam služi kot opomin, da povečamo avoje napore za hitro in pepolno zmago. Amerika se ne , želi pogajati sa mir ob kraju, U vojne. Z morilci ni miru. Mi hočemo ln moramo do-seči popolno predalo osiščnih Bil. Mi bomo rešili bvoj način Življenja samo s popolno in nedvom-Ijlvo zmago."
J Ta izvleček se nahaja v časopisu imenovsnem "The Psclflo Citizen", ki je glasilo japonsko-amerlksnske svete. To dokazuje, da ameriški državljani Japon* tkega porekla, ki so živeli v tej deželi ln vsrkali vaae ameriško vero v svobodo in demokracijo, čutijo nad tem naailjem isto ia-ko, kakor ostali Amerikanci, V taborišču Shelby, Missisaippi, se nahaja tri tisoč ameriških voja* kov japonakegs pokoljenja. Včeraj so IU in so večji del svoja mt sečne plače ftaložili v vojna Sonde, da tako pokažejo, kaj ml-slljo o teh dejanjih v Tokiu. Tisoči drugih Ameriksncev Jspon-ske krvi s HsvsJsklh otokov ln Iz tsborišč ns zspadu stopajo sedaj v našo armado — vsi dobro poznani po svoji lojalno iti tej de-teli In vsi ravno Uko Žoljnl osvetlit Uko poatopsnjo, kakor vsi o-sUlI Amerikanci.
nega sveU izjavi), da bo Velika BriUnlja kapitulirala še istega leta v Uku per mesecev,
FašiaU bo sedela zaslužena kazen se vae njihove zločine, kakor n. pr. one, proti katerim sU pred kretkim hrabro dvignila svoj glaa nadškof Steplnar In škof v MI letu Tudi drugi veliki cerkveni dostojanstveniki ao ravno Uko javno in nauetrašeno protestirali proti usUškim zločinom, izvršenim proti bratom Srbom, proti Hrvatom in proti Zidom
Prvo uradno
poročilo o registra-
i »t * t ..<4,
ciji tujcev
Prvo uradno poročilo o podatkih ln sUtlstika glede registracije tujcev v letu 1940, katero Je pred kretkim justičnemu Ujniku predložil komisar za priseljevanje in naturallzscijo Esrl O. Hsrrison, nam daje obilo informacij o tujcih v naši deželi, ka-terih ŠUvilo nl nikdar bilo: natančno znano doalej. Registracija je biU poverjena komisarju Harrisonu.
Predpis o registraciji tujcev Je dal vladi priliko, da zbere osnovne aodalne podatke o tujcih v naši deželi, kaUre smo že zdsv-nsj potrebovali v zakonodajne ln vzgojne svrhe. Dalje poročilo ugoUvlja, da poleg Informacij vaebujejo spiski oddelke za registracijo tujcev več tiaoč doku-menUrnih dokazov, ki mečejo svetlo luč na zgodovino, značaj In druge važne okolrtoett, tičoče ae tujcev,
"Danes nam Je več znanega— piše poročilo—o onem delu našega prebivalstva, ki niao naši državljani, kakor o onem, ki ao naši državljani."
Nekateri važni In interessntni podatki o tujcih v naši deželi Iz komisarjevega poročila so sle*< dečt:
Na dan II. decembra 1940 je bilo ŠUvilo tujcev v Eedlnjenlh državah 4.921,482.
Vsled naturalizacije, odhoda ali smrti Be je to ŠUvilo do 31. decembra 1942 skrčilo na 4,202^ 717.
Vsled naknadne registracije novodošllh tujcev ln onih. ki ae v Uku 1940 niao reg'sti irall. kakor zakon zahteva, ae Je štev lo do 31. decembra 1942 povečalo
od 4JMtf,717 na 4,280,056 ali približno Itiri in četrt milijona.
Tujci ao prišli v Zedlnjene države It več nego ato drugih drŽav. Skoro 75% tujcev v Zadl-njenih državah je bilo rojenih v Evropi, 20% v drugih dežeUh Severne in Centralne Amerike, a oaUnek r- okoli 5% — v Južni Ameriki, Afriki, Asiji ali na oto-kih Paclfičnega oceana.
»Največje število tujcev Je ig Italije (695,363), sledi Kanada (4(16,012), Poljska (422,568), Mehika (416,893), Ruaija (186,842), Nemčija (314,715).
Več ko 88% (1,835,425) skup-nega Itevila tujcev živi v državi New York, več ko 80% oaUn-ka pa v ostalih devetih državah: Kaliforniji (531,810), Pennaylva-nlja (365,192), MassaohusetU (360,390), Illinois (320,128), Ml-chigan (296,934), New Jarsey (276,620), TeKaš (209,625), Qh!o (200,326) ln Connecticut (157,119).
Tujk Je bilo več negq tujcev: 3,68Mt5 žensk, 2,202,237 molkih.
Povprečna starost tujtev v v 1940 je bila 48 let v nasprotju
naapn tukaj
s povprečno starostjo tukaj rojenih ln naturallzlrinlh državljanov,
64 ln pol odstotka tujcev v Združenih državah je bllo 45 let starih a)l Čas, med tem ko je le prebivalstva v celoti pripadalo Uj dobi starosti.
Vač nago 70% od vaMt ragis-tUranih tujeev je prišlo v Združene države pred 1924. a med lami jih je nad 900,000 prlDo sem pred 19Q6«	*
Ssmo 1 in pol odstotka tujcev v Združenih državah Ja bilo manj ko 18 let Btarih, mad Um ko ja 81% celokupnega prebivalstva pripadalo tej sUroiti.
61% tujoev Ima oske rodbinske svese v Združenih dMavsh (to je mole, lene sli otroke).
Okoli 48% tujcev molkegs spola je kvalificiranih deUvcev ali rokodelcev, med tem ko Je samo 10% žensk v sličnlh poklicih.
Približno 700,000 tujeev )e na-pismenih, od tegs 67% lensk In 98V molkih; nepismenost Je mnogo večjs pri onih, ki ao 45 let stsrl ali sUrejll bres ozira na spol.—FLIf—Cemasen Coun-dl.
Kompanija in uradniki obtoženi
Justiinl dppartment naznanil akcijo
Waeklafte«, D. C.. 10. maja.—
Federalni Juatičnl department Je naznanil postopanje proti National Bronze L Alumlnum Co. v CleveUndu, O., in Bedmlm u-radnlkom U kompanije, ki so bili obtoženi kršenje zakonov zoper sabotažo v vojnem času. Kompanija Je prodaJaU p6kvarjene produkte sa motorje bojnih leUl Ameriki In Veliki BrlUnl-
J«.
Uradniki justičnega departmenta so iajavlli, da Ja to prva obtožba kompanije In uradnikov sarsdl saboUže. Obtožbe ne trdi, da ao uradniki namenoma pomagali sovražniku s sabotažo, pravi pa, da bo vedeli, da s to o-' virejo ameriške vojne napore.
Obtoženci ao John L. Schmel-ier, predsednik kompanije; Frank I. Schmel Ier, upravitelj tovarne; Rdward Schmeller, glavni rtado-tnanstvenlk; Jsmes C Helm. nadzornik tovarne; Otto M. St. Jokn, Inženir; Robert W Chryaler, glavni Inšpektor, in lUmjamln Prudenca, pomožni Schmel Ier j I bo bratje, ee prsvi, da so ti oelepertli vlado sa najmanj 830,880.
Ali ato
inšpektor Obtof.ni
MEJAŠI
Pove* iz davnih dni 0
Napisala
lika
(Se nadaljuje.)
To niao pomožne čete langobardskega kralja Ariperta II., kakor ao v prvem trenutku mislili Forojulci — saj bi bilo nemogoče, da bi jim bil kralj tako hitro poalal pomoč . .. ne, to ao — pomožne čete — Slovencev.
"Bij! Udari! Sekaj!"
"Zmaga! Zmaga je naša!"
"Slava Svetovitu Slava Trudopolku!" Vriskanje je glušilo ušesa. Vea tabor je navelil na Forojulce, da odbije zadnji naval. Slovenci so posekali in potolkli vse, kar jim je prišlo pod roke. In še so se zagnali za peščico beže-čih — a Trpdapolk jih je poklical nazaj, rekoč:
"Naj gredo, da bodo sinovom in vnukom-pravili, kakšni vojniki so Slovenci."
In pustili so jih.
Se dokaj dni so Slovenci gospodarili po Fo-rojulskem. Kar je ostalo Forojulcev, so se večinoma poskrili po gradovih in v. Forumjuliju. Slovenci so jim požgali sela in odgnali Čede.
Forojulci so bili za mnogo let uničeni. V boju ao padli vsi najboljši možje. Padla sta tudi vojvode Perdulf in junaški sculdachis Argait, Id ste Slovencem z nepremišljenim naskokom pomogla do zmage. Z njima je obležal ne bojišču najboljši del forojulskege plemstva.
Nekaj slovenskih družin je takrat zasedlo zapuščene zaselke po hribih na obeh straneh Nadiže; drugi so se vrsčsli vrlskeje in prepovejo; obloženi z bogatim plemom.
Zadnji se je vračal s četo mledcev — Olomir.
A to nl bil več oni Olomir, jssnih modrih oči, z nasmehom na obrazu; oni Olomir, ki je bil tovariš nagajive Vedrane pri vseh njenih porednih činih; oni Olomir, ki se je smejal do solz, kadar se je hudomušna Vedrana norčevala iz tega eli onega.
Mladenič je zrl mrko predse. Gosti kostanjevi kodri so mu silili izpod svetlega šlema in mu zakrivali obraz. Molče je jahal ob nosilnici, ki sla jo nesla dva mladeniča vštric njega. Na no-sUnid je ležalo Olomirovo zadnje veselje — mlftdl Radoš.	|
Kako je Radoš prosil Olomira, naj gs vzsme p jprboj
na Forojulce! Zaman ga je opominjal O-lomir, naj ostane to leto še pri materi — saj je und laat komaj sedemnejst let. Njegova roka še al bila dovolj močna In izurjena.,
Milo ja prosil mladec:
"Olomir! Prav lepo te prosim. Glej, saj ti si šel na Forojulce še s čestnejstimi leti. Potol-čemo jih In potem poiščeva — Vedrano in Go-daslavo 2e enkrat si me zsvrnil, ko sem hotel s teboj — danes dovoli, de grem. Ves čas o-tanem ob tebi in — ne boš se me sramoval. Dovolj sem že krepsk, mnogo šibkejših in mlaj-ših pojde danes z vami" v
In Olomir se je dal preprosltl.
Mati jc tarnala. Ujec Trudopolk je godrnjal — zinil pa ni odločne besede.
Mladič je šel v boj — hrepeneč, da se proslavi—a vračal se je--na nosilnici mrtev.
Oj mati, uboga mati!
Olomlru se je trgalo srce, ko Je pomislil na staro sključeno mster — sključeno ne od starosti. temveč od globoke žalosti za ljubljeno hčerko.
In zdaj še Radoš .. . zadnji solnčnl žarek na vojvodovem gradišču ...
Puščica se Je zspičila negodnemu mladiču v prsi — odnesli so ga iz bojnega meteža — a že je bilo prepozno. Izdrli so mu puščico, obveza-
PROSVKTA
. • SM »-".T..T-;. saasae
11 rano, ležal je še nekaj dni in — ierek je u-gasniL Ni mu prizanesla Morena.
V Olomirovem srcu se je dvignila temna prošnja! Osveta--potem pojdem rad s teboj —
Morena!*
Tiho je korakala četa mladcev. Zadnja sta hodila dve čuvaja, Držimir in Ljubigoj, ki ju je Trudopolk določil ze spremljevalca in čuvarja mladega Radoša. Čuvala sta ge, da ni zašel v prehudo klanje, ali one smrtonosne puščice gs nista mogla očuveti
"O bogovi, kako se drugod vesele — in kaj čaka nas doma!" je izpregovoril Držimir polglasno.
"Dobrotni la bo umrla od žaloati," prikima Ljubigoj. "Radoš je bil njen ljubljenec."
"Vsi smo gs imeli redi. Edino veselje je bil ne gradišču. Vsi drugi nosijo v srcu Morano, odkar sta nam bili ugrabljeni devojki."
"Res še nisem videl smeha ne vojvodovem licu od tistegs časa."
"In postaral se je ze dve desetletji."
"Tudi Olomir se je postaral -r nič mladeniš-kega ni več na njegovem licu."
"Zelo je ljubil Vedrana" -
"Ljubil Jo je."	• '
, "Kakšen se Je povrnil tisto leto, ko je šel z! Vedrano! Kakor živ mrlič je bil Ni jedel, ni piL Samo ležal je in gledal v strop."
"Se 4°bro, ds ga je vojvode prebudil iz tiste-ge obupanega sanjarjenje."
"Prebudil ga je s tem, da mu je zaupal svoj načrt za pohod na Forojulce. Poslal ga je do vseh sterejših velike naše župe, de jih je pozvel naj se priprevljajo na boj. In še ga je poslal
—	jaz sem moral iti tekret z njim — ze leto dni ne dvor kerentanskege vojvode, da bi pridobil Karantence za našo stvar in — da bi nekoliko pozabil."	4.
"Pa ni pozabil!"
"Ni pozabil! Tam je živel med najbogatejšimi slovenskimi velmožmi. S karantanakim vojvodo je potoval ne poset doli v prostrano Posavje."
"Tebe je tudi vzel s seboj?"
"Tudi Bogate, lepe kraje smo videli in lepe devojke i— pe ni pozabil."
"Rad bi vedel, kako se mu je godilo tekret, ko je šel ze devojkama, in kej je zvedel o njiju."
"Kaj bi bil zvedel! Skoraj ničesar. Ona krfi-yarlca — stara Čfešulja mi je pravil^, da je tistega večera, ko se je Olomir vrnil, nesle mleko lz hleva, pa je šla pod oknom vojvodo ve stenice in je slišele, kako ..."
"Prisluškovala je — ta babnica vedno prisluškuje".
"Bodisi že kadarkoli - slišala je, kako je rekel vojvoda: 'Ampak to mi boš vendar povedal, kod al hodil in kaj ai pozvedel o dekletih!' — In Olomir mu je odgovoril: 'Sel sem v Foromjulli
—	tem so rekli, de se Tsrgitij še ni vrnil. Čakal sem dva dni na Forojulski cesti — razbojnikov nl bilo mimo. Nekaj dni sem poz vedo val v okolici, e bel sem sc, da bi me ne imeli za vohuna. Ker nisem mogel ničesar doznati, sem odšel dalje proti jugu do Ogleja. V Ogleju niao ničesar vedeli o Tergitiju. Odšel sem čez nekaj dni dalje — proti Trstu. Poiskal sem Targitije-vo hišo — nizko doli ob morski obali — že izvun
tržaškega obzidje--a rekli so mi, da se še
nl vrpil. Čakal aem več, kakorje dni od mla-
ain — ao tr-W pobili neznani razbojniki In odpeljali njegov voz z vsem blsgom neznano kam.
(Dalje prihodnjič.)
Sosedje in drage novele
An!. P. Čehov
Poslovenil Fran Pogačnik
BABJE CARSTVO ROTSCHILDOVE GOSLI
KONEC
"Prave umetnike so vas nastavili tu. Bogatinu bi pač postavili rožice, a u božiči ne privoščijo niti pijavke! Lopovi!"
Ko sta dospela domov in stopila v hišo, je Marta kakih deset minut stala, naslonjena na peč. Zdelo se ji je. ako leže. da ji bo Jakob govoril o izgubah in jo ošteval, da samo leži in noče delsti. A Jakob jo Je opazoval s skrbjo In mislil, ds je jutri Jo-van Bog osla v, pojutrišnjem Nikolaj Cudodelnik. |»otem nedelja, nato pa ponedeljek — težavni dan Štiri dni ne bo smel delsti. a Marta » nega teh dni gotovo u-mrje to se pravi, da mora napraviti krsto dane« Vzel je svoj železni aršln, stopil k starki in JI vzel mero. Potem Je ona legle, on pa se Je prekrižal ln jel dela t j krstv.
j - ' •• , «.',*$! Ko je bilo delo gotovo, al je Bronzs nadel očala ln zapisal v svojo knjižico:
"Marti Ivanovnl krsta — 2 ru* blja 40 kopek."
In je vzdihnil. Starka je vea čas ležala molče in zaprtih oči. Zvečer pa, ko se Je zmračilo, je nenadoma poklicale stares.
"Ali ac spominjaš, Jakob," je vprašala veselo ga ogledovaje. "AH se spominjaš, pred petdeae-timi leti nsma je bog dal dctcce z belomodriml laski? Tedaj sva posedala na rečici In prepevala .. . pod vrbo. — In bridko ae nasmehntvši je pristavila: "Umr» la je deklica."
Jakob je napel evoj spomin, e ni se moKel spomniti niti otroka, niti vrbe •To se ti sanja", je dejal. Prišel jc duhovnik. Jo obhajal in dejal v sveto poalednje olje. Nato Je Marta jela mrmrati nekaj nerazumljivega in je proti Jutru izdihnila.
Starke soaedc so jo um i le, o-bleklo In položile v krsto. Da bi ne bilo treba odveč plačati cerkovnika je Jakob aam čital paal-ter in za grob niao ničesar zkhte-vali. zakaj pokopeliščnt strežnik Je bil njegov kum. Štirje mužikl so nesli krsto ns pokopališče, a
• ir/
ne sa denarje, nego iz spoštovanja. Za krsto so stopale stsrke, boreči in dva bebca, a ljudstvo, ki so jih srcčavsll, se je pobožno križalo. Jakob je bil hudo zadovoljen, da se je Izvršilo vse tako pošteno, spodobno in poceni ter da ni nikogar žalilo. Ko ae je od Marte zadnjikrat poalavljal, ee je dotaknil z roko krste ln mi-alll: "Lepo delo."
A ko se je vračal s pokopališča, ae ga je polotil silen nemir. Ni ae počutil dobro, sopcl je vroče in težko, noge ao oslabele ln zahotelo se mu je piti. Tu so mu le v glavo vsakovrstne misli. "" •• Je spomnil, da v vsem življenju Marte nl niti enkrat pomiloval ali se ji polaskal. Dva-Inpetdeset let, ki sta jih preživela pod eno streho, se Je Vleklo dolgo, dolgo. Kako se je moglo sgoditi, da ves U čaa ni niti enkrat mialll nanjo In da se ni nikdar brigal sanjo, kskor bi bila mačks aH pas In vendar je vsak dan kurila peč. kuhala in pekla, hodila po vodo, cepila drva, spala s njim v Isti postelji, in kadar ae je pijan vračal is svatbe, obešala gosli pobožno na steno, ga polagala spat, vse to molče, s plahim. akrbečim izrazom.
Naaproti Jakobu je prišel •
torek
del, ali pa so mu ino^l dle? Davno je že pop*V to m igra sedaj lt JT*..
lokamuUjejoist,^^
kakor P«Je ^ flavte; kd(£ se trudi ponovjti to, karTU Jakob, sedeč ita bra^L mu porajajo Uko LiM m glasovi, da poslušale, ^ in da h koncu on sam zaSf to vzdihne: "Ahh .. .j» * Ta nova pesem meščanom ko ugaja, da vabijo Ro£ k sebi po vrst, trgoVci * m rnki in ga prosijo, da j0 lgn desetkrat
Razni mali ogl*^
Dalo dob« moški
Matejih Jack Howk dobiva poljub od Johkeaa Jakubcmeka. članica avtne unijo v Petrottu.
smehljajočim pozdravom Rotschild.
"»čem vas, striček", je dejal. "Mojzej Ujič vas pozdravlja in prosi, da pridete takoj k njemu."
Jakobu ni bilo do tega. Naj raje bi zaplakal.
"Pusti me!" je dejal in šel dalje.
"Kako moreš biti tak," se je vznemiril Rotschild, tekoč pred njim. "Mojzej Iljič bo užaljen. On je velel - takoj!" Mj
Jakobu je bilo zoperno, de je manjkalo Židu sape, de pome-žikuje in da ima toliko rjavih peg. S studom je gledal na njegovo zeleno suknjo s temnimi robovi in na vso to krhko šibko' postavo.
"Kaj laziš k meni, česen?" je zarohneL "Ne vsiluj se."
Žid se je razsrdil in je tudi za
"Prosim vas, da tako ne kričite, sicer afrčite čez plot!"
"Poberi ee mi izpred oči!" je zarjul Jakob in se vrgel nanj a pestmi. Ti garjevi psi človeku ne
Rotschild je odrevenel vsled straha, počenil in mahal z roka mi nad glava, kakftr bi se bVanil udarcev, potem je skočil pokonci in bežal, kan« ao ga neale noge. V teku je poskakoval, krilil z roka mi (n videlo ae je, kako je drhtel njegov dolgih suhi hrbet. Dečki so se razveselili prilike in so u drli zs njim s klici: "Žid! Žid!" Tudi psi so se pognali lajajoč za njim, Nekdo se je zakrohotal, nato zažvižgal, psi so zalajali glasneje, druineje . . . Nato je moral Rotschilda pes ugrizniti, znkaj začul se je obujen, bolesten
Jskob jc krenil preko pašnika, šel ob kraju mesta, kamor ga je korak nesel in dečki so kričali: "Bronza prihaja! Bronza prihaja!" Tu je bila tudi reka, kjer so piska j oč poletavali kljunači in gagale race. Solnce je silno pripekalo in voda se je tako bleščala, da so človeka oči bolele, ako je vanjo pogledal. Jakob je šel po stezici ob bregu in zagledal, kako je stopila iz kopalnice krepka, rdečelična dama ter si mislil: "Glej jo, vidro!" Nedaleč od kopališča so dečki lovili na meso rake; ko so ga zapazili, so začeli zlobno kričati: "Bronza! Bronza!" A tu je stala široka stara vrba z ogromnim duplom, na njej pa vranja gnezda ... Hipoma se je pojavil v Jakobovem spominu dečko z bclokodriml lasci in vrba, o kateri je govorila Marta. Da, to je tista grba, zelena, tiha, tožna . . . Kako sc je postarala, ubožica!"
Sedel je podnjo in začel premišljevati. Na bregu, kjer se širi sedaj preplavljeni log, jc tedaj stalo gosto brezov}!?, a tam nn onem golem hribu, ki se dviga na obzorju, je takrat sinjelo prastaro smrečevje In borovje. Po reki so vozili čolni, t Sedaj pa je vse gladko In ravno in na onem |bregu stoji |e ena breza, mlade in brhka kakor gospodična, a na reki same race in gosi; ni bilo podobno, da so tu kil j vozili čol-|nl Zdelo se aiujCT« je bilo tudi gosi manj ed preje. Jakob je |zaprl oči ia % njegovi domišljiji ao se srečevale ogromne črede belih gost
Ni razumel, kako je prišlo, da zadnjih 40 ali 50 let niti enkrat ni bil ne reki. a če je mor-| da bil, Je ni opazil- Reka je ven-| dar znatna; na njej bi bilo mož-
govcem, uradnikom in krčmarju ne postaji ter potem nalagati denar v banko; možno bi bilo, pluti v čolniču od selišča do se-lišča in igrati na gosli, a ljudstvo vseh slojev bi mu plačevalo denarje; možno bi bilo poskusiti s prevažanjem, bolje bi bilo kakor delati krste; končno bi bilo možno rediti gosi, klati in jih po zimi pošiljati v Moskvo; samega puha bi se nabralo v letu pač za 10 rubljev. On je vae to zamudil, ničesar tega ni storil. Kaka izguba! Ah, kaka izguba! In ako bi opravljal vse skupaj, ribe lovil, gosli igral, prevažal in gosi klal, koliko glavnico bi si pridobil. A to se ni zgbdilo niti v snu, življenje je minilo brez koristi, brez veselje, zbežalo je, kakor da ni vredno ščepec tobaka; v bodočnosti ni ničesar več, a če se ozreš nazaj, ne vidiš drugega nego izgubo, tako strašno, da te strese mraz. Zakaj človek ne more živeti, tako, da bi ne bilo te škode in izgube? Zakaj neki so posekali brezovje, smrečevje in borovje? Zakaj ne obde-lavajo pašnike? Zakaj ljudje ne delajo vedno le tega, kar je smo-treno? Zakaj ae je Jakob vse svoje živlienje prepiral, godrnjal; krčil pesti, iglU svojo ženo in čemu je pravkar prestrašil in razžalil žida? Zakaj sploh kale ljudje drug drugemu življenje? Kolik kvar se rodi iz tega. Kako strašen kvar! Ako bi ne bilo sovraštva in zlobe, bi imeli ljudje drug od drugega velikansko korist'
Zvečer in ponoči je sanjal dečku, vrbi, ribah, zaklanih goseh, o Marti, podobni v profilu ptici, ki bi rada pila, o bledem, žalostnem obličju Rotschildo-vem in z vseh strani so se gibal rilci, mrmraje o izgubah. Premetaval se je s strani na drugo in kakih petkrat vstal s postelje da zaigra na gosli.
Zjutraj se je s težavo dvignil ln se napotil v bolnico. Isti Mak-sim Nikolaj ič mu je odredil, naj si devlje na glavo hladne ob-kladke in mu dal praškov, p6 Izrazu njegovega obraza in po glasu je Jakob razumel, da stvar slabo stoji in si v duhu predstavljal, da bi imel od smrti le korist in praški več ne bodo poma gali. Domov grede si je mislil, ne bo mu treba niti jesti, niti piti, niti plačevati davkov, niti žalit ljudi. Ker pa človek v gomili ne leži samo leto dni. temveč na sto, tisoče let. je to, .vse skupaj računano ogromna korist. Od življenja ima Človek lzgttbo, od smrti korist. Ta predočba je seveda pravilna vendar pa bolestna in bridka. Zakaj je na svetu tako čuden red, da mineva življenje, ki je dano človeku le enkrat, I »rez haska?
NI mu bilo hudo umreti, a komaj je doma zagledal gosli, se mu je stisnilo srce in stožilo se mu je. Gosli ne more vzeti s seboj v grob in ostale bodo airota; leto se bo zgodilo z njimi kakor z brezovjem, smrečevjem in borov jen^ Vae na tem svetu pogi-nja in poginjalo. Jakob je stopil iz hiše ln sedel na prag. prižema joč gosli na svoje prsi. Premišljujoč o izgubljenem, kvarnem življenju, je zaigral ne vede kaj, a bilo je žalostno in giljivo in vlile so se mu solze po licih In čira bolj je mislil, tem toine-je so pele gosli.
mu po-
Zaškripala je kljuka enkrat, dvakrat in na vraticah se je po-no loviti ribe in jih prodajati tr- javil Rotschild. Pol dvorišča je
prekoračil smelo, a ko je zagledal Jakoba, se je zdajci ustavil, se ves zježil in najbrž od strahu jel delati z rokami znake, kakor bi hotel pokazati na prste, ko-
je ura. "% * Pridi, nič hudiga!" ga je lju Ivo obodril Jakob in k sebi. "U pridi!" ezaupljivo in plahe .gledaje je Rotschild začel pfibliževa-se ustavil seženj od njega Bodite dobri in -ne tolčite ga je zaprosil in prisede! "Poslal me je zopet Mojsej Iljič. Ne boj se, mi je dejal, pojdi zopet k Jakobu in povej, da brez njega nikakor ne -moremo opraviti. V sredo je svadba. Da, gospod Šapovalov moži svojo hčerko z vrlim človekom ... In svatba bo bogata, u-u!" je dodal Žid in pomežiknil ne eno oko.
"Ne morem ..." je odvrnil Jakob težko dihaje. "Zbolel sem, bratec!"
Zopet je zasviral in solze so mu lile na gosli Rotschild je stoječ ob strani pazljivo poslufal ln prekrižal roki na prsih. Preplašen, negotov izraz njegovega obličja je polagoma postal tožen ln bolesten, zavijal je oči, kakor bi' užival mučno sladkost in jekr nil je: "Ahh . . .!" Solze so mu počasi lile in kapale na zeleno suknjo.
Jakob je nato ves dan ležal in togoval. Ko ga je zvečer duhovnik izpovedal in vprašal, ali se ne spominja kakega posebnega greha, je napel svoje onemogle možgane, se spomnil zopet nesrečnega Martinega obraza in o-bupnega krika žida, ki ga je u-griznil pes, in je dejal jedva slišno:
"Dajte gosli Rotschildu!"
"Dobro," je odvrnil svečenik.
Sedaj vprašuje vse mesto, odkod ima Rotschild tako imenitne gosli? Ali jih je kupil, ali ukra-
MOŠKI VOJAŠČINE PR0 važno delo vojne produkci
ALUMINUM-MAGNESIU]
Odpošiljalni oddelek-v liva Se ne zahteva skusenosti 48-urno tedensko delo, minim
APEX SMELTING CO. 2537 W. Taylor Street
PUNCH PRESS OPERATOR.
Potrebujemo skušene delt* 100% vojno delo. Moderna tov« 48 ur dela v tednu. Dober j žek. Prinesite seboj driavli papir. Vprašajte pri: JAM METAL PRODUCTS CO., Inc North Ave.	^
DEKLETA IN MLADENIČI stari 16 let ali več, dobe delo v varni, 6 dni v tednu, plača $24-takoj od začetka. ARROW MA1 CORP, 8001-33 West Grand Av«
STALNO DELO za tri čevljarje, pravljenje moikih čevljev v ti vini na debelo. Dobra plača. PUBLUC SALES CORP. 588 W. Roosevelt Rd.
Delo sa šensks
ŽENSKE zs splošno 100% v< tovarniško delo. Moderna ta na. Dobra plača; prinesite • državljanski papir. Vprašajte JAMES METAL PRODUCTS ( Inc, 2929 North Ave.
DEKLETA 18 do 49 let stan d lahko delo v jpvarni za obrani dela. Plača takoj od začetka po na uro. Delo B dni v tednu od M. do 4:30 P. M. Oglasite se I i: 390 West Ontario Ave.
BINDERY GIRL — knjigovrai
stalno ali začasno namizno ročno zavijanje. Čas dela same berete od 8 A.M. do 10 P.M. Q •ite se pri JOSTENS. 353 West Gr Ave., vprašajte za Mr. Wandrejn
DELO DOBE PEGLARICE za
nje srajc, 86c na uro. Izkuieat brez izkušnje. Howard Lauu 7379 Rogers. Sheldrake 8500
WAH STAMHi
BOOKS BY
LOUIS ADAMIČ
Cradle of Life........	. .$2.50
From Many Landt.....	.. 3.50
Grandtotu...........	.. 2.50
Laughing in th* Jungle.	.. 3.00
My Ammrica.....	.. 3.75
Nalive'* Return.......	.. 2.75
Two-Way Pastagc.....	.. 2150
Whaf$ Your Name?...	.. 2.50

Order from
Proletarec •
# ~
2301 South Uwndaie Avenue Chicago, IU.