Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld„ za jeden ! mesec 1 gld 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: $ Za celo leto 12 gld., za pol le'.a ti gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo ln ekspedictja t ,,Katol. TIskarni" Koplturjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeutSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. J^tev. 71. V Ljubljani, v petek 3(1. marca 1898. Leti XIVI Vabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ _ Vpravništvo ,,Slovenca". Državni zbor. Dunaj, 29. marca. Nič novega z bojišča ! S tem je povedano vse o današnji seji. Novoizvoljeni poslanec Iloler je začetkom seje storil obljubo, da bode vedno stal na straži za »zatirani« nemški narod ter kot zvest oproda Jurija Schonererja razbijal stole in mize, ako avstrijska pokrajina ne postane pruska »drajina«. Mož je dobro začel, drugo še pride. Nato se je nadaljevala debata o vladni izjavi. Prvi današnji govornik dr. M e n g e r se je najprvo oziral na zadnji govor barona Dipaulija. Iztaknil je v njem nemško srce, v klerikalcu nemško prepričanje, in hvaležen mu je zato, roko bi mu stisnil, objel bi starega svojega nasprotnika, ko bi Dipauli zaupal kači, ki se skriva v duhte-čem šopku hvale in priznanja. Da, tudi Tirolce sploh hvali dr. Menger kot jekleno nemško pleme, tudi te bi vsprejeli v kolo nemške vzajemnosti, ko bi ne bili preklerikalni, prečrni in prerimski. Liberalizem, židovski liberalizem je jedino zdra- vilo, ki more ozdraviti bolno Avstrijo, iz Badeni-jevih razvalin zopet postaviti krasno palačo z napisom : Vstop je dovoljen le nemškim liberalcem in od njih povabljenim gostom. Pritrditi pa mu moramo, da ni bilo v korist ne cerkvi, ne državi, ko je država skušala cerkev izrabljati kot policijsko stražo. Ti časi so bili, upamo, da se ne vrne doba jozefinizma. In če dr. Menger preliva solze po Badenije-vih razvalinah, potem naj bi pomislil, da je on sam med voditelji »hunskih« čet, ki so požigale, rušile in pustošile pod zastavo nemške hegemonije ter si nabrale v pomoč in podporo mednarodne soc. demokrate. Anarhija v zbornici, anarhija na levici je dala povod znanemu predlogu grofa Falkenhayna, proti kateremu je danes dr. Menger protestiral v imenu svobode, omike in napredka. Torej so tudi jlluni pustošili, požigali in morili v imenu svobode in omike ! Konečno pa govornik v imenu svoje stranke le izjavi, da hoče podpirati vlado, vzdržavati red, spoštovati avtoriteto, ako vlada prekliče za Nemce skrajno žaljivi jezikovni naredbi ter predloži načrt zakona, s katerim se nemščina proglasi državnim jezikom. Ako grof Thun to obljubi in takoj prične z dejanji, potem dr. Menger s svojimi tovariši po indijanski šegi zakoplje svoje orožje ter celo z dr. Kaizlom kadi iz pipe miru in sprave. Sicer pa — boj, obstrukcija do skrajnosti. (Pristaši njegovi mu ploskajo.) Za njim posl. dr. Šusteršič mej odobravanjem v imenu slovanske krščansko-narodne zveze prečita izjavo, v kateri v glavnih potezah označi pogoje, pod katerimi bi naša zveza mogla podpirati sedanjo vlado, od katere pričakujemo popolne pravičnosti do vseh narodov in dežela v narodnem in gospodarskem oziru ter hitrih predlogov v prospeh zdrave socijalne reforme. Sedaj že nad jedno uro govori poslanec D a s -zynski, ki jedino socijalne demokrate z živimi barvami slika kot prijatelje ljudstva. Mož je sicer povedal marsikatero trpko resnico, toda naravnost smešna, oziroma predrzna je njegova trditev, da bode svet srečen in zadovoljen, da bodo Poljaki objemali Ruse, Italijani Slovence in Hrvate ter se Mažari bratili s Slovaki, ako se vsepovsod uveljavijo soc. demokratska načela. To so zlati gradovi, katere Daszvnski in njegovi somišljeniki zidajo v oblake. Da pa more in mora marsikaj biti drugače v človeški družbi, to je jasno tudi drugim, a ne samo mednarodnim soc. demokratom, katerim so prazne fraze vse besede o verskem prepričanju, o ljubezni do domovine, države in vladarja. V imenu rumunskega kluba izjavi poslanec Lupul, da vstraja pri sedanji desnici na podlagi lanskega adresnega načrta, ki izraža avtonomijo kronovin in jednakopravnost vseh narodov. Posl. dr. Scheicher v imenu kršč. socija-listov v daljšem govoru naglaša, da so in ostanejo v narodnostnem boju solidarni z ostalimi nemškimi strankami, izvzemši Schčinererjance. Toda, da si je opravičen boj za nar. prava, vendar naj bi se spametovali posamezni narodi, ter zjedinili v boju za svoj gospodarski obstanek, dokler je še čas. Vsepovsod gospodarski propad, beda in revščina, Avstrija zgublja svoj vpliv in veljavo, ker se najboljše moči izrabljajo v narodnih bojih. Konečno grof P a 1 f f y označi že itak znano stališče češkega konservativnega veleposestva, katero vstraja v zvezi s češkim narodom in desnico za vero in domovino, popolno jednakopravnost vseh narodov. Vladne predloge Vlada je danes predložila : trgovinsko pogodbo z Japonskim, načrte zakonov glede začasne oprostitve hišnonajemninskega davka za prezidave v Celovcu, ozkotirne železnice od Gabele do Kotora in Dubrovnika in glede prodaje raznih državnih LISTEK. Nansenovo potovanje na sever. (Govoril kanonik J. S u š n i k v »Katoliškem domu«.; (Dalje.) Po silnem trudu, po neverjetnem naporu čez razpoke in ledene sklade sta prišla na kraj ledu, kjer ju je vabilo nezamrznjeno gladko morje k daljnemu in manj napornemu popotovanju v čolnih. Celih pet mesecev sta popotovala po samem ledu in snegu, po noči je bil led in sneg njihova postelja, po dnevi led njihova pot in vse njihovo obzorje je bil led in sneg. Sedaj še par kilometrov vožnje po morju, potem stopita na obrežje Fran Josipove dežele. Fran Josipova dežela je skupina večjih in manjših otokov med 80° in 82° severne širjave ravno nad otoki »Novaja Zemlja«. Avstrijska ekspe-dicija je te otoke našla, ko je z ladijo »Tegetthoff« meseca novembra 1873 prišla tjekaj. Ker je ladija v »ledu zamrznila, je Pajer s sanmi prodiral proti severu ter prvi to ozemlje natančneje preiskal in otoke zarisal v zemljevid. V proslavo pokrovitelja te ekspedicije je Pajer imenoval vso skupino otokov po našem presvitlem vladarju Fran Josipova dežela. Da so otoki do cela pusti in neobljudeni, je jasno, ^črne basaltove stene se uspenjajo iznad morja po več sto do 1000 metrov visoko. Vse ozemlje je pokrito z večnim ledom in snegom, nikjer nobenega rastlinstva, razun nekaterih mahov in lišajev, kateri se nahajajo semtertje ob skalnatih stenah. Tolikanj bolje je pa zastopano živalstvo. Mnogoštevilne jate raznih severnih ptičev, galebov, strakušev in drugih gnjezdi po skalovju, lisice in opasni severni medved se potikajo po ledu, in morje hrani v obilnem številu raznih tulnjev, mrožev, kateri bivajo deloma v vodi, deloma se solnčijo na ledenih ploščah. Takšna je bila toraj ona toliko zaželjena dežela, proti kateri sta hitela od severa naša popotnika. Sedaj sta slednjič prišla do kraj ledu, še par kilometrov vožnje po morju in potem stopita na suho zemljo, če tudi daleč na severu. Čolne postavita v vodo in priredita za daljno vožnjo. Toda kaj storiti z zadnjima psoma, katera sta jima še preostala in toliko časa zvesto služila. Vzeti jih seboj na čolne za daljšo vožnjo ni bilo mogoče. Ako ju pustita v tej pustini, morata poginiti lakote, ako ju medved še poprej ne zasači. Toda sila kola lomi, sklenila sta ju, če tudi s težkim srcem, slednjič ustreliti. Vožnja po morji je bila v primeri s prejšnjim težavnim popotovanjem lahka in v lepem vremenu še dokaj prijetna, a žal, da ni trajala posebno dolgo. Že prvi dan sta prišla do skalnatega obrežja, čez katerega se je s|)enjal lcdnik, in ob njem vozila dalje. Kmalu ju je led zopet obdal in ni kazalo druzega, kot čolne potegniti na led, djati na sani in vleči dalje. Kako sta pač sedaj pogrešala psov ! Za tem je prišlo zopet prosto morje, kjer sta v čolničih nadaljevala vožnjo. To se je ponavljalo nekaj dni, potem pa je nastopilo tako neugodno vreme z gosto meglo in snegom, da sta morala ostati na suhem ter čakati boljšega vremena. Pri tej vožnji ju je nekega dne napadel mrož, in le malo jo manjkalo, da Nansenovemu tovarišu ni čolna prevrgel. K sreči sta ga ustrelila in se ga tako rešila. Do 24. avgusta sta nadaljevala svoje popotovanje deloma po morji, de- t/ 4 (' objektov. Dalje je danes predložen vladni načrt •zakona, s katerim se preminjajo določbo ijfc? 1 3. in 3. zakona z dne 1. maja 1889, drž. zak. št. t>8 glede plač in pokojnin bogoslovskih prole-sorjev na rimsko katoliških in grško-katoliških semeniščih ter osrednjih zavodih v Gorici in Zadru. Plača so določa s 1400 gld., aktivitetne doklade za Št. Polit, Line, Trident, Maribor, Celovec, Ljubljano, Gorico, Zader, Budejevice, Lito-merice, Pfemysl in Tarnovv 250, za Briksen in Kral. Gradec 200, za Brno 300 gld Ako ima profesor naturalno stanovanje, dobi le polovico akti vitetne doklade. Prvi dve petletnici znašati po 200, ostale tri po 300 gld. Štiri leta v pastirstvu pred nastopom prolesure veljajo kot tri učna leta, profesorji, ki niso doslužili deset let, dobe pokojnino kot samostojni dušni pastirji. Ako profesor stopi v dušno pastirstvo, veljajo za pokojnino tri učna leta za štiri leta, ako vpokojen profesor dobi drugo službo, zgubi pokojnino. Skupna potrebščina za te plače in pokojnine se zviša za 48.059 gld. Koncem sejo zahteva Wolf, da pridejo vsi nujni predlogi takoj na vrsto. Dr. Lueger ga dobro zavrne, češ, da je ko medijant na škodo skupne države. Pri glasovanju so štirje navzoči Schonerer-janci ostali osamljeni, kar tudi zaslužijo. Prihodnja seja jutri; nadaljevala se bode današnja debata; oglašenih je še 13 govornikov. Politični pregled. V Ljubljani, 30. marca. 7j govorom poni. barona Dlpaulija poljski listi niso posebno zadovoljni, morda ravno vsled tega ne, ker ni Dipauli brezpogojno odobraval prazne programatične izjave ministerskega predsednika grola Thuna. Največ deloma neumestne kritike je zaslediti v glasilih poljskega kluba, kateremu je popolno po godu le oni, ki se nikdar ne ozre v Galicijo in ki brezpogojno caplja za vsakokratno vlado. Taktična stran govora barona Dipaulija je po sodbi teh listov sijajna, toda meritorična, stokrat važneja stran njegovega govora pa je zelo temna. On je baje povedal le, kako naj se prevrede razmere, ni pa dostavil, na kak način in kakim potom je mogoče dospeti do zaželjenega cilja. Nadalje se pa glasi: Po vzorcu drugih govornikov pri razpravi o vladni izjavi je tudi baron Dipauli predbacival grofu Thunu, da je v nastopnem govoru označil le vladne namene, ni pa zinil nobene besedice, kako meni priti do konečne rešitve. Ako bi bil grof Thun le nekoliko nagajiv, povedal bi lahko tirolskemu govorniku, da tudi on ni prav nič drugače postopal. Ta primera je precej bedasta. Vsakemu treznomislečemu parlamentarcu je jasno, da popolno zadostuje, ako ljudski zastopnik pove samo, kako si želi to ali ono stvar. Naloga vlade je potem, da si poišče merodajnih sredstev in potov in s pomočjo parlamenta ustreže zahtevam narodov. Sicer pa tudi od vlade nihče ne zahteva v programatični izjavi, da bi takoj povedala, katere paragrafe drž. zakonov namerava spremeniti in kako jih bo spremenila. Treba pa jc in vsak za- loma po ledu, potem je nastopil mraz, da se je na morji napravil nov tanek led, neugodno vreme ju je zadržavalo nekaj dni. Tedaj sta popotnika spoznala, da to jesen ne bo mogoče priti tako daleč proti jugu, da bi imela upati na kako ladijo. Sklenila sta prezimiti in sedanje jesenske dni uporabiti v to, da pripravita kolikor mogoče lagodno zimsko »poslopje«. Najprvo sta iz kamenja sestavila nekak zid, ter pogrnila čeznj plahto. Na ta način sta priredila nekako provizorično stanico za prvo silo. Za prezimovanje jima je bilo treba primerne koče in mnogo živeža. Konserve, katere sta seboj vzela z ladije, sta bila že večinoma porabila, le nekaj malega sta hranila za bodoče popotovanje spomladi. Kurivo sta bila že vse porabila, za zimo sta si morala preskrbeti zadostno živalske tolšče, katera jima je imela služiti za razsvitljavo in toploto. Tudi s živežem sta se morala do dobra oskrbeti, kajti v zimskem času, ko je morje zamrznjeno, ni niti tulnjev niti mrožev in na samo medvedovo meso se tudi ni vselej zanašati. (Dalje sledi.) stopnik smo zahtevati, da vlada odločno izpove, kako bo postopala v verskem, narodnem in gospodarskem vprašanju, česar pa ravno pri grofu Thunu pogrešamo. Ker je včeraj tudi posl. dr Šusteršič jednako odločno nastopil proti vladi, bo morda ravno tako prišel v nemilost pri glasilih poljskega kluba. Policija v parlamentu. Morda še ta teden se prične v zbornici najbrže precej burna razprava o nujnem predlogu raznih levičarskih poslancev, naj se zatoži bivši ministerski predsednik grof Badeni, ker je storil toliko »krivic« nemškemu narodu, pred vsem pa zato, ker so je baje na njegovo inicijativo tako »surovo« postopalo z zastopniki nemškega naroda v poslanski zbornici. Predlagatelji so vložili ta predlog s tem večjimi nadami, ker so zmagali v prvi instanci v jodnaki zadevi. Tožili so namreč dunajskega policijskega stražnika Glassa, ker je iztiral iz zbornice socialističnega poslanca Cingerja ter ga pri ti priliki bojda tudi nekoliko ranil. Okrajno sodišče v Jo-žefovem mestu je Glassa vsled tega obsodilo na štirinajst dnij zapora in radost v Izraelu je bila nepopisna. Toda obsojeni Glass je dobro vedel, da se je njemu zgodila velika krivica, kajti on jo postopal popolno tako, kakor mu je bilo naročeno. Moral je iztirati iz zbornice divjaka poslanca, toda ker se mu je ta ustavljal, moral je rabiti silo ter ga z jednim tovarišem nesti iz zbornice. Vložil je toraj pritožbo na prizivno sodišče, ki ga je včeraj po daljši obravnavi tudi oprostilo, ker se ni pregrešil zoper telesno varnost, ampak izvršil le to, kar mu je bilo naročeno. Tako jo je toraj pošteno skupila židovsko - socijalistična klika, Glassu se je pa dalo zadostno zadoščenje. Kakor tu, propadli bodo kričaški voditelji tudi v poslanski zbornici in dobili jeden nos več. Sicer se pa pri teh korilejah niti ne gre za stvar samo, marveč hočejo le zavlačevati nujno in koristno delo. Kandidatura princa Jurija za mesto guvernerja na Kroti se nahaja v najkrajšem času v odločilnem Stadiju. Včerajšnja »Novoje Vremja« poroča namreč, da so se zjedinile Rusija, Francija in Anglija, imenovati grškega princa Jurija guvernerjem na Kreti tudi tedaj, ako bi sultan ne privolil v to imenovanje. To je izvedel že tudi kandidat sam, ki namerava v kratkem obiskati dvore v Petrogradu, Kodanju, Londonu, Parizu in Rimu ter se tam osebno zahvaliti za izkazano mu naklonjenost. Rešilo se je nadalje ugodno tudi vprašanje, ali naj te tri velevlasti pomnože število vojnih čet na Kreti za čas, dokler princ Jurij popolno ne vredi razmer na tem otoku. Sklenilo se je, da se v prvi vrsti nadomeste čete, ki jih odzove avstrijska vlada, potem pa pomnože po vsakokratni potrebi. Vidi se, da hočejo zgoraj imenovane velevlasti porabiti tudi silo, ako ne bo šlo drugače, kajti, ako se bo čakalo samo na milost sultanovo, to vprašanje ne bo nikdar rešeno. Sultan je dobil poleg tega od ruske vlade resen migljej, da velevlasti nikdar ne bodo pritrdile sultanovemu predlogu, naj se imenuje guvernerjem turški podanik. Sultan je predlagal namreč Karateodory-pašo za to mesto. V jednakem smislu so se glasili odgovori ostalih velesil. Sultan je sedaj izvedel dovolj in je prav lahko verjeti, da vlada sedaj na njegovem dvoru grozna poparje-nost. Nekaj pa je pri tem še posebno značilno. — Rešitev krečanskega vprašanja se je pospešila takoj, ko je odstopila iz kroga mešetarjev v ori-jentu Nemčija, ki je neprestano ovirala vsako pametno rešitev v tem oziru in ki je bolj skrbela za turške interese, kakor pa sultan sam. Ko bi se bilo to zgodilo nekaj mesecev poprej, bi Kre-čani gotovo sedaj že mnogo lažje dihali. Vzhodno - azijsko vprašanje. Znano je, kolika nevošljivost se je polastila angleških krogov, ko se je konečno zvedelo, da se bodo Kitajci res udali ruski zahtevi in odstopili Port Artur in Ta-lienvan z nekaterimi pravicami, ki sicer v resnici niso majhne, kajti akoravno so si Kitajci tudi nadalje obdržali vrhovno pokroviteljstvo, je vendar zemlja mej tema dvema krajema že sedaj skoro popolna ruska last. Vendar pa Angleži nikakor niso opravičeni, radi tega se hudovati nad Rusi in slovesno protestirati proti takemu počenjanju. V tem smislu slovo nek v angleščini pisan ruski članek, v katerem se dokazuje, da se Angleži zelo motijo, ako menijo, da ima Anglija izključno pravico do kitajske posesti. Kitajci prodajo lahko vso svojo zemljo in nihče jim ne more zameriti; sc mnogo manj pa tedaj, ako odpro kako pristanišče drugi velesili. Konečno se svetuje interesovanim velovlastim, naj se vendar jedenkrat definitivno posvetujejo o vzhodno azijskem vprašanju. Cerkveni letopis. O cistercijanskem redu. (Ob SOOletnici njegovi spisal Jos. B e n k o v i C.) (Dalje.) I. Kakor iz mogočnega debla izrastejo močne veje, tako so iz reda sv. Benedikta tekom stoletij izrasli novi redovi, ki so si določili svoja posebna samostanska pravila, a vsi skupaj so se klanjali še vedno duhu svojega skupnega svetega očaka. Sveti Robert, opat velikega benediktinskega samostana Molesme na Francoskem, se je s šestimi svojimi tovariši podal v prostrane gozde, katere sta mu podarila chalonski škof Walter in grof Rena ud de Beaume. Ta gosto zarastena puščava se je imenovala Citeaux (Uistertium). Menihi so sredi gozda posekali nekaj dreves in si postavili lesene celice. Burgundeki vojvoda Odon jim je sezidal majhno cerkev Matere Božje, kateri se je novi red v varstvo izročil. Cvetno nedeljo, ki je bila uprav v god sv. Benedikta, dne 21. marca 1098. leta, so pred altarjem še jedenkrat slovesno obljubili, da hočejo živeti natančno po navodilu, katero jim je dal njih sveti očak. Kmalu potem je prišlo še 14 menihov iz Molesme-a v Citeaux. Ker so pa molesmeski redovniki želeli, da se opat sveti Robert vrne k njim nazaj, ukazal mu je papež Urban II. po posredovanju lijonskega nadškofa, naj sc njih prošnji uklone. Njegov učenec in prijatelj sveti Alberik mu je sledil kot opat v Citeaux. Za njegovega ojiatovanja je papež Paškal II. potrdil »pravila iz Molesme-a došlih ci-sterskih menihov« (»instituta monachorum Cister-tiensium de Molismo venientium«). S temi je Alberik določil strogo izvrševanje benediktinskih pravil ter uvedel v samostan zelo strogo življenje. Prvotno črno benediktinsko obleko je zamenil z belo, le škapulir je ostal še črn. Dovolil je, da samostan sme imeti svoja posestva; obdelovati pa jih morajo bratje lajiki. Po njegovi smrti je vodil opatijo Anglež sveti Štefan Ilarding 11109 — 1134), ki je pa svoje redovne tovariše tako ostro vladal, da nikdo ni hotel več v njih samostan stopiti. Bilo se je bati, da komaj ustanovljeni red sredi puščave popolnoma izumrje, zlasti ker je kuga več redovnikov pomorila. V tej veliki sili pa se oglasi leta 1113 na samostanski porti v Citeaux 221etni sv. Bernard s 30 plemenitimi, učenimi tovariši, ki poprosijo za vsprejem v novi red. Po teh novih članih, zlasti pa po velikem svetem Bernardu si je onemogli cistercijanski red opomogel in se povspel do veličastnega cvetu.*) Sveti Bernard se je porodil leta 1091 v bur-gundskem gradu Fontaines pri Dijonu kot tretji sin Tecelina Fontaines in grofinje Aleide plem. Montbar. Pohajal je v samostansko šolo v Cha-tdlonu. V sebi je čutil tako ljubezen do samote, da se ni dal niti od starišev svojih niti od bratov , in sestre pregovoriti, da bi ostal doma. Nasprotno, vsi njegovi bratje so ž njim vred stopili v red: Guido, Gerhard, Jernej, Andrej in že priletni strijc Balderik. Guido je bil že oženjen, a njegova soproga jo šla v ženski cistercijanski samostan Juilly, katerega je ustanovil sveti Bernard. Ko je pet sinov Tecelinovih s strijcem vred zapuščalo rojstni grad, igral se je njih najmlajši bratec Nivard z otroki na dvoru. Guido ga objame in mu pravi: »Ljubi bratec! Glej ta grad in ta posestva! Vse to boš poslej ti sam imel!« A deček odgovori: »Tako? Vi za-se jemljete nebesa in prepuščate meni zemljo? Taka delitev ni jednaka!« Kmalu potem je bil tudi Nivard sprejet med redovnike v Citeaux. Očetu Tecelinu je ostala doma jedina hči Humbelina, ki jo po bratih silno žalovala. A čez par let je šla i ona za svojo svakinjo v samostan Juilly ; oče Tecelin pa je postal menih v Citeaux, kjer jc kmalu potem kot častitljiv starček izdihnil svojo dušo v rokah svojega sina sv. Bernarda. *) Sveti Bernard torej ni ustanovitelj cistercijanskega reda, temveč le najslavnejši član njegov. Po njem se po nekod cistercijani imenujejo tudi >bernardini<. Vsi bratje Bernardovi, z očetom, strijcem, sestro in svakinjo vred so prišteti med svetnike, oziroma med blažene. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 80. marca. (Volitve članov ceniliie komisije v Ljubljani) Včeraj so se završile volitve Članov cenilne komisije za novo osebno dohodarino. Izid je tak, da sta v prvem razredu izvoljena dva Nemca, Bam-berg in dr. Schoeppl, v drugem razredu inžener Žužek in M o o r o (nemški kandidat), v tretjem razredu kanonik S u š n i k in krojaški mojster Kune. Voljenih je torej v komisijo polovica Slovencev in polovica Nemcev, vlada jih sedaj imenuje še šest. Izid teh volitev v Ljubljani je zelo pomenljiv in značilen v dvojnem oziru. Prvič se kaže, da je denar v Ljubljani še vedno v nemških rokah, ker v prvem in drugem razredu imajo Nemci in nemčurji večino mej volilci. Iz. tega vidimo, kako malo se brigamo Slovenci v Ljubljani zato, da bi se gmotno osamosvojili, in kako smo v žalostnih mejsebojnih neplodnih osebnih in strankarskih prepirih zanemarjali to največjo gospodarsko postojanko v narodni organizaciji. Ako imamo kaj smisla Slovenci v Ljubljani za svoj obstoj in napredek v Ljubljani, skrbimo, da za gospodarski napredek združimo vse svoje dotnače moči, da bomo res v vsakem oziru gospodarji na domačih tleh. Drugič pa ne smemo zamolčati, da nismo bili vsled svoje nebrižnosti Slovenci za te volitve nič organizovani v tretjem razredu, kjer se imamo le dvema trem požrtovalnim slovenskim agitatorjem zahvaliti, da tudi v tem razredu niso nemškutarji vtihotapili svojih kandidatov v komisijo. — Izid teh volitev naj je vsem Slovencem resen opomin za slogo mej brati, a ne samo za slogo na papirju, marveč za slogo v skupnem resnem delu za vsestranski vzlasti gospodarski naš napredek. Ako to stran svojega narodnega dela zanemarjamo, tedaj moramo biti pripravljeni na marsikatera neprijetna iznenadenja pri raznih volitvah v Ljubljani. (Palij našega metropol i ta.) »L' Osservatore Cattolico« poroča, da je 26. t. m. kardinal Mertel izročil preč. gosp. Juriju Jaccjuemin u palij za našega metropolita, goriškega nadškofa. Ob isti priliki je izročil monsign. Karlu Parčiču palij za vladiko Strossmayerja, kateremu je sv. Oče podelil pallium ad personam kot častno odliko. (Osebne vesti.) G. dr. Jožef Gruden, bivši kaplan v Šmartnem pri Kranju, se je povrnil boljšega zdravja s Tirol v domovino. — G. Rudolf Stark, notar v Kanalu, je premeščen v Gradišče ob Soči. — V Pragi bivajoči dr. Adolf "VVagner je imenovan okrožnim zdravnikom za Bohinjsko Bistrico. (Deželni odbor kranjski) oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plemenjake Belanske-Pincgavske pasme proti povračilu polovico nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati so do 6. aprila t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. (Koroške novice.) Koroška učiteljska zveza bode zborovala dne 11. in 12. aprila v Brežah. — Z zidanjem krajevne železnice v Krško dolino so že začeli. Zbralo se je mnogo delavcev od raznih stranij ter je po dolini prav živahno gibanje. — Pri občinskih volitvah v Libučah ob Pliberku je zopet zmagala slovenska stranka, dasi so si nasprotni nemčurji mnogo prizadevali, dobiti večino v pest. — L. 1897 se je porodilo v cel. škofiji 11.272 otrok, t. j. 331 manj, kakor 1. 1896. Od teh je bilo 6655 zakonskih in 4617 nezakonskih (t. j. 41 °/0). Največ nezakonskih otrok je v dekaniji Krka 70%. potem v Celovcu (s porodiš-nico) 64%, Brežah 56°/0, Grobniško polje 55°/,, Št. Vid 54°/0, Trg 54% itd. Najmanj nezakonskih otrok ima dekanija Trbiž 17%> sploh v nemških znatno več, nego po slovenskih. Samomorov je bilo 50 (1. 1896: 42), konkubinatov izkazanih 979 (1. 1896: 10121. Številke vsaj nekoliko kažejo, kakšno je nravstveno stanje v krški škofiji. (Binua v celovški škofiji.) Letos bode v sledečih slovenskih farah celovške škofije cerkvena vizitacija in birma: meseca aprila: dne 13. stolna cerkev v Celovcu (samo vizitacija); 14. Zakamen pri Vetrinju (samo vizitacija); 19. Breza; 20. Ča-njče; 21. Otmanje; 23. Pokrče; 26. Št. Lipš. Me- seca maja: dne 25. v Grebmju; dne 26. v Ti-njah. Meseca junija: dne 4. na Strmcu; 5. pri Frančiškanih v Beljaku. (»Nella patria de Rossettl«.) Kakor poroča tržaška »Edinost«, se je pripetil te dni v Trstu slučaj, ki zopet drastično kaže, k a m meri politika primorskih polentarjev in kako nujno prav bi bilo, da se avstrijska vlada resno pobriga za svojo Primorje, a k o j e j j e sploh še le-žeče na njem. V neko polentarsko gostilno je zašla trojica slovenskih obrtnikov in zahtevala liter vina. Jeden izmoj obrtnikov je, videč, da jo ondi službujoča kuharica Slovenka, prašal v svojem jeziku, česa se dohode kaj za jesti. V gostilni je bilo navzočih tudi nekaj zagrizenih lahon-skih izdajalcev in v istem trenotku, ko jo zado-nela v krčmi beseda slovenskega gosta, planila sta kar dva h krati po koncu — jeden od njiju je bil celo dohtar — in drugi od teh je zgrabil polno kupico vina ter jo treščil oh tla. hreščeč: »Nella patria de ltossetti non si parla ehe italian !« V domovini Rossetti-jevi se ne govori nič druzega kakor italijanski ! (In vendar so govori ondi prav veliko drugih jezikov, zlasti n e m š k i! Op. stavčeva.) Tudi ostali navzoči lahoni so obdelavah Slovence z raznimi žalitvami in naši ljudje so pač menili, da se nahajajo h kratu v kaki roparski beznici doli v Siciliji. Tako daleč je prišlo v Trstu, da naš človek, ondi domačin, ne sme v pričo iredentarjev niti za plačilo zahtevati jedi ah pijače v svojem jeziku. Potem pa govori zlo-čivi »Amico« o vročih glavah slovenskih voditeljev v Trstu. Naj bi malo pogledal »Amico« po teh tržaških izdajskih luknjah in našel bo takoj svoje »teste calde«, toda med — lahoni! Naši ljudje v Trstu pa bi prav storili, ako bi odložili svojo neumevno krotkost nasproti tujcem (domačinom nasproti že smemo biti dobri) in bi jim dali krepek odgovor: »V domovini Naber-go j a govori se le slovenski!« Za to, ker je bil tržaški veljak llossetti italijanaš, zato naj bi Slovenec ondi ne smel ziniti besede v svojem jeziku? To je že vendar skrajno smešno in izzivajoče ! Kaj bi bilo, da reagujemo na take buda-losti tržaških lahonov tu v Ljubljani ? Tu je polno Italijanov, ki pasejo svoj lačni želodec na stav-biščih. In ako ti lačneži prihajajo v gostilno, prav gotovo se ne poslužujejo našega jezika. A kaj bi rekli, ako bi se jim zaklicalo : »V domovini Slovencev govori se le slovenski!« Nočemo ščuvati, ali takim »vročim glavam« bi se spodobilo, da se jim odmeri z jed n ako mero! (»Rudeči prapor«.) Kakor se nam poroča iz Trsta, prične izhajati v kratkem ondi nov soci-jalno demokratičen list pod gori imenovanim naslovom. Dosedaj nam ni še znano, da-li bode list tiskan na beli ali — rudeči papir, to pa že lahko uganemo, da bode tendenca listu skrajno »rudeče« barve, saj mu bode urednik »neustrašljivi« za pravice od židovstva tlačenega delavstva se boreči g. Kristan. (Razpisana) so za deželne vlade poslopje v Ljubljani dela za slikarje (5400 gld.), pleskarje (7600 gld.), steklarje (6500 gl.), pečarje (5900 gl.) — Ponudbe je vložiti do 15. aprila pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. — Služba učiteljice na mestni dekliški osemrazrednici v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 25. aprila pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani. (Ženske Listy ) časopis kfestansko - socialnich žen a divek českych. — Izhaja dvakrat na mesec v Pragi v Ciril - Metodovi tiskarni in velja 72 kr. — Ta dobro vrejevan list, namenjen češkim ženam in dekletam krščansko socijalnim, priporočamo posebe uredništvu »Slovenke« v Trstu. Društva. (Tretjiglasbenivečer) Dolenjskega pevskega društva in »Glasbene Matice« v Novem mestu bode v soboto 2. aprila 1898 ob osmi uri zvečer v Čitalnični dvorani v Novem mestu. Iz prijaznosti sodelujejo učitelji »Glasbene Matice« v Ljubljani gg. prof.: K. Hoffmeister, Jul. Junek, Jos. Vedral. — Cene prostorom: Sedeži v prvih petih vrstah po 2 gold., od šeste vrste dalje po 1 gld. 40 kr., za člane obeh imenovanih društev polovica navedenih cen. Stojišče po 50 kr., za dijake po 80 kr. Program z besedilom pesnij po 10 kr. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. Jos. Medveda v Novem mestu, na dan koncerta od 7. ure zvečer dalje pri vhodu v koncertno dvorano. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 30. marca. Pri razpravi o predlogu za pomoti vsled poškodb po uiinah jo prišlo do burnih prizorov mej Schonererjanci ter mej nemško-nacijonalci in nemškimi liberalci. Schonerer je dolžil nacijonalce in liberalce, češ da so oni krivi, tla se toliko časa zavlačuje razprava glede obtožbo lla-denijevega in Gautsohevega ministerstva zaradi jezikovnih naredb. To dokazuje tudi okolnost, da sami niso predložili nobene take obtožbe ter da ne ugovarjajo predsedstvu, da toliko časa ne da omenjenih predlogov na dnevni red. Schonerer je očital, da so nemški nacijonalci in liberalci obljubili Gautschu, da ne pridejo z nobenim takim predlogom pred zbornico, ter so inu izjavili, da so bistveno zadovoljni z Gautschevimi jezik, naredbami. (Sumno ugovarjanje na levici! Klici: Ni res! Lažnjivec! Izdajalec!) Schonerer očita liberalcem, zakaj da niso hoteli podpisati njegovega predloga glede obtožbe ministrov, ter pravi, da so ti nem. zastopniki pustili na cedilu nemški narod. (Klici na levi: To je smešno! To ni res!) Nemškoliberalni posl. Gross izjavi, da je vse, kar je Schonerer govoril, od začetka do konca zlagano. (Klici na levici: Cujte! Čujte!) Moj Sehonererjanei in liberalci je vsled tega nastal glasen prepir in treznejšim poslancem se je komaj posrečilo, da ni prišlo do tepeža mej njimi. Dunaj, 30. marca. Poslanec Suklje želi zopet pristopiti k slovanski krščanski narodni zvezi. Danes popoludne ima zveza sejo, v kateri se reši ta zadeva. Zveza je namesto dr. Ferjančiča izvolila v pari. komisijo posl. Robiča. Dunaj, 30. marca. Po velikonočnih počitnicah pride takoj na vrsto predlog glede jezikovnih naredb; vlada ima resno voljo, v tem oziru storiti, kar je mogoče, da se najde podlaga za redno parlamentarno delo. Dunaj, 30. marca. Govori so, da državni zbor zboruje tudi mej delegacijami, tako da se seje obeh zborovanj vrše druga, za drugo. Dunaj, 30. marca. Gališki cesarski namestnik knez Sanguszko je odstopil baje zaradi tega, ker je v svaštvu z ministerskim predsednikom grofom T h u n o m. — Kot naslednik njegov se imenuje grof P i n i n s k i. Dunaj, 30. marca. Člani kluba katol. ljudske stranke izjavljajo, cla so levičarji v zmoti, ako umevajo govor barona Dipaulija tako, da katoliški Nemci ponujajo liberalnim Nemcem roko v spravo, ter dostavljajo, da vstrajajo v dosedanji zvezi pri desnici. Dunaj, 30. marca. Svobodna agrarna zveza je izvolila predsednikom grofa Z e d-vvitza, podpredsednikoma Zallingerja in čecha, zapisnikarji dr. Sto jan, Konig in Pollinger. — Sklenila je, da sestavi spomenico, v kateri zbere vse pritožbe glede nakladanja nove osebne dohodarine, ki se ima potem predložiti državni zbornici. Za vsako deželo se ima zbrati poseben poročevalec, ki bo o tem zvezi natančno poročal. Sklenilo se je tudi sestaviti spis, ki naj bi občinstvo natančno poučil o vsem, kar mu treba vedeti glede nove osebne dohodarine. Dunaj, 30. marca. Vojaški listi objavljajo cesarsko naredbo, s katero se imejite-ljem zlatih in srebrnih svetinj za zasluge v vojski prve vrste s 1. januv. 1898 počenši podeljuje dosmrtna doklada. Budimpešta, 30. marca. Uradni list javlja, da je cesar podelil red železne krone I. vrste kašovskemu škofu Bubicsu v priznanje izrednih zaslug na cerkvenem in javnem polju. Madrid, 30. marca. Ameriški poslanik "VVoodfort se je včeraj dalje časa razgovarjal z ministerskim predsednikom Sagasto, London, 30. marca. V neki brzojavki iz Ne\v-Yorka se zatrjuje, da Španija vsprejme predloge Mac Kinleya radi določitve premirja na Kubi do oktobra 1898. Mej tem časom bodo Amerikanci razdeljevali podpore mej vstaši. Washington, 29. marca. Danes ali jutri predloži predsednik Mac Kitiley kongresu obširno poročilo o razmerah na Kubi, ter bo ob jednem zahteval tudi pol milijona dolarjev za takojšnjo podporo kubanskim vstašem. 0 tem nameravanem koraku je obvestil tudi Španijo s pozivom, naj ustavi nadaljne boje, ker sicer bi morale Zvezne države nastopiti najodločneje in iz golega človekoljubja pomoči nesrečnim Kubancem. Washington, 30. marca. Ministerski svet se je posvetoval včeraj o dopisu predsednika Mac Kinleya na kongres. Vedno bolj prevladuje mnenje, da se bo napetost mej Španijo in Ainerikanci polagoma ublažila povoljnim načinom. Zagotavlja se, da je španjska vlada pripravljena ustreči zahtevam zveznih držav in bo bojda odzvala vojne čete s Kube. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 105 1 4 dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa in lahko prebavljivo, — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenioa 1 gld. Priporoča lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon Stev. 68. Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 30ti"2 m. čas opazovanja 29]~9 zveiier anl 7 zjutraj rfU| 2. popol. Stanje barometra v mm. 724-H 722 4 '24 4 Tem pora-1 tura po Celziju Vetrovi 7 4 r?i. sever S 2 : t a n « O. oblai-r 70 96 si. jzah. sr. jug oblačno 87 Srednja včerajšnja temperatura (i 8°, za 0 6° nad Dormaloin. Prostovoljna javna dražba bode dne 12. aprila v Vevčah hiš. št. 30, vulgo pri Ivanu Gostinčar-ju. Prodajalo se bode: hišna oprava, gospodarsko orodje, seno, slama, vinska posoda in mnogo v gospodarstvu in gospodinjstvu potrebnega orodja. Proda se radi preselitve. K obilni udeležbi vabi 232 2-2 J. Gostinčar. Naznanilo. Mesarska zadruga v Ljubljani slavnemu občinstvu naznanja, da je vsled razpisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 27. aprila 1805, št. 5500, dež. zak. št. 13, prodaja mesa ob nedeljah dovoljena le do f). tire dopoludne, in se morajo ob tej uri vse mesnice v mestu in predmestih zapreti. V Ljubljani, dne 26. marca 1898. Josip Kozak, 241 3—1 zadružni načelnik. bo v Kranji v ponedeljek, dne 4. aprila t. I. dopoludne ob II. uri pri c. kr. okrajnem sodišču „Fidrove" hiše, v katerej je že mnogo let dobro obiskovana gostilna, in vsega zraven spadajočega posestva. 229 3—3 Najboljše vrste kolesa jir tu- ln Inozemskih tovarn (Peugeot, Bren-nabor, Liglet Cycle ,,American" ln druge) priporočata podpisanca po kolikor mogoče nizkih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po nizki ceni izvrševala. Cenike razpošiljava na zahtevanje. Z velespoStovanjem 206 20-3 Bolilnec A Majcen, Dunajska cesta štev. 5. acr Ondi jo tudi mehanična delalnica,. "£B Ostanki!! k Oddajo se na drobno po tovarniški oeni nastopni dobro ohranjeni predarlski izdelki, ki so, kakor znano, najboljši v Avstriji: s 4 m višnjevega blaga, pralno in svitlo, po 75, 80, 90 kr., do gld. 120, s 4 m podloge.....po 50, 60, 70, 80 in 90 s 4 m Persa, t. j. perilni svitli tiskani koton, po 80. 90 gld. 1— in 1-10, s 4 m Cefirja in Panama po 80, 85 kr., gld. 1 — in 1 s 3 m Oksforda po 55, 60, 65, 70, 75, 80 kr. in gld. 1 s 3 m % kanefas.....po 90 kr, in gld. 1 s 5'/g m posteljnih oblačil po gld. 1-—, 125,1*50 in 1 s 4 m sifona, obeljenesra, po 60, 75, 85 kr.. gld. P— in 1 s 4 m surovega molina po 50, 60, 70, 80, in 90 s 4 m višnjevega molina, barvanega, po 75 in 90 in gld. 1— in 120, s 3 m flanele za srajce po 65, 75, 85, 90 kr. in gld. 1-—. Dalje: Rjlllie, obeljene in neobeljene, obrobljene brez šiva, po 80, 90 kr., gld. 1* 10, in 1.30 komad. Predpasniki (irallli, solidno šivani od 25 kr. do gld. 1'60 komad. Spodnji oblačila za dame, barvne od 90 kr. do gld. 150 komad. Obleke za ključarje, barvne, od gld. 2-50 do 3-— obleka. Oksford - srajee z in brez ovratnika od 75 kr. do gld. 1-20 komad. Tricot- Srajce Z in brez ovratnika od 60 kr. do gld. 1-60 komad. Žepni in robci za na glavo in brisače od 6 do 20 kr. komad. 237 2-1 Dornbirn, Predarlsko. Bratje Reichart, tovarnarji. Prodaja za Ljubljano proti gotovemu plačilu le pri Minibek &Worsche, Marijin trg 1. m Ostanki!! I> u 11 a j s k a borza. i o to i Dne 30. maroa. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ 95 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......122 „ 25 , Avstrijska kronska renta 4,/0, 200 kron . 102 „ 10 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 25 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 919 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............364 „ 75 „ London vista...........120 „ 45 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 75 „ 20 mark ............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 53'.,„ Italijanski bankovci........45 „ — „ C. kr. cekini......................5 „ 65 „ Dne 29. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 163 gld. 25 kr. 5«/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160 , - „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 „ 50 „ 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 10 „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 „ 60 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . 130 „ 25 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 , — „ Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. bankfi 4°/0 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ » » južne železnice 3°/0 . 183 „ 50 „ » » južne železnice 6°/0 . 126 „ 60 „ » » dolenjskih železnic 4°/0 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......204 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........83 St. Gen6is srečke, 40 gld.......80 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3440 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 426 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 Montanska družba avstr. plan.....153 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 Papirnih rubljev 100 ...,..•• 127 gld. kr. 25 50 75 10 05 50 lirlnnli/inn oznanilo žrebanja tu in inozemskih A v ICIIHI^IIU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. t.l. je za Avstro - Ogersko gld. 2-—. 1. aprilom se prične novo celoletno naročevanje! S 1. aprilom na novo vstopivšl naročniki dobijo, dokler 9? MERCUR XXXVI. leto. ii je še kaj zaloge, kot hrmnlartii nrivr7oV „Flnanzlelles Jahrbuoh". ki UlG£pldblll pilil to A. obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlatraoljl ..Merour", Dunaj. I., Wollzelle 10.