PoftnVna platana v gotovini * L|ubljam( sreda 12. oktobra 1938 Pred nemškim posredovanjem v sporu med Madžarsko in Češkoslovaško: Sestanek slovaškega ministra Tu iranskega s Hitlerjem Včeraj je član češkoslovaškega zastopstva nenadno odletel iz Komama v Berlin - Porazen vpliv tega dogodka za Madžare Praga, 12. okt. o. Zaradi težkoč, ki so se pri pogajanjih med ČSR in Madžarsko v Ko-marnu pokazale, je včeraj nenadno odpotoval z letalom v Berlin član slovaške komisije minister Turčanski. Turčanski je bil po prihodu v Berlin takoj sprejet pri nemškem državnem kanclerju Hitlerju. V dolgem razgovoru mu je pojasnil potek pogajnj v Komarnu ter mu razložil češkoslovaško stališče, da bo Nemčija vplivala na Madžarsko, naj se odreče skrajnim zahtevam in naj sporna vprašanja v ČSR mirno in zmerno uredi. Komarno, 12. okt. m. Največje presenečenje je v češkoslovaško-madžarski mešani komisiji v Komarnu povzročila vest, o nepričakovanem sestanku člana češkoslovaškega zastopstva, ministra Turčanskega z vodjem rajha kanclerjem Hitlerjem. O možnosti obiska ministra Turčanskega pri Goringu so govorili že včeraj, za sestanek s Hitlerjem pa ni bilo znanega prav ničesar. Vest o sestanku Turčanskega s Hitlerjem je na Madžare vplivala skoro porazno. Uspehi razgovorov obeh državnikov še niso znani. Češkoslovaško-madžarska komisija bo danes dopoldne nadaljevala z delom. Do tega časa se bo pa vrnil iz Budimpešte tudi že madžarski zunanji minister Kanya, ki je sinoči odpotoval na sejo madžarske vlade. Iz Prage se bo vrnil opolnomočeni minister Kr-no, ki je prav tako odšel včeraj v Prago, da poroča o uspehih konference in da dobi novih navodil. Po vesteh iz Budimpešte glede priključitve češkoslovaškega ozemlja Madžarski, bi ta priključitev na Madžarskem utegnila izzvati precej močno notranjo krizo. Češkoslovaška vlada je namreč na vsem svojem ozemlju izvedla agrarno reformo. Radi priključitve tega ozemlja Madžarski, bodo bivši grofje skoro gotovo zahtevali zemljo nazaj, s tem bodo pa izzvali proti sebi madžarske kmete in bajtarje, v krajih, kjer agrarna reforma še ni_ bila izvršena. Prav tako je z vprašanjem socialne zakonodaje, ki je bila na Češkoslovaškem idealno izvedena, na Madžarskem pa to vprašanje še ni rešeno. Budimpešta, 12. oktobra. Voditelj Madžarov v ČSR grof Esterhazy, je včeraj izjavil zastopnikom tujega tiska: »Madžari, ki žive na Češkoslovaškem, so srečni, ker se morejo vrniti na Madžarsko. Madžari iz Češkoslovaške in njihovi voditelji 6e zavedajo, da tudi dežele, kjer žive Slovaki, žele svojo neodvisnost. Zaradi tega Madžari, ki se zdaj vračajo v svojo domovino spoštujejo pravice Slovakov do samoopredelitve, Tisti, ki bi hoteli, da zavihra madžarska zastava na Karpatih, bi vodili popolnoma zgrešeno politiko. Prav tako, kakor se mi želimo vrniti v svojo domovino, spoštujemo prizadevanje Slovakov. Vsi madžarski rodoljubi morajo pomagati k uresničenju pravičnih zahtev Slovakov, delati morajo na to, da se bodo politični in gospodarski odnošaji razvijali na korist obeh strani. Napačno bi bilo zahtevati priključitev nemadžarskih pokrajin Madžarski. Ne želimo, da bi Slovaki pristali na to, da se slovaško ozemlje priključi Madžarski. Naša edina želja je, da madžarski bratje pripadajo Madžarski. Vse naše želje bodo usmerjene v to, da se Madžarska okrepi ter se razvije, da bo srečna.« V umor generala Pejeva so zapletene bivše macedonske organizacije Podatki iz preiskave o atentatu na načelnika bolgarskega generalnega štaba Sofija, 12. okt. ni. Policijske, orožniške in vojaške oblasti neutrudljivo raziskujejo podrobnosti o atentatu na šefa generalnega štaba Pejeva in predstojnika, geografskega instituta majorja Stojanova. Policija je aretirala veliko število raznih nezanesljivih elementov iz razpuščenih inacedonskih organizacij. Izid preiskave drfce v nastrožji tajnosti. Vsi krogi so prepričani, da je bil atentat zasnovan od pristašev bivši inacedonskih organizacij. To sklepajo tudi po načinu, kako je bil atentat izveden. Člani macedonskih revolucionarnih organizacij so svoje atentate vedno izvrševali od zadaj s streli v hrbet. Prav tako je ta atentator ubil Pejeva in Stojanova. Zaradi političnega zločina v Sofiji se je včeraj vrnil tja tudi bolgarski kralj Boris, ki je bil v svojem dvorcu v Evksinu pri Varni. Takoj je sprejel predsednika vlade dr. Kjuseivanova, za njim pa vojnega ministra Daskalova. Zaradi težkega udarca, ki je s smrtjo generala Pejeva zadel bolgarsko vojsko, je izrekel sožalje v imenu jugoslovanske vlade predsedniku bolgarske vlade naš poslanik dr. Jurišič. V imenu jugoslovanske yojske je pa izrekel sožalje našega vojnega ministra jugoslovanski vojaški odposlanec polkovnik Jovan Sokolovič. Pogreb žrtev sofijskega atentata bo danes dopoldne. Predsnočnjini se je za nekaj časa zavedel morilec generala Pejeva. Med izpraševanjem preiskovalnih oblasti je morilec priznal, da je za ta zločin prejel 20.000 levov. Ko so ga vprašali za imena ljudi, ki so mu dali denar in ukaz, da ubije generala Pejeva, je samo dejal, da sta bila to dva človeka, ki sta govorila v makedonskem narečju. Med nadaljnjim izpraševanjem je priznal, da se popolnoma zaveda, da je ubil načelnika generalnega štaba. Atentator je včeraj v bolnišnici umrl. Po neuradnih obvestilih je morilec bivši orož- nik Vasilij Kirov, doma iz Čuslendila, ki je bil .pred petimi leti obsojen na robijo zaradi umora župana kmetske občine v okolici Svileva. Ko je pred dnevi prišel iz zapora, je poskušal atentat na generala Pejeva že predvčerajšnjim ob začetku razstave >Delo in radost«, toda zaradi raznih okol-nosti je moral svojo namero opustiti. Vse bolgarsko časopisje izraža silno ogorčenje nad zločinom, ki je ugrabil bolgarski vojski enega njenih najboljših častnikov. Listi poudarjajo izredne sposobnosti pokojnega generala Pejeva, katerega so smatrali »« najboljšega voiaškeaa strokovnjaka. Vstaja v Palestini: Angleški načrti za federacijo malih arabskih držav London, 12. oktobra, o. Ves angleški tisk se bavi s presenetljivimi sklepi vsearabskega kongresa v Kairu in pravi, da je palestinsko vprašanje treba nemudoma rešiti. Položaj je tam postal nevzdržen, kakor pričajo zadnji boji, ki postajajo vedno hujši. Angleškega načrtp o razdelitvi Palestine nn judovsko in arabsko državo ne bo mogoče izvesti zaradi arabskega odpora. Arabci zahtevajo v Palestini vse pravice in oblast, izključno zase. Zato bi bilo najpametnejše, če bi angleška vlada po sporazumu s Francijo ustanovila na bližnjem vzhodu veliko federativno državo, v katero bi vstopila Sirija,_ Libanonska republika, Palestina ter Transjordanija. Palestino bi pa razdelili na okrožja po švicarskem vzgledu. Vprašanje je seveda, če bi bili Arabci zadovoljni sprejeti tako rešitev. Kairo, 12. oktobra, o. Na arabskem kongresu so sklenili ustanoviti stalni arabski odbor s sedežem v Kairu. Odbor bo vzdrževal zveze med mohamedanskimi državami in se Prve priprave za nove volitve Dravska JNS se ponuja dr. Mačku, ostala pa vladi Posveti opozicije Belgrad, 12. oktobra, m. Razpust petomajske skupščine in razpis novih volitev sta precej razgibala življenje v posameznih političnih skupinah, ki so se vse začele pripravljati na volilni boj. JRZ že nekaj dni neutrudno pripravlja gradivo za ta volilni boj ter izvaja prve priprave za sestavo vsedržavne kandidatne liste. Volilni boj JRZ se bo začel z govorom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki bo ob tej priliki podal pregled o gospodarski politiki sedanje vlade, katera je prinesla toliko koristi ljudstvu in državi. V svojem govoru bo predsednik vlade podal tudi smernice za bodoče delo. V ostalih političnih skupinah je razpust skupščine izzval precejšnjo nervoznost. Vse opozicio-nalne skupine so imele včeraj več sestankov, na katerih so razpravljale o novo nastalem političnem položaju. Izvenskupščinska srbijanska opozicija je zborovala včeraj ves dan. Seji sta prisostvovala tudi dr. Juraj Šutej in dr. Vcfealav Vidler, Dr. Šutej je bil navzoč kot zastopnik bivše HSS, dr. Vilder pa kot predstavnik SDS. Razen tega so včeraj imeli nekaj sestankov bivši Davidovičevi demokrati. O seji tako imenovanega delovnega odbora izvenskupščinske opozicije udeleženci niso časnikarjem povedali ničesar stvarnega, razen tega, da se bodo sestanki danes nadaljevali. Po podatkih iz zanesljivih virov je prišlo v vodstvu izvenskupščinske opozicije do večjega nesporazuma zaradi tega, ker bi srbijanska opozicija rada postavila za nosilca opozičionalne liste Aca Stanojeviča in ne več dr. Mačka, ki je bil pri petomajskib volitvah leta 1935 nosilec opozicional-ne liste. V vodstvu dr. Mačkovega gibania v nobenem primeru ne bi pristali na to, da bi bil nosi-lcc kdo drugi kakor dr. Maček. Zaradi nadaljnjih pogajanj je snoči prispel v Belgrad tudi Aca Stanojevič. V najtežavnejšem položaju pa je zaradi razpusta skupščine in razpisa novih volitev JNS, ki je do zdaj imela- svojo edino moč v narodni skupščini. JNS se zaveda, da bi tudi v primeru, če bi se ji posrečilo sami sestaviti vsedržavno listo, bila enostavno izbrisana iz politične pozornice. Zaradi tega se njeno vodstvo na vso moč trudi, da bi svoj čolnič privezalo na kako večjo ladjo. Na eni strani se ponujajo JRZ, na drugi strani pa združeni opoziciji. O njenih ponudbah delovni odbor izvenskupščinske opozicije še ni razpravljal. O tej ponudbi JNS izvenskupščinski opoziciji prinaša tudi današnje jutranje belgraj-sko časopisje poročila iz Zagreba. Pojavile so se tudi vesti, da je vodstvo JNS ponudilo združeni opoziciji volilno sodelovanje. V vodstvu SDK se pa o tem še niso izjavili. Po vsem sc zdi, da dr. Maček ne bi sprejel v nobenem primeru na svojo listo JNS-arjev kot kandidatov, vendar pa ne bi imel ničesar proti temu. če bi JNS glasovala zanj. Zagrebški opozicionalci imenujejo vodstvo JNS generale brez vojske. Zagrebška JNS je pa proti vsakemu volilnemu sodelovanju z združeno opozicijo ter se zavzema na eni strani za sodelovanje /, JRZ. po možnosti pa za samostojni nastop. Včeraj se je s popoldanskim vlakom pripeljal v Zagreb tudi vodja slovenskih JNS-arjev dr. Albert Kramer. Po prihodu v Zagreb se je takoj sestal z Andjelinovičem in Demetrovičem. Razpravljali so o težkem položaju, v katerem se je JNS znašla zaradi razpusta narodne skupščine in razpisa novih volitev. »Politika« v svoji današnji jutranji izdaji poroča iz Zagreba, da je bila tam včeraj konferenca zastopnikov JNS iz Slovenije in da so se vsi izjavili za to, da gredo na volitve zdr. Mačkoni. Vodstvo JNS je zdaj oklicalo tudi sejo ožjega glavnega odbora. Seja bo v potek 14. oktobra. Jutri se bo v narodni skupščini sestal državni odbor, ki je najvišji volilni organ. Sejo tega odbora je sklical predsednik senata dr. Zelimir Ma-žuranič, ki je predsednik državnega odbora. boril za pravice mohamedanskih narodov. Ta odbor je na prvi seji sprejel resolucijo, ki so jo dali na glasovanje kongresu. V resoluciji zahtevajo Arabci naslednje: Naseljevanje Judov v Palestino se mora takoj ustaviti. Ustanovi naj se arabska narodna vlada v Jeruzalemu. Palestina bo sklenila zavezniško pogodbo z Londonom, tako kal*or je to storil Irak. Vsi izgnanci se morajo vrniti v državo, zlasti pa arabski vodje. Razglasiti je treba splošno politično amnestijo. Judje, ki sedaj bivajo v Palestini, dobe poine državljanske pravice. Te dni bo odšla posebna delegacija vseislamskega kongresa za Palestino v London, kjer se bo pogajala z angleško vlado. Udeležence kongresa je danes sprejel egiptski ministrski predsednik Mohamed Malimud paša. Kralj l'aruk pa jih bo sprejel danes. Poziv na novo.delo in življenje v ČRS Praga, 12. okt. m. Vsi češkoslovaški listi soglasno pozivajo ljudstvo, naj začne okrnjena Češko-slovaška z novim življenjem. Glede tega je zanimivo pisanje glavnega glasila Češkoslovaške ljudske stranke, ki jo vodi msgr. Šramek. »Lidovy Listy« v svojem uvodnem članku pripisujejo dosedanje neuspehe Češkoslovaške prejSnjim vodilnim krogom. Članek je napisan pod naslovom »Ne začenjajmo svojega novega življenja zopet brez Boga!« Med drugim v tem članku stoji tudi tole: Leta 1918. Češkoslovaška ni začela svojega državnega življenja v imenu Sina Božjega, temveč je preganjala Cerkev. Vsi danes vidijo, da je bil to greh in zabloda, ki se je maščevala nad vsem narodom.« Sklad londonskega župana za pomoč češkem beguncem, ki so morali zapustiti sudetske kraje, se je v petih dneh zvišal od 20.000 na 40.000 funtov šterlingov. »Vlado narodne rešitve« /a Francijo predlaga Zveza bivših francoskih bojevnikov. Vlada naj bi ocLzbornice dobila za leto dni izredna politična, finančna in gospodarska pooblastilu, da bi s tem okrepila državo. Vesti 12. oktobra Angleško letalsko odposlanstvo je včeraj obiskalo bojišča v severni Franciji, kjer je l>a}ti — kljub vsem našim srčnim simpatijam za nesrečne brate v zasedenem ozemlju — pre: mak njeno, pretehtano. Našteli bi lahko nekaj drugih hib. V oddelku »Amerika« najdemo stvari kot »Sotivenir Delavskega društva Ivan Cankar« ter »Učno knjigo španskega jezika«, ne najdemo pa Trunkovoga dela »Amerika in Amerikanci«, ki je bilo v Ameriki po svetovni vojni tudi že Don a ti sin j en o. V revijalni literaturi ne najdemo revije slovenskega krščanskega ameriškega ženstva. Razista\ti «e n»aglavju, drugod pa je disciplinska pripadnost ignoriraina in so zbrane v skupnem poglavju »Prevodi«. V »Politiki in sociologiji« imamo celo »Govor dra. Beneša«. dalje dobimo Masa-rykovo »Svetovno revolucijo« prav tam. Kontno ni pravega kriterija, vsaj enotnega ne, tudi za strokovno pripadnost kn jig k tej ali oni literaturi. Ali spada Knrlovškova »Slovenska hiša« ter publikacija »Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem« res v oddelek :>Tehnika«? Ali ne bi take stvari, kot sta ti dve, kot so »Obredja« ali Štrekelj — spadale v posebni oddelek folklore? Neke stvari bi bilo treba prikazati v povezani vrsti (edicij« posameznih za-ložb, recimo Mohorjeve družbe ter originalnih povesti v njenih »Večernicah), Dojem bi bil boljši, in kulturnim ustanovam, ki «o toliko vložile v napredek naše knjige, pravičnejši in pa hvaležnejši. V posameznih oddelkih naletimo na dela, ki bi prav odločno spadala drugam. V poglavju »Gospodarstvo« dobimo poleg »Zadružnega zbornika« in »Knjigovodstva za oblačilne Gorate« ter »Železniške zveze Slovenije s Suša,kom« tudi knjige kakor »Kako naj kuham«, »Varčna kuharica«, »Krojna knjiga za flamske obleke in perilo« ter »Prikrojevanje perila po životu i meri« (!). V »Gospodarstvu« so dalje obseženi razni učbeniki kakor n. pr. »Za merjenje vseli obsegov«, dalje »Kmečki ko- ledar«, zraven tega pa je še poglavje »Kmetijstvo«, v katerem se vidi premajhna orientacija obeh sorodnih urejevalcev. Pri »Kmetijstvu« je tudi »Lov«, ki ga še enkrat srečamo v »Prirodosloven«, kjer so Hubertovi gojenci v čisti zoologiji prav izborno zasirspani. V »Gospodarstvu« samem so (pred Kmetijstvom«) dela kakor »Vrednost in poraba medu«, dalje --Pripravljanje mlečne lirane«. V »Kmetijstvu« so tudi »Ribe« (!), povrh vsega še »Lovski in ribiški zakon*. Dovolj dobro je »Zdravstvo«, celo Plečnikovega »Repertitorija iz anatomije* niso pozabili. Tod je strokovna in obilo poljudne literature. Prav pri teh stvareh vidimo, kako silno smo napredovali v povojnem času. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 12. oktobra. Včeraj s« je ponesrečil v kočevskih gozdovih delavec Stanič Maks, ki je bil rojen leta 1902 v Starem Brezju. Poškodba je bila tako huda, da so ga morali odpremiti z avtomobilom Iz Ko,čevja v Ljubljano. Ponesrečenega delavca je spremljal načelnik prostovoljne gasilske čete iz Kočevja Ver-derber. Vse do Turjaka ie Slo srečno In videti je bilo. da bodo kmalu v Ljubljani. Na Turjaku pa je neadoma odpovedal motor in z avtomobilom niso mogli ne naorej ne nazaj. Končno ni preostalo dru-geg.a kot da so telefonično obvestili ljubljansko reševalno postajo in jo prosili, naj s svojim avtomobilom pride do ponesrečenega delavca. Ljubljanski reševalci so res odšli in prepeljali ponesr« čenega Staniča pome* zvečer v ljubljansko bolniJ-•ico. to pa je bita včeraj tudi edina nesreča, pri kateri so morali ljubljanski reševalci posredovati. Da bi na reševalni postaji imeli vsega skupaj samo tri vožnje, tako kakor se je primerilo včeraj, že zdavnaj ne pomnijo, saj je povprečno v Ljubljani dnevno okrog dest voženj. Iz polJcHske torbe Včeraj popoldne s* je neznan tat prikradel v stanovanje neke stranke v Dobrilovi ulici 30 in odnesel več zlatnine, tako zlato brošo, vredno 600 dinarjev, par zlatih uhanov, ki so bili vredni 250 din, zlato ovratno verižico v vrednosti 200 din in sto dinarjev gotovine, tako da znaša skupna škoda 1150 dinarjev. Prav isti tat se je'nemara oglasil tudi pri neki drugi stranki v isti hiši. Tudi tam je iskal pred vsem zlatnino, vendar ni dobil drugega kakor broško iz double zlata, ki je vredna kakih 50 din. Kako hitri so nekateri tatovi, da izrabijo vsako najmanjšo priliko, ki se jim pomudi, pa priča naslednji dogodek: neki ljubljanski stavbenik se je pripeljal pred nekaj dnevi s svojim avtomobilom na Kongresni trg in se ustavil pred vremensko hišico. Tu je za kratek čas izstopil, ker je imel v bližini neke opravke. Ko se jc pa čez čas vrnil, je zapazil, da mu je nekdo odnesel iz avtomobila prometno knjižico s štev. 2-488-38, tlakomer za pnevmatiko, ščetko za obleko, žepno baterijo in steklenico glicerina. Vrednost teh predmetov sicer ni velika — nekaj čez 100 din —, kaže pa le, kako mora biti človek previden na vsak korak, če noče, da mu kaj zmanjka. Policija je včeraj dobila tudi sporočilo, da sta bili na srednji tehnični šoli ukradeni dve kolesi, ki sta bili last dijakov. Kolesarski tatovi so do Ženitovanjski slepar Maribor, 11. oktobra. Na zatožni klopi se je znašel danes zenitvo-vanjski elepar 37 letni Jakob Učakar iz Moravč. Učakar je bil svojočasno policijski stražnik v Celju ter je imel svojo hišo. Tudi je oženjen in oče dveh otrok. Službo pa je zaradi raznih nepoštenih dejanj izgubil, hišo so mu prodali in Učakar se ja# začel preživljati z nepoštenostjo. Lansko poletje je natvezi! Angeli Stibler v Mariboru, da ie že samec in da je trgovski potnik v Zagrebu. Pripovedoval ji je, da ima dobro službo, da pa bi rad začel na svojo roko ter bo zaradi tega kupil tovorni avtomobil. Ponujal se ji je za moža in Štiblerjeva mu je res verjela. V nadi, da jo bo poročil, mu je začela posojati denar ter mu je izročila skupno 10.000 din. S teni denarjem je kupil tovorni avto znamke Opel, plačal pa je na račun samo 5000 din. Zaradi tega «i je prejšnji lastnik avtomobila še pridržal lastninsko pravico. Kljub temu pa je poleni Učakar še prodal avto naprej in sicer samo za 1700 din, dobil pa je na račun kupnino 400 din. Ko je imel avto, je rabil že šoferja. Dobil ga je v osebi Gabrovška Antona, ki mu je moral položiti 5000 din kot kavcijo. To kavcijo pa je Učakar porabil, le 1500 din je dal na račun kupnine za drug tovorni avto, katerega je kupil od inž. Fridaua. Ker pa ni porav. nal cele kupnine, mu je inž. Fridau avto vzel nazaj. Ker je rabil zopet denar, je šel k Edvardu Otorepcu ter si pri njem izposodil kolo, če# da se bo peljal domov v Moravče, kjer bo dobil 5000 din, ki jih rabi za izplačilo avtomobila. Komaj pa je imel kolo, že ga je zastavil Čevljarju Jakcu, ki mu je posodil 350 din. Osumljenec priznava vsa tri dejanja, skuša pa jih seveda olepšati. Razprava ob času poročila še ni zaključena. Znani vlomilec Cizelj ioie pod ključem Celje, 11. oktobra. Oh U, dopoldne se je zagovarjal pred tri-olanskim ‘seuatom okrožnega sodišča v Celju znani vlomilec, H-let ni Cizelj Jože. ki je kradel in vlamljal po vseh krajih Slovenije in postajal zlasti obsotelskim krajem strah in trepet. Obtožnica je bila zelo obširna, saj je bil Cizelj obdolžen številnih vlomov in tatvin v Zdolah, Zibiki, Žusmu in drugod. Cizelj je posebne vrste tat. Podnevi, ko «o kmetje zapustili domov« in odšli na delo n« polje, je prišel k domačijam, kjer je najprej poiskal ključe nad vrati ali na oknih, kakor je mnogokje navada na kmetih. S ključi je šel v hiše, vse razmetal in odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke, blago, obleke, perilo, denar, »ukradene stvari pa je nato prodajal in tak n prišel do denarja, ki ga j« navadno zapil. Cizelj se je zelo čudno z». govar ja I pred sodiščem. V svojem zagovoru se je zapletal in s<* tako sam obsodil. Tako je pri nekaterih kmetih priznal dve tatvini, dočim je drugo trdovratno zanikal. Vseh vlomov je priznal 8. Sodišče ga je zato obsodilo na 2 leti ro-bije, na izgubo častnih državljanskih pravic /a 4 leta, po odsluženi kazni pa v prisilno delavnico. — Ta primer pa naj bo opozorilo vsem našim kmetom, da naj oc puščajo ključev nad v.raiti, niti naj jih ne spravljajo na oknih. »Slovenski dam« ie edini katoliški p&potdnevnik! skrajnosti predrzni in potrebno je, da s« po šolah | in po drugih takih krajih, kjer je shranjenih ve- I liko koles, prostori zaklepajo. Saj ni prav nič čudnega, če vedno zmanjka kakšno kolo. Kdo pa more poznati vsakega človeka, ki pride v tak prostor, kjer je shranjenih kakšnih tri sto koles? Ljudje se seveda potem jezijo nad policijo, češ da posveča premalo pažnje raznim dolgoprstnežem, vendar je ta jeza popolnoma neupravičena. Pojicija stori vse, kar je v njeni moči, svoje pa morajo za varnost ukreniti tudi upravniki prostorov, kjer so kolesa shranjena! * Z živilskega trga Danes je tržni dan. vendar ni bilo na trgu Erav nikake živahnosti. Ne samo to, da je bilo ranjevk prav malo in da je bilo mnogo stojnic nezasedenih, tudi gospodinj ni bilo bogve koliko in še tiste so se pritoževale nad draginjo. Cen danes ne bomo navajali, pač pa bomo podrobnejše poročilo prinesli v soboto, ko bo na trgu več blaga. Primeril pa se je danes na trgu prav svojevrsten dogodek, ki je vreden, da ga zapišemo. Tam pri Vodnikovem spomeniku je neka stojnica. kjer so naprodaj rozine, fige in druge podobne stvari. Lastnik tega sadja je pa dolžan neki ženski manjšo vsoto denarja, ki ga nikakor ni mogla dohiti od njega. Ponovno je že prišla terjat, vendar zaman. Prišla je tudi včeraj, a ni nič odpravila. Končno je sklenila, da bo prišla do denarja z zvijačo. Vedela je. da lastnika v prvih jutranjih urah ni pri stojnici, temveč je prodajalka sama. Poslala je zato ta gospa svojega fanta, ki je kupil tri kile rozin, nato pa prodajalki odrinil 0 din in neko pismo za gospoda. Povedal jr. da si bo gospa pa tako poravnala račun. Mlada prodajalka se je seveda na vso moč prestrašila, ker se je mislil fant enostavno odpeljati s kolesom in rozinami in začela je jokati. Bala se je. da bi gospodar, ki ji je strogo naročil, da nikomur ne sme dati najmanjše stvari brez denarja, ne bi z njo prestrog. Poklicala je v stiski tržnega nadzornika, ta pa strarnika. Začelo se je zasliševanje in fant je bil videti precej predrzen ter ni kazal najmanjše volje, da bi rozine vrnil. Pa ga je stražnik končno aretiral in odvedel na policijo. Tam okrog se je seveda takoj nabralo vse polno ljudi, ki so se zavzemali za dekleta, obenem pa tudi grajali početje enega in drugega gospodarja. Zelo je verjetno, da se bo ta spor nadaljeval sedaj pred sodiščem. Tajinstven obračun med divjimi lovci Maribor, 11. oktobra. Veliko pozornost je vzbudil v mariborski okolici zagoneten primer, ki se ie dogodil včeraj v gozdu pri Dobrovcih in ki bo menda zahteval človeško življenje. Posestniški sin Ivan Pahič je v spremstvu Veronike Kirbiš zgodaj zjutraj odšel v gozd nabirat gobe. Na poti skozi gozd sta'našla ob cesti ležečega in težko ranjeuega Franca Pulka z Studencev pri Mariboru, ki ju je prosil, da ga spravita iz gozda. Poklicala sta na pomoč sosede, ki so ga pričeli spraševati o nesreči. Skraja Pulko ni hotel dali odgovora, pozneje pa je le povedal, da je ponoči šel v gozd nabirat gobe, pa ga je nekdo pri tem opravku obstrelil. Tudi pri teh izpovedih ni bil popolnoma jasen, ker je enkrat trdil, da je bil napaden okoli polnoči, drugič pa, da se je napad izvršil zjutraj ob štirih. Pod Pul-kovo suknjo in okoli njega so našli mnogo fazanovega perja, zraven njega po so našli v zemljo zakopane 4 prazne in 5 polnih lovskih nabojev. Vsi ti naboji so bili zaviti v krvav papir. Pulko je izpovedal, da je imel naboje v trenutku, ko ga je nekdo obstrelil, v žepu, nato pa jih je zakopal v zemljo. Ker je Pulka strel zadel v trebuh, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Orožniki ga niso mogli zaslišati, ker je bil Pulko ob njihovem prihodu v bolnišnico v nezavesti, pred operacijo pa ni hotel ničesar povedati, kdo bi ga bil ustrelil. Ker so Pulkovi znanci izjavili, da je bil strasten divji lovec, domnevajo, da je Pulko ponoči hodil po prepovedanih lovskih potih, pa se je na njih po nesreči sam obstrelil, ali pa ga je prav tako po nesreči obstrelil kak njegov tovariš, katerega pa sedaj noče izdati. Pulko je danes popoldne umrl ter ni poprej prišel k zavesti. Tako je ostal zaenkrat ta dogodek še nepojasnjen in bodo orožniki imeli še posla, preden bodo ozadje in potek dejanja osvetlili ter morebitne krivce spravili v ječo. Licitacija za tlakovanje ceste Maribor-Košakl Maribor, 11. oktobra. Danes se je končno izvršila na tehničnem razdelku banske uprave v Mariboru licitacijska oddaja tlakovalnih del na državni cesti Maribor—št. Ilj in sicer na sektorju od Maribora do odcepa Lenarške ceste v Košakih. Cesta Maribor—št. Ilj je bila lansko leto in letos modernizirana ter asfaltirana, na odseku od Maribora do odcepa lenarške ceste pa je prometna obtežitev tako visoka, da bi asfaltna površina tega ne vzdržala. Zaradi tega je država odredila naknadni kredit štiri in pol milijona dinarjev za tlakovanje tega dela ceste z granitnimi kockami. Za današnjo licitacijo je bilo precejšnje zanimanje ter so se je udeležili štirje ponudniki, in sicer tvrdka Nassimbeni iz Maribora, inž. Rustja iz Ljubljane, ki pa je tik pred licitacijo odstopil, inž. Bezič iz Zagreba ter tvrdka Adolf in Ernst Ehrlich iz Zagreba, ki je lastnica granitnega kamnoloma na Pohorju. Dela je izdražbala tvrdka Ehrlich, ki je ponudila na proračunsko vsoto pol odstotka popusta. S tlakovalnimi deli sc bo verjetno začelo še letošnje leto, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere. Se nekaj o „ Jutru" Ljubljana, 12. Okt. Današnje »Jutro« prinaša na vsa naša stvarna in neprijetna vprašanja o duhovnem in narodnem nasilju, o sežiganju Cankarja in o drugih resnicah ter na naš trikratni poziv nekaj besedičenja o tem, da stvar ni taka, kakor smo rekli in kakor je o njej prepričana vsa zavedna slovenska javnost. »Jutro« pravi, da je bivši načelnik prosvetnega oddelka na banski upravi odlični napredni starešina in član raznih naprednik političnih in prosvetnih eksekutiv, g. Breznik, nastopil svoje službeno mesto šele 14 dni po sramotnem obrezovanju slovenskih čitank in da torej naša trditei ni resnična. Mi nismo trdili, kdaj je nastopil g. Breznik ali njegov prav tako odlični prosvetni so-trudnik g. Vrhovnik. Dejali smo le, da so bile besede Ivana Cankarja o slovenski domovini vržene iz beril in sežgane tisto leto in tiste čase, ko jc vs* politična in prosvetna oblast v Sloveniji bila v rokah »naprednih in svobodoumnih nacionalnih krogov«. Uradna zastopnika teh krogov v vrhovni prosvetni oblasti sta bila omenjena gospoda. Naj »Jutro« odgovori, ali jc to res ali ne? Dokler tega ne bo storilo, vzdržujemo vsa svoja bridka vprašanja in ugotovitve in damo prav »Jutru«, ki je zadnjič zapisalo, da ga izprašujemo pač zato, ker vemo, da nam ne more odgovoriti. Res je, zato sprašujemo in bomo spraševali, čeprav vemo, da »Jutro« narodnih ter kulturnih zločinov svojega tabojra ne bo priznalo. Kljub vsem - izvijanjem in povprečnim trditvam glede Cankarja in glede drugih reči, »Jutro« danes lahko odgovarja, kolikor hoče, odnosno kolikor more. Danes ni tako, da bi o slovenski tiskani besedi in njenih zastopnikih odločale razne »napredne, nacionalne ter svobodoumne« zasebne cenzurne ustanove, kakor je bilo v tisti svobodni dobi, ko je v naši lastni državi zaradi slovenske besede bil sežgan Ivan Cankar. Celjske novice Buren občni zbor Sokola Celje Matica. V ponedeljek ob 8 zvečer je bil v Narodnem domu redni letni občni zbor celjskega Sokola Celje Matica. Ob 8 je starosta g. dr. Milko Hrašovec pričel z občnim zborom, ki pa ga je zaradi prisotnosti 10 članov prekinil za pol ure, ko se je disciplinirani zbor zbral, da posluša poročila odbora in izvoli novega. Starosta g. dr. Hrašovec je imel navduševalen govor in je podal poročilo o delu v jubilejnem letu. Omenil je tudi, da se je zadnje čase »skušalo« vnesti v celjskega Sokola politiko. Starosta celjske sokolske župe g. Jože Smertnik je poudarjal načela organizacije, ki si je že ob svoji ustanovitvi stavila za nalogo likvidacijo slovenstva, hrvatstva in srbstva. Načelnica gdč. Lojk Milka se je pritoževala nad napetim razmerjem med moškimi in ženskimi bratskimi in sestrskimi odborniki. Na občnem zboru sta nastopili dve skupini; skupina starejših Sokolov in skupina mlajših, povečini zvestih pristašev Zbora, članov nekdanje proslule OJNS v Celju. Spor je nastal zaradi zahteve »Prednjačkega zbora«, ki je zahteval, da se izvoli za načelnico sestra Slavka Burja, ki jo je izvolil že »Pred-njački zbor«. Temu so se odločno uprli starejši čiani. pridružile so se jim še nekatere članice. Sledile so volitve, pri katerih so starejši; zmigali s 75:37. Je to število, ki mnogo porifeni.* Posebno ogorčeni so bili člani Zbora, ki so nastopili zelo energično in vzbudili pravo nervoznost. Protestirali so, mencali z nogami."n&f koncu celo grozili s pritožbo na »Savez«. Učitelj g. Pogačnik je stavil na starosto vprašanje, na kak način se vnaša v celjskega Sokola politika. Starosta je odgovoril, da tega vprašanja občni zbor nc more obravnavati. Padala so tudi druga vprašanja, kakor o reorganizaciji Sokola, o ustanovitvi neke skupne fasistične organizacije »Beli orel« itd. Občni zbor se je zaključil šele ob 11 ponoči. Važne odredbe na teritoriju celjske mestne občine. Zaradi slinavke in parkljevke v celjskem in laškem okraju in zaradi suma, da se je gonila okužena živina tudi po mestnem teritoriju, je mestno poglavarstvo na podlagi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in ministrske odredbe o zatiranju slinavke in parkljevke izdalo sledeče varnostne ukrepe: živinski in svinjski sejmi se do preklica ne vršijo. Vsako obolenje na slinavki in parkljevki, kakor tudi sum obolenja, mora lastnik živali nemudoma prijaviti veterinarskemu oddelku mestnega poglavarstva. Licenciranje bikov, ki bi moralo biti 13. t. m., se odloži na nedoločen čas. Prepovedan je vsak svoboden promet z živimi parkljarji. Potni listi se bodo izdajali zn parkljarke le zaradi neodložljivega klanja. Dovoljenje za odpremo živih parkljarjev iz mestnega področja za rejo in klanje izdaja banska uprava, veterinarski odsek, samo v nujnih primerih. Dvorci, v katere se vračajo osebe iz Nemčije in Francije, ali iz okuženih krajev naše države, se proglašajo za sumljive. Take osebe se morajo takoj prijaviti mestnemu poglavarstvu zaradi razkuzbe. Oglednik živine pa mora pregledati v teh dvorcih parkljarje vsak drugi dan skozi 14 dni ter vsak najmanjši sum pojava slinavke in parkljevke javiti mestnemu poglavarstvu. Uvoz nekuhanega mleka in mlečnih izdelkov, kakor tudi sena, gnoja, stelje in sploh vseh predmetov, s katerimi bi se mogla slinavka in parkljevka prenesti iz krajev Hram-še pri Veliki Pirešici, iz Klanca pri Dobrni in iz Lahovne pri Laškem, je strogo prepovedan. Kršitev teh odločb se bo kaznovala z zaporno kaznijo do 6 mesecev in denarno^globo do 5000 din, oziroma kpznovanje po sodišču z zaporom do pet let. Število brezposelnih v Celju, kamor prihaja zadnje dni zopet mnogo delavcev iz vseh krajev celjskega okraja, se je dvignilo od 1. okt., ko je bilo 220 brezposelnih, na 242. Med temi je 176 moških in 66 žensk. Delo dobe: 3 hlapci, pek, mizar, kočijaž, 3 dekle, 5 kuharic, 4 služkinje, 2 sobarici, postrežnica in gostilniška kuharica. Po nesreči nož v prsi nad srcem. V Rogatcu so se pripravljali na poroko. 2“-letni mesarski pomočnik Jančič I* riderik iz Rogatca je pripravljal meso za »ohcet«, pri sekanju mesa pa mu je po nesreči zdrknil nož in mu obtičal v prsih tik nad srcem. Jančič je padel v nezavert. Takoj so poklicali zdravnika, ki mu je niidil prvo pomoč, da ni izkrvavel, nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Katoliško prosvetno društvo priredi v soboto 15. oktobra ob pol 9 zvečer in v nedeljo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice znano veseloigro, vzeto iz kmečkega življenja današnjih divi, ki so jo igrali lansko leto po mnogih krajih Slovenije in jo v nekaterih krajih celo večkrat ponavljali »Dva para sc ženita«. Pri igri sodelujejo članice Poselske zveze, ki bodo za uvod zapele nekaj pesmi. Vstopnice so dobe po znižanih cenah v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadrusre Od tu in tam V Belgradu j« bilo te dni zborovannje vseh jugoslovanskih brivsko-lasuljarslrih sekcij. Brivci se zlasti pritožujejo, da so izgubili 70 odst. svojih strank zaradi tega, ker je bila ukinjena državna trošarina na uvoz britev in brivskih nožičev. Ker se je to blago tako pocenilo, so se stalni brivski gostje začeli briti sami. Druga njihova bolečina pa je v akciji nekaterih damskih 6alonov, ki hočejo doseči, da bi se damski česalni saloni osamosvojili ter bi postali obrt zase Vsi brivci, ki opravljajo sedaj obojna dela, bi prišli ob velik del svojega zaslužka. Zato so vsi proti tej akciji, ki prihaja izključno le iz krogov damskih brivcev. Končno so sklenili, da bodo ponovno pritisnili v finančnem ministrstvu, naj se spet vpelje državna uvozna trošarina za brivske nnožice. Na zelo svečan način so v ponedeljek prenesli kosti najbolj zaslužnega bosanskega frančiškana fra. Didaka Buntiča iz Mostarja v novo cerkev v Širokem Bregu. Obrede je izvršil mostarski škof fra. Mišič ob številni asistenci frančiškanov iz vse Hercegovine in Bosne. Pri slovesu se je več predstavnikov poslovilo od zemeljskih ostankov nad vse zaslužnega dušnega pastirja in požrtvovalnega delavca za narodno prosveto in napredek. Velika kolona 45 avtomobilov je nato krenila proti Širokemu Bregu, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudi na čelu z odličnimi frančiškani in nekaterimi narodnimi poslanci iz Bosne. Več kot 15.000 katoliških Bosancev in Hercegovcev se je zbralo. Med drugimi so govorili tudi fra. dr. Mandič, dr. Boža Nikolič, kmet Marko Kraljevič, fra. dr. Vitanovič in nazadnje poslanec dr. Bariša Scnoljan. Končno so frančiškani dvignili krsto fl in jo položili v stranski ladji nove bazilike v grob. Večje število goljufivih trgovskih zastopnikov je prijela zagrebška policija. To so trgovski zastopniki tiste vrste, ki s ponarejenimi legitimacijami hodijo okrog velikih trgovin, prodajajo po izredno nizkih cenah blago, poberejo naročila in, kar je glavno še aro. Poslej jih več ni od nikoder. Takega tička je prijela policija tudi v osebi Andreja Kanje, ki je po Zagrebu šaril z legitimacijo ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, izstavljeno na ime An-djelko Stefanovič, vendar pa je bila prilepljena na njej slika Kanje. Močan potresni sunek so začutili včeraj popoldne v Ivancu blizu Zagreba. S potresom vred so ljudje čuli podzemeljsko bobnenje v smeri vzhoda proti zahodu. Sunek je trajal kakih pet do šest sekund. Smrtno kazen zahteva državni tožilec za Milico Vujadinovičevo, ki je bila pred tednom na zverinski način ubila sedemdesetletno učiteljico Milico Mihailovič ter ji ukradla 8200 din. Za morilko so se začeli zanimati številni kriminalisti, ker vidijo v njej pose* ben prmer zločinca, kakršnih tudi v kriminalu ni dosti. Morilka se je ves čas preiskave v zaporu vedla brezbrižno, kakor da bi se nič ne zgodilo. Šele proti koncu je začela kazati znake kesanja. Razprava proti njej bo žb konec tega meseca. Svojega brata je ubil Aleksander Keikei iz okolice Dolnje Lendave samo zato, ker se je bal, da bi ga brat prijavil oblastem kot nepoštenjakoviča. Brata sta bila bogata, vendar pa je mlajši Aleksander vse prerad zapravljal in razsipal denar, da je nazadnje skoraj obubožal. Prišel 'e tako daleč, da je začel krasti denar bratu. Ko mu je zadnjič ukradel 800 din, je starejši Franjo izjavil, da ga bo prijavil oblastem. Aleksander se je dogovoril s svojim sosedom in brata ubil. Položil ga je potem v skedenj, da bi se zdelo, takor, jfla je nesrečnik padel s podstrešja in se ubil. Toda udarci na glavi so pokazali, da je bil nad Franjom izvršen zločin. Ker je bilo znano napeto razmerje med bratoma, so orožniki takoj prijeli Aleksandra. 35 članov velike družine Lukičev v vasi Poturo-vičev pri Sarajevu se -'e steplo oni dan. Gjorgje Lukič je šel proti Sarajevu in dohitel še v vasi svojega sorodnika Mladena Lukiča, ki je korakal s svojo 6 letno hčerko. Gjorgje se je iz starega sovraštva Mladena in otroka takoj lotil in obadva pretepel. Na Mladenove krike so prihiteli še drugi Lukiči, da se je na bojnem polju nazadnje znašlo 20 moških in 15 žensk. Tepli in mlatili so se vsevprek. Nihče ni vedel, po konj udriha. Nazadn:e 60 po končani bitki ugotovili, da je obležalo šest ljudi s težjimi in lažjimi ranami. Vse so morali prepeljati v bolnišnico. Društvo, ki bo stalno prirejalo festivale narodnih iger, pesmi, muzike in narodnih noš, se ustanavlja v Skopiju. Društvo ima namen poživiti med narodom spet smisel in veselje do gojenja narodnih običajev, kj so se povojna leta začeli mešati z raznimi civilizacijskimi pridobitvami. Običa;i so s tem dobili povsem spačeno lice, ki ne more dati južnosrbijanski na-rodnopisni pestrosti več onega pravega bleska, kakor ga je imela prej. Zanimivo je, da so začeli ljudje pri narodnih nošah uporabljati razna obuvala in dele oblek, kakor jih je tjakaj zanesla civilizacija. Poleg tega ima;o vsi južni kraji še bogate zaklade narodnih pesmi in podobnega blaga, ki bi ga bilo treba oteti pozabljenju in spet očiščenega vse navlake vrniti narodu. Rojstno hišo velikega srbskega preporoditelja in uslvaritelja književnega jezika Vuka Stefanoviča v Trsiču pri Ložnici so roparji že trikrat oplenili. Hišo so bili lani ob Vukovih proslavah prenovili in jo uredili kot nekak muzej. Za čuvaja so najeli nekega starca. V kratkem času je bilo v hišo že dvakrat vlomljeno ter so vlomilci odnesli iz puščice, kamor mečejo denar obiskovalci za vzdrževanje hiše, vse, kar se je bilo nabralo. Nedavno pa je bilo vlomljeno v tretje. Čuvaj je slišal razbijanje in šel pogledat. Videl je domačega fanta, ki se je plazil iz Vukove hiše. Čim ga je tat zagledal, mu je vzel palico in ga pretolkel. Orožniki so divjaka naslednjega dne prijeli. Neverjetno prepredenega trika sc poslužujejo trgovci z beKm blagom. Nedavno se je v okolici mesta Peč v Južni Srbiji pojavil neki elegantni gospod, ki je nabiral »nadzornice« za tobačne trgatve ta .mo-nopolsko upravo. Obljubljal je lepo plačo, da mu je nasedlo več žensk. Kmalu potem je neznanec izginil, še preden »o mu prišli na sled. Pač pa so ugotovili, da je ena izmed najetih »nadzornic« odpotovala po neznančevem naročilu v Skoplje, vendar pa tjakaj ni prispela. Oblasti so prepričane, da ie bil neznanec kak trgovec z belim blagom, ki je lahkoverno dekle odpeljal v drugo smer. Iz strahu pred kaznijo je zblaznel star grešnik in vlomilec Vojislav Litričin, ki je bil pred nekaj meseci vlomil v blagajno belgrajskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Litričin je bi? že dvakrat obsuje* na težje kazni ter je presedel večji del svojega življenja v zaporih. Ko so ga v ponedeljek peljali sodniiski pazniki z njegovim tovarišem vred pred sodnike v sodno dvorano, s« je Litričin pred vrati nenadoma zdrznil in začel na vse pretege z divjim giatom kričali, da ga bodo obesili. aZčel se je tresti j po vsem telesu ter ga niti njegova sestra niti odvetnik nista mogla potolažiti. Mrko je gledal predse, da so vsi takoj uvideli, da se mu je zmešalo. Zato je sodišče sklenilo poklicati dva psihiatra, ki sta ugotovila, da se mu je zares omračil um. Zaradi tega so 28 letnega Ličitrina oddali v umobolnico. Razpravo so odgodili do njegovega okrevanja — morda za zmerom. Svojevrstno maščevanje sina nad očetovo ljubico Maribor, 11. oktobra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sedita danes na zatožni klopi 30 letni Anton Horvat iz. Središča ter 31 letni Martin Rakuša iz, Obreža pri Središču ter se zagovarjata zaradi svojevrstnega maščevanja, katerim sta povzročila svoječasno v Središču občo pozornost. Zadeva je sledeča: Prevžitkar Martin Rakuša, oče današnjega drugoobtoženca, je živel še za časa življenja svoje sedaj pokojne žene v intimnih odnošajiii s služkinjo Antonijo Filipič. Po smrti njegove žene se je to razmerje nadaljevalo na veliko jezo njegovega sina Martina, ki je smatral, da je Filipičeva zakrivila prezgodnjo smrt njegove matere. Zaradi tega se je dogovoril s svojim svakom Antonom Horvatom, da se bosta nad Filipičevo maščevala ter ji bosta pregnala veselje, da bi še hodila k staremu Rakuši. V noči na 24. aprila t. 1. sta so postavila na prežo pod okno pred hišo starega Rakuše ter sta čakala na Filipičevo, ker sta vedela, da se mudi v hiši ter dela družbo staremu prevžitkarju. Res nista zastonj čakala, dasi sta morala ostati na preži d otreh zjutraj. Okrog tretje ure se je namreč odprlo okno na hiši in .stari Rakuša je spustil skozi okno lestvo, po kateri je prilezla Filipičeva iz hiše. Spodaj pod lestvo pa jo je čakalo neprijetno presenečenje. Oba obtoženca sta jo prijela ter ji naprej zvezala roke na lirbtu, potem pa sta ji zvezala še krila okrog vratu. Vmes sta jo pretepala in suvala, nato pa sta jo napol golo odgnala najprej k ženi mladega Rakuše, da jo pokažeta. Tam je morala Filipičeva poklekniti z golimi koleni na betonska tla ter klečati zelo dolgo časa, medtem ko sta si obtoženca skuhala čaj ter ga polagoma pila. Potem pa sta jo gnala skozi celo Središče na dom Horvata, da jo pokažeta tudi Horvatovi ženi. Šele nalo sta Filipičevo izpustila. Oba priznavata, da sta ji zvezala roke na hrbtu ter ji dvignila krila ter jib privezala okrog vratu in jo napol golo vodila skozi vas, zanikata pa, da bi jo bila pretepala. Razprava ob času poročila še traja. Še en Pintaričev pomagač za zapahi Izvršil je v Mariboru celo vrsto vlomov Maribor, lt. oktobra. Mariborska policija je danes popoldne aretirala nevarnega vlomilca, ki so ga oblasti že dolgo zasledovale. to 23 letni pekovski pomočnik Jakob Fišer iz Teznega. Prijeli so ga v Grajski starinarni v Vetrinjski ulici, kamor (je prinesel naprodaj nekaj ukradene obleke, la plen izvira iz vloma, ki ga je izvršil Fišer v Studencih v stanovanje železničarja Klančnika. Odnesel mu je štiri obleke in plašč in 762 din gotovine ter mu je povzročil okrog 5000 din škode. Klančnik je skušal nekatere . kose obleke že pred nekaj dnevi prodati v I starinarni. Žel je po Koroški ccsti. Ko ga je * pa lastnica starinarne vprašala, če ima kako legitimacijo, sc je prestrašil, pustil je obleko na pultu ter pobegnil. Fišer se je izdajal zadnje čase za Jakoba Hropata ter se je predstavljal pod tem imenom » ponarejeno delavsko knjižico. Sumijo, da je izvršil celo vrsto vlomov, ki so se zadnje čase pripetili v Mariboru. Svoječasno je sodeloval skupaj s prosluljm razbojnikom Pintaričem, s katerim se je seznanil v zaporih. Ko sta prišla na svobodo, stu skupaj vlamljala in kradla, samo da je imel Fišer več sreče kot Pintarič ter se je dalj časa izmikal oblastem. Zadnje čase se je specializiral za vlome pri belem dnevu. Zaenkrat priznava samo vlom pri Klančniku, vse druga pa taji. Nazadovanje slovenskega nogometa Zadnje čase starejši prijatelji našega nogometnega športa neprestano tarnajo, da je nivo igranja globoko zdrsnil. Prvorazredne tekme da že skoraj ne zasluzijo obiska, pa tudi na ligaške da že kmalu ne bo več vredno hoditi. Ta pesimizem je na vsak način pretiran, kakor so tudi pretirana namigavanja na '^nestrokovno vodstvom in podobne lamentacije, ki so pri nas stare že, kolikor je star slovenski šport sam. Vendar se človek, ki hodi danes na tekme, res skoraj ne more znebiti dojma, da naš nogomet preživlja krizo. Vzrokov za to krizo je več, na vsak način pa niso tam, kjer jih nepoučeni gledajo, in zanje tudi niso krivi tisti, ki jih množica obsoja. Tolikokrat slišimo, da je bila postava moštva, ki je igrala vazno tekmo, povsem napačno sestavljena; tega očitka ne slišimo samo na prvorazrednih tekmah, ampak tudi na ligaških. Prav lep zgled za to je minula nedelja, ko smo v Ljubljani imeli tekmo s sarajevsko Slavijo. Ni dvoma, da je bila postava • slabsa kot bi lahko bila ob normalnih razmerah: \zrok za slabšo igro je. že prav gotovo skrit v tem; ni pa tudi nikakega dvoma, da je bila naj-boijSa, ki jo je bilo v danih razmerah možno sestaviti. Vodstvo nekaterih igralcev ne more za ovratnike vleči na igrišče, če se jim ne da trenirati^ brez treninga pa bi seveda bilo popolnoma zgrešeno, če bi take igralce postavljali v moštvo na tak dan, ko je važna prvenstvena tekma — ne-gletle na to, da bi vodstvo s postavitvijo takih nediscipliniranih igralcev le rušilo športni red in športno disciplino ter zavest odgovornosti še med drugimi, discipliniranimi igralci, ki l>i se seveda po takem postopanju takoj oprijeli glasa: »Če sinejo oni, zakaj ne bi še mi?« Druga je stvar z igralci, ki so bili blesirani, pa občinstvo za to ne ve! Večni so taki neutemeljeni očitki, vsa leta se po-navijajo. Recimo — konkretno — v nedeljo, ko »te s.isati: »Čemu ne igra Vodišek, vrag naj vzame to vodstvo; zakaj niso postavili Legata, pa tena, pa onega.« Stvar je preprosta: Vodišek je bil v Belgradu blesiran in bo lahko igral šele čez tri tedne; Legat se je inficiral na Sušaku, drugih, ki niso bili postavljeni, do zadnjega treninga ni bilo blizu. Tako je to — toda občinstvo hoče vse boljše vedeti, jezi se in zmerja igralce, ki so z vso požrtvovalnostjo vskočili ter se potrudili, kolikor so le mogli, da bi klubu pomagali. Zmerja to naše občinstvo, namesto da bi požrtvovalne fante bodrilo; norčuje se iz njih. Kaj vse je moral preslišati ubogi Šercer — m nota bene, povrh tega še povsem po krivici, saj je bil edini mož, ki je v triu v nedeljo nekaj opravil, in to smiselno, dobro podajal, prav lepo gradil in tudi razdiral! Toda občinstvo ima o znanju svoje pojme, podlega dojmu Šercerjeve nekoli-ko težaške postave, vsak kikser opazi boljše. V tem napačnem^ presojanju in na napačnem »apo-strofiranjus leži tudi slaba posledica. Na žalost je slovenski klub navezan izključno le na gmotno podporo ^od strani svojega nogometnega občinstva ... Tudi to dejstvo je treba upoštevati. Končno ostane še nekaj: počasi je treba vendarle vpeljati mlajše, talentirane moči, kdaj pa naj bi jih sicer? Takrat, ko bodo slani »kanoni« že povsem neporabni? Toda naši simpatizerji hočejo, da mora mladina takoj igrali dovršeno, čez noč naj dobi rutino, čez noč znanje, ki so ga drugi dobili v dolgih letih in v težkih tekmah! Nemogoče. Ostane pa Se neko poglavje — igralci sami! Vse premalo zares jemlje marsikdo med njimi važno tekmo. Premalo volje pokaže za uspeh, premalo se potrudi, njegova športna morala ni na višini. Danes toliko poje pesem o denarju (denar dajte, pa bomo igrali, ta žalostna deviza se je razpasla v vseh jugoslovanskih klubih). Gmotno vprašanje nogometnih igralcev je dandanašnji brez dvoma težko, zlasti še pri nas, ko merodajni krogi za šport kažejo tako malo razumevanja. Kaj drugega je v Zagrebu ali v Belgradu, ali v Splitu, ali — povsod rugod, samo v Ljubljani ne! Razumljivo je, da se igralcev [»lasti v takih razmerah malodušje in apatija. Vsekakor pa to dvoje ne bi smelo vplivati nanje v toliki meri, da bi briskl-rali, izigravali ati bojkotirali — kot nam to kaže žalostni in obsojanja vredni primer Haska (zdaj se je zvedelo, da je Jedinstvo prišlo do svoje zagrebške glorije presneto poceni). Zlasti slovenski trhih bi moral vsem igralcem vliti vsaj za poldrugo uro navdušenost in zagrizenost, saj smo tako sami, vse meče kamenje na nas, vse se roga našim ospehom. Sami smo proti vsem — ta zavest l>t morala našim igralcem podvojiti voljo za zmago; nimajo rožnatega gmotnega položaja, toda prav oni so tisti, ki jinv je bito dano, da znajo igrat« nogomet in da nas v tej disciplini reprezentirajo pred drugimi klubi v državi. Ce bi se vsi igralci trdno in požrtvovalno zavzeli, bi kmalu lahko postaviti na teren moštvo, ki bi si ne dalo več jemati točk. Ali ne bi bilo lepo, če hi fe besede padle na rodovitna tla — morale bi pasti v teh časih, ko smo vsi z vsem srem vdani eni sami želji, da bi naš nogomet krenil na zmagovito pot in pokazal slovenskim neuspehom hrbet — ali ne bi bilo lepo, da bi v kratkem gledali na terenu standardno le še izpopolnjeno enajstorico našega 1 igaša (zdaj še celo, ko se je vrnil Grinlal), ki bi nas zastopala morda v tejle zasedbi: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj St., Vodišek, Šercer (Vovk), Boncelj, Janežič, Pepček, Pupo, Grintal, Erber (Jež)? Vse linije bi bile dobre — najboljše pa, končno vendarle — naš napad! Boljši časi bi se začeli, občinstvo bi bilo zadovoljno, vsi mi pa veseli, da končno v jugoslovanskem nogometnem športu vendarle ne predstavljamo več Pepelke in .loba pod stopnicami. Prav bi bilo, da bi te naše besede obrodile dober sad in ne naletele na gluha ušesa. Ob razstavi slovenske knjige Prve tiskane knjrge Prve tiskane knjige se niso samo v zunanji obliki in opremi naslonile na srednjeveške meniške rokopise, ki so bili skoraj vsi, vsaj najlepši, v službi ccrkve in službe tcižje, ampak tudi po snovi. Posnele so jih celo tako točno, da lahko rečemo, da prvi tiski prav za prav niso nič drugega kot tiskane izdaje rokopisov. To velja seveda le za prva leta tiska. j Knjiga, kateri je bila v prvi vrsti posvečena vsa skrb nove iznajdbe tiska, je sveto pismo ali z drugim imenom: biblija. Ta je začetek tiskarske umetnosti. Njena lepa izdaja je bila namen vsega Gutenbergovega dela, ki ga je sijajno izpolnil s svojo 42 vrstično biblijo. S tiskom te knjige so se bavili tudi Gutenbergo,vi učenci in vsi prvi tiskarji, vsaj so jo v zadnji polovici 15. stoletja tiskali v 125, v 16. stoletju pa celo v 438 izdajah. Druga knjiga izredne meniške ljubezni srednjega veka je misale, knjiga, iz katere mašnik bere sv. mašo. Takoj za biblijo mu je tudi tisk posvetil največjo pozojnost in ga v 16. st. opremil tudi s slikami. Dva zelo znamenita primerka iz okoli 1470. leta se danes nahajata v naši bližini, v samostanu 6v. Pavla na Koroškem. Zaradi vsakdanje uporabe so namreč te knjige danes redkost rti je shranjenih več rokopisov te vrste iz srednjega veka ko,t pa prvih tiskov. Iz 15. stoletja poznamo 327, iz 16. stoletja pa 917 misalov. Tretja knjiga, ki jo duhovnik rabi vsak dan, je brevir. Tudi brevir je med tiski, ki so jih prvi tiskarji opremili s posebno skrbnostjo. Prvi tisk poznamo iz I. 1474. Iz časa do 1. 1500. jih je shranjenih 520. Mnoga izdaj, tudi preprostih, je že zgodaj okrašenih s slikami, ki vodijo v posamezna poglavja. Med knjigami, ki so jih rabili vsi verniki, so na prvem mestu molitveniki Mariji v čast, tako imenovane urne knjige. Tudi te knjige so posnetek rokopisov, ki segajo tja v 12. stoletje. Tiskali so jih posebno v Parizu in na Francoskem in so polne lepote. Namenjene so bile pred vsem za dame, pa tudi za duhovnike in šolarje. Imele so obliko malo večjih današnjih mojitvenikov. Njih vsebina je bila pa kaj pisana in je poleg molitev vsebovala navadno tudi koledar, različne medicinske in astrološke vede, gospodarske nasvete, verze življenjskih stopenj človekovih, različne slike n. pr.: skupino slik Mrtvaški ples, ki slikajo, kje in kako vse more človeka doleteti smrt itd. Bile so pač podoba časa. Ko se je ča6 izprcmenil, so izginile tudi urne knjige. Med prvimi tiski se obenem z biblijo nahaja tudi koledar. Tvoril je namreč poidlago za liturgične knjige, ker so molitve v njih razdeljene po dnevih, in po svoji pisani vsebini, ki jo je polagoma dobival, tvoril most k posvetnim knjigam. Ker so liturgične knjige veljale za daljši čas, so morali taki biti tudi koledarji. Kmalu pa so začeli v njih zaznamenovati tudi posamezne dneve, ki so jim dali sivoja imena. S tem se je velikost koledarja že sama po sebi povečala. Koledarji pa sa začeli prinašati tudi vedno več poučnih člankov, dokler se v stoletjih niso izpremenili v koledarje za različne stanove. Posebne vrste koledarji so tako imenovani »almanahi muz« iz poznejših stoletij, ki imajo zaradi sodelovanja raznih pesnikov velik literarni pomen. Koicdarji so se po obliki in vsebini do danes izpreminjali in rodili vrsito oblik, izmed katcTih si vsakdo lahka izbere sebi primerno. Zaradi zanimivosti in vsakdanje rabe so bile med prvimi tiski tudi knjige o prirodnih znanostih in o medicini, Prav posebno je bila zaradi zdravilnih rastlin v čislih botanika. Zelo zgodaj so izšle tudi knjige o ribah! Vzporedno ob prirodopisnih je izšla vršita medicinskih knjig o vseh vrata h bolezni. Omenjene knjige so imele skoraj vse slike. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-|J sko stanje^ Tompe« raturu v t.” .* c t> '■g 3 — e: £> Oblačnost >-V ] Veter (smer, |a kost) Pada- vine -S G0 1 “ '3 o c! S S "Tn H t* Ljubljana 768-8 21-5 10-4 91 10 0 — Maribor 769-0 21-0 9-0 80 10 0 — Zagreb 763-0 22-0 12-0 80 4 s. — Belgrad 763-9 26-0 8-0 90 0 sw, — — Sarajevo 768-2 23-0 4-0 90 0 0 — Vis 766-0 18-0 13-0 90 5 s„ — Split 765"J 24-0 16-0 70 6 NE, — — Kumbor 765-0 23-0 120 80 0 NEa — Rab 765-i 19-0 15-0 90 10 SE, —t DuDrovnik 764-7 23-0 15-0 80 10 NE, — — Vremenska napoved. Deloma oblačno, precej stanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani^ do danes. Iz noči do 10.50 je bilo popolnoma oblačno. Od 11 do 13.30 se je nekoliko zjasnilo, vendar je prevladovalo oblačno vreme ves popoldan. Ob 18.30 se je pričlo jasnili in so je do 19 skoraj popolnoma zjasnilo. Ob 11.30 je pričel pihati precej močan zapadni veter, ki je v presledkih pihal do 16; najmočneje med 14 in 15. Koledar Danes, sreda, 12. oktobra: Maksimiljan. Četrtek, 15. oktobra: Edivurd. Obvestila Nqčno službo imajo lekarne: dr. Kmet, T\r-•scva cesta 43; mr. Ttrwkoczy, Mestni trg 4 iu mr. Ustar, šelenburgova ul 7. Posnetki v naravnih barvah se v turistični propagandi vedno bolj uporabljajo. Dr. K. Kostič iz Ncw Yonka bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 25 v frančiškanski dvorani pokazal svoje najbo,ljše posnetke iz štirih kontinentov. Predavanje bo pod okriljem Zveze za tujski promet, kjer je tudi predprodaja vstopnic. Prosvetno društvo Bežigrad-Ljubljana ima svoj I. prosvetni večer v četrtek, dne 13. oktobra 1938 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (v Mavričevi hiši poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in za današnje razmere zelo zanimivo predavanje »O Češki«. Predava g. urednik dr. Alojzi; Kuhar. Vsi Bežigrajci kako,r tudi ostali ste vljudna vabljeni. Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 14. t. m. ob S zvečer v beli dvoraini hotela Union g. prof. Silvo Kranjec. Zgodovina je še vedno nujiboljša učiteljica življenja. Ker živimo v dobi, ko je važna za nas, je nujno potrebno, da pogledamo nazaj v zgodovino, kako so važni dogodki našli naš narod pripravljen za novo dobo Na to predavanje že sedaj opozarjamo vse ljubljanske kroge, zlasti pa vabimo, da se mladina v čim večjem številu ude-, leži prosvetnih večerov. Trboveljski Slavčki so koncertirali v minulih dneh v Bolgariji in sicer v Sofiji in rudniškem mestu Perriiku. Naši dnevni časopisi so že f>rines1r -poročila, kako navdušeno so bili sprejeti mladi slovenski pevci v bolgarski prestolnici in s kako odličnim uspehom so izvajali razne zborovske skladbe za mladinski zbor na teh koncertih. Trboveljski Slavčki bodo koncertirali v Ljubljani v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Zborovodja Avgust Šuligoj je za ta koncert pripravil poseben spored, ki nam pokaže razvoj slovenske zborovske literature za mladinski zbor od prevrata dalje. Na sporedu bodo zastopani najrazličnejši slovenski skladatelji z najbolj značilnimi svojimi deli. Zato bo ta koncert zanimiv po sestavi 6poreda, kakor tudi po izvedbi, saj se nam bo predstavil skoro popolnoma nov zbor Trboveljskih Slavčkov. Zbor je pomlajen, »kora dve tretjini je novih pevcev in pevk z izvrstnimi glasovi, ki jih je mojstrsko naštudira! g. Šuligoj. Natančni spored priobčimo, predprodaja vstopnic za ta koncert je vse te dni v knjigarni Gla»benc Matice, Vsej jugoslovanski javnosti. V ciklu svojih spominskih proslav 20 - letnice ustvarjenja naše Jugoslavije priredi podpisana organizacija jutri dne 13. okt ob 20 v veliki dvorani Zvezde predavanje »Preboj solunske fronte leta 1918«. Vabimo vso našo javnost, v prvem redif našo mladino, da se tega poučnega predavanja polnoštevilno udeleži. Predaval bo komandant 39. pešpolka z Celja, gen. štabni polkovnik gospod Dragoljub Mihailovič. Vstopnine ni. Okrajna organizacija zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Llubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen, zdravnik«. Red Sreda. Četrtek, 13. oktobra: »Car Fjodor«. Red B. Petek, 14. oktobra ob 15: »Ženitev«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzodol. Sobota, 15. oktobra »Žene na Niskavuoriju. Red A. OPERA. — Začetek ob 20. Sreda, 12. oktobra: Zaprto (generalka). Četrtek, 13. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Red Četrtek. Petek, 14. oktobra: »Ljubavni napitek«. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje tenorista Christi Solarija. Sobota, 15. oktobra: »Trubadur«. Izven. Gostovanje ge Ljubice Karene, Znižane cene od 30 din navzdol. Mariborsko gledališče Sreda, 12. oktobra: Zaprto. Četrtek, 13. oktobra ob 20: »Kar hočete«. Red B. Kot prirode,pis in medicina je človeka tudi že od nekdai zanimala skoraj skrivnostna veda zem-Ijepisja. Tako je tudi že v prvih letih tiska izšla zemljepisna karta, in sicer Palestine, kar je še poseben znak časa. Za tem zemljevidom je izšla zelo priljubljena Ptdomejeva Geografija, ki ima za razvoj zemljepisja važno vlogo. 10 let po karti Palestine je izšel tudi zemljevid Sredozemskega morja (1485). To so glavna področja, ki so zanimala tisk od prve tiskarne knjige 1445. leta do konca 15. stoletja in ki v glavnem prevladujejo tudi že naprej. Pojagoma sc tem vrstam knjig priključujejo nove. Ponatisi grških in rimskih klasikov in bližnja verska reformacija 16. stoletja so močan pospešek v to smer. Bolj namreč kot katerakoli stvar je knjiga sad in zrcalo 6voje dobe Stran 4. Slovenski dom«, dne 12. oktobra 1938 Štev. 231. k.V...'.'.v....v........ Zanimivo predavani« dr. Konstantina Kostiča v četrtek v Frančiškanski dvorani „Po štirih celinah .. Novosadčan, ki ie izdelal v naravnih barvah dva filma Slovenije Dr. Konstantin Kostič, ki bo predaval v četrtek, dne 13. t. m. ob 20 v Frančiškanski dvorani o svojih potovanjih po štirih celinah, je danes nele za Evropo, temveč tudi za Ameriko, kjer je njegovo stalno bivališče, eden najbolj znanih reklamnih strokovnjakov. Glavno polje njegovega delovanja je foto — in kino-kamera. Za njegovo predavanje bo gotovo naše či-tatelje zanimalo, če povemo nekaj besed o življenju tega rojaka, čigar zibelka je tekla v Novem Sadu. Kmalu po rojstvu malega Konstantina so se njegovi starši preselili v Ameriko, vendar so tik pred svetovno vojno zopet prišli v Novi Sad. Po vojni je Konstantin Kostič obiskoval visoko šolo za trgovino v Zagrebu. L. 1922 pa je odšel ponovno v Ameriko, 'lam se je vpisal na geografskem oddelku Columbia Univereity, kjer je leta 1925 promoviral. Služboval je nekaj časa v National City Bank ter pri Jugoslovanskem konzulatu v Nevv Yorku, nato pa otvoril svoje podjetje za reklamo in propagando ter se tako vrnil k fotografiji, ki jo z vnemo goji že 25 let. Specialiteta njegovega podjetja so turistični propagandni filmi in fotografije. V svojem podjetju je mogel prehiteti vso svojo mnogoštevilno konkurenco ter doseči tudi za ameriške pojme zavidanja vredno popolnost in višino. V ostrih konkurencah se mu je posrečilo leta 1935 priti s turistično propagandnim filmom o Češkoslovaški med 10 najboljših filmov tega leta. Naslednjega leta 1936 je bil nagrajen s slovitim dr. Dittmars pokalom, ki predstavlja v kinematografskem svetu eno najvišjih odlikovanj. Zlasti to odlikovanje mu je odprlo pot v približno 20 raznih držav, ki so ga naprosile, da jim izdela propagandne filme in fotografije. Tako je prepotoval skoro ves svet. 10 mesecev v letu je na potovanjih. Pred dvema letoma je naročila pri njem propa-gadni material generalna direkcija Putnika. Dogotovi! ga je z velikim uspehom. Lansko leto je že izdeloval turistične filme m fotografije v naravnih barvah, saj je ta stroka fotografske umetnosti postala pred dvema letoma njegova specialiteta. Kostičevo delo in nagrade Njegov kratek film v barvah »Jugoslavija« je dobil letos spomladi prvo nagrado potopisnih filmov v Nevv Yorku. Preden je prišel letos v Jugoslavijo, kamor ga je zopet poklicalo generalno ravnateljstvo Putnika, da izdela nov propagandni film Jugoslavije v barvah, je izdelal več filmov v naravnih barvah za italijansko vlado, tako da bo v letošnji zimi vsa italijanska turistična kampanija na Kostičevih barvnih filmih in fotografijah. Kdor hoče biti lep, mora trpeti — vsaj pri pigmejskih zamorcih v osrednji Afriki. Z navadnim nožem, ki ga pomakajo v barvo, napravijo zareze po obrazu in tako nastane »olepševalno« tetoviranje. Dr. Konstantin Kostič je član redakcije velikega časopisa »Daily Mirror« v New Yorku ter sotrudnik velikega števila ameriških revij, med katerimi je gotovo ena najvažnejših »National Geographic Rcview«, ki je obvezala dr. Konstantina Kostiča za dobavo 16 strani posnetkov v naravnih barvah iz Jugoslavije. Zanimalo bo pa dejstvo, da izhaja ta revija v 1,500.000 izvodih. S filmom o Jugoslaviji je dr. Koostantin Kostič konkuriral na letošnji mednarodni filmski razstavi v Benetkah, nazvani Bicnnale, kjer je dosegel izredno velik uspeh, saj je bil ta film v naravnih barvah predvajan v veliki dvorani, kjer so se predvajali le nagrajeni filmi, skupno s 16 milimetrskim italijanskim filmom »Dobro seme«, ki je prejel kot nagrado Mussolinijev pokal. Dr. Konstantina Kostiča so sprejele tekem zadnjih 2 let odlične osebnosti vsega sveta. Predvsem naj omenimo, da je bil gost švedskega kralja Gustava V, kjer je filmal vso kraljevsko družino; bil je gost predsednika finske republike; predsednika Estonije; predsednika Poljske; bil je ob 25 letnici vladanja gost danskega kralja Kri6liana. V Parizu so odprli letošnji »Concours Lčpirc«, j na katerem razstavljajo amaterji iz vse Francije najbolj čudne iznajdbe. Poleg velikih iznaditeljev, ki pogosto žrtvujejo tudi syoje življenje, da pomagajo človeštvu, 6Q na svetu amaterji-iznajditelji, ki se v prostem času bavijo z najbolj fantastičnimi iznajdbami. Zdi se, da 60 ti amaterji že od nekdaj v Franciji kar najbolj številni, kajti že pred vojno je policijski ravnatelj Lčpine organiziral vsakoletno razstavo, na katero so iz vse dežele tisoči pošiljali svoje iznajdbe. Na tej razstavi iznajdb je videti kar najbolj čudne izrodke človeške domišljije in marsikateri res veliki iznaditelj je moral umreti nepoznan in v revščini, ko ti amaterji doživljajo vsako leta enkrat veselje, da lahko razstavijo in da so tako središče pozornosti. Kolo z avtomatično godbo Za tehnična vprašanja, s katerimi sc ti amaterji bavijo, res ni kupcev in ne delajo svetu no- V zadnjih dveh letih 50.000 km poti Obsega dela g. Konstantina Kostiča se da vsaj približno oceniti po poti, ki jo je napravil v zadnjih 2 letih: 80.000 km poti po štirih kontinentih s foto-in kinokamero. Dr. Konstantin Kostič izdeluje svoje barvne fotografije in filme na Kodakovem Kodachrom filmu, ki utegne biti danes najboljši na svetu. Dr. Konstantin Kostič je star prijatelj tega materiala, saj je že leta 1935 prejel od tvrdke Kodak večjo količino Kodachrom filma ter na otokih Bermudih delal prve poizkuse s tem filmskim materialom. Do danes je porabil približno 140.0C0 m ter ima v New Yorku biblioteko fotografij v naravnih barvah s približno 18.000 prvovrstnimi posnetki. Na to biblioteko se obračajo ameriške revije, kadar jim je potreben slikovni material. Med temi slikami je po zaslugi generalnega ravnateljstva Putnika tudi večje število slik iz Jugoslavije, tako da se lahko reče, da je ta biblioteka tudi dra« gocena zbirka jugoslovanskega propagandnega materiala za Ameriko. Dr. Konstantin Kostič je izdeloval letos propagandni film Jugoslavije. Kralj, banska uprava v Ljubljani ter obe tujsko-prometni zvezi v Sloveniji, ljubljanska in mariborska, sta ga pa obvezali za izdelavo 2 filmov v naravnih barvah iz Slovenije. Dr. Konstantin Kostič je to svoje delo dovršil, preden pa zapušča Jugoslavijo in Evropo sploh, želi ljubljanski pu- Ibliki pokazati slike iz svojega obsežnega delovanja po vsem svetu v predavanju »Po štirih celinah«, ki bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. benih uslug, ker so te tehnične novosti le zamisli kakšnega uradnika v pokoju ali pa trgovca, ki je moral v 6vojih prostih urah reševati kaj važnega. Vsako leto se opaža, kakšen vpliv ima nova moda v življenju Francoza na fantazijo iznaditeljev, Letošnje leto je ko.lo zopet moda v Franciji, po uradni statistiki je danes v Franciji devetnajst milijonov kolesarjev, dva milijona več, kot preteklo leto. Na razstavi je letos razstavljeno kolo, na katerega se je posestnik vedno jezil, kadar je tpval pozvoniti. Sedaj je namesto zopernega zvonca napravil na zadnjem kolesu majhen harfi podoben inštrument in kakor hitro se začne kolo gibati, začne tudi igrati prijetna godba. Lahko si predstavljamo, kakšna prijetna »godba« bi to bila, če bi si vsi kolesarji dali vdelati na svoja kolesa avtomatično godbo. Tudi neštevilne nesreče, med njimi letalske, so našle odmev v fantaziji amaterjev-iznajditeljev. Nek iznajditelj je iznašel za pilote gumijasto obleko, ki se da napihniti kot avtomobilski obroč, ta- V Strassbourgu so francoskemu ministrskemu predsedniku v čast preimenovali neko cesto v »Edvard Dalndierovo cesto«. ko da pilot, kateremu 6e podalo ne odpre pri skoku iz letala, ne more v primeru padca v vodo utoniti, če pa pade na trda tla, sc udarec na ta način omili. Pametno in logično misleč gledalec se pa vprašuje, kako se more letalec gibati v letalu s to napihnjeno gumijasto obleko. Iznajditelj pa seveda na to ni pomislil. Kl{učavnfcat ki laia Francozi so znani sladokusci, toda s trdoglavim morskim rakom so se mučili že marsikateri jedci. Tu jim je sedaj priskočil na pomoč nek amater-iznajditclj, ki je sestavil giljotino za morske rake in druge morske živali,. V poletnem času pariški časopisi mnogo pišejo o stalnih vlomih v predmestne hišice. Človek bi moral te hiše izpremeniti v prave pravcate trdnjave, če bi se hotel izogniti takšnim vlomom. Toda k 6reči je tu spet eden teh iznaditeljev poskrbel za potrebno obrambo. Ta sestoji iz ključavnice, ki se ne odpira brezslišno, temveč sproži samo nek mehanizem, s katerim začne umetno lajati. Iznajditelj upa, da se bodo viši vlomilci ustrašili pred navideznim psom in bodo jadrno odnesli pete. Prav res, zopet korak dalje — to je napredek proti običajnim napisom; »Pozor! Hud pes!« Vendar že skoraj vsak otrok ve, da imajo skoraj v v6ch francoskih hišicah samo mačke. Iznajdbe od rutri To.da to niso vse iznajdbe, ki so razstavljene na letnem sejmu. Veliko amaterjev skrbi že za bodočnost in hoče na vsak način žeti slavo v naprej, Seveda so te iznajdbe nepopolne in žal ostanejo samo takšne v- prvotnem početku. Že več let je razstavljeno na tem »Concours Lepinc« tako-zvano »leteče kolo«, ki sliči kolesu, ima pa za letenje neke vrete netopirjeva krila, ki pa kolesu nikakor ne pomagajo, da bi 6e dvignilo v zrak. Iznajditelj vedno znova zatrjuje, da je s svojo iznajdbo spet za korak naprej in vedno najde primeren izgovor, zakaj se kolo ne more dvigniti v zrak. To leteče kolo, ki bi človeku pomoglo, da bi se brez motorja, s svojo lastno močjo dvigal v zrak, 60 sanje neštetih iznajditeljev. To je približno takšna iznajdba,, kakršno je izumil pred ta til q p ' Otoku nad slovenskimi Brezjami nek kovač. No; tisti samofrč, s katerim se je baje že peljal nekaj metrov po zraku. Če drugega ne, je s tem svojim izumom pokazal vsaj to, da nimajo takšnih iznajdb samo v Franciji. Mogoče se pa posreči nekoč kakšnemu konstrukterju, da nekje v tišini, in ne na letnem velesejmu za iznajdbe, reši skrivnost človeškega poleta ... Programi Radio Ljubljana Sreda, 1!. oktobra: 12 Kmečki trlo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Simfonične pesnitve (plošče) — 14 Napovedi — IS Mladinska ura: Pomen počit niške zveze za mladino — 18.15 Herold: Zampa, pred igra (plošče) — 18.25 Mladinska ura: Oktober v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.40 O Delavski zbornici (g. f. Fratnik) — 19 Napovedi, poročila — 19 30 Nac. ura: Zgodovinski razvoj pouka gluhonemih (e. Rudolf Do stal, Ljubii.) — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. proL Fr. Peugov) — 20 Večer plesne glasbe: Bojan Adamič in njegov orkester — 20.45 Uvodna beseda k prenosu (g. Vilko Ukmar) — 21 Prenos opere iz Turina: Verdi: «Moč usode«; v I. odmoru: Napovedi, poročila. Orugl programi Sreda, 12. oktobra*■ Bclgrad: 21 Pesmi pojeta sfjf. Radeukovič in Saierov.6 z Rad. ork. — Zagreb: 20.20 Plesna glasba — Varšava: 22.25 Pevski zbor, ,21 Cho. pinove skladbe. 21.45 *Zlati vek poezije«, 22 Komorna glaaba — Budimpešta: 20.10 »Vesela vdova*, opereta — Pariz: 20 Koncert — Rim: 20.30 Pestra glasba, Brazilija jc proslavila dan svoje neodvisnosti V Rio de Janeirn so slovesno proslavili dan svobode. Na častni tribuni: predsednik Vargas (v sredini), vojni minister general Dura (na levi) in argentinski šef generalnega štaba. — Spodaj: Mimohod brazilskih čet. Vc'esefcm iznajdb v Parizu V Franciji imajo dvajset m ti ono s/ koles, dva milijona več kot lani Hervey Allen: 59 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Pot je peljala skozi tropsko praprotno goščavje in se kot odsekana končala pri odprtem zalivu, kjer je bil h kopnemu pričvrščen ribiški čoln. Na nizki obrežni skali se je na obe strani raztegovala z neverjetno dolgimi vejami krasna in žareča ogromna Bougainvillca. Koder se ni mogla pripeli na razsekane koralne skale ali pa na bližnja drevesa in grmovja, so jo podprli z bruni in rebri ladijske stene starega ladijskega krna, ki se je brez lat in na pol zakopano v pesku spremenilo v neke vrste sijajne pergole. Tu in tam so bili vrezani sedeži, a v nekem kotu se je dvigal nizek kup kamenja kot kak star koničasti nagrobnik, preko katerega so bile razpete mreže za sušenje in popravljanje. Na gladki svetlikasti peščeni plošči naravnih tal pa se je lesketalo preobilje polnih barv luči in listov v globokem, kar poveljujočem blesku in se očarujoče združevalo s polnim cvetjem visoko gori. »Pridite,« je rekel pater. »Stopite pod mojo utico in poglejte navzgor. Nebo se vidi od tu še enkrat lepše.« Stopila sta v lopico. Takoj sla se spremenila. Antonio je gledal plaho okrog sebe, kakor da bi svojim močem ne zaupal. V tem trenutku in na tem kraju se je zgodilo, da je prvikrat stal nasproti bratu Francoisu iz oči v oči. • Naslonjen na kup^ starih ribiških mrež je sedel v oddaljenem kotu, kjer je sprva ušel njuni pozornosti, neki bosi menih v rjavi frančiškanski kuti. Toda kuta je bila rjava le na soncu, v pisani poltemi lope pa je dobila barvo stare krvi. Menih se je dvignil, čim |e videl, da sta ga odkrila, in vljudno stopil bližje. V njegovem vedenju in njegovi hoji je bilo nekaj plemenitega in premišljenega, tako rekoč tudi nekaj strogega. Cim pa mu je človek pogledal v obraz, pa ga je minila vsaka zaskrbljenost, da bi ta človek z njim občeval odbijajoče. Videlo se je: za tega človeka je pomenila ljubezen do človeka pravo strast razuma in srca. Rad bi vedel, kaj mora človek storiti, da ima tako zunanjost, si je mislil Antonio. Ta ni srečen tako, kakor so srečni neumneži. »Oh, brat Francois, midva sva vas zmotila,« je rekel pater. »Nikakor ne, pater! Ko sem videl, da ste dobili obisk, sem se umaknil semkaj na svoj najljubši prostorček. Bila je ura premišljevanja, vendar pa je že proč. Se smem spoznati z gospodom?« Stopil je k Antoniu in se mu ljubeznivo predstavil, da je bil vsak trud patra Trajana, ki je bil v teh stvareh nekoliko neroden, nepotreben. Beseda monsieur, namesto običajnega seiior, je Antonia opogumila, da jo odgovoril francosko. Pri zvonku tega jezika je v očeh meniha zagorelo posebno veselje. »V španščini ne pridem nikoli preko najbolj praktičnih stvari,« je pojasnil Antonio. »Drugi Svet pri tem ne prihaja v poštev.« »Menite ta svet?« je vprašal menih napol resno in se zamislil. Antonio je prikimal. »Ja, bojim se, da.« Opazil je. da ga je brat Francois nenavadno dolgo in izprašujoče gledal. »Vi ste se svoje francoščine naučili v Bloisu, kajne? Tam govore izvrstno francosko. Sem vas morda že kdaj srečal? Prav tak občutek me je obšel. »Nikdar nisem bil še v Franciji,« je odvrnil Antonio, vesel take pohvale. »Toda moj učitelj je bil, mislim, iz nekega mesta ob Loiri. Jaz sam sem doma iz Livorna — to se pravi, tamkaj sem dorastel.« »Ne, potem takem vas nisem mogel srečati. Sedaj me moti misel, kako sem sploh mogel priti do tega. To je posebne vrste zgodba, pa morate oprostiti, gospod, to je čisto nekak oseben spominek, s katerim vas pa ne smem mučiti. Vi boste šli torej z našim patrom na ribji lov? Za to sem vam nevoščljiv.« Pater Trajan je bil že zraven s pripravljenimi ribiškimi potrebščinami, vendar pa je ugotovil, da mu še različne stvari manjkajo. Vidno je bil nekoliko jezen, se opravičil in šel spet v hišo, da bi manjkajoče prinesel, med tem ko sta se onadva vsedla pod lopo. Prilika, da je mogel govoriti francosko, je pomenila za meniha zares mnogo. V tein zaupljivem jeziku je postal kmalu živahen in zgovoren. »Uvideli boste torei, gospod, da nisem nikak- izseljenec v običajnem pomenu besede. Širiti božjo besedo in živeti življenje zares podobno Kristusovemu zgledu, je bilo v Parizu za časa strahot nič bolj nevarno, kakor pa danes tukaj na našem otoku. Saj vendar v naših dušah leži Kristusovo kraljestvo in je zato povsod in v vsakem času pričujoče. Ne smete se bati, gospod, da vam bom tu držal misijonsko pro-poved. Jaz grem vedno k posameznikom, k možu, k ženi ali k otroku, in še takrat največkrat ne z besedami. Človeštvo, človeški rod, država, krepost, ljudstvo, pravičnost, bratstvo, — kaj vse to pomeni? To so le prazno besede, ki odgovarjajo le filozofskim v sanjah rojenim pajčevinam, sicer pa nič. »Vedite, da sem jaz nekoč šel k Robespierru? Da, prav zares: v hišico pohištvenega mizarja v Rue Saint Ifonore, aprila sta minili dve leti, vendar se mi zdi, kakor da je preteklo od tega že sto let. Bilo je dan potem, ko so se Danton, Desmaulins in drugi vsi na vozovih peljali mimo njegovega okna. Dva suroveža, ki sta stražila tirana, sta se na moje trkanje prikazala pri vratih. Vprašal sem po mizarju Duplayu in ga pregovoril, da je onemu majhnemu človeku zgoraj povedal moje ime. Robespici re me je namreč poznal. Oba sva doma iz Arrasa. Moja družina je bila prilično ugledna, a Robespierre je vedel, da bi jaz lahko postal škof, da sem pa namesto tega odšel rajši na deželo za župnika. Pomisliti morate: skupaj sva brala Rousseauja in jaz sem poznal gospoda Robespierra, ko je bil še pokrajinski pesnik in je pri Rossatiju v Arrasu bral slabe pesmi. Takrat je imel še mili glas ter je podal ostavko na mesto krvnika, da mu ne bi bilo treba izreči nobene smrtne obsodbe. Sedaj ši pa mislite: Sedel je skupaj s Fleriot-Lescautom. Bil je zelo bled. Dan prej je Camille Desmaulins s kričečim glasom vpil pod njegovim oknom, tudi on bo kmalu prišel na vrsto, in fo ga je vzpodbodlo. Ko sem vstopil, je izpustil iz rok nek imenik, o ka- terem sta se ravnokar z Lescautoin pogovarjala, in me pogledal. »No, državljan,« je dejal. »Kaj je? Oh, vas že že poznam.« Pri tem se je poskušal smejati, vendar pa je bil ta smeh grozoten. »Jaz bi vam rad stavil zelo enostaven predlog,« sem rekel. »To večno puščanje krvi vam vendar že ne more več ugajati. Nekaj drugega si moramo izmisliti. Da se dobro razumemo, jaz govorim z vami tudi v vašem interesu, ne govorim za Francijo ali za kak podoben sen, ampak samo za vas in za vaso dušo. Saj jo vendar smatrate za neumrljivo?« »Kakšen predlog je to, državljan?« je vprašal. Sklonil se je naprej, mo s poželjivimi očmi gledal in se nalahno smejal. »Zelo enostavno: vi takoj zapustite tole sobo in greste z menoj' na deželo. Svoje ime lahko spremenite ali pa opustite. In potem greva lahko skozi svet, kakor je storil to Kristus, da bi lahko delala samo dobro. Zato ni nič posebnega potrebno, niti to ne, da bi imela govore in pridige. Samo okoli bova hodila in stvari-pojmovala, tako, kakor jih bova videla, in delala tisto, kar rabi človek — mož, žena ali otrok za tolažbo in pomoč. Pusti vse in pojdi za menoj — to gotovo še poznate?« »Zakaj prihajate k meni in prav danes ter mi pripovedujete te stvari?« je rekel. Dvignil se je, hodil sem pa tja po sohi, a Fleriot Lescau je presenečen strmel vanj. »Vi ste vendar znoreli. Izgubili ste sorodnike. Vi ste aristokrat, eden izmed nekdanjih grofov.« »To ne bo držalo, državljan. Vi veste, da sem jaz postal vaški župnik še pred revolucijo. Tudi norec nisem. Prihajam k vam, kajti vi ste idealist resnice. Toda vi ste stopili na nepravo napačno pol, i da bi pomagali svetu. Vi delate z državo'in z zakoni. Iz razuma ste ] stvorili vi svoje božanstvo. Pusti Robespierra tukaj, moj brat, in | pojdi z menoj!« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea (Vlil Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica (L Za Jugoslovansko tiskarno c Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Količek.