291. številka.
Trst, v petek 20. decembra 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost"
x )»•» •■krat ■» 4an. iuun	^adeij U ramifcov. ob 4. ari zvf-fiei Varovat na iaa*a :
u ~e:o leto ........!i kros
u pol leta . . ........IS „
7« <etrt leta................S „
z» --s me«w . ........i krom
■ a,'r.<"Dino e oi»*ev»;i aai re;. >:a-t b-t! ptil")že ie na: »<V.rne narava m uri.	__
P i Sobakam&b v Trstu se predajajo po-UMU( Številke po 6 stotink 3 !.?<•■ Trsta pa po S »t^iirj* (4 avč.}
Telefon fitT. STO.
Glasilo političnega društva „Edinogt" za Primorsko.
T edinosti je mol!
Oglasi
•e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-oaači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu Neftankovani dopisi se »e •»prejemajo Kokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu o^clnce spre* jam« apravnlfttvo. Naročnino in oglasi ja plačevati loeo Trst.
I rednlAlfu I it tiskaru« se uutrnjata v aiicl Oarintin *iv. 12. l'pruTii18tvoT In ■ rrejeina^je tnseratov v ulici Moti« plccnio Siv. 3, II. nadnlr.
Izdajatelj in odgovorni urednik F r a n Godni k.
Lastnik konaorcij lista Edinost*
Natisnila tiskarna kunaorcija lista „Edinost" v Trstu
Ali je še kdo med nami, ki ne vidi?!
h.
Kdor se -|H>minja, kako smo vedno pipali o socijalni demokraciji in sosebno o postopanju socialističnih poslancev tedaj, ko bo se le-ti postavili nemškim levičarjem na celo ter uprizorili tisto glasovito, nepozabno parlamentarno revolucijo, ki je porušila Kade-nija, utegne nam, ko je prečita! naš včerajšnji članek, očitati nedoslednost. Poreče nam, da je očitno protislovje v tem, ako smo pred trdili, da je socijalna demokracija slavo-fubska, in ako trdimo sedaj, da se ista na-cijonalizira in tla je začela poštevati nacijonalni moment.
No, tako protislovje se more dozdevati le v prvi liij>, ali v resnici pa ni. Igraje nam bo možno dokazati, da to — kar dozdevno kaže na protislovje med tem, kar kido govorili v minolosti in mej tem, kar smo govorili včeraj, — v resnici še podpira naša včerajšnja izvajanja.
I >a si Inimo prav tolmačili stvar, moramo se pred vsem držati dejstva, da na centralnem vodstvu socijalne demokracije stoje Nemci in sicer židovski Nemci ! ! Ti možje so zavajali vso socijalno - demokratično organizacijo v protislovanske struje, a zavajali so jo ravno zato, ker čutijo nemški, ker so se svojimi simpatijam: na strani nemških strank v parlamentu!
Jo notorično dejstvo priča torej, da so bili možje na glavnem vodstvu socijalne demokracije v resnici nacijonalni — nemško-nacijonalni — vedno in tudi tedaj, kososvo-jim p- 'drejencem po deželi, med drugimi carodn* strni, nalagali, naj propovedujejo internacij- nal izetn : idejo mednarodnosti in naj vzdržujejo fanatično agitacijo proti narodnim strankam, a to ne toliko zato, ker so buržoazijske, marveč zato, ker eo — narodne.
Iz polnega prepričanja pravimo torej, da možje na glavnem vodstvu v prvi vrsti iz slavofot skih, torej nacijonalnih ozirov zahtevali od sedrugov druzih nenemških narodnosti, naj hodi internacijonalni ! ! Kajti to stoji : čim bolj lx>do nenemške mase preši-njene duhom internacionalizma, t e m laglje bi Nemci v Avstriji ohranjali svojo nacijonalno hegemonijo. To nam poj a snuje tudi, zakaj se nemške nacijonalne stranke tako skrbno izogibljejo vsakemu ostrejšemu kontiiktu - socijalno demokracijo, in izlasti z nje delegacijo v parlamentu.
Te stranke vedo predobro, da jim njih lastna nemška socijalna demokracija, dokler ona nenemške mase tišči v struje internaci-jonalizma, da se torej te nenemške mase ne brigajo za svojo narodnost, koristi več in bolj podpira nemško nacijonalno hegemonijo, nego pa njihova lastna agitacija!
No, slednjič so gospodje na glavnem vodstvu vendar morali začeti nekoliko odje-njevati in poštevati nacijonalni moment tudi pri nenemških sodrugih svojih. Niso storili radi tega. In morda tudi marsikatera soci-jalnodemokratična veličina zunaj, v provinciji, ne mrzi danes nič manje narodnostne ideje, nego jo je mrzila popred.
Ta okolnost pa je tudi za to našo razpravo čisto brez pomena ; ali radi, ali ne ' radi : takt ostaja ta, da je socijalna demokracija v Avstriji začela poštevati nacijonalni moment, izvzemši jedino le — kakor smo rekli včeraj — oazijco slovenske socijalne demokracije v Trsu.
Čudno, zares čudno! Socijalna demokracija je uvidela, da poti, po katerih je hodila med nenemskimi narodnostmi, ne voiijo navzgor, ampak navzdol! Tega spoznanja pa ni raztegnila — in to je tisto, čemur se čudimo — tudi na Primorje in zlasti na -Trst. Ali tudi tu treba postaviti to-le klavzulo: v kolikor prihaja v poštev slovenski element.
Tu ostaja socijalna demokracija v stari zmoti, da-si jej ravno tu, ob vladajočih narodnostnih razmerah, ta zmota , to preziranje narodnega čutstvovanja med slovanskimi masami in divjanje proti slovenski in hrvatski narodnosti — seka krvave rane, o čemer priča vidno propadanje socijalno demokratične organizacije v Trstu.
Ali povrnimo se — v zaključek današnjih izvajanj — k gorenji m izvajanjem !
Socijalna demokracija v Avstriji je, rada ali nerada, morala spoznati, ali vsaj hliniti to spoznanje, da treba svojo organizacijo nekoliko nacionalizirati tudi v nje nenemških plasteh. Do takega spoznanja ali hlinjenja so jo primorali pametneji in razsodneji voditelji po deželi, ki so le predobro čutili, kako jim t'a zginjajo pod nogami in kako jim množice odletajo, zbegane od očitno slavofobske struje na glavnem vodstvu.
Na strankinem shodu, ki je trajal na Dunaju nedavno, od 2. do 6. nov., so češki delegatje ojstro rekriminirali proti vodstvu in izlasti proti onim odstavkom v poročilu, ki so zveneli skoro kakor nekak himnus na — odpravo jezikovnih naredeb. Zlasti je delegat Vanck ostro nastopil proti temu, da poročilo vzbuja domnevanje, kakor da se socijalni domokratje vesele odprave rečenih jezikovnih
naredeb. Delegat Soukup pa je rekel celo, da je bil odstavek v poročilu, ki govori o jezikovnih naredbah, očevidno pisan pod sugestijo nemških me sest 11 skih novin !
(Tu bi imeli torej klasično pričo za to, kar smo trdili uvodoma : da so nemški socijalni demokratje na strani nacijonalnih strank.) Delegat Soukup je doBtavil celo, da češki socijalni demokratje niso navdušeni za jezikovne naredbe le zato, ker so — le naredbe in jih torej vsako ministerstvo zopet lahko odpravi !
Rečena dva češka delegata sta torej svarila, ker — živeča med narodom — poznata čutstvovanje mas in občutita, da se socijalna demokracija v Avstriji mora povrniti v vrste naroda, ali pa — ostane brez bodočnosti!
PODLISTEK
•J4
Za dežjem solnce sije.
— Pove>i iz prejšnjih -udetij ; preve! Bnkovič. —
1'redivši malce svojo cbleko in ]w>glad"»vši si lae»: je nemudoma odšla na vrt in krenila naravnost proti starčku. Ob, kako lepo, kako prikupjivo, kako — domače je bilo tu! Oko jej je zrlo same znanke iz domačega vrta, dehteče cvetke najrazlu-nejih imen. Vladala je tihota, ki je dobro dela njenemu bolnemu srcu : tam kraj vrtca je šumljal in žuborel po-točič, vale dalje svoje valčke. In prav tu ob kraju vrta, kraj potočiča je sedel starček na klopi. Zazrši prihajajočo Lavro ee je dvignil počasi in jej migal z roko v pozdrav s tistim lastnim mu ljubeznjivim nasmehom sa velih ustnicah, ki mu je na prvi hip pridobival zaupanje vsakogar.
Lavra ni mogla najti besede, da bi bila svojo hvaležnost izrazila prav tako, kakor je
hotela in kakor je sklenila popiej. Bolj jecljala je, nego govorila, in rudečica jej je preplovila h'ca.
Starček je umel govor te rudečice v lici, tega povešanega pogleda, tega žalostnega izraza v nje obličju. Umel je nje položaj, umel nje hvaležnost, kakor da jo je izrazila
v najizbranejih besedah in odklanjai je vsako zah\alo od strani Lavre tako zaupno — zatrjuje jej zopet in zopet, da mu ni prav v nikako nadlego —, da se je res umirila. (>trla si je solzico, prikradšo se iz kotička očesa, t r potegnila z robcem preko lica in v odgovor na njegove tolažilne besede mu je hotela poljubiti roko.
On pa je hitro odtegnil roko. Pogled mu je obvisel na Lavri. Zamislil se je in
onemel je..... na lice mu je legla senca, tisti
ljubeznjivi smehljaj je zginol z ustnic.
Lavra je opazila to spremembo na starčku, in ker si je — seveda — ni mogla tolmačiti, postala je vznemirjena. In v njenem položaju je bilo le naravno, ako se je je hipoma polastila misel, da je njena navzočnost starčku
Politični pregled.
V TRSTU, dne 20. decembra 1SOJ.
Vprašanje jugoslovanskega vseučilišča. Kakor znano je naši zahtevi po ustanovitvi slovenskega vseučilišča pararelna tudi zahteva, naj bi studije, absolvirane na vseučilišču v Zagrebu, in izpiti položeni istotam, bili veljavni tudi za tostransko polovico monarhije.
»Slovenec« je prinesel vest, da vlada misli pripoznati zahtevano reciprocitete. »Slovenski Narod« je zopet oporekal tej vesti. Sedaj prihaja splitsko »Jedinstvo« z brzojavko z Dunaja, ki potrja, da je imel »Slovenec« prav. Poročevalec tega lista (Morda poslanec vitez Vuković ?) pravi namreč, da je izvedel na ministerstvu, da se bodo izpiti položeni na vseučilišču v Zagrebu pripozna-vali tudi v Avstriji že z drugo polovico tekočega šolskega leta.
O položaju. Slavna zbornica je odšla na počitnice in gospodje poslanci si že pri-voščajo potrebnega počitka po tolikem razburjenju, po tolikih senzacijah in po tolikem strahu, ki ga jim je g. Korber poganjal notri do mozga. Zanimivo in zabavno je citati sodbe raznih listov o situvaciji, ki jo je ostavila zbornica, odidši na božiče počitnice. Eni — in sicer oni, ki niso neprijazni g. Koerberju — se kažejo nekako relativno zadovoljne, drugi menijo, da je situva-cija ost tla nespremenjena, tretji, da se gosp. Korber bliža — zadnji postaji.
»Information« meni, da je Korberju izborno vspelo: poslance je temeljito preplašil. Za Thuna in Clarv-ja da so se ministri tresli pred strankami, zdaj pa da se stranke tresejo pred vlado. (No, mi bi rekli, da to ne
vendar nadležna. Kako je mogla ona videti v dušo starčka? Seveda, ona ni vedela, da ima tudi ta starček svoje blaženo-tužne spomine ! Ona ni vedela, da tudi on hrani v duši i svete spomine! Kako je mogla vedeti, da tudi ta starček nosi v srcu žalost, ki ga bo sprem-
i ljala do groba. Žalost, ki se razodeva le ob posebnih prilikah, ako jo je podžgal kak poseben dogodek, ki pa se sicer skriva za tisti prijazni izraz na licu, za tisti ljubeznjivi smehljaj na ustnicah !
Lavra ni mogla vedeti, da ta starček žaluje za hčerko, ki mu je bila — vse! Kamo li da bi bila slutila, da je ravno o pogledu starčka na njo, na Lavro, zažarelo v duši njegovi ! Kako je mogla slutiti, da je starček pogodil, kako podobna je ona njegovi pokojni Henrijeti ?!
Obnemela sta oba: ona se je zaglobila v svoja ugibanja, on v svoje spomine. Njej je zopet stopil pred oči prežalostni položaj, v katerem se je nahajala, njemu pa podoba zgubljene — zvezde, ki mu je tako blagodejno, tako bajno osvetljala pota življenja in
kaže ravno na konsolidiranje parlamentarizma, na povraćanje normalnih odnošajev, ako se parlament trese pred vlado. Op. ur.) Najime-nitneje pa da je to, tla se najbolj tresejo tiste stranke, ki so popred najbolj grozile. Sploh da je levica storila zopet velik korak — navzdol. To pa da je smatrati le kakor dobiček za situacijo. Jako ugodno se izraža ta vir o poziciji Cehov. Pacak da je bil kaj dober naslednik Engelu. Cehi so dali občutiti parlamentu svojo težo in so dokazali, da brez njih ne gre. Stališče Cehov ob zaključku tega razdobja zasedanja je ugodneje nego je bilo, česar pa se ne more reči o stališču Poljakov in kat. ljudske stranke. Vsakako pa ima vlada glavno karto v rokah, ker je javno-menenje pridobila za politiko — skozi.
Praška »Politika« pa sodi, da je bilanca od 9. t. m. sem, ko je imel gospod mini-steraki predsednik svoj znani grozilni govor, pasivna in postane še slabša, ako ostanejo nemško češka pogajanja brezvspešna. Slednjič da čujemo še sodbo naše ljube prijateljice »Neue Freie Presse«. Jako, jako dolgega članka kratki smisel je ta, da je židovsko gladilo nezadovoljno s Korberjem, da mu stavlja nič kaj ugoden horeskop, ker je, kakor bi rekli, postreljal ves svoj strelni prah. »N. F. P.« sploh ne ve več s čem naj bi še gosp. Korber mogel groziti parlamentu.
In Čujte čudež: Ista »N. F. P.«, ki je kakor besna gnala nemško javnost v boj proti narodu češkemu, ista »N. Fr. Presse« pravi sedaj, da vse nade slone sedaj na — s porazu m ljenju s Cehi. In stara grešnica se noče odpovedati nadi, da pride do sporazum-Ijenja. In čujte še to : nekako v skrbi je za narodne koristi Slovanov, češ, če bi prišlo do katastrofe, navstala bi nevarnost za vse narodnosti. V zaključek vprašuje stranke da-li bi bilo modro metati plamen na streho, pod katero bivajo. Summa Summarum: »N. Fr. P.« je pisala svoj situvacijski Članek v znamenju — strahu.
Če bi imeli v Avstriji vlado, ki bi znala in hotela izkoriščati ta opravičeni strah in prijeti nemške megalomane tam, kjer jima je možno do živega, dovolivši slovanskim narodom svoboden kulturelen, političen iu gospodarski razvoj, in dobivši s tem popolno potrebno protitežje proti nemški megalomaniji : pa bi kmalu svet nehal govoriti o državni krizi v Avstriji.
Anglija in Rusija. Iz Petrograda poročajo o nekem pogovoru, ki ga je imel angležki minieterski predsednik lord SaliB-burv z dopisnikom »Peterburške Gazete«. Lord Salisburv je baje izjavil, da Anglija ne bi bila nasprotna anektiranju Mandžurije
ki mu je potem — otemnela in utonila v večnost, od koder ni povrnitve !
No, slednjič se je starček vendar vzdra-mil. Opazivši žalostni izraz na licu Lavrinem in nje očitno zadrego, je hitro premagal bol, ki ga je bila obvzela, in je rekel, ponudivši jej svojo koščena in tresočo se roko ter •iapro3ivši jo, naj sede poleg njega na klop:
—	Bodite mi še enkrat dobro-došli v skromni hiši moji ! Pravemu krščanu je v dolžnost, da je v pomoč onemu, ki je v nesreči. A slutnja mi pravi, da ste vi v veliki nesreči...!
Ob teh besedah je Lavra zaplakala glasno.
—	Oprostite, odpustite mi, gospica, ako sem vas z neprevidno besedo zadel v bolno dušo...!
Lavra je selit poleg starčka in je začela — ob brenčanju mrčesov, dehtenju cvetja in žuborenju potočiča — pripovedovati svojo prežalostuo povest — to veliko pe«em stotih src.
(Pride še.)
od strani Rusije, ako bi ta priznala Angliji aneksijo južnoafriških republik, dalje da je iz Salisburvjeviii besed sklepati, da Anglija nikakor ne misli delati zaprek ustanovitvi ruskega konzulata v Kabulu (Afganistan), ker zaupa v lojalnost ruske vlade.
Vojna v južni Afriki. Angleži &<• zadnje dni ulovili burakega poveljnika Kruit-zingerja. ki je ranjen obležal na bojnem polju s par drugimi Buri: izven tega dosegli so Angleži baje tudi nekatere druge male vspehe, katerim pa Kruger ne pripisuje ni-kake važnosti, marveč trd', da je položaj v južni Afriki neizpremenjen. Neki angležki visi dostojanstvenik, ki se nahaja v južni Afriki, jako oj § tro kritizira način Kitche-nerjevvga itojevanja ; pravi namreč, da so Buri nepremagljivi ter da bi bilo treba še 10 let vojevanja in |k>1 milijona vojakov, predno bi jih p »polnoma premagali. Angleži nadaljujejo s pošiljanjem novih čet v južno Afriko. Tudi smrtne obsodbe in eksekucije burpkih ujetnikov Angleži pridno nadaljujejo. Nedavno so usmrtili že dražega Bura, ki je imel h! u rajno isto im^, kakor jeden ustašev iz KapUndiie. Vsa dokazovanja, da on ni tisti usta-% katerega mislijo Angleži, temveč barski državljan, bila so brezvspešna.
To in tr^ biti že prava beštija, ta lepi g. Kitchener.
v nujno dolžnost upravi te moderne, pravne in humanne države! Je namreč slučajev, ko ravno čut in princip humanitete zahtevata najhujo in neizprosno strogost! V takih slučajih mora ravno drakonična strogost zaustaviti ubijanje čuta humanitete ! !
Za beleži vši te uazore svoje prosimo čitatelje, naj poslušajo, kako je g<npod mini-steraki predsednik Korber, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari, — v seji-zbomice poslancev dne 9. decembra odgovoril na gori navedeno interpelacijo Spinčičevo! Naglasivši, da ta odgovor podaje v spora-zumljenju z «:o8|K>dom ministrom za pravosodje, je izvajal:
»Dne 30. septembra 1901 ob 10. uri zvečer je došlo v gostilni v Vižinadi do de-janjskih prepirov med delavci hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovići m bo ga odveli.
»Kdeei prapor« od 13. t. m. nekaj čveka, kar naj bi bilo nekak odgovor na lekcijo, ki smo jo svoječasno dali tržaškim laži-socijalistom, radi tega, ker se niso udeležili tržaškega slovenskega manifestačnega
rodu ! A tirani vendar nimajo nikake pravice sklicevati se na humani teto druzih narodov ! Izvršujte najprej sami pravico in še-le potem boste smeli najglasneje isto zahtevati tudi — za-se! Govornik je mej »kriv;cami», ki
shoda za jugoslovausko univerzo. Vsemu ■ se baje dogajajo laškemu narodu, omenil tudi članku v »R. pr.« se vidi, da je imel član- dvojezični napis na piranski sodniji. Iufami-
kar, ko je pisal ta članek: ali »mačka«, ali pa je bil zaspan. Radi tega in pa zato, ker smo itak že začeli priobčevati ciklus člankov, v katerih hočemo ožigosati postopanje voditeljev slovenske soc. demokracije v Trstu na sploh in ob rečeni priliki še posebej — prizanašamo mu na tem mestu in ne odgovarjamo, kakor bi bil zaslužil, ako bi bil pisal dotični članek v normalnem razpoloženju. Će kdo ne veruje, da je imel člankar »mačka«, ali da je bil zaspan, se takoj prepriča, ko mu navedemo par »argumentov« iz
ja in nič, nego infamija! Torej to mrvico pravice, ki se je skazala slovenskemu narodu na Firanščini, smatra Benussi za krivico, storjeno laškemu narodu ! Saj to niso več resni ljudje, to so najsmešnejše prikazni nasvetu!
Ta svoj fenomenalni govor je Benussi zaključil z najhujšo hinavsko trditvijo, ki jo je mogel najti, marveč s trditvijo, da: Italijani niso nasprotni kulturnemu razvoju druzih narodov. No, kaj tacega more trditi, vzlic notorični nasprotni resnici, le kakov — laški govornik.
Kdo ne ve še, kako besno zatirajo
dotičnega članka.
Člankar pravi, da mi ne moremo zahle- j Italijani kulturni razvoj slovanskega naroda Naslednjega dne so našli Cvitkoviča v i vati od socijalistov, naj bi manifestirali za v Trstu in Istri? In potem imajo še «muso občinskem zaporu umirajočega in je, jugoslovansko univerzo, ker ravno »Edinost« rotto« trditi, da niso nasprotni kulturnemu ^ isti umrl kmalo na to. Kakor vzrok smrti se vedno pravi, da oni niso Slovenci ter da je razvoju družili narodov! Poj te, pojte ! j je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma bila ona prva, ki jih je izobčila iz slovenskega	Računi z drugimi govorniki pridejo lepo
kosti temenice.	naroda. No, gospod člankar, ako bi vam tudi ; p() vrsti, eden za drugim!
Proti občinskim redarjem je več prič ves svet očital, da ste tat, iz tega bi vam	»Novicam«. Znan rodoljub iz Istre nam
so (redarji) Cvitkoviča, vendar še ne izvirala nobena pravica, kamo li |,,ge . iranju še popolnoma ne- dolžnost, da — kradete! ! Ako se naši soci-
izreklo obtožbo, da ki da je bil ob aretiranj
blagopokojni Biei\veis mogel do-
i ržaške vesti.
H<*«.tnl sTft tržaški bo imel jutri, v sol>oto zvečer, javno sejo.
Proračun naie mestne občine, katerega v jntršnji seji predloži delegacija mestnemu svetu, izkazuje nič več in nič manj, nego 2 milijona in 22,H50 kron primanjkljaja in to pri dohodkih, ki dosezajo komaj 9 milijonov kroti- Živelo mestno gospodarstvo ! Tržaška občina bo morala kmalu tu li svoje ol>čane pro lajati v sužnost, ako se bo tako lepo nadaljevalo stem mestnim gos|>odarstvom. Seveda se bomo še in mnogo bavili s tem monumentom komunalnega gos|>odarstva v 1 rstu, s »em žalostnim sporočilom davkoplačevalcem mestne občine. Če jih to ne razpali, potem jim je le častitati na trdnih živcih, ali pa — turškem fatalizmu.
Kako naj bi označili tak — odgovori! I »ne 30. septembra i. I. se je bil pri-|>etil v Vižinadi (v Istri) strašen dogodek.
Radi T^ija dogodka je stavil |K>sl. Špinčie dae 2'J. oktobra v zl>ornici [»oslancev na-Ptopno inter;>eiacij<» :
»Hrvatskemu, v Pulju izhajajočemu listu »Naša SI-»ga« sa dne 'J. oktobra t. 1. sledeče pisali iz Vižtnade, okraja Poreč v Istri :
D.ie M). septembra t. 1., na praznik patrona na- : župnije, je v gostilni pri »Filo-meni d >š!o d» prepirov med delavci hrvatske m italjanske narodnosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega mladega Hrvata <*Jveli v zaj»or. I)a si ni njkdo videl v gostilni, da bi bil mladi inož tepen pred ali |»o njegovem aretiranju, so sra vendar naslednjega dne našli mrtvesa Tsled irroznih udarcev. Prebivalstvo in de-avei s t najhuje razburjeni proti redarjem. Na licu mesta je bila sodna komisija in nadejati se je. da se dotični zlikovci razkrijejo.
Ker se nam ta zločin predstavlja groznim, in ker v Isiri ne bi 1 »i 1 to prvi slučaj, da varnostni organi postopajo na najgrozoviteji način z državljani hrvatske narodnosti, smatrajo podpisani za svojo d.džnost, staviti do njeg. ekacelenoe g. ministers^ga predsednika in do eksceleaee g. mmi-tra za pravosodje nastopno vprašanje :
5?ia-ii njiju eksceien<% pri volji označeni, v noči med oO. septembrom in 1. oktobrom t. 1. v Vižinadi pripeti v£i se dogodek, o katerem je omenjeni list pozneje, dne 18. oktobra, nekoliko obs rneje pisal, dati najstrožje preiskati ter sporočiti zlH>rniei o vspehu preiskave ter eventuvelno ukreniti energične «xlredl>e, da se taki in slični slučaji grdega postopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več ponavljali, in sploh, da bodo varnostni organi siljeni strogo vršiti svoje dolžnosti ?«
To je menda dogodek, ki krči v nebo! To je menda dogodek, ki m »ra pretresti vsakogar, naj bo že Hrvat, ali Italijan, ali Hotentot, samo, da je — človek. Kamo-li da ne bi pretresel vlade v civiliziraui, moderni, pravni in — httmanni državi ! ! Čim odločneje zahteva država, da jo uvrščajo med m »d.-rne, pravne in humanne, tem glasneje ki čt ta* dogodek po zadoščenju užaljenemu čutu pravico- i u človekoljubja ! ! Kriči torej po vsej strogosti, katero vršiti je
j poškodovan, ko so ga eskortirali, suvali ob jalisti res čutijo Slovence, bi jih naša očita-	znat;jj kam je zagel Ij^t, ki ga je on ustano-
zid in da je sosebno redar Peter Clamar z nja prav nič ne smela motiti, da svoje	mu je jjjj v glasilo, s katerim je
pestjo na glavo C vi tko v ići isLega slovenstvo dokažejo tudi z dejanji in mi bi	to|j V9peg!U> budil narod, s katerim je dose-
oval, da se je okrvavljen zgrudil na j potem gotovo prvi in jako radi priznali, da	zal t0]\k0 vspehov in kateremu se je zahva-
udarcem s
tako poškod<M
tla- Clamar pa taji vsako krivdo in trdi,	smo se motili. Sicer pa niti res n», da smo	jjt; v veijki meri, da spomin Blei\veisov slavi
da je bil Cvitković med eskortiranjem	mi kedaj izobčevali socijaliste iz slovenskega	epjtet >Qčeta naroda slovenskega« in da ime
zadet od kamena, vrženesra od neznane	naroda, marveč jim očitamo ravno to, da se	Ble:weisovo se bo
izgovarja
lo
z največjo
Strani!! j izobčujejo — sami!! Mar jih ne poživljamo	gastjCf dokler bo živel slovenski rod... da, da bi
Proti Clamarju se je uvedla sodna pre- vedno, naj tudi oni vrše svoje dolžnosti do	p,iejwej8 raogel doznati, kako so jo zavozile
iskava, ki je dovela do tega vspeha, da je naroda?! In mari jim ne dokazujemo vedno,	»Novice«, obrnil bi se v grobu! »Novice«
proti njemu uložena obtožba radi j da morejo to storiti brez nikake škode za pro-	so gi pridobile žalostno slavo, da so prvi slo-
ubojstva. gram in socijalistiška načela ?! Resnično socijali-	venski list> naravnost odurnim pisarjenjem
Oblasti so obrnile temu dogodku vso stiška načela namreč!! Socijalisti so nam se	zaneB^ seme razdora med narod sloven-
pozornost svojo in je okrajno glavarstvo od- svojo odsotnostjo na omenjenem shodu, žali-	^ Jn hrvataki; med naroda, katera je Pre-
redilo, da je rečeno občinske redarje odsta- bog, vnovič podali dokaz, da se ne čutijo vjdnost, alj __je morda »Novicam«
viti od službe, in je ukrenilo vse potrebno, Slovence.	ljubše — usoda Btisnila tako tesno skupaj, da
da prepreči dogodke slične vrsti. Kaj pa poreče cenjeni čitatelj o motiva-	uiti ne bi mogla živeti tako, da ne bi se
S.cer pa treba počakati vspeha uvede- cjjj Cankarja, zakaj da se niso udeležili na-	brigala eden za druzega !
nega kazenskega postopanja, ker istega ni 8}Uvda v Trstu, ako mu povemo, da »R.	Ali so naši bratje na Kranjskem res že
smeti prehitevati na nikatov način. ^ c utemeljuje to s trditvijo, »da se znajo v	izgubili vzaki zmisei za celokupne potrebe
Ljubljani meščanske stranke vendar še neko-	naroda?! Ali so res že gluhi in slepi za vse,
* j liko bolj koncilijantno vesti proti političnemu	kar je našemu narodu v teh časih najnuj-
Tako je odgovoril gospod Korber na nasprotniku, nego tržaški frazerji, s katerimi	neje in najpotrebneje ?! Oni se mi bodo
, .. c • Ar * i . je poBtal vsaki skupni korak nomogoč«. Kaj	morda smejali, ako jim rečem: Ko istrskih
interpelacijo Spincicevo. Mi pa absolutno J " 1 ,	»
j . , , v na s tržaško kamoro ?! S to je morda mogoč	Hrvatov ne bo več, ker so padli pod navalom
niBmo v ptanu povedati tega, kar čutimo in t	' . .
. , , xr -4.- * u- skupen korak?... V enezian, Hortis, Mauroner,	tujinstva, potem tu»4i za Kranjske olovence
si mislimo ob tem odgovoru. Kajti, ce bi po- r	j » t *
iel pred ! itd.... s temi je mogoč skujien	bo trenotek tu, ki jim bo govoril, da ho
korak, kaj ne?! Da, da, ako ima kdo	— bili!!
skusili, čitateljem gotovo ne bi prišel j oči ta naš nevarni eksperiment, ker bi se
Zal mi je, da v liijiu mi ne dopuščajo
... , ... j j . • ___ i	»mačka« ali če ie zaspan, je po našem me-
izgubil v koliziji z gospodom državnim pravd-:	j r * j t	»..--. •
.. , /v. . i■ v ■ • •	nenju vendar najbolje, da gre — spat. Sicer	druga opravila, da bi posvetil »JSovicam« po
nikom! Čitatelje bi prosili torej, naj si sami	"^-"J" j j » & v	, ' . . . , ,v ,
, . • n • • •	pa smo vendar še toliko koncilijantoi in	polni zaslugi. .No, za sedaj naj zadošča to !
pomagajo. Kakor morejo in znajo. Primerjajo	» '	v ° 1
naj grozoto dogodka, kakor je opisan v in-	velikodušni, da nočemo nikomur kratit! pra-	Iz-pred naših sodišč. Včeraj so se
terpelaciji Spinčičevi (in naj imajo o tem	i vice do ~ blamaže 1	P^d tukajšnjim deželnim sodiščem vrši le
pred očmi še posebno tudi od gospoda mi-	Kefleksije Z mauifestatnega slioda za	sledeče razprave: 32-letni delavec Fran
nisterskega ]»redsednika pripoznano dejstvo,	laško univerzo. Predsednik shoda, Beuussi,	Galvani iz Benetk je bil obtožen radi zločina
da je več prič obtožilo redarje) z odgovo-	je v svojem pozdravnem govoru izrazil željo,	proti nravnosti. — lil je obsojen na tri-
rom mi nisterskega predsednika, potem bodo	naj bi glasovi s shoda dospeli do vseh Ita-	najstmesečno ječo, poostreno z enim postom
gotovo z nami istega menenja, da je bil to	lijanov — torej tudi Italijanov v Italiji. Oemu	vsaki drugi mesec.
odgovor mrzlega diplomata, katerega ne	j <*<> Italijanov v Italiji ? bi se morda kdo na-	29-letui Rudolf Sila z Goriškega in 25-
spravljajo iz kontenance niti dogodki, ki	jivno vprašal v prvem hipu. Saj jim ti ne	letni delavec Josip Bon iz Tržiča sta bila
kriče v nel»o, in da bolj _ hladno ne	aili univerze, a še manje isto	obtožena radi zločinu javnega nasilstva. Sila
more odgovarjati niti minister na grozno člo-	vzdrževali ! Da, re, je to. Ali res je tudi, da	je bil cbsojen na G tednov težke ječe, po-
veško tragedijo... kakor se je izvršila v	j« ^a država v zvezi z Italijo in da, po-	ostrenezdvema postoma indvakr t um zapretjem
Vižinadi, v Istri, v političnem okraju po-	sebno kar se dostaje narodnostnih vprašanj,	v posebno celico. Bon pa je bil obsojen radi
reškem, v noči med HO. septembrom in 1.	odločuje navadno v naših obmorskih po-	prestopka utikanja v uradne posle na 3 dni
oktobrom leta
Gi>spod mini
1901 po Kristovem rojstva...! krajinah želja rimske vlade in ne korist države, zapora s trdim ležiščem.
inisterski predsednik ni našel ^ga prepričanja je moral priti že vsa-	IG letni mehanik Silvio Starta iz Pulja
nijedne trpke besede... ne, nočemo se dati kdo, kdor je le količkaj pazno motril raz- je bil obtožen zločina tatvine in je bil obso-zapleniti, ker ravno glede tega odgovora že- ™re v teh pokrajinah, katere si je nemožno jen na tri tedne težke ječe, poostrene z en;in limo, da pride čitateljem pred oči !	tolmačiti drugače, nego s tem, da tu odločuje ! postom.
Ali jedno nam bo menda dovoljeno.... 1 rimska vlada.	i Konečno je bil še obtožen 36-letni Josip
; konstatirati, da imajo v Vižinadi italijanski	Gospod Benussi
občinski zastop, da so dotični redarji sluge hotel namigniti bratcem tega zastopa, da je ta zastop meso od mesa, 1 vajo na avstrijsko vladi
kri od krvi tiste gospodovalne oligarhičue vseučilišče v Trstu. V nadaljevanju svojega klike v Istri, ki namenoma in proračunjeno govora pa je Benussi tudi želel, naj bi se neti v svojem ljudstvu zle instinkte, ki na-1 tudi drugi narodi prepričali, tla so zahteve menoma in proračunjeno podžiga v svojih Italijanov opravičene. Kaj naj rečemo k temu? ma*ah duh sovražtva proti sodeželanom hr- Kaj naj bi rekii človeku, ki je n. pr. ubil : vatske narodnosti, duh skrajne netolerance, neštevilno drugih ljudij, a bi potem, ko bi ! duh neizprosne nestrpnosti, duh ljutega fana- j mu kdo dal jtdno klofuto, upil vsemu svetu tizma!!! Ali pa imamo morda čudež pred in na ves glas, kaka krivica da se mu godi?! geboj —r kajti to bi nasprotovalo vsem za- ; Kaj ? Xič! Stali bi pred njim z odprtimi konom psihologije —, da se je ravno onih ' ustmi ter si mislili, ali da mož spada v no-
treh redarjev v Vižinadi izognil ta duh.....! rišnico, ali pa je že prekoračil vrhunec brez-
Zato moramo le obžalovati, da g. Kor-j obraznosti. Italijani so se svojim brutalnim ber ni navel glavnega, če tudi le intelektu- in nasilnim postopanjem proti svojim slovan-velnega sokrivca, ki ni nihče drugi ueg«> — skiin sodeželanom izgubili tudi najmanjšo pravico javna vzsroja v Istri, kakor jo vzdržuje go- j zahtevati, naj bi se kdo ogreval radi > krivic«,
spodovalna oligarhična klika...!
Da li je ali ni vladni zistem na Primor-
skem brez krivde na tem, da je kliki možno j skih pokrajinah prepričani o drugem, nege o vzdrževati iu širiti tako vzgojo, o tem nočemo j tem, da isto potom svojih vodilnih krogov govoriti!! Dejstva dajajo dovolj pojasnila...! izvršuje najkrutejše tiranstvo na drugem na-
ivonecuu jc on uuu^cu .jij-icuu 'um je torej s svojo opazko I T'irc<> iz Kopra, ker je pretepal svojo mater, em v Italiji, naj upli- j Sodiiče ga je obsodilo — uvaživši razne ado, da Lahom ustanovi olajševalne okoliščine — le na 8 dni ječe,
poostrene z enim postom.
Drobne vesti. Samomor. Včeraj ho našli v neki njivi blizo nabrežiuske stacje truplo moža, ki je držal v rokah še samokres. Mož se je bil ustrelil v glavo. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, so konstatirali, tla je samomorilec identičen z g. I. M. Haila iz Trsta, stanujočim v ulici dei Forni št. 9. V žepih so mu našli dve uri, svoto 76 kron in brzojavko, naslovljeno na njega mater, v kateri prosi isto za 480 gid. — Truplo so prenesli v mrtvašnico v xSa-brežini.
S a m o m o r v Bazovici. Iz Bazovice nam telefonirajo : Sinoči je došel v našo vas 23 letni mesarski pomočnik Viktor Kri-sper iz ^ amjesta na Moravskem ter prenočil v gostilni >Pri Trstu«. Danes zjutraj so bile duri eobe, v kateri je mladenič spal, od znotraj zaprte in ni bilo slišati iz sobe no-
ki se jim baje dogajajo! Drugi narodi ne morejo biti glede laškega ljudstva v avstrij-
benega glasu, kij uhu temu, da so domači nabijali po vratili- Ko so videli, da je vse nabijanje brezvspešno, razbili so okno in šli *Kozi isto v s«.bo, kjer se našli nesreeuega Krisj»erja mrtvega na tleh ležati s prestreljenim srcem. Truplo so prem s'i potem v kalilo bazoviškega j>okopališča. Sodijo, da se je Kri*{>er usmrt'1 radi jKjinanjkanja subsi-stenčnih sre<lstev. Pri njem po našli jedno češko razglednico.
T a t v i i i. Trgovca papirja, Rovigo in Dsgiat, v ulici 1*031« vecchie, sta ovadila na policiji, da so jima neznani uzmovici oduesli več kolekov. — Težaku Antonu Gerineku, stanujočernu v ulici Farneto št. 13, je bila ukradena enknja, vredna nad K.
A r e t o v a n j e. V svobodni luki bo aretirali /»1-letnega Fran* T. iz Trsta, ker je ukiadcl več steklenic vina. Ljubitelja
*	dobre kapljice« so mlvedli v zapore.
Kaj je bilo na stvari?! Včeraj popoludne je prihitela na inspektorat pri sv. -Jakobu neka žena. tako zasopljena in razburjena, da je komaj pripovedovala, kako da v*-tanovanje nekega tamošnjega duhov-r. .t u drla dva neznana moža in da je jeden iijilu celo udaril duhovnika. Dva redarja sta hitela na iice intr-ia. No, duhovnik ju je potolažil, da »n; bilo uič slabega«.
Redarja j-ta odšla, ali povsem jasno menda tudi ujitnn ni bilo.
Deček strašno opečen. Zakonska Jakob in Josipin^ Suban, stanujoča v Bar-kovijah št. f>2, imata, meti drugimi, tudi 2-letnega dečka Marija. Ko je žena včeraj zjutraj p ne-la možu kavo, je pustila otroka ležati v postelji. Mali deček pa je vstal in šel v kuhinjo, kjer je bil, v njega veliko nesrečo, v žgan velik ogenj. Deček je stopil na ognjišče in je — padel v ogenj. Na obupni klic dečka so pritekli bližnji sosedje, ki so ga rfšili še ve če nesreče. Ne treba opisovati obupa povrnivše se matere. Opečenega dečka so skrbno povili in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala tudi njega mati. — Pozneje se je podai tje policijski kancelist Zafntta, ki je nesrečno mater izpraševal o nesreči. —Matere, pazi te na svojo deco!
Obsodba zdravnika dr. A rt ura Čast i-■rlioni i» njegovega sokrivca. Danes zjutraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim dtščem kazenska razprava proti zdravniku tir. Arturu Cn^tiglioni, ki je prodajal zdravju škodljive stvari, in njegovemu sokrivcu Tizianu NVenghersinu. Dr. Castiglioni je bil obsojen na 3<M> kron globe, \\*enghersin pa na 30 kron globe. Več jutri.
braž^ jjr^faienil. V sobot> dne :?1. decembra )'» 1<J. ur? pi^dpoiudne se bodo vsled narf: :: e	«* <r. okrajnega sodišča za ci-
v r.e *tvar vrši"'® s'--leče dražba premičnin : uHca S. Michele 2. klop in tehtnice: ulica Krta 7 in 11. h šna oprava; ob 12. in pol: ulica M dino piccolo 1, hišna oprava; ob 1*?. uri: S. Ni col o 25. hišna oprava; ob 10. uri in po;: ulica lig »r 7, hišna oprava; ulica -•tadiou lu in uli^a dele Ombrelle 1, h;šna oprava, ob 11. uri: ulica ('anale 7, glasovni iii pohištvo : o'» 12. uri : ul. Cecilia 12, konj: o:> 1»>. tiri: ulica Capitelli 21, hišna
•	jirava; o(> 12. uri: Canale 5. manifakturno blago; ob	n pol: ulica Accjuedotto 23, hišna oprava : ob 10. uri : ulica Giuiia 10, bieiki : <b 12. ur in pol: ulica Mmzani 27, tai>. št. 'J345, mizarska opreina io voziček; ob 11. uri: trj; S. Govanni »>, hišna oprava: ob IO. uri ul. G uhani 22, konj: ob 11. uri in jm.I : Sv. M. M. Spod. H»>9, krčmarska oprema, pohštvo; ob 11. uri: S/. M. M S|. .Jt,>. opr»-ma v zalogi in tehtnice; ob 10-ur: : ui ca Peti 17. kaman ; ob 11. uri: Sette Fontane 2, pr>-sič : ob 1'uri in pol : ulica -**or/«-ria 4, nrzaiske klopi in stroji; ob 12. \ir : u. ca P«»te Nuove, oprema v zalogi in k n Vire: » > 11- u-i : ulica Ale—. Volta 7. pisarniška oprema.
Vremenski \*-Atnfk. Včeraj: top.omer ob 7. uri r.jii' i 9° 9 ob "J. ur- ftopolvdn* l.V\— t !';«!.•» t»rob 7 uri zjutraj 754.9 — Duks i> a»-. 4 4^ predp. in ob »».2* } '}'.; i^i.a '»21 pred<»olu<3ne ol> 11.53
po^Kiin^BA.
t -ti prazniki, katerih se ne vesele samo odrasli ljudje, ampak in v prvi vrsti tudi otroci. Katero veselje je za otroke lepše in veče, neero ravno božično veselje ? ! Goreče, zastavami in sladčicami odičeno božično drevo ? Da, ravno za to drevo, ravno za to nedolžno zabavo se trudimo sedaj in nabiramo, da razveselimo nedolžna srca naših otročičev, — za katere smo dolžni skrbeti, ako jih hočemo braniti in rešiti iz umazanih rok zagriženih sovražnikov naših.
Ali ti ne gane Brca prizor, ko gledaš, kako nerazumno sicer še in nedolžno dete stoji kakor svitel angelj pred razsvetljenim božičnim drevesom, ko je slisiš deklamovati, peti, igrati? Da! da! ravno taki pribori so včas.h za človeško srce dostopneji od navadnih dramatičnih prizorov.
Pridite torej, stariši, prijatelji in tudi Vi gospoda; pridite na božičnico da napravite veselje sebi in svojim slovenskim otrokom !
Zato je moška podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu določila, da napravi božičnico, in sicer: na Greti v otroškem vrtcu v nedeljo dne 22. t. m. po pol udno ob 4. uri; v Rojanu pa v ponedeljek 23. t. m, v prostori u društvene krčme ob 4. pop.
Predsedništvo. »Zasebni otroški vrtec« v ftocolu vabi na »Božičnico«, katero priredi s sodelovanjem goslarskega zbora v nedeljo dne 22. decembra. — Vspored: 1. »Pozdrav«. 2. »O jaslice.. «, deklamacija. 3. »Mladi učenec«, deklamacija. 4. »Živa slika«. 5. »Na stropu...«, deklamacija. 6. »Sirota«, prizor. 7. Petje. 8. »Pri krstu...«, deklamacija. 9. »Le-nico ljubim...«, deklamacija. 10. »Živa slika«. 11.
Božjega deteta
pa še dalje. Sum: se, da so ostanki kaznji-vega dejanja.
Vesti iz Štajerske.
—- Družba ponarejalcev bankovcev je stala te dni pred porotniki v Celju. Bila sta dva tnožka in dve ženski. A nekaj nenavadnega je bilo to, da glavnega krivca, pravega provzročitelja vseh falzifika-cij ni bilo med njimi, ker jo je bil še o pravem času popihal baje v Ameriko. Jeden obtožencev je bil obsojen na dosmrtno ječo, drugi pa na dve leti ; jedni obtoženih ženBk so prisodili tri leta, drugi pa eno leto ječe.
Vesti iz Koroške.
Kuga med p r e š i č i. V političnem okraju Velikovec je (izvzemši sodni okraj Železna Kapla) kugi ine 1 pra šiči. Izvoz prašičev v druge dežele je prepovedan iu je prepovedano izdajati listke za prašiče v tem okraju. Za izvažanje v druge kraje Koroške je potrebno dovoljenje deželne vlade.
Šolski proračun za leto 1902. kaže 1 milijon 488.058 kron potrebščin. Ta poldrugi milijon bodo seveda morali skladati tudi Slovenci, ne da bi kdo — to je gotovo — niti rrislil na krivice, ki se koroškim Slovencem gode na ljudsko-šolskem polju.
Razne vesti.
Velikonočni izlet Čehov v Črnogoro in v Dalmacijo. V »Slovencu« čtamo: Briski odbor »kluba čeških turistov« nas prosi, naj Na Božični večer«, igra. 12. »Prihod j opozorimo Slovence na veliki češki izlet med Med posamičnimi točkami Jugoslovane ob letošnji Veliki noči. Že zadnji
skega štetja v tretji razred aktivitetnih do-klad. Vlada misli postaviti v viši razred tudi nekatera druga me^ta, kjer vlada draginja in sicer v viši razred, nego bi morala biti ista v razmeri se številom prebivalstva.
Spor med Kolumbijo in Venezuelo.
\VASHINGTON 19. (B) Kakor poroča »Associated Prese«, se, glasom poluradnih vesti, v kratkem prične vojna med Kolumbijo in Venezuelo.
Liberalna stranka na Angle/kein i u vojna v južni Afriki.
LONDON 20. (B) Vodja liberalcev, Ascjuit, je imel včeraj v Wolwerhamptonu govor, v katerem je brezpogojno pritrjal politiki R »sebervja, čegar povratek v politično življenje da je jako razveseljiv. Tudi Asquit se izreka za časten in Bure ne poniževalen I mir, dotlej pa treba krepko nadaljevati vojno. | Guverner na Kapu, Millner, da zaslužuje polno zaupanje. Opozicija da mora dokazati, i da je vladi odprti prava pot. Slednjič je : As«iuit povdarjal potrebo notranjih reform, za katere da je liberalna stranka pripravljena. Avstrijski Lloyd.
DUNAJ 20. (B.) Ministerski predsednik, kakor voditelj ministerstva za notranje stvari je na podlagi najvišjega pooblaščen]a in v sporazumljenju z ministrom za trgovino odobril spremembe štatutov paropiovne družbe avstrijskega Llovda v Trstu , kakor so bile sklenjene na občnih zborih delničarjev, dne 21. maja leti 1900 in 17. maja leta 1901.

svirajo goslarji iz sv. Jakoba. — Začetek tak izlet v Pulj, B3netke, Opatijo, Postojno točno ob 4. uri popoludne. — Ustopnina 40 itd. se je jako dobro obnesel. Ako se do 1. stotink, sedeži 20 stotink.	j februvarja oglasi vsaj 50 izletnikov, najel bo
Ker je ta vrtec v vsakem obziru potre- odbor poseben salonski parnik. Letošnji izlet ben vsestranske podpore, nadejamo se obile j pojde v Zader, Šibenik, k slapom Krke, udeležbe.	Vodstvo. ! Trogir, Split, Solin, Hvar, Korčulo, Gruž,
Vojaško podporno veteransko društvo 1 Dubrovnik, Lokrum, Boko Kotorsko, Cenam javlja, da bo imelo, povodom rojstnega tinje, Mali Lošinj, Opatijo in Škocijansko dne svojega visokega protektorja, nadvojvode jamo. Izlet bo trajal od 22. marca do l. Frana Ferdinanda od Avstrija-Este, sveto aprila 1902. Odbor pričakuje, da bodo tudi mašo dne 22. t. m. ob 8. uri predpoluune y' Jugoslovani z veseljem pozdravili ta češki cerkvi sv. Antona novega.
4 Aleksander Levi Mmzi
m
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst.
•8 T R S T
TOVARNA:
Via lesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2
I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo Št. 21
--MOM
obisk.
Vesti iz ostale Primorske.
Važno Iiazuanilo. Dandanes se nahaja ' v prometu mnogo ponarejenega vina, ki ne ; le da škoduje zdravju, ampak tudi izpodriva ugled naravni kapljici. Ces. kr. zavod za X Po soglasnem sklepu »S 1 o - ; kemično analizo jamči, da bo vina, katera je
venskega učiteljskega društva za! on preiskal, naravna in vsaki trgovec z vi-
,	, . t	u	nom, kateri ima dobro vest, se gotovo pri-
koperski okraj« v odborovi seji dne "	. ' ,
1	i,«	druži temu zavodu na ta nacm, da oo stal
19. t. m., v Ricmanjih, sklicuje se s tem . po<J njegovo koDtro|o ali varstvom. Pod takim
i rs
rs
Predmeti postavio se na oa obrod ^ ^^	ali železnico fnn-<o
Velik Izbor Upecarij, zrcal In stik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih aačrt'b
Cene brez konkurence.
1LUSTH0VAS1 CEIIK ZASTOII IS FEAIKO


izreden občni zbor imenovanega društva na dan 28. t. m. ob uri predpoludue, v d v o -
varstvom stoje dalmatinska vina tvrdke Braća Buj iz Splita, katera ima svojo
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščetke
rano »Slovanske čitalnice« v Trstu, klet v ulici delle Legna št. 6 (dvorišče), vsled
r> u,	Česar bodi priporočena ta tvrdka prijateljem
ulica S. r rancesco, st. 2.	p 1	-	i j j
Razpravljalo in sklepalo se bo : 1. o peticiji na državni zbor in c. kr. vlado za ustanovitev jugoslovan-! skega vseučilišča v Ljubljani;
o
dalmatinske kapljice. Glej oglas.
Brzojavna poročila.
Carjev imendan.
DUNAJ 19. (B) Nocoj je bil na tukajšnjem dvoru, o priliki imendne ruskega carja, obed, katerega so se udeležil cesar,
Z. o spomenici deželnemu zboru istrskemu za preuravnavo pokojninskega zakona za učiteljstvo
Istre*	i
....	.	. I nadvojvoda Fran Ferdinand, ruski poslanik
3.	o spomenici deželnemu zboru istrskemu	/ __.	____^ n,
za odpravo krajevnega ter u ve nje osebnega plačilnega sistema za učiteljstvo Istre.
4.	o slučajnih predlogih.
Glede na važnost predmeta in umestnost kraja zborovanju, je vsem p. n. gg. društvenikom neizogibna dolžnost, da se zborovanja prav gotovo in p o 1 n o š t e -vil no udeležb! V to jih uljudno vabi in nujno pozivlje
ODBOR.
X Pevsko-Lamburaško društvo »Ista reka Vila« v Kast v u priredi dne 31. t. m. večerno zabavo z govorom, petjem, igro, pozdravom novega leta in plesom. — Začetek ob 7. uri zvečer.
Kje naj infBio zabave o božičnem
U *. I V vsetu ietu se povsodi vršijo razne vejice m zabave. Tu nastopajo pevci, igra!-*/, tj.nioj t i. Kratkočasilo je to, in bla-goiiotno upi i vajo taki in *-n*ki prizori na človeško -e-e, kater i ne mi.re b;ti vedno VKieni*«.'> na trudp--ino, mučno delo svojega * -ak<> t < »l i ko Kf> m<>ra tudi «»d-jXK*.ti iu razvedriti.
Bjž;čui j raz.i ki so pre l vratmi. To so
j e 8 poslaništvenim osobjem, ministri grof Go-luchovski, dr. Korber in razni drugi ministri in dostojanstveniki. Cesar je napil ruskemu carju.
S trgovinske in navtiške akademije. DCNAJ 20. (B.) Minister za nauk in bogočastje je povišal profesorja na trgovinski in navtiški akademiji v Trstu, g. Ambroža Harač ća v VII. činovni razred in profesorja na istem zavodu, Edmunda Kasseggerja, v VIII. činovni razred.
Družba rudeeega križa v Trstu. DUNAJ 20. (B) »\\'r. Ztg.« objavlja: Njeg. Vel. cesar je podelil Elizabetin red druge vrste podpredsednici ženskega pomožnega društva rudečega križa, Mimi Renner. Odlikovanja.
——	| DUNAJ 20. (B) Njeg. Vel. cesar je
. .	.	podelil, v priznanje štiridesetletnega zvestega
vesti iz KranisKe. in pohvaljenega službovanja, upokojenemu
Sito d'Aipli
TRST. - Via S. Aiitonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd.
30T Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisi.
■»■»■•■♦■»■•■•■♦■•■♦■♦■•■»■»■»■J
elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne 5 K K* cene. U	M S
VILJEM DALLA TORKE ;
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ♦ MoJe pohiitvo donesesrečo. ■ ■ ♦
840 K j e i z g u b i 1 na semnju v
mornarju pristaniščnega in pomorsko sanitet-
Kamniku p »eestnik Fr. Hribernik iz St. Le-1 nega kapitanata v Trstu, Jerneju Ruzzierju, narta nad G »rnjim Gradom. Možno pa je ; srebrni križec za zasluge s krono, in mor-tudi, da mu je bil denar ukraden. Vsakako i narju v pomorskem lazaretu pri sv. Jerneju, niso to mačje 3<»lze za slovenskega posestnika ! Ivanu Arbeku, povodom stalnega umirovlje in mož si gotovo ne podčrta rudeče tega dne nja istega, srebrni križec za zasluge, v koledarju.	Mesta, ki pridejo v višji razred aktivi-
*Skri vnostna naj rib a. V Zburab pri Smarjeti je ua^el posestnikov sin Ander-
tetnih doklad.
DUNAJ 20. (B) Današnja številka dr-
lič v nekem vinogradu ped metra globoko v žavnega zakonika priobčuje naredbo, vsled zemlji človeško okostje in dve človeški glavi, katere pridejo ine-^ta Ljubno, Rovinj, Reve-Okostje je ležalo kakih 35 let v zemlji, giave redo in Šibenik na podlagi zadnjega Ijud-

UUKK*****X****X*
x MIZARSKA zadro&a v gorici 5
z omejenim jamstvom	^^
H naznanja slovenskemu občinstvu, <la ^ je prevzela	^^
x pr?Q slov. zalop pMštva *
S iz odlikovanih in svetovnoznanih to- JJ J varn v Solkanu in Gorici
X Antona Černigoj-a J
^^	katera se naiiaja
y v Trstu, Via Piazza vecchia Jg ||	(Rosario) št. 1.	^
^ tna	^fani cerkve st. Petrai.
«« Kookareuctt nemogoče., ker Je blago ^ is prve roke.	^^
xxxxnnxxnnxxxxx*
»a
H
4
I
<
'4 *
M. U. Dr. Ant. Zahorsky t
firiporoča svoio |>om<>č na poroddi. al*>rtih in vseh ženskih Itoleznih, kakor: neredu« r^ti v j>er j<*li, krvavenje, l»eli t<»k, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih Itolemi. O rdi nuje ulica Carintia štv. H. od 9-11 i u od 2-4.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Pinzzs Barriera pripon«}* svojo zalogo jestvin. kolo-aijalij, navadnega in najfinejšega olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno biago tudi na de-Jelo na debelo in drobno. Ceniki franko.
6i
Prodaja vina „Ai Maestri
* uliei Valdirivo št 17. Slavnemu občinstvu se uaz-ranja. da se od dane* naprej točijo sledeča vina: refoSk črn po novč.. l*-la rebnla iz Bril po 28 »otč. Za družine po ugodnej-ih cenah. Opolo iz Visa ! po i>8. novč /a obilen obisk se priporoča ter že v , na.prej zahvaljuje.
Vsi k zamore moja vina analizovati in ako jih j t dobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade.
a 1 i s tv i i p 1 o m o-
van specijalist (iionlini, ima svoj a m bula ton j t Via Stadion 3. I. ki je odprt od p predp. do 6. pop ob nedeljah in praznikih <io 4. pop. Izvršuje odstra- ■ niteT kurjih o<es in zaraslih nohtov tudi v najbolj ii mpliciranih slučajih na poseben način in brez kakoršnih bolečin. l ena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
ar
Dr. Rosa Balsam
15
Praško domače zdravilo
iz letarne B. Fraper-ja v Pragi
jr Že vet- kakor .'Jo let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo i nega se probavljanje krepi ie ohrani
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več
je star.', najprej v Praei rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani
rane čist«
bolečine olajša
vnetje m i u hlad'.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! V-i deli embalaže nosijo /ra*en stoječo, postavno polo-ženo varstveno znamko.
Lekarna
Glavna zaloga:
B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnei orln"
Praga, Malastran 203, v« gal Nem.love ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani. E. Lcitenburg,
P. Preudini, S. Scrravallo. Snttiaa. C. Zanetti. A. Praxmarer.	*-
------»B
oooooooooooooooo
Novo tržaško peebiio podjetje
Piazza della Legna 4.
vsakovrstne pogrebe po naj zmernejši h cenah
Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza detle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja. OOOOOOOOOOOOOOOO
Odlikovan z <lvemi zlatimi in l>ro-
Operater kurjih očes,
SREČA TUKAJ.
Spodaj označeni krasni predmeti:
33 komadov „franko" samo za gl. 3.30
PO v dobijo toliko časa, dokler zaloga trnja, naravnost od
ri » 1111111(11 iAiiirv\» »	».vii.v. ......——J —J------------
J. f AflDEREB, tovarna za nre. Mot. Stražom 2 %
nastiim kolajnami
fraITlIiIti
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala ]><> angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. dninam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.
vilobijo se
nikaka stenska ura I
nikake igrače !
Josip Bizjak
urarski mojster ulica Stadion 25. nazna-
tia Klavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico 7.a popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da ■»i bo prizadevni zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati de)a. za kojega izvršitev tudi jamči. Za 'uDOgobrojDO podporo se udano priporoma.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Olovanni št. G.
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, por<*elai:a, železa, kosi ta rja in stekla; \flik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene p pe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al «iruge z bobe.
Trstu samo ra bij i vi predmeti od niklja, doublfe pozlačt nih in od pristnega srebra s pečatom c.
puneovnega urada. 1 nikel jasta rem. žepna ura, S4 ur idoča. jamčena za dober tek.
1 podoba cesarja Fran .losipa L ali Njeg. svetosti papeža, tudi soeijalistična na pokrovcu vrr 1 mošnji ček od usnja za to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveekom 1 ji k o fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov od dublfe ziata, patentov*ni.
parov	- za ovratnike in prsnikc z podlago od biserne matice.
1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristuega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od n	r n
1 prstan	„	_ za gospode ali dame.
15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja.
Brezlačno in franco
pošlje m ir.oj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana
z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5-50.
4
Trst
Važno oznanilo!
„Ali! it Fraz"
Po nizki ceni.
Via jfuova, nasproti lekarne Zanetti.
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katramne pastilje liavasiiii
škatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje - -
oD ogolunjene sladke skorje
►
škatljica po 60 stotink. A" d ob iva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstn, Piazza della Stazione št. 3.
Velikanski izbor
v Ti
kakor
tali
smr
kakor tu-li v lt-kurut Pic«i<»lii Jtrnmiti, I.uriani, Vi tali »t Varda)ia.s!M>; v U«-ki : lekarn» ProiUmi ; Oorici lekarua <'ristofoletti i» P«utoui.

krčma
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu obč nstvu, <la so dalmatinska črnil, bela, Opoio in istrska vina, ki se prtulajajo v njihovi zalogi v Trsui, ulica del le Legna žt. 6 {v dvorišču), analizovana
in stavljena pod stalno kontrolo zavoda naočnikov in malih očal najnovejše Kemeljni v vebkem izboru, bukove debla za kemično analizo vanje, o vlašdenega	jn najmodernejše oblike	orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice
V ulici Geppa Štv. 14. od c- kr. avstrijskega ministerstva	ni leganj. in od	kristala za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za
^ za notranje Stvari. Zat, Se Hiavlja na	jekleilih /Jatih in đrel>ernih stopnjiee.
vse hode in boteljke kontrolnem garancijska	J	- .
Bela vipavska Črna istrska
Istrski refošk .... „ ,, 48 „ gtav ,e$[)0 nevarnost ljudstvo.	lečJmi, kukor tudi barometrov, termometrov
K«lor ni n>rej vkupi vino v naei zalogi, /a merjti vročino človeke ali zraka od 3f> je gotov, <ia se v njem ne nahaja drugdi
Toči Vina prve vrste:	v,e .ode m boteljke kontrolna, m garancij.«	predani od 25 ne. naprej.
,	. znamka za pristnost vina. To določbo je __' 1	^^
liter 36	kr. hdAo vi&>k(> c ki. mill 8lerPtvo za notranje	Velikanski izbor daljnogledov
„ 36	„ 8lvarj ra,ii prpfo^tega kvarjenja vina, ki	/a gUjdališčn, kraje in morje z akromatičmi
Cene zmerne.
Viktor IMEikla^vez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam ne posdja na doni od 10 litrov	snovij, nego da je vino Čisto in naravno, tla
naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.,	J»e rime z mirno vestjo dajati bolnikom in
črno istersko liter po 28 kr.	in kouvalesoentom, vsled česar se mora za
Priporoča >e tudi krfmarjem, katerim dajem	htevati vedno le garancijsko znamko.
vinood 50 litrov naprej jk> dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, last vik.
Važno za vsakega!
Ha/prodaja !
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gl. 95 nč.
krasna garnitura <>!>-
stoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja. Anker remont, (na željo tud r jM»s ebr.1! z lepo rszrezljanim pokrovom« točno lire «-iia s letnim jamstvom <n škatljico. 1 kra-ija goldin ali niklja^ta okropna verižica
s privts tin. 1'arižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 }»ar gumbov za man še te, znamka »Garantie«. 1 garmtora (5 komadov> gumbov za srajce iu ovratnike.
1 [>ar uhanov iz pristnega srebra, uradno pancir.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
\*seh 14 krasnih in vre lnostnih predmetov / uro Anker-Keuiooi vred jntšilja ie za 2 gld. 95 nč. S jHjvzetjem ah j»<> naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradoni 17. - Krakovo
Neodgomjajoće sprejmem v H dneh nazaj in povmetn denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika Bogato ilusirovani cenik raznovrstnih drago-o?enpti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kii|>ec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
prodajatnica izgotovljenih oblek
= „Alla citta fli Trieste" =
tvrdke
m EDVARD KAI.ASCH h
Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču „Armonia"
s krojačnieo. kjer se izvršujejo obleke |H) meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan jk) izvenre«lno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
n ve. naprej.
Izbor povekševalnih leč
in velikanski izbor modernih lorinjet (očala rocem za ženske) od 1 gld. naprej.
Prodaja na debelo razprodajalcem. C< ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave.
3van Angeli
jO^" ulica Canale 5
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega
je edini tovarnar čopieev vseh
---- vrst in šeetk, naliajajoe se 11a
ŠTEFAN CRUCIATTI tržaškem trgu ter zamore konkii-
ornamentalni kamnosek.	j	hirati z vsakomur.
TRST. — Via della Pietš št. 35. —TRST. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali
, korenik tudi malui. Angleške sce tke za čistiti
izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, alta rje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
Jakob Kosmerlj
-m TRST
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando lEarine.
TRGOVINA -»■
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jest v in kolonijalij,' Jestvin in kolonijalne^a blaga, delikates vsakovrstnega olja, navadnega in uajfinejega. J	konserv.
— Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, I Izbor raznih vin in likerjev, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na- j Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2, ročeno blago tudi na deželo na debelo in j	nasproti ženskemu liceju,
drobno. — Cenike razpošilja franko.; Priporočam se p. n. občinstvu in sem
najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(l)ru^tvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse vejt zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in rese rva dne
31. decembra 1893.....gld. 5S,071.» 173-84
Premije za poterjati v na-slednjili
letih......... „ 30,511.700*64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1891. . . . ^ 169,929.625 03. Plaćana povračila:
a)	v letu 1891......... 9,737.614*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1891....... 292,401.70651
Letni računi, izhaz dosedaj plačauili odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in »ploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione H. 888,1 v lastnej hi5i.
Priporoča se pri najsoiidnejšem delu m o zmernimi cenaai.
V najem se odda*
hiša in krčma z velikim hvevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri uprav »Edinosti«.