ï®
Im Ir-
■co •in ici "o
Zakaj
celjski
gradbinec
nima
niti za
sendvič?
Jože
Zupančič med
šolskimi in
poslanskimi
klopmi
90,6 95,1 95r9100J
Št. 49/Leto 67/Celje, 22. junij 2012/Cena 1,50 EUR
n
Trezno v življenju in na cesti
Pri nas že 15-letniki pijejo vsak teden. Do alkohola smo preveč strpni. Kako to spremeniti in znižati število pijanih za volanom, ugotavljamo v tokratni temi. Pred dnevi smo namreč dočakali tudi sodbo v primeru Maček. Družine treh mladih, umrlih v nesreči, so si na nek način oddahnile, saj so se mučni postopki končali (na sliki).
JELOVICA
Akcija hujšanja: zmaga, slajša od vsake tortice			
ÉH<3	t In%		Wt
Spodnji Dolič med zanimivo preteklostjo in spodbudno prihodnostjo
. i__iR,-pOGORE*C i««"'
u peterneš m
ufépmn-M m	BR0DEJ
L l4|—Čl	i™
BREZEN-VITANJE .

m\
Pozdrav poletju z izletom Zelenega vala
Šentjurčani že na francosko-nemškem vlaku
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Na zdravje!
TATJANA CVIRN
Spominjam se, da je imela hči že v srednji šoli težave, ker se ni povsem ujemala s predstavami večine sošolcev, ki so po pouku radi zavili v bližnjo gostilno ali se s steklenicami odpravili v mestni park. Nikakor niso mogli razumeti, zakaj njej ni ne do piva ali vina, kaj šele do žganih pijač. Za večino je bila nekakšna bela vrana, »piflarka«, ki se ne zna sprostiti, in je niso več vabili zraven. Še danes se ji dogaja, da posluša pripombe, ko si naroči sok ali kaj brezalkoholnega. Prijatelji so se navadili na njeno »drugačnost« in je ne silijo več, da bi spila kaj »konkretnega«.
Tudi sama sem že slišala očitajoče vprašanje, kako se sploh sprostim, če se nikoli ne napijem. Enostavno, dragi moji. Za sprostitev in dobro voljo v družbi približno enako mislečih ni treba biti »nažgan«, tako da ne veš zase. Je pa res problem, če se znajdeš med samimi takšnimi, ki jim je cilj večera, da se ga čim hitreje in čim bolj nacedijo. Potem eni postanejo sitni in nadležni, govorijo in počnejo neumnosti ali pa samo ždijo in se smejijo. Naslednji dan je edino maček spomin na večer, ko so ga strašno »žurali«, večina ostalega se je nekje vmes izgubila. In to je sprostitev? Saj ne, da bi se delala, kot da sem brez greha in da niti ne pogledam steklenice. Zelo rada imam kozarec vina ob okusnem kosilu, po možnosti konec tedna, ko me ne čakajo delovne obveznosti. Še bolj se prileže pivo po naporni uri tenisa. Ali pa kozarček v prijetni družbi v kakšnem lokalu, če je zraven glasba v živo, toliko lepše. To je zame sprostitev! Vse, kar je več od tega, je nacejanje brez pravega smisla.
Žal se večina v teh mojih »pametovanjih« ne bo našla. Če boste brali žalostno statistiko v naši tokratni »alko« temi, boste ugotovili, kako zelo smo tolerantni do pitja ob vseh priložnostih in lahko je dostopen alkohol na vsakem koraku, tudi otrokom. Če smo bili pri nas zelo strogi, ko je šlo za kajenje, ki smo ga pregnali iz javnih prostorov in gostinskih lokalov, se kaj podobnega pri pitju ne more zgoditi. Gre vendar za stoletja zakoreninjeno miselnost in s tem povezan način življenja, običaje, identiteto celih pokrajin in ljudi! Vino kot del kulture, hrane, uživanja? Vsekakor! Ne pa pitje čez vsako mero kadarkoli in kjerkoli, ko postane vseeno, kakšna je vsebina steklenice. Ta odvisnost pa je za marsikoga še bolj uničujoča kot kadilska, z veliko hujšimi posledicami tako v družinah kot družbi.
Za zdravljenje je menda možnosti več kot dovolj, le da je odločitev za tak korak gotovo težka, za njo pa morajo stati posameznikova družina, prijatelji in tudi delovno okolje. Najlažje je pogledati stran in se delati, da problema ni, dokler ne izbruhne v vsej svoji razsežnosti ali pa je za pomoč že prepozno.
Minule dni smo dočakali sodbo v primeru Maček, ki je leta 2009 pijan povzročil tragedijo zaradi vožnje v napačno smer. Deset let zapora je doslej najvišja kazen za prometno nesrečo pri nas in svojci jo razumejo kot sporočilo države, da pijani vozniki ne sodijo na cesto. Treh mladih, ki so umrli v pločevini v Arji vasi, ni več med nami in tega se ne da spremeniti. Lahko pa stroge kazni in pospešeni procesi v primeru takšnih nesreč prispevajo k spremembi miselnosti, da je vse v redu, če piješ in voziš. Čez noč se stvari sicer ne bodo spremenile, lahko pa so korak v pravi smeri, v smeri ohranjanja življenj. In če na eni strani ne gre brez kazni za takšno ravnanje, pa so še bolj nujni dolgoročni ukrepi za manj alkohola v naši družbi. Nekakšen nacionalni akcijski program potrebujemo, ki ga menda že pripravljajo. Če že ne bo premaknil stvari v glavah odraslih, pa morda ostaja upanje vsaj za naše otroke.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Alkohol je med mladimi resen problem.
Resen javno-zdravstveni problem
Alkohol prepogosto prisoten že med najstniki - V proces zdravljenja odvisnosti morajo biti vključeni tudi svojci
Alkohol predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Je namreč pomemben dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni, pri čemer ima pretirano pitje alkoholnih pi-ijač, ki vodi v odvisnost, tudi negativne socialne in ekonomske posledice za posameznika in njegovo okolico. Kljub temu smo v Sloveniji do alkohola izredno strpni. O tem, kako spremeniti prepričanja o alkoholu in odnos do te substance, je okoli 70 strokovnjakov iz različnih sfer družbenega življenja spregovorilo na regijski konferenci, ki sta jo v torek v Celju organizirala Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu. Slišati je bilo predvsem pozive k še dodatnim preventivnim dejavnostim.
Psihologi kulturo pitja delijo v več skupin in Slovenija spada v tako imenovano per-misivno-disfunkcionalno, ki jo imenujejo tudi »mokra« kultura. Psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik Marjetka Polak pojasnjuje, da je poraba alkohola v tovrstnih kulturah velika, prav tako težave, ki jih prinaša alkoholizem, pmejitev pa je malo. Alkohol je v Sloveniji prisoten praktično na vsakem koraku in brez nazdravljanja skoraj ne minejo prireditev, praznovanje ali srečanje. Po-lakova ob tem izpostavlja, da številni Slovenci alkohol povezujejo s pozitivnimi čustvi in se ne zavedajo, da je tudi alkohol droga, ki lahko prav tako kot na primer heroin povzroči veliko škodo in vodi celo v smrt. Alkohol namreč vpliva - St. 49-22.
na centralni živčni sistem in zavira delovanje možganov, dolgotrajna zloraba pa vodi v odvisnost in vpliva na razvoj številnih kroničnih bolezni, kot so jetrna ciroza ter okvare živčevja in srčne mišice.
Redno pije četrtina 15-letnikov
Inštitut za varovanje zdravja Slovenije vsaka štiri leta izvede raziskavo o razširjenosti alkohola med ljudmi. Ugotavlja, da je poraba alkohola v Sloveniji nad povprečjem držav zahodne Evrope in da od 10 do 20 odstotkov Slovencev prekorači »dovoljeno« dnevno mejo popitega alkohola. Zaskrbljujoče je, ker je alkohol prisoten že med najstniki. Na inštitutu ugotavljajo, da četrtina 15-letnikov alkoholne pijače pije vsaj enkrat na teden, kar jih uvršča med redne pivce, 41 odstotkov 15-letnikov pa je bilo že vsaj dvakrat v življenju opitih. »Naši 15-letniki presegajo povprečje evropskih
držav, medtem ko je pri 11- in 13-letnikih stanje nekoliko boljše, tu smo pod evropskim povprečjem,« razlaga dr. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja Slovenije. Ob tem dodaja, da se vedno bolj zmanjšujejo razlike med fanti in dekleti, saj v zadnjih letih močno narašča opijanje deklet, ki naj bi bila po nekaterih raziskavah kar štirikrat bolj izpostavljena pritiskom oglaševalcev alkoholnih pijač.
Najpomembnejše priznanje
»Težava pri alkoholizmu je, ker je na začetku vse privlačno in lepo, negativni učinki pa se poznajo šele na dolge proge,« pravi Radovan Zupančič z oddelka za zdravljenje odvisnosti Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Pri tem poudarja, da ne gre le za fizično odvisnost, temveč tudi za psihično. V vojniški bolnišnici je v trimesečni program zdravljenja od alkohola vsak
Kot so poudarili na regijski konferenci, je tudi na na Celjskem slika podobna, aktivnosti različnih inštitucij pa so usmerjene predvsem v preventivo. Z različnimi programi - omenimo le projekt Nihče ni odveč, v katerem so moči združile številne organizacije in ki mlade opozarja na nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola - želijo najstnike osvestiti o učinkih, ki jih ima alkohol na človekovo telo, in o nevarnostih, ki jih prinaša zasvojenost z alkoholom, ter jim na drugi strani predstaviti prednosti nepitja alkohola. Po besedah Maje Zorko imajo pomembno vlogo tudi starši.
Odrasel moški, težak 80 kilogramov, bo imel potem, ko popije eno enoto alkohola oz. 10 gramov čistega alkohola, v krvi 0,16 grama alkohola na kilogram krvi. Pri odrasli ženski, težki 60 kilogramov, bo pri tej količini popitega alkohola v kilogramu krvi 0,28 grama alkohola.
Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je v preteklih letih na Celjskem naredila ogromno na področju preventive pri obravnavi problematike alkohola med mladimi. Je tudi v Celjski interdisciplinarni akcijski skupini za varnost v cestnem prometu, s katero je do zdaj pripravila kar nekaj akcij o pomenu prometne varnosti. Prav tako mladim o tem tudi predava.
dan vključenih malo več kot 30 oseb. Prvi in najtežji korak v procesu zdravljenja je, kot pravi Zupančič, priznanje, da ima posameznik težave z alkoholom. Nato sledi odločitev za zdravljenje. V proces pa morajo biti nujno vključeni tudi svojci. »Kakršnakoli odvisnost v družino zareže globoke rane in spremeni družinske vloge, zato je treba v procesu zdravljenja te vloge ponovno preoblikovati,« razlaga. Sploh, če alkoholizem vzpodbudi nasilje, ki pa je po mednarodnih raziskavah sodeč prisotno v kar dveh tretjinah družin, ki so vključene v terapijo.
Zupančič meni, da po zaključku programa približno dve tretjini vztrajata pri abstinenci, nekatere pa alkohol ponovno premami. Pri tem je treba poudariti, da odvisnik ni nikoli ozdravljen, pač pa le zazdravljen, zato je izredno pomembno, da se po zdravljenju alkoholu popolnoma odpove, saj ga lahko že samo kozarec vina ali piva potisne nazaj v odvisnost.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA, arhiv NT
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
3
Koliko je preveč?
Najbolje je, da se alkoholu popolnoma izogibamo. Če se odrasla oseba, ki nima težav z zdravjem, vendarle odloči, da bi pila alkoholne pijače, je priporočljivo upoštevati naslednji nasvet. Zdrav odrasel moški sme popiti največ 20 gramov alkohola na dan. To na primer pomeni dva decilitra vina ali pol litra piva ali dve šilci žgane pijače. Pri zdravih odraslih ženskah, ki niso noseče in ne dojijo, in zdravih ljudeh, starejših od 65 let, je mejna dnevna vrednost prepolovljena. To pomeni, da lahko na dan spijejo največ en deciliter vina ali dva decilitra in pol piva ali eno šilce žgane pijače. Večje količine od navedenih lahko, če so na vsakodnevnem urniku, vodijo v odvisnost.	AD
Kam po pomoč?
Na Celjskem so številne institucije, kjer lahko v primeru težav z alkoholom poiščete pomoč zase ali za svojega bližnjega. Kadar so težave z alkoholom res velike, je pomoč najbolje poiskati na oddelku za zdravljenje odvisnosti Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Prisluhnili vam bodo tudi osebni zdravniki, delavci na centrih za socialno delo ter seveda v društvih anonimnih alkoholikov. Mladi lahko pomoč poiščejo še na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v okviru programa promocije zdravja To sem jaz, v Kriznem centru za mlade Celje, v šolah, pa tudi prek telefona, pri čemer izpostavimo telefon otrok in mladostnikov TOM, tamkajšnji svetovalci som dosegljivi na brezplačni tel. št. 080 12 34.	AD
Mladi se največkrat z alkoholom najprej srečajo doma.
Kaznovanje pijanih voznikov ne pomaga, zdravljenje pa!
Letos pridržali že 309 pijanih voznikov. In koliko se jih je treznjenju za zapahi izognilo?
Polovica 16-letnikov na Celjskem je v zadnjem mesecu spila pet ali več vrst alkoholnih pijač, tretjina dijakov pa je bila že enkrat pijana. To so podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki si tudi z različnimi raziskavami, analizami in predavanji mladim prizadeva za ozave-ščanje, kako nevarne so posledice pitja alkohola. Podatki, do katerih se raziskovalci dokopljejo, so katastrofalni, saj kažejo, da mladi z lahkoto pridejo do alkoholnih pijač. Se še spomnite odmevne raziskovalne naloge osnovnošolk s Frankolovega, ki so jim v nekaterih lokalih ob 9. uri zjutraj ponujali črno vodko?
»Je pa res, da mladim alkohol največkrat prvi ponudijo ravno straši, sledijo prijatelji,« pravi Ingrid Sotošek, dr. med., spec. splošne medicine, iz Zdravstvenega doma Radeče. Takšne podatke je potrdila tudi analiza, ki so jo pred časom opravili v Šolskem centru Celje pod vodstvom magistra prometnih znanosti Romana Krajnca. Raziskava je zajela osem celjskih srednjih šol, v njej je sodelovalo 380 dijakov, katerih povprečna starost je znašala 16,6 leta. Večina vprašanih se je z alkoholom srečala prvič v osnovni šoli, pri čemer
Ko so skupino 21 zdravljenih od alkoholizma v psihiatrični bolnišnici ob koncu terapije vprašali o povezavi njihove odvisnosti in prometa, so dobili naslednje podatke. 18 jih je že vozilo pod vplivom alkohola, 12 jih je bilo zaradi tega že kaznovanih, šest pa jih je zaradi tega že izgubilo vozniški izpit.
je piti začela zaradi radovednosti, zelo malo pa zaradi »družbe«. Vprašani so pijačo najlažje dobili v gostilni in doma. Polovica anketiranih se je že peljala s pijanim voznikom.
Čeprav v šolah o alkoholu predavajo, predvsem kadar se govori o prometni varnosti, šole ne morejo prevzeti celostnega vidika vzgoje mladih, trdi Krajnc. »Domače okolje ima pomembno vlogo za pozitivno oblikovanje celostne podobe mladega človeka, tudi s področja prometne varnosti. Alkohol je problem sedanjega časa, predvsem s prometom pa ne gre skupaj. In ravno tu šole lahko pomagamo s preventivo in z ozaveščanjem. Ravno zato smo v Šolskem centru Celje, Srednji šoli za storitve dejav-
Polovica moških in tretjina žensk pije tvegano ali škodljivo.
nosti in logistiko Celje, uvedli obvezen modul Prometna varnost. Z inovativnim pristopom želimo spodbuditi zanimanje oziroma občutek mladih, da se zavedajo odgovornosti vedenja v prometu. Modul Prometne varnosti smo predstavili tudi resornim ministrstvom, vendar sistemske uvedbe tega in vsebin prometne varnosti še ni v srednjih šolah. Žal. Vendar je srednja šola tudi >šola življenja^« je kritičen Krajnc.
Na rehabilitacijo!
Da se v družbi vendarle spreminja strpnost do pitja alkohola, kaže tudi sprememba prometne zakonodaje, ki je najbolj udarila ravno po pijanih voznikih, o čemer smo že veliko pisali. Znano je, da morajo vozniki, ki so zaradi
Tudi smrtnost med mladimi je ravno zaradi alkohola visoka. Celjsko območje spada visoko v vrh po samomo-rilnosti, kjer je alkohol tudi posredni vzrok, veliko mladih pa umre v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi alkoholiziranih voznikov.
vožnje pod vplivom alkohola izgubili vozniško dovoljenje ali ki želijo izbrisati kazenske točke, ki so jih dobili zaradi alkohola, opraviti tudi rehabilitacijske programe, če jim je alkotest pokazal večjo stopnjo alkohola.
»Osnovni cilj je sprememba vedenja, s katerim bi se preprečilo nadaljnje kršitve ali doseglo ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Neprimerne voznike torej pre-vzgajamo v >primerne<. Preko samorefleksije poskušamo udeležencem pomagati do boljše osveščenosti z zvezi z varno vožnjo. S tem naj bi se jim spremenila stališča v zvezi z alkoholom in njihovo vedenje. Voznikom, ki v prometu delajo prekrške, največkrat ne manjka vozniških veščin, ampak občutek družbene odgovornosti,« meni Nuša Leskovšek, univ. dipl. psihologinja, spec. klinične psihologije, iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Izkušnje iz tujine kažejo, da se s tovrstnimi rehabilitacijami možnost ponovitve vožnje v al-koholiziranem stanju zmanjša za približno 50 odstotkov, dodaja Leskovškova. Njenim izjavam o uspešnosti rehabilitacije prikimava tudi Barbara Fidler, dr. med., spec. psihitarije, iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. »Večkrat se pogovarjamo,
ali kaznovanje pijanih voznikov pomaga. Ne. Ne pomaga. Pomaga pa zdravljenje. Zato je nova prometna zakonodaja dobra, ker usmerja te voznike na rehabilitacije. S tem jih ne stigmatizira, le ponudi jim možnost zdravljenja.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, arhiv NT
Barbara Fidler, dr. med., spec. psi-hitarije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik: »Nova prometna zakonodaja daje voznikom, ki imajo težave z alkoholom, možnost zdravljenja.«
Mag. Roman Krajnc, sicer profesor na Srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko Celje. Po njegovi zaslugi je ta šola ena, če ne že edina v Sloveniji, ki svoje dijake ogromno poučuje o prometni varnosti. (Foto: SHERPA, arhiv NT)
Udarijo tudi inšpektorji
V problematiko alkohola v družbi so vpeti tudi inšpektorji. Ti gredo na teren tudi s policisti v skupnih akcijah. Ena takšnih je bila z zdravstvenimi inšpektorji od 17. do 19. maja, ko so na Celjskem opravili 17 inšpekcijskih pregledov.
Pri tem so ugotovili eno kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola, šlo pa je za kršitev prepovedi prodaje žganih pijač od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Lani so zdravstveni inšpektorji s celjske območne enote opravili skupaj 809 inšpekcijskih pregledov. Na podlagi ugotovitev nadzora so izrekli 16 inšpekcijskih ukrepov, ki so bili povezani z alkoholom. So pa imeli zdravstveni inšpektorji s policisti akcijo tudi v sredo. Akcija
je bila v času, ko se konča pouk, torej med 11.00 in 14.30 v gostinskih lokalih v okolici šol in pri tistih lokalih, ki so že znani kot stalni kršitelji. Na terenu sta bila dva inšpektorja s policistoma. Opravili so 12 pregledov. Inšpektorja sta zaznala dve kršitvi prodaje alkohola mladoletni osebi, policisti pa so zaznali eno kršitev posredovanja alkoholne pijače mladoletni osebi.
»Pregledi inšpektorata se pogosteje izvajajo v okolici šol ob odmorih in ob koncu pouka, na prireditvah in v okolici prireditvenih mest, ob praznikih, praznovanjih, na začetku počitnic, valetah in podobno. Izredne inšpekcijske preglede inšpektorji izvajajo pri vsaki prejeti prijavi oziroma v primerih utemeljenih sumov, da gre za kršenje določb zakona,« so sporočili iz zdravstvenega inšpektorata RS.
»Ključno vlogo pri prepoznavanju odvisnosti od alkohola imajo tudi družinski zdravniki. »Poznamo pacienta, njegovo delo, odgovornost, okolje, v katerem živi in družino. Zato je pomembno, da prepoznamo tudi signale oziroma simptome v zdravju, ki kažejo na možnost odvisnosti in s takšnim pacientom opravimo razgovor ali pa ga napotimo na nadaljnje preglede, kjer mu skušajo pomagati. Hkrati lahko delujemo tudi preventivno. Pri svojem delu imamo možnost pacientu dati tudi vprašalnik, na podlagi katerega ugotovimo njegove težave in se odločimo za način nadaljnje obravnave. Vse to je tudi zabeleženo v zdravstveni kartoteki,« pravi Ingrid Sotošek, dr. med., spec. splošne medicine iz Zdravstvenega doma Radeče.
Na območju Policijske uprave Celje (ki od lani pokriva tudi Koroško) sta se letos zgodili 1.502 nesreči, v katerih je umrlo 8 ljudi. 50 nesreč od teh se je končalo s hudimi poškodbami udeležencev, 434 pa z lahkimi telesnimi poškodbami. Alkohol je bil prisoten v 98 nesrečah in pri treh smrtnih. V prometnih nesrečah, kjer je vsaj eden od udeležencev ali povzročiteljev napihal, se je poškodovalo 43 ljudi, od tega 10 huje. Policisti so letos pridržali 309 pijanih voznikov, med njimi tudi kolesarje in motoriste. Zasegli pa so 267 vozil. Gre za podatke, ki so bili zbrani do 16. junija.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Zakaj celjski gradbinec nima niti za sendvič?
Skupina Ceste mostovi Celje se je začela krhati že pred leti - Bodo matično podjetje potopili s prodajo hčerinske družbe?
Po zadnjem dogajanju sodeč se lomi in pada še en slovenski gradbenik, Skupina Ceste mostovi Celje. Med vzroki nekateri omenjajo likvidnostne težave, plačilno nedisciplino ter bremena v neprodanih investicijah, drugi pa dodajajo prevelike apetite. Sicer je večina zaposlenih v ponedeljek popoldne, nekoliko pred napovedjo stavke, le prejela plače, brez njih pa so znova ostali v hčerinskem podjetju Lid, kjer približno 160 zaposlenih že leto dni nima plačanih niti prispevkov.
Zato je razumljiv dramatični poziv sindikata v CMC: »Si lahko predstavljate gradbene delavce, ki delajo na soncu, na 35° Celzija, brez vode in brez plače za opravljeno delo, s katero bi si lahko privoščili vsaj sendvič? Očitno se farsa v gradbeni dejavnosti nadaljuje v Celju. Banke upnice denarja nimajo, pomagati pa ne morejo, ali morda celo nimajo interesa. Se potaplja še eno nekoč izjemno gradbeno podjetje? So mreže gradbenih baronov tudi tokrat premočne in bodo posledice - zanko okoli vratu - dobili delavci?«
1. junija bi moral CMC obeležiti 50 let. Vendarle ima
zgodba o propadanju CMC kar nekaj vzrokov in posledic, pri katerih, vsaj tako pravi nekaj naših sogovornikov, glavno vlogo poleg obtoženih bank igrajo predvsem člani bivšega in sedanjega upravnega odbora.
O možnih rešitvah CMC je sicer slišati nekaj scenarijev, vsi pa vsebujejo manjše število zaposlenih ter vrnitev v osnovno dejavnost. Pričakovati je, da bi banke pri konkretnih rešitvah sodelovale, saj imajo precej slaba zavarovanja in bi s propadom celjskega gradbinca izgubile veliko denarja.
Pot navzdol
Poznavalci ocenjujejo, da se je potop celjskega gradbinca začel že pred leti. Leto 2006 je bilo za CMC eno od izjemno uspešnih poslovnih let, vendar so na področju gradenj cest začeli ugotavljati, da ne bo dovolj posla. Vseeno so v tem obdobju precej razkošno zaposlovali. Vendar so velikani, kot so bili SCT, Primorje, Konstruktor ... celjskega gradbinca stisnili v kot in CMC se je
začel preusmerjati v visoke gradnje. Kot se vidi iz posameznih poslov, so z veliko pomočjo bančnega kapitala kupovali parcele po celi Sloveniji, zemljišča pa, spet s pomočjo bank, preko novoustanovljenih hčerinskih podjetij. Tovrstne zgodbe so se odvijale v Ljubljani, Pulju, Zadru, Prištini ... In zgodilo se je, da v »materi« niso imeli več kontrole nad financami in premoženjem niti nad izvajanjem del.
Sicer to ni bila neka posebnost, vendar so v CMC nekoliko zamudili vlak. Takrat, ko so kupovali zemljišča po najvišji ceni, so drugi gradbinci že ugotovili, da je trg preveč zasičen in zato začeli ustavljati tovrstne postopke. »Ko so zapravili svoj denar in se zadolžili, so v CMC ugotovili, da tega ne bodo prenesli. Zato so se z dumpinškimi cenami spustili v boj s konkurenco,« pravi eden od virov, ki tudi navaja, da je CMC že bistveno oslabljen padel v čas krize in recesije. Če vemo, da so kar nekaj teh poslov, ki so prinašali izgubo, izvajali v hčerinskem podjetju Lid, ki mu je zmanjkalo denarja za plače in prispevke, je nadaljevanje zgodbe zelo logično.
Lid v stečaj, delavci na ulico
»Na novinarski konferenci bomo pokazali dejansko stanje na gradbišču in boj delavcev za drobtinice oziroma preživetje, medtem ko so gradbeni baroni skozi okna metali štruce kruha,« se je glasilo vabilo Sindikata delavcev Skupine CMC, na kateri so opozarjali na propadanje cestnih podjetij, predvsem na negotove razmere v celjskem gradbincu.
Letos so zaposleni z milijonom evrov sami poskušali rešiti CMC, vendar ta scenarij ni uspel. Denar so dobili vrnjen, vendar brez obresti. Tudi zaradi tega in sumljivih poslov prejšnje uprave zahtevajo revizijo podjetja za minulih šest let. Banke pa želijo še več, saj bi bila zanje najbolj ugodna prisilna poravnava v CMC, medtem ko bi zaposlene iz Lida nagnali na ulico, so opozarjali sindikalisti, in dodali,
Anton Turk
da je dela na odprtih gradbiščih še ogromno. Med drugim tudi v središču Celja. Kot trdijo sindikati, bi bila za družbo najboljša dokapitalizacija VOC, kar pa bankam ni všeč. Tudi sindikat meni, da če dokapita-lizacija VOC ne uspe, je rešitev zgolj še stečaj podjetja. »Sindikatu dolgujejo 35 tisoč evrov
in lahko vložimo predlog za stečaj. Za banke bi bila to velika škoda, saj bi izgubile kravo molznico,« je omenil Anton Turk (mimogrede, Turk je tudi predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu VOC) in napovedal, da pod nobenim pogojem ne bodo dovolili, da bi banke ljudi, ki so bile nekoč hrbtenica podjetja, dokončno zasužnjile in jih obravnavale kot kolateralno škodo.
Zaradi razmer v podjetju Lid so za torek napovedali stavko, s katero bo 160 zaposlenih opozorilo, da v tem mesecu niso prejeli plač, že leto dni nimajo plačanih prispevkov, prav tako pa niso prejeli lanskega in letošnjega regresa. Čeprav je za podjetje že vložen predlog za stečaj, želijo s stavko opozoriti, da se takšno izigravanje delavcev ne sme dogajati.
Že prej za prisilko
Drugi razlog za tegobe celjskega gradbinca je lastniško-upravljavska struktura. Znano je, da podjetji Cegrad in Derma, ki sta v večinski lasti zaposlenih, lastniško obvladujeta CMC. Največji lastniki so člani bivšega in sedanjega upravnega odbora. Struji sta se po menjavi oziroma odpoklicu nekdanjega predsednika Marjana Vengusta (dokaj logično) precej sprti. In ni jih malo, ki trdijo, da sedanja uprava z Zdravkom Zverom z reševanjem CMC rešuje svoje interese.
Seveda med poznavalci takoj začne krožiti zgodba o vlogi bank upnic, ki imajo po precej neuradnih podatkih v CMC 60 milijonov kapitala. Gre za konzorcij osmih bank, ki jih vodi največji upnik, Abanka Vipa. In če začnemo spremljati novejše dogajanje, lahko vidimo, da se je nov upravni odbor o vstopu bank s svežim denarjem začel pogajati lani novembra. Zakaj so se pogajanja vlekla tako dolgo, le malokdo zna pojasniti. Banke so menda za dokapitalizacijo zahtevale dodatna zavarovanja, predvsem pa skrbijo trditve, da upravi niso zaupale glede prikazovanja poslovnih rezultatov. Zato je logično, da so banke za prokurista imenovale svojega človeka, Ota Brgleza, za katerega že nekaj dni ugibajo, če je že zapustil CMC.
»Če bi bilo vse v redu, bi moral upravni odbor že lani
uvesti enega od ukrepov, ki jih predvideva zakon o finančnem poslovanju, v katerem je jasno opredeljeno, kdaj je treba urgirati oziroma predlagati uvedbo ustreznih postopkov - torej bi se morali že lani odločiti za uvedbo postopka prisilne poravnave, saj je bil CMC insolventen,« navajajo naši viri.
Dvom bank v delo upravnega odbora lahko razberemo tudi iz sklica skupščine, ki naj bi bila v začetku junija. Na predlaganem dnevnem redu je bila uvedba dvotirnega sistema vodenja podjetja. Menda se je upravni odbor strinjal z zahtevo bank in podal tudi ustrezne izjave, potem pa skupščino, na kateri bi moral odstopiti, preprosto preklical. Če in zaradi kakšnih ozadij se je to zgodilo, je stvar drugačnih ugibanj.
Vprašanje je dokapitalizacija
voc
Sedaj se očitno upravni odbor in banke borijo okrog novega scenarija, po katerem naj bi rešili vsaj hčerinsko podjetje VOC. Ta je namreč tisti, ki je že dva meseca zagotovil plače za velik del zaposlenih v CMC (mimogrede, zaposleni morajo za izplačilo plače podpisati izjavo, da če denarja ne bo vrnil CMC, ga bodo morali vrniti sami). Skupščina VOC je sklicana za 27. junij, na njej pa naj bi odločali o 2-milijon-ski dokapitalizaciji, v kateri bi v prvi fazi nastopili obstoječi lastniki. Lastnik 70-odstotne-
ga deleža v VOC je CMC, ki pa seveda nima denarja in »hčere« ne more dokapitalizirati. Iz že se sliši o botrih, ki naj bi stali v ozadju predvidene dokapitalizacije.
Vendar se je pojavil problem - banke so dokapitalizacijo VOC dobesedno prepovedale oziroma zahtevale, da se prekliče točka dnevnega reda. Ve se, da bi v primeru dokapita-lizacije koga tretjega cMc v VOC izgubil večino, s tem pa bi bili poleg bank oškodovani tudi ostali lastniki. »Če se zgodi ta scenarij, potem CMC čaka stečaj,« zatrjuje eden od sogovornikov.
V upravnem odboru CMC so Zdravko Zver, Vojko Stermecki in Peter Šepetavc. In zagotovo bi, če se ne bi zavili v molk, slišali nekoliko drugačno zgodbo o pogojih in zahtevah bank, pa tudi o scenariju za prodajo VOC.
Eden od znanih dogovorov upravnega odbora in bank je bil, da naj bi v ponedeljek uprava predložila revidirane rezultate lanskega poslovanja, kar pa se ni zgodilo. Tudi zato so banke zahtevale, da je treba izdelati predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, iz katerega bo predvsem razvidno, koliko minusa ima dejansko CMC, koliko denarja bo treba odpisati in koliko pomoči bi potrebovali. Povedano še drugače: če v VOC oziroma CMC ne bodo umaknili sklica skupščine in predložili točnih rezultatov poslovanja, bodo banke dejansko blokirale vse račune.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Garant proti prisilni
Uprava polzelskega Garanta je končno vložila predlog za prisilno poravnavo, pristojno sodišče pa zahteva, da v 15 dneh dopolni predlog s poročilom o finančnem položaju in poslovanju, revizorjevim poročilom, načrtom finančnega prestrukturiranja in poročilom pooblaščenega ocenjevalca, plačati pa mora tudi skoraj 1.800 evrov predujma.
Uvedba postopka prisilne poravnave v Garantu je bila napovedana že po majski skupščini, na kateri lastniki niso podprli do-kapitalizacije. Kot navaja uprava, Garant že
nekaj let posluje z izgubo. Zaradi nezmožnosti pridobitve dodatnih finančnih sredstev se poslabšuje likvidnostna situacija družbe, ki se je poslabšala do te mere, da je zelo resno ogrožen nadaljnji obstoj.
Družba je lani zastavila novo strategijo razvoja, vendar pa je za normalno poslovanje v Garantu potrebno temeljito finančno prestrukturiranje kot tudi poslovna sanacija ter optimizacija in reorganizacija poslovnih procesov.
US
Blok 6 znova brez poroStva
Ker ni zagotovil, da cena bloka 6 ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, je predsednik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj po petih urah razprav prekinil odločanje o državnem poroštvu za najem 440 milijonov evrov kredita. Poroštvo naj bi obravnavali prihodnji teden.
V razpravi so se kresala različna mnenja, očitno pa je prevladalo uvodno razmišljanje ministra za infrastrukturo Zvonka Černača, ki je spomnil, da je vlada podprla poroštvo, če bodo izpolnili pet pogojev. Kot meni, ni bil izpolnjen prvi in bistveni pogoj, da je treba preveriti vse stroške in jih znižati
ter približati 1,186 milijarde evrov, kot je bilo predvideno v prejšnjem investicijskem načrtu (NIP3). Direktor Teša Simon Tot je večkrat poudaril, da so izpolnili vse vladne zahteve, po prekinitvi pa odločitve odbora ni želel komentirati.
Tako je ostal neuslišan poziv prvopodpi-sanega pod poroštveni zakon Srečka Meha: »Čas je, da odločimo o usodi te investicije. Brez odločitve bi ogrozili finančno stanje Holdinga Slovenske elektrarne. Pozivam vas, da razmišljate tudi o prebivalcih in prebivalkah Šaleške doline.«
US
Mos za dan krajši
Vegradovo premoženje še prinaša denar
Največja poslovno-sejem-ska prireditev regije, tradicionalni Mednarodni obrtni sejem, letos obeležuje pomemben, 45. jubilej, pripravili pa ga bodo med 12. in 18. septembrom.
Kot so sporočili iz Celjskega sejma, so sejem osvežili z novo vsebinsko porazdelitvijo razstavnih programov, obeta se še večja mednarodna zastopanost ter tematsko obarvani dnevi s posebnimi ugodnostmi za posamezne ciljne skupine. Mos bo na željo razstavljavcev tudi dan krajši in bo tako trajal sedem dni, od srede do torka.
»V Celjskem sejmu smo se odločili čim bolj prisluhniti
željam in predlogom naših razstavljavcev in obiskovalcev, zato pripravljamo pomembne dopolnitve na razstavnem delu sejma, pa tudi v spremljajočem programu se
obetajo številna presenečenja in ugodnosti za posamezne ciljne skupine obiskovalcev,« pojasnjuje izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.	US
Del Ljubljane znova razburja samski dom, v katerem živijo zaposleni v nekdanjem Vegradu. Stečajna upraviteljica Alenka Gril jim je namreč zaradi neplačevanja najemnin odpovedala najem, dom pa naj bi zaprli konec junija.
Kot je pojasnila Grilova, so delavcem povedali, da bi jim neplačane najemnine lahko odtegnili od njihovih priznanih terjatev, seveda ko bo prišlo do poplačila. »Jasno smo izpostavili, da do poplačila navadnih terjatev ne bo prišlo, delež poplačila prednostnih terjatev pa ni znan. Do-
datno smo jim pojasnjevali, da so del prednostnih terjatev že prejeli od Jamstvenega in preživninskega sklada RS,« je opozorila Grilova.
Očitno so problem v Velenju uspešneje rešili. Najprej so samski dom oddali v najem, vendar po letu dni stečajna upraviteljica pogodbe z najemnikom ni podaljšala, saj ni vzpostavil reda niti plačeval najemnine, češ da so mu dolžni tudi stanovalci. Takratni prepiri med delavci in najemnikom Malim princem so dvigovali v javnosti veliko prahu. Tudi zato je dom v upravljanje prevzela
ekipa, zbrana okrog Grilo-ve.
Povprečno v domu biva 70 ljudi, v zadnjih mesecih pa več kot 100, ki mesečno plačujejo 70 evrov. Po stečaju Vegrada se je samo od najemnin na računu nabralo skoraj 60 tisoč evrov. V domu bivajo nekdanji zaposleni v Vegradu ali hčerinskih družbah, vse pogosteje pa se za bivanja odločajo zunanji najemniki, za katere je cena višja. Dom ima upravnika, ki skupaj s stanovalci skrbi za okolje, v Velenju pa perejo tudi posteljnino za dom v Ljubljani.	US
VSAK ČETRTEK ob 12.15
11 ©V*fN
POGLEDf IlieJlS
www.railiocelje.com 95.1 j OS.9 | 100.3 | 00.6 MHi
Okrogla obletnica, uspešno poslovanje in ponovna rast
Hranilnica LON, ki je v Celju prisotna že 12 let, letos praznuje 20. obletnico. Zdi se, da je celoten slovenski bančni sektor v krizi, a tudi v tej panogi najdemo svetle izjeme in Hranilnica LON to nedvomno je. O trenutni gospodarski situaciji, tekočem poslovanju hranilnice, njihovi obletnici ter o še čem smo se pogovarjali z vodjo celjske poslovne enote Hranilnice LON Janezom Leskovškom.
Nam lahko za začetek poveste kaj več o poslovanju Hranilnice LON?
Hranilnica LON je leto 2011 ponovno zaključila z dobičkom in to v višini 1,3 milijona EUR (bruto). Hkrati smo povečali bilančno vsoto in sicer je na zadnji dan v letu 2011 znašala 186 milijonov EUR, kar je za petino več kot preteklo leto. Rezultati za prvih pet mesecev letošnjega leta nakazujejo nadaljevanje te rasti, zato pričakujemo, da bomo ob koncu leta dosegli in celo presegli letošnje načrte.
Kako lahko kljub slabi finančni klimi v Sloveniji dosegate takšne rezultate?
Krizo jemljemo predvsem kot priložnost - v času, ko je bila večina bank primorana
zaradi lastnih problemov ustaviti kreditiranje, smo ga mi še dodatno okrepili. Če se navezujem samo na celjsko enoto - čeprav velja to za celotno Slovenijo - dobrih idej je v Celju in okolici še vedno ogromno, le njihova uresničitev je nekoliko težja. Tu nastopi LON, saj servisiranje komitentov povečujemo, pomagamo tako prebivalstvu kot pravnim osebam. Ključna za uspešno poslovanje je tudi strategija hranilnice, ki nam je pomagala, da smo se
izognili slabim naložbam, kot so kreditiranje menedžerskih prevzemov, gradbenih poslov ter poslov z vrednostnimi papirji.
Hranilnica LON je znana kot bančna hiša, ki nudi donosno varčevanje, že kar nekaj let pa se širi tudi glas o ugodnih kreditih?
Res je - v LON-u zelo aktivno delamo na tem, da svojim strankam nudimo ugodne in njim prilagojene kredite. Že od same uvedbe v letu 2010 to
vlogo zelo aktivno prevzemajo stanovanjski krediti. Le-te smo letos nekoliko priredili in jih v sklopu paketne ponudbe na novo ponudili strankam. Paketna ponudba namreč omogoča, da v kolikor se stranka odloči za uporabo dodatnih storitev hranilnice (sama izbere, katere), pri tem pridobi še ugodnejšo obrestno mero za stanovanjski kredit. Tako si stranka lahko poenostavi bančno poslovanje ter pridobi še ugodnejši kredit. Ne smemo pa
seveda zanemariti tudi ostale ponudbe kreditov, kot so avto in počitniški krediti, klasični potrošniški krediti...
Veliko ljudi še danes misli, da so hranilnice omejene samo na depozitno poslovanje?
Prepričan sem, da nas mnogi še ne poznajo in tu je še veliko priložnosti za širitev ter rast. Moram pa poudariti, da je Hranilnica LON univerzalna bančna hiša, ki nudi vse storitve, kot jih ponujajo banke. Se pravi, da enako nudimo poslovanje z osebnim računom, s karticami, plačevanje položnic, sklepanje kreditov, limitov, nudimo donosna varčevanja in depozite, poslovanje preko elektronske banke, POS in bankomatov...
Kaj pa poslovanje s pravnimi osebami?
V Hranilnici LON nudimo tudi celotno poslovanje s pravnimi osebami. Za vsa podjetja in samostojne podjetnike, ki bodo v hranilnici odprla poslovni račun, smo pripravili tudi poslovni paket dobrodošlice, ki med drugimi nudi brezplačno vodenje računa prvo leto, brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON, ugodnejši kredit ali limit, brezplačne prilive na račun (brez provizij), brezplačno poslovno kartico Activa Maestro ... Pri delu s pravnimi osebami se vedno poskušamo prilagoditi posamezni situaciji in s takim pristopom se nam ta segment v zadnjih letih povečuje tudi z 20-odstotno letno rastjo. Poleg kvalitete je potrebno omeniti tudi ugodne storitve - raziskave Ban-
ke Slovenije ter priznanih slovenskih finančnih revij uvrščajo LON v sam vrh najbolj ugodnih ponudnikov bančnih storitev za pravne osebe. Enako seveda velja tudi za segment prebivalstva, kjer tudi sodimo med najugodnejše ponudnike.
Letos praznujete tudi 20. obletnico. Ali ob tem pripravljate kaj posebnega?
Vrhunec praznovanj je bil maja, ko smo v Cankarjevem domu pripravili praznovanje za naše partnerje in komitente s koncertom Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj, katerega mecen smo že od začetka. Ostale akcije in ugodnosti, ki smo jih pripravili ob tej priložnosti, pa potekajo celo leto. Naj omenim samo akcijo LON-ovo priporočilo, kjer nagrajujemo nove in obstoječe komitente, ki nas priporočijo svojim znancem in prijateljem.
Še za konec, kakšni so vaši načrti?
Hranilnica se bo letos pripravljala na gradnjo nove poslovne stavbe v Kranju, na področju centralne Slovenije načrtujemo odprtje nove poslovne enote (že 12.), stalno pa tudi širimo paleto naših storitev. Konkretno v Celju ostajamo predvsem zvesti našemu sloganu »Bančništvo na Ljubezniv Oseben Način«. Vabim pa seveda tudi vse, ki vas karkoli zanima v zvezi z bančnimi storitvami, da pridete vsaj na kratek klepet. Najdete nas na Krekovem trgu 7. Z obiskom lahko samo pridobite.
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Jože Zupančič je od 14. aprila 1990 do 8. decembra 1992 vodil 56 (tudi večdnevnih) sej ZZD, dve delovni seji ZZD, 11 delovnih skupnih sej in 9 skupnih zasedanj vseh treh skupščinskih zborov, 22 sej Odbora za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Skupščine RS. Udeležil se je vseh 37 skupnih sej vseh treh skupščinskih zborov in bil na vseh 82 sejah skupščinskega predsedstva. Zase piše, da se je »kar pridno« udeleževal sej Sveta RTV in kot delegat DPZ tudi sej Skupščine občine Celje. Ob tem pa še: »V tem času sem kar dobro vodil tudi gimnazijo, ki se je odlično >skobacala< iz usmerjenega izobraževanja (1982-1990) v sodobno gimnazijo na žlahtni tradiciji.«
Med šolskimi in poslanskimi klopmi ...
... vmes, na kratko, tudi v pogovorih z rožami ob Savinji
Že dober teden je bralcem, ki bi radi osvežili spomin na dogajanje v prelomnih časih slovenskega osamosvajanja, na voljo knjiga Dnevnik, med šolskimi in poslanskimi klopmi. V samozaložbi jo je izdal Jože Zupančič in na 616 straneh zbrani dnevniški zapisi od 14. aprila 1990 do 8. decembra 1992 prinašajo prvoosebno pisanje, interpretacijo in osebni pogled na procese, dogodke in akterje tega prelomnega obdobja, ki ga avtor ni samo doživljal, ampak tudi pomembno sooblikoval kot ravnatelj in šolnik ter visok politik.
Dnevnik med šolskimi in poslanskimi klopmi je Jože Zupančič, dolgoletni celjski gimnazijski ravnatelj in v času, ki ga opisuje, predsednik zbora združenega dela (ZZD) takratne trodomne republiške skupščine, bralcem s Celjskega predstavil prejšnjo sredo v pogovoru z zgodovinarjem dr. Tonetom Kregarjem. Že dan prej pa v prostorih državnega zbora, kjer jo je na pot med bralce pospremil dr. France Bučar, predsednik republiške skupščine na začetku 90. let in eden od tvorcev slovenske ustave.
Zupančič v obliki dnevniških zapisov beleži spomine na burno dogajanje pri vzpostavljanju samostojne države Slovenije ter
jih prepleta z orisi življenja in političnega dogajanja v Celju. Kot ravnatelj in učitelj, ki je nekaj ur tedensko še vedno preživel za katedrom, se posveča slovesu od usmerjenega izobraževanja in takratni Gimnaziji Celje. Dnevniški zapisi se velikokrat dotaknejo tudi domačih opravil ali, denimo, dolgih sprehodov ob Savinji, med katerimi si je Zupančič vselej vzel nekaj minut za pogovor z rožami ... Čeprav gre za osebne avtorjeve vtise in opise takratnih dogodkov, se knjigi vsaj v delu, ki je namenjen visoki slovenski politiki, ne bo mogel izogniti nobeden od zgodovinarjev, ki bodo preučevali takratno obdobje - je knjigo na pot prvi pospremil dr. France Bučar, z njim pa se je strinjal tudi dr. Tone Kregar. »Navadnemu« bralcu pa bo kljub obsegu zanimiva tudi zato, ker se jo lahko bere »na preskok«; tisti, ki jih šolsko polje ne zanima, se lahko posvetijo zgolj politiki. Pa še v politiki lahko izberejo le »visoko« na državni ravni, Celjani pa osvežijo spomin na takratno »lokalno« dogajanje. Tudi zaradi tega v nadaljevanju predstavljamo nekaj naključno izbranih avtorjevih razmišljanj ob izidu knjige.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Na »prangerju« po lastni odločitvi
Pisanje dnevnika od zelo zaposlenega človeka zahteva veliko mero vztrajnosti in doslednosti. Je Zupančič že takrat mislil, da bo zapise nekoč objavil?
»Konec leta 1989 se mi je zdelo, da smo res v zelo pomembnem času in sem svoje zapise začel bolj sistematično, časovno opredeljeno zapisovati in jih tudi dopolnjevati z dokumenti. Nisem pisal o tem, kaj se je v Sloveniji dogajalo, ampak sem ves čas izhajal iz sebe - torej, kaj sem sam v tistem času počel, s kom sem govoril, zato se v knjigi tudi pojavlja toliko ljudi. Prav zaradi tega, ker sem sam v ospredju, sem veliko razmišljal, ali naj se res dam na >pranger< in se razgalim pred javnostjo ali ne. Ko pišeš o ljudeh, dodaš tudi, kaj o njih misliš. To lahko koga prizadene. Ampak ves čas sem bil resnicoljuben, nisem pisal o ničemer, če nisem bil zraven. Dnevnik ima tudi zaledje, kratki zapisi so podkrepljeni z zajetnim kupom dokumentov, zapisnikov ...«
Izvolitev v ZZD
Zupančič je bil v ZZD izvoljen na listi ZKS SDP, čeprav se je moral »kar malo posiliti«, da je prišel na kandidatno listo. Na neposrednih volitvah so ob zaposlenih v šolstvu in športu volili tudi polnoletni dijaki, zato je šolam v svoji volilni enoti od Koroške do Bele krajine poslal posebno predstavitveno pismo.
»Morda je to pomagalo k izvolitvi ... V >partiji< sem kot neprofesionalec aktivno sodeloval vse od leta 1960. Vodil sem različne odbore in komisije, vezane zlasti na šolstvo. Vedno sem bil kje zraven - tudi v času priprav na volitve sem sedel na vseh sejah komiteja in ker me na kandidatno listo ni predlagal nihče, sem se sam. Za najmočnejšega kandidata v Celju je veljal Jože Geršak, ki je imel za seboj veliko šolo. Ne preseneča, da je že nazdravljal s penino, a na volitvah sem presenetljivo zmagal jaz. Ogromno čestitk sem prejel iz vse Slovenije, v Celju je bilo to komaj opaženo.«
Klub neodvisnih
Ob izvolitvi in formiranju ZZD je na Zupančičevo pobudo začel delovati Klub neodvisnih. V njem je bilo 21 takrat še delegatov. Zakaj je bil sploh potreben?
»V 80-članskem ZZD je bilo treba delo usklajevati že znotraj zbora, kaj šele med tremi zbori. Zato sem se zavzel za ustanovitev kluba neodvisnih poslancev in na predlog tega kluba sem bil z 48 glasovi tudi izvoljen za predsednika zbora, ki je v trodomni skupščini veljal za opozicijo. V DPZ in zboru občin je imel veliko večino Demos, ki je na ZZD gledal kot na nekaj nepotrebnega. Demos se je bal, da bomo nasprotovali in ne bomo podprli njegovih projektov. A zgodovina kaže, da je bil ZZD zelo državotvoren.«
Rehabilitacija ZZD
Dr. France Bučar ocenjuje, da je Zupančičev Dnevnik temeljni zgodovinski dokument dogajanja v republiški skupščini v tistem obdobju. Avtor pa je z njim na nek način želel tudi rehabilitirati vlogo ZZD.
»Po treh sejah ZZD smo prevzeli >komando< v skupščini, vse zakone smo sprejeli prej kot ostala zbora. Kako smo se kregali - pri volilni zakonodaji in vprašanju rojstev so bili hudi zapleti v preostalih zborih in mi smo vodili usklajevanja. Zato je ta črn madež, ki se drži ZZD, skrajno nepravičen in škodljiv. Treba ga je očistiti. Konec koncev imamo zdaj toliko pralnih praškov, da bi to lahko storili ... Spomnim se sej skupščinskega predsedstva - ni bil kolegij, ker ta sprejema sklepe, mi pa smo usklajevali predloge - na katerih je Vane Go-šnik zahteval celo ukinitev ZZD, Tone Peršak trdil, da smo shizofreni, da ne govorim o dr. Rajku Pirnatu, ki je bil dobesedno alergičen na nas. Predsednik celjskega izvršnega sveta Mirko T. Krajnc je trikrat zahteval ukinitev ZZD in moj odstop . In to v času, ki je bil res problematičen in bi morali res vsi pošteno delati, če smo hoteli peljati stvari v pravi smeri.«
Velik strah
V Celju in po Sloveniji se je leta 1990 živelo povsem normalno življenje, v zraku
ni bilo čutiti ogromnih sprememb, ki so se dogajale v politiki. Je bilo takrat, ko je >šlo zares<, tudi kaj strahu?
»Delegati v republiški skupščini smo oblikovali novo državo, hkrati pa smo živeli v stari - pod njenimi zakoni. A to je še šlo, sam sem se zares ustrašil, ko so se nekje proti koncu leta 90 začela trenja znotraj Demosa, potem v začetku leta 91 je sledila tudi rekonstrukcija Peterletove vlade. Ni bilo več notranje organizacijske čvrstosti. Bal sem se, da glavnina dela pri vzpostavljanju samostojne države ne bo opravljena zaradi notranjih trenj, zamer ... Demos je potem tudi dejansko razpadel. Nova politika je prevzela vse slabosti starih časov. V vsakem preobratu se pojavijo ljudje, ki hočejo izživeti svoje ambicije, zato ne preseneča, da so se tudi v začetku 90. let spet pojavili >majski hrošči< tako kot leta 1945.«
Izstop iz ZKS SDP
»V tistem času sem se razšel z ZKS SDP in čeprav so ljudje takrat množično izstopali in prestopali v druge stranke, so v Celju samo od mene zahtevali pisno izstopno izjavo. Spomnim se Željka Ciglerja, ki mi je dejal: >Če ne boš nekje ostal, te ne bo nihče več poznal.< In res, v Celju se v občinski skupščini niso niti pogovarjali z mano. Pa sploh nisem hotel v nobeno drugo stranko . In tudi če bi, me na desni ne bi hoteli.«
»Polnjenje baterij«
»Včasih, ko je bilo res hudo, sem si baterije polnil< tako, da sem se sprehodil po šoli. Zadoščalo je že, da sem nekaj minut hodil po šoli, pa se je vrnil optimizem. Zagotovo pa sem v tistem času v šoli zmogel le ob veliki pomoči kolegov v zbornici. Brez Maksa Klemna si tistih časov ne bi mogel predstavljati. Velikokrat sem bil na meji fizičnih sposobnosti.«
Politika tudi v gimnaziji
»V časopisju je bilo veliko očitkov na moj račun. Da sem preganjal dijakinjo s križcem okrog vratu, da sem bil včeraj rdeč, danes črn ... Res sem bil vselej nekoliko konzervativen in kot prvi ravnatelj v Sloveniji sem uvedel prost velikonočni ponedeljek. A v tistih mesecih je bilo veliko sprememb v organizaciji šolskega dela in seveda na politični ravni v državi. Zgodilo se je celo, da je kolega v razredu nadrl otroke, da ne smejo hoditi v našo šolo, ker so bili njihovi starši v NOB. Pojavljale so se takšne in drugačne zahteve. Meni so očitali celo, da podpihujem dijaški >štrajk<. So mi v zbornici kar hudo gledali pod prste ... A sem imel za seboj vsaj devet desetin sodelavcev in - se rad pohvalim - veliko večino dijakov. V občinski skupščini sta bila razen mene iz zbornice še dva delegata. Ko mi je v skupščini ugleden Celjan očital, da kot ravnatelj ne morem dobro opravljati svojega dela - se je zame potegnil Tone Šepetavc. Stopil je za govornico in dejal, da so z mojim delom čisto zadovoljni v zbornici in seveda tudi dijaki. Te podpore iz učiteljskih vrst sem bil res vesel.«
Kaj je elita?
»Verjetno so različne vrednostne sodbe, a zame so elita tisti, ki so z garanjem, znanjem in talentom ustvarili neko večjo vrednost, koristno za vse in ne le osebno zanje. Zato sem vsem generacijam gimnazijcev nenehno pridigal o eliti kot o tisti skupini ljudi, ki je delovna in prizadevna. Zame je >štrebar< nekaj pozitivnega, ker se talent lahko nadgradi samo z delom. Je pa res, da je v starosti 15 do 18 let mladim to, da gresta talent in delo z roko v roki, težko dopovedati.«
Majice z napisi
»Gimnazijcem sem zaradi vietnamske vojne res prepovedal oblačiti majice z angleškimi napisi. To je veljalo, dokler ni prišla k meni mama s Kozjanskega, razložila, da sin dobiva takšne majice od strica iz Amerike in da mu drugih ne morejo kupiti. Takrat je bilo te prepovedi konec. Glede dolgih las pa sem dijakom neštetokrat ponovil: >Lahko jih imate, ampak vedno morajo biti oprani.< Tudi v šolo se ni smelo hoditi čez igrišče, za hojo je pločnik, tudi če igrišče nima ograje.«
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Naj medi v centru Luče
Čebelarski center v Lučah so odprli s posebnim ključem v želji, da postane eden od nosilcev razvoja čebelarstva v Sloveniji.
Občine v Zgornji Savinjski dolini se zaradi zaostankov pri prostorskem načrtovanju zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij na državni ravni, zlasti na področjih kmetijstva in okolja, srečujejo s precejšnjimi težavami. Tudi zato je predsednik države znova pozval vlado, da čim prej uspešno zaključi reformo ministrstev in zagotovi hitrejše postopke za izdajo soglasij.
LUČE - Skoraj sedem let je minilo od ideje o gradnji vzrejališča čebeljih matic na območju občin Luče in Solčava, v torek pa so Čebelarski center Saša regije tudi uradno predali namenu. Čebelarska zveza Savinjsko-Šaleškega območja je nastala leta 2006, po združitvi zgornjesavinjskih in šaleških čebelarskih družin. Zveza združuje 11 ČD in 383 čebelarjev s 4.500 čebeljimi družinami.
Čebelarji so se zavedali pomembnosti obstoja in razvoja čebelarstva na tem območju, k odločitvi za gradnjo centra pa je pripomogla potreba po maticah alpskega eko tipa kranjske sivke. »Če se spomnimo, da je bilo na tem mestu zaraščeno zemljišče, ki so ga morali čebelarji očistiti, pripraviti do zalivanja temeljev, dograditi, urediti okolico in pripraviti za odprtje, je bilo opravljenih tudi mnogo ur fizičnega dela. Večino dela so opravili čebelarji ČD Luče, veliko prostovolj-
nih ur pa so prispevali člani ostalih čebelarskih društev zveze Saša,« je omenil predsednik Ivan Čopar.
Prostor v bližini Luč, na katerem stoji center, se imenuje Logarska Aplenca, poleg vzrejališča matic pa bodo v njem uredili še šolski čebelnjak za izobraževanje mladih in potrebe čebelarjev. V čebelnjaku se že družijo učenci čebelarskega krožka iz OŠ Luče, ki ga vodi Jože Kumer. »Čebelarji z območja regije moramo čimprej vzgojiti mlade čebelarje in jim omogočiti usposabljanje na eni od vzrejnih postaj čebeljih matic v Sloveniji. Tako bodo imeli vse pogoje za vzrejo čiste matice alpskega eko tipa kranjske sivke v tem prelepem okolju,« je zaokrožil Čopar.
Prizadevne čebelarje je pohvalil tudi predsednik države Danilo Türk. Čebelarska dejavnost, ki se bo razvila v tem centru, je po njegovih besedah pomembna za vso državo in za zaščito avtohto-
ne slovenske čebelje pasme - kranjske sivke. Predsednik se je namreč v torek ustavil v treh zgornjesavinjskih občinah. Na Ljubnem si je ogledal Fašunovo hišo, med obiskom pa so se posvetili predvsem turističnemu razvoju občine.
V Solčavi so pozornost namenili širši problematiki razvoja, prostorskega načrtovanja in zlasti turističnega razvoja, ki je izredno dinami-
čen. Kot dober primer tega razvoja je predsednik omenil Center Rinka, ki je bil sofinanciran s pomočjo norveškega finančnega mehanizma. Ob tem je Türk opozoril, da z napredkom nastajajo tudi nove potrebe, kot sta dograditev in izboljšava znamenite Solčavske panoramske ceste, ki bi omogočili, da bi se ti kraji čim bolje uveljavili na zemljevidu evropske alpske turistične ponudbe. Da
bi to dosegli, bi morali po njegovem mnenju zagotoviti vlaganje v infrastrukturo ter razvijati čim bolj kakovosten turizem, ki ne bo preveč
množičen, saj bi lahko množični turizem škodoval lepoti in neokrnjenosti narave vseh treh dolin Solčavskega.
US
Dan državnosti
CELJE - Po sinočnji osrednji slovesnosti ob državnem prazniku se prireditve vrstijo tudi danes in v naslednjih dneh. Ob spomeniku Zedinjeni Sloveniji na železniški postaji bo danes ob 11. uri prireditev s kulturnim programom in govorom zgodovinarja dr. Toneta Kregarja, pri dvorani Zlatorog pa zabavna prireditev od 14. do 24. ure ter 21. tradicionalni mali maraton, tek na 10,5 km, ki šteje za Štajersko-Koroški pokal, ob 16. uri za otroke in ob 18. uri za odrasle. V soboto ob 14. uri bo Šmartinsko jezero gostilo Swimming Marathon Slovenija, v nedeljo pa bo živahno pred Domom sv. Jožefa. Ob 16. uri bo maša za domovino v cerkvi sv. Jožefa, po maši veselica z ansamblom Zreška pomlad, ob 21. uri pa še akademija domovini v pozdrav s prižigom kresa in nadaljevanje druženja. Na praznični ponedeljek, 25. junija, bo ob 19. uri v stolnici sv. Danijela maša za domovino, uro kasneje pa bo v vseh celjskih cerkvah zvonjenje v čast prazniku.
LAŠKO - Proslava ob dnevu državnosti bo danes ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Slavnostni govornik bo Avgust Aškerc. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja Zlati učenec. Kulturni program z naslovom »Dežela prekrasna! ... ti dom naš slovenski ...« bodo pripravili učenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice.
MOZIRJE - Proslavo ob dnevu državnosti pripravljata Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline in mozirski odbor Veteranskega društva Sever za celjsko območje. Proslava, ki jo bodo združili s srečanjem veteranov Vojne za Slovenijo bo v ponedeljek ob 10.uri v športnem centru Laze pri Kokarjah.
ROGAŠKA SLATINA - Na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini bodo danes, v petek, ob 19. uri proslavili bližajoči se praznik. Nastopili bodo Godba iz Sevnice ter mažoretke iz Sevnice.
ROGATEC - Proslavo ob dnevu državnosti pripravljajo danes ob 18. uri na dvorcu Strmol. Praznik bodo počastili z odprtjem razstave Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji.
ŠENTJUR - Osrednja občinska prireditev bo v ponedeljek, 25. junija, ob 20. uri na Mestnem trgu. Koncert pihalnega orkestra Šentjur nosi naslov Glasbeni spomini. Kot gostje bodo nastopili Mešani pevski zbor Sonce s Ponikve, sopranistka Martina Za-pušek ter Miha Andrinek in Klara Koražija v vlogi Blažeta in Nežice. Slavnostni govornik bo šentjurski župan Marko Diaci. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športni dvorani Hruševec Šentjur.
IS, ŠK, US, AD, StO
Iz ponudb Hranilnic« LON
Stanovanjski krediti
Prenavljate? Gradite? Kupujete?
S paketno ponudbo stanovanjskih kreditov Hranilnice LON si poenostavite svoje bančno poslovanje in si zagotovite najugodnejši kredit.
Zlati depozit
Vaš trud in vašo željo po varčevanju nagrajujemo z depozitno akcijo.
Informativni izračun na www.lon.si
Za podjetja, podjetnike in društva
ugodno poslovanje: poslovni računi, elektronsko bančništvo eLON, krediti, depoziti, odkup terjatev, garancije
Oglasite se v naši poslovni enoti. Z obiskom lahko le pridobite. PE Celje, Krekov trg 7, 3000 Celje, T. 03 62 05 530
www.lon.si info@lon.si
Sf HRANILNICA LON 20
&MČ*CSbro na, Çj'tcbez-HÙv Oseben. A/ajčCn
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Vinska turistična cesta priložnost za razvoj turizma
ZVESTI NAROČNIKI
ROGAŠKA SLATINA - Razvojna agencija Sotla je predstavila projekta, s katerima želi oživiti ponudbo ob Šmarsko-virštanjski vinski turistični cesti VTC 10. Cesta predstavlja enega od razvojnih potencialov Obso-telja in Kozjanskega, pestra ponudba vina in kulinarike ob njej pa bi pomenila nadgradnjo naravne, kulturne in ostale turistične ponudbe območja.
Projekt Oživitev Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste Razvojna agencija Kozjansko izvaja z občinami Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Kozje, z Zavodom za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter s Turizmom Podčetrtek. Na tretjem javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko so partnerji pridobili sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Lastnike vinogradov, zidanic in kmetij ob vinski turistični cesti so spodbujali za odprtje svojih vrat za turiste in jim na številnih delavnicah svetovali o strežbi, željah turistov, predstavitvi ... »Ugotavljamo, da se za sodelovanje bolj zanimajo tisti, ki so bili že pred tem tržno usmerjeni in želijo zdaj svojo ponudbo še izboljšati, jo narediti še privlačnejšo za obiskovalce. Naš namen je seveda spodbuditi tudi nove ponudnike, ki so morda v kriznih časih malce zadržani, a prepričani smo, da je tudi zanje to pri-
ložnost, da si s trženjem ponudbe, ki je značilna za naše okolje, na nek način ustvarijo svoje delovno mesto,« razlaga direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl. V okviru projekta bodo poskrbeli za usmerjevalno signalizacijo do 55 ponudnikov ob vinski turistični cesti, izdali bodo šestje-zično predstavitveno brošuro, ponudnike pa bodo promovirali tudi na več sejmih.
Šmarsko-virštanj ska vinska turistična cesta naj bi v prihodnje oživela tudi s pomočjo mednarodnega projekta Vino cool - vino, kultura, kulinari-ka. Razvojna agencija je ena
od sedmih slovenskih in avstrijskih partnerjev v projektu, katerega namen je izpostaviti
V okviru projekta Oživitev Šmarsko-virštanj ske vinske turistične ceste je Razvojna agencija Sotla pripravila tudi fotografki natečaj. Zbirajo fotografije z motivi ceste in ponudbe ob njej, gastronomije, ljudi ... Fotografije zbirajo do 15. julija, komisija bo izbrala pet najboljših, ki jih bo vključila v turistično promocijo Obsotelja in Kozjanskega.
IBobKart
^ci stare- i-H fcloide-
PONOVNO PREIZKUSITE BOBKARTNA CELJSKI KOČI
HOTEL*
CELJSKA



HH
Wim ti JÊÈ
Delovni čas BobKarta: med tednom od 15.00 do 19.00
sobota, nedelja in prazniki: od 11.00 do 19.00 www.celjska-koca.si
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Kuralt je bila tokrat v Šoštanju.
Gregor Narat iz gostišča Jurg je na eni od delavnic v okviru projekta Oživitev Šmarsko-virštanjske vinske turistične ceste ponudnike turističnih storitev poučil, kako pripravljati pogrinjke.
lokalne posebnosti, na podlagi katerih bodo razvili tematske turistične produkte, vezane na arhitekturo, običaje in tradicijo ter vino in kulinariko. Izvedli so že številne aktivnosti, med drugim so vzpostavili spletno stran, izdali zemljevid s ponudbo vinskih turističnih cest na obeh straneh meje in poskrbeli za promocijo ponudnikov. Projekt, katerega končni rezultati bodo vidni konec leta, je vreden dober milijon evrov, izvajajo pa ga v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007-2013.
ANJA DEUČMAN
Ana Majhen v Novem tedniku prebere vse.
Za križanko tudi ob torkih!
Preživela hude čase in ostala optimistka
Ana Majhen je ena tistih bralk, ki si jih želi vsak časopis, saj prebere vse. Je zvesta naročnica Novega tednika, in sicer ji naš časopis dela družbo že več desetletij. Dolgo časa je hranila prve izvode, potem jih je načel zob časa. Novi tednik bo še pri njeni hiši, saj si brez njega ne zna več predstavljati tedna. Želi si le, da bi križanko imeli tudi v torkovi številki.
Prav križanka je ena prvih reči, ki jih Ana pregleda v časopisu. Prizna, da včasih ne reši vsega, potem pa križanko dokonča kdo od njenih domačih. Ima namreč tri hčere in sina, ki bo ostal na kmetiji. Križanke je reševala vsa leta, otroke je tudi učila igrati karte in šah. Ana pravi, da je treba z glavo delati. In to se ji pozna, saj je kljub nekaj več kot 70 pomladim še vedno zelo dobra in predvsem zanimiva sogovornica. Sicer pa Ano v Novem tedniku zanima praktično vse, najraje pa pregleda nasvete in kuharske recepte, na tekočem je tudi z vsemi oglasi.
Anin dom v Florjanu pri Šoštanju je 28 hektarov velika kmetija, na kateri je tudi odraščala. Celo življenje je trdo delala, saj je že pri 38 letih postala vdova s tremi majhnimi deklicami. Kasneje je imela še sina in se drugič poročila, tudi drugi mož je že umrl. Ampak Ana ostaja trdna in močna. Praktično sama je postavila novo hišo in ves čas delala na kmetiji, kjer ima danes še deset glav živine. Še vedno trdo dela, tudi traktor še vedno vozi, ima avto. Rada se zapelje v trgovino, kdaj pa kdaj k zdravniku, tako da se odpelje tudi v Velenje, Slovenj Gradec, zadnjič je bila po nekaj letih spet v Celju.
Ana je bila ves čas našega obiska prešerno nasmejana. Sedeli smo pod nadstreškom pred hišo, ki so ji ga postavili za 70-letnico. Pravi, da je imela dobro zabavo. Tudi sicer ji ni dolgčas, ima namreč šest vnukov. Sicer pa tudi sama poskrbi, da ima vedno dovolj dela. Pred časom je oddajala tudi sobe sezonskim delavcem, če bi potrebovali namestitve za gradnjo bloka šest, bi tudi našla prostor.
Naša bralka Ana se je v življenju kljub številnim preizkušnjam vedno znašla in znala preživeti tudi najhujše čase. Prav zato se zdi, da bo znala dobro preživeti svojo jesen življenja, do katere glede na njeno čilost, predvsem duha, sploh še ni prišla.
ŠK, foto: TimE
SCMIEBECt
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: « zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si
Ravnateljica Vrtca Zarja Marija Grešak s skupino malčkov pred novoodprto enoto Mehurček
Mehurček za 180 malčkov
CELJE - Župan mestne občine Bojan Šrot in ravnateljica Vrtca Zarja Marija Grešak sta ob veselem prepevanju malčkov s pihanjem milnih mehurčkov v sredo v mestni četrti Dečkovo naselje sproščeno in razigrano odprla novo vrtčevsko enoto Mehurček.
Vrtec Zarja je tako bogatejši za novo enoto. Razlogov za pesem in veselje je bilo ob odprtju nove enote Mehurček res veliko, saj se
Vključenost otrok s stalnim prebivališčem v mestni občini Celje v institucionalno predšolsko varstvo je bila v lanskem šolskem letu kar 81,2-odstotna, kar je daleč nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 75,3 odstotka. V Vrtec Zarja, ki je po lanskem praznovanju 50-letnice najmlajši od treh javnih vrtcev v mestni občini, je zdaj v 33 oddelkih vključenih 621 otrok, jeseni pa bo vrtec imel 37 oddelkov. V vseh treh vrtcih je zdaj v 105 oddelkih 1.845 malčkov.
prostorska stiska v celjskih vrtcih zadnja leta stopnjuje in vsako leto na čakalni listi ostane okrog sto otrok, za katere v treh javnih vrtcih ni prostora. Odprtje nove enote je bilo težko pričakovano tudi zato, ker so gradnjo spremljale težave in je bilo vmes zaradi stečaja prvega izvajalca del, mariborskega podjetja Konstruktor, treba zamenjati tudi gradbinca. Vrtec je tako dogradilo ljubljansko gradbeno podjetje Strabag in zato so še toliko bolj razumljive besede župana Bojana Šrota, ki je na otvoritveni slovesnosti malčkom zaželel čim bolj prijetno bivanje v novih prostorih in dejal: »Konec dober, vse dobro. Upam, da bomo z novim vrtcem malčkom ustvarili
Na Hudinji zaskrbljeni
Če so bili v sredo veseli v Vrtcu Zarja, so toliko bolj zaskrbljeni in negotovi starši otrok, ki obiskujejo enoto Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji.
Ta vrtec je namreč v Celju naslednji na vrsti za preureditev. V mestni občini prav zdaj pripravljajo vse potrebno za gradnjo nadomestnega objekta. Vselitev malčkov v nov vrtec zagotovo ne bo mogoča pred septembrom 2013, čeprav bodo otroke iz obstoječega izselili že to poletje. Starši zahtevajo najkasneje do konca meseca sestanek s predstavniki mestne občine. Na tem sestanku pričakujejo natančna pojasnila, kako bo začasno organizirano varstvo za njihove malčke ter kako se bo gradil nov vrtec. Spomnimo, da se je za enoto Hudinja kar nekaj časa tehtalo med prenovo in gradnjo nadomestnega objekta - po temeljitem pregledu obstoječega dotrajanega vrtca se je jeziček na tehtnici prevesil v prid novemu, sodobno grajenemu objektu. Ker zanj ne zadošča obstoječ prostorski akt, so v mestni občini pripravili spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. V prvi obravnavi jih bodo mestni svetniki obravnavali že na seji, ki je sklicana za 3. julij.
IS
mnogo lepih spominov na otroštvo.«
V	Celju je bila večina vrtcev zgrajenih pred dobrima dvema desetletjema po tedaj veljavnih prostorskih normativih. Z novogradnjo osnovne šole na Polulah so leta 2008 odprli tudi novo enoto vrtca, dve leti kasneje so prenovili mansardo v objektu na Mariborski cesti, ki je bil sicer zgrajen leta 1987. Ta teden je vrata odprla enota Mehurček, čez dobrih 14 mesecev pa se napoveduje odprtje novega vrtca na Hudinji.
Enota Mehurček je sicer bila načrtovana za 152 otrok, a že pred odprtjem so manjšo telovadnico začasno preuredili v igralnice, zato bo vrtec takoj z julijem lahko sprejel 180 malčkov. »Najprej se bomo za dva meseca vselili otroci iz enote Živ žav in uprava Vrtca Zarja, saj nam bodo na Zagajškovi ulici prenavljali vodovodno napeljavo,« je povedala ravnateljica Marija Grešak in dodala, da septembra v nove prostore sledi selitev malčkih iz enote Čira Čara, sprejeli pa bodo tudi približno 50 novincev. Vendar kljub novemu vrtcu prostorska stiska za najmlajše v celjskih javnih vrtcih še ni razrešena, saj bo na čakalni listi še vedno ostalo več deset otrok.
V	rednem vpisnem roku je bilo za šolsko leto 2012/13 v Vrtec Anice Černejeve prijavljenih 189 novincev, v Vrtec Tončke Čečeve 242 in v Vrtec Zarja 228 otrok - skupaj torej 659. Za vse kljub odprtju nove enote Mehurček in odhodu starejših otrok v osnovno šolo septembra v celjskih vrtcih spet ne bo prostora.
Notranjost novega, modernega in funkcionalnega vrtca meri 1.265 kvadratnih metrov, velikost parcele ob Cesti v Lokrovec v neposredni bližini stanovanjskih blokov pa kar 6.250 kvadratnih metrov. Dovolj, da so na njej postavljena številna igrala in je med drugim prostor tudi za zeliščni in zelenjavni vrtiček. Za nekaj manj kot 2 milijona evrov vredno naložbo je mestna občina od Eko sklada prejela tudi slabih 185 tisočakov nepovratnega denarja.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Svežina
restavratorske
roke
DOBJE - Na Kozjanski domačiji ostajajo zvesti svoji viziji in poslanstvu ohranjanja dediščine. V začetku junija so imeli večdnevno restavratorsko delavnico. Obnovljeno starinsko pohištvo pa ostaja del kozjanske hiše v idilični dobjanski vasici.
Restavratorsko delavnico je vodil akademski kipar in re-stavrator Ljubomir Zidar. Pod njegovim vodstvom je delalo deset slušateljev z univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. V »arhivu« domačije, kot se je izrazil gospodar Bojan Guček, se je v letih skrbnega zbiranja in ohranjanja starin zbralo precej kosov. Skrbne roke so jim pod budnim strokovnim očesom povsem osvežile podobo.
Zamisel se je rodila povsem po naključju, ko je eden od udeležencev tečaja pred časom na domačiji prenočil in ugotovil, da bi si bolj idiličnega učnega kraja težko želeli. Za njimi je ostala cela vrsta v celoti ali delno obnovljenih, včasih pa zgolj temeljito očiščenih predmetov in pohištvenih kosov. Zdaj so na ogled in v uporabi na Kozjanski domačiji. Dober vtis in prijetno sodelovanje vseh vpletenih daje slutiti, da bo taka delavnica v Dobju gotovo še kdaj.
StO
B/S/H/
Uresničene zelje
Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
bosch and siemens home appliances group
10
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Celjsko pevsko društvo leta 1913; eno številnih samostojnih društev, ki so zrasla iz čitalniške dejavnosti.
Vračanje k prvotnemu poslanstvu
Narodna čitalnica v Celju (1862-1927)
Zaradi vzporednega razvoja društev se je Narodna čitalnica vedno bolj posvečala zgolj knjižnični dejavnosti. Sprva se odborniki niso veliko posvečali bralni kulturi širših množic. Šlo je za razmeroma zaprt krog članstva, ki so ga obiskovalci - nečlani - motili, kljub temu pa je vse bolj prodiralo spoznanje, da je »izobrazba za narod, ne glede na stan«, zelo pomembna.
Na osnovi spoznanja, da se lahko budi in krepi narodna zavest med vsemi sloji naroda le z izobraževanjem in da pred-
Franc Mravljak
stavljajo osnovo takšnega izobraževanja ljudske knjižnice, se je organizirala tudi celjska akademska mladina. Decembra 1906 so ustanovili celjski odsek Prosve-te, katerega namen sta bila ustanavljanje ljudskih knjižnic in izobraževalno delo v narodno izpostavljenih krajih, zlasti v celjski okolici. Prosveta v Celju ni zaživela, zato pa je bil uspešnejši Klub naprednih slovenskih akademikov. Njegov voditelj dr. Šandor Hrašovec je zapisal: »Videli smo, da so nam tla v Celju ugodnejša kot radi-kalcem. Zato smo sklenili, da predvsem začnemo z nabiranjem knjig, pripravnih za ljudske knjižnice.«
V času, ko je celjska akademska mladina z vsemi silami opravljala kulturno poslanstvo na podeželju, so tudi njeni očetje v Narodni čitalnici razmišljali, kako društveno knjižnico odpreti vsem branja željnim Celjanom. Novembra 1906 so na občnem zboru ponovno razpravljali o ustanovitvi ljudske knjižnice v Celju in soglasno sprejeli predlog takratnega društvenega knjižničarja prof. Suhača, da po zgledu kamniške čitalnice tudi sami ponudijo brezplačno izposojo knjig vsem, ki to želijo. Spodbudo za bolj odprto delovanje čitalnice je prav gotovo predstavljala tudi nemška (südmarkina) knjižnica v Celju, ustanovljena leta 1901.
Leta 1912 je poročilo prof. Franca Mra-vljaka, ki je leta 1909 nadomestil dr. Dolarja pri vodenju knjižnice, predhodno misel še potrdilo: »Obisk čitalnične knjižnice stalno narašča, v minulem društvenem letu je bilo 3.429 obiskovalcev (l. 1910/11 2.453), torej tisoč več. Po knjige ne prihajajo samo ljudje iz mesta, temveč iz vse okolice, tja do Frankolovega.«
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Kolektivizem in
v ■ É ■
sožitje
To so teme, s katerimi se ukvarjajo umetniki na letošnjem festivalu Vstop prost
V Celju se je v sredo začel že trinajsti festival Vstop prost, festival umetnikov, ki s svojimi urbanimi umetniškimi akcijami, intervencijami v javnem prostoru, performansi in inštalacijami umetnost spravljajo iz galerij na ulice.
Festival je nastal spontano, kot odziv na to, da je v galerije prihajalo vse manj občinstva, a tudi ker so domači umetniki imeli malo razstav in so bolj kot ne delovali izven oči javnosti. Z željo, da opozorijo nase in na svoje delo, hkrati pa dregnejo v srž družbenih problemov mesta, v katerem delujejo, in časa, v katerem živijo, so pripravili prvi festival. Ta je sčasoma rasel in iz enodnevne manifestacije prerasel v petdnevni festival, kmalu pa je presegel tudi lokalne okvire in privabil tako domače kot tuje umetnike ter postal mednaroden.
Letošnji festival tematizira različne oblike skupnostnega delovanja s povezovanjem različnih generacij in področij umetnosti. Predsednica društva Andreja Džakušič pravi, da je do tega prišlo iz potrebe. »Začeli smo delati različne projekte na temo starejše populacije. Statistika namreč kaže, da je odstotek starejših v mestnem jedru visok, a te populacije v javnem življenju skoraj ni. Ni jih na javnih prireditvah, mestu se izogibajo zaradi arhitektonskih ovir ... Zdelo se nam je pomembno, da se s tem ukvarjamo tudi na svoj, umetniški način. Gre tudi za to, da se od starejših lahko ogromno naučimo. Vsi, s katerimi smo sodelovali doslej, so na nek način postali že kar naši idoli.« V dogajanje so celjski umetniki vključili tudi skupino za samopomoč starejšim Iskrica in dijake umetniške gimnazije Celje - Center ter I. gimnazije v Celju.
Druga tema letošnjega početja umetnikov na ulicah Celja je kolektivizem. Željko Opa-čak pravi, da svet kot takšen in okoliščine v njem niso najbolj naklonjeni umetnikom in umetnosti. »Zato bodo v teh okoliščinah, vsaj kar se tiče umetnosti, preživele le kolektivne prakse. Izkazalo se je namreč, da potrebujemo drug drugega, in v današnjem položaju je za obstoj umetnosti in umetnikov prijetna, dobra in pozitivna interakcija med ljudmi in umetniki več kot nujno potrebna, da bi se umetniki in
javnost sami hranili od znotraj, se spodbujali in preživeli te težke čase.«
Festival Vstop prost tokrat ni prvič temati-ziral večdnevnih druženj in akcij umetnikov. Ukvarjali so se že z zvokom, domom, s temo prepovedi. »Do tem prihajamo, ker izhajamo iz lastne eksistencialne potrebe, ki nastaja ob delu. Lani smo bili med sabo precej narazen. Težko smo pripravili festival, se malo družili. Opazili smo, da v težkih časih bežimo v individualnost. Zato smo si rekli, da delajmo kolektivno in kolektivizem preizkusimo s svojimi, umetniškimi sredstvi,« dodaja Simon Macuh.
Dogajanje ob festivalu Vstop prost te dni v mestu povzroča marsikakšen zbegan pogled ali reakcijo. Za galerijo sodobne umetnosti stojijo šotori, ki jih lahko brezplačno najamete za bivanje do nedelje ... Mesto je po svojih ostarelih tlakovcih popisano s številnimi pozitivnimi sporočili, kot so Iskrenost, Dobrota, Ljubezen ... Po ulicah hodijo dijakinje z umetnimi lesenimi oprsji ali v čevljih z različno visokimi petami ... Kar tako se v mestnem jedru pojavijo slike ... umetnica vas pouči, kako do pokončne drže ... Za kakšnim vogalom se dogajajo javna branja . A vse je odveč naštevati. Ko boste v mestu opazili kaj nenavadnega, se le priključite in doživite sporočila umetnikov. Festival se deloma dogaja tudi v Ljubljani, Londonu in na spletu. V Celju bo trajal do nedelje, za danes pa na njem napovedujejo nočni prihod fantomskega izgubljenega vlaka - pred likovnim salonom po 20. uri.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Na letošnjem festivalu, ki ga je ob podpori Centra sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje in nekaterih soorganizatorjev ter tudi podpornikov ponovno pripravilo Društvo likovnih umetnikov Celje, sodeluje 35 umetnikov, od tega 9 iz tujine, na festivalu pa bo 26 različnih dogodkov.
Za galerijo sodobne umetnosti stojijo šotori, ki jih lahko brezplačno najamete do nedelje.
Na gradu Podsreda seminarji
24. junija se bo začelo Glasbeno poletje na gradu Podsreda. Za letošnje poletje so v zavodu Kozjanski park pripravili seminarje za flavto, trobento, klarinet, harfo, saksofon in violončelo, v nedeljo bodo začeli s flavto in trobento.
Seminar za flavto bo vodil profesor Matej Grahek, ki je soloflavtist Slovenske filharmonije, profesor ljubljanskega konservatorija za glasbo ter docent za flavto na akademiji za glasbo, medtem ko bo seminar za trobento vodil Tibor Kerekes. Je član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije in je dejaven kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Seminarji na gradu Podsreda so namenjeni začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Zaključni koncert udeležencev obeh seminarjev bo na gradu 30. junija ob 16. uri.
BJ
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Vsi nastopajoči v premieri otroškega baleta Alica v Čudežni deželi
Baletke navdušile z Alico
Premiera otroškega baleta Alica v Čudežni deželi - Baletna šola Tamare Divjak praznuje pet let
Baletna šola Tamare Divjak je v nedeljo zvečer uprizorila premiero otroškega baleta. Številno občinstvo v Domu II. slovenskega tabora Žalec so najmlajši navdušili z baletom Alica v Čudežni deželi, s katerim so obeležili pet let delovanja celjske baletne šole.
Baletna šola Tamare Divjak vsako leto pripravi premiero avtorskega otroškega baleta. Letos so se odločili za Alico v Čudežni deželi, ker v njej nastopa veliko likov, v vlogi katerih se je lahko predstavilo prav vseh enainsedemdeset baletnih plesalcev, ki so vpisani v šolo. K sodelovanju so povabili priznano celjsko balerino Mojco Majcen, ki je zaplesala v vlogi Alice. Ostale vloge so bile razdeljene med učenci baletne šole v starostni skupini od pet do štirinajst let.
»S premiero sem zadovoljna, čeprav je bilo nekaj napak pri glasbi in nekaj pri baletu.
Otroci so vse dobro izpeljali, tako da nimam razloga za nezadovoljstvo,« je bila po premieri jedrnata koreografinja in režiserka Tamara Divjak, ki se je s skladateljem Davidom Kostanjevcem na premiero začela pripravljati lani oktobra, ko sta začela pisati scenarij in glasbo. Baletke pa so se začele koreografijo učiti januarja. Kot je povedala Divjakova, je največji zalogaj pri tovrstnih projektih tehnična izpeljava, medtem ko trema najmlajših ni problem, saj se radi predstavijo in pokažejo svoje znanje.
Za njimi pet let
Tamara Divjak, ustanoviteljica baletne šole, je baletna plesalka in profesorica baleta. Balet se je začela učiti pri sedmih letih v plesni šoli Harlekin Ane Vovk Pezdir, kjer je končala nižjo baletno šolo. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani v srednji baletni šoli ter nato na baletni akademiji v Münchnu. »Na-
brala sem veliko izkušenj iz teatra. Začutila sem željo, da vse svoje znanje predam naprej,« pojasni svoj motiv za ustanovitev šole Divjakova, ki je tudi edina učiteljica v šoli, poleg Mojce Majcen, ki vodi balet za odrasle. Najtežji pri ustanovitvi šole sta bili prvi dve leti, ko število vpisanih otrok ni zadoščalo za vse stroške delovanja. V petih letih se je njihovo število povečalo skoraj za petkrat. Prvo leto je bilo le šestnajst učencev, danes jih je vpisanih že enainsedemdeset, med njimi tudi deček. »V naši šoli se trdo dela, pri tem pa smo srečni in zadovoljni s tem, kar delamo. Radi imamo otroke, pri katerih nas še posebej razveseljuje njihov napredek. Naša osnova naloga je otroke čimbolj kvalitetno baletno izobraziti,« je povedala Tamara Divjak, ki je v teh letih dobila tudi že kar nekaj polen pod noge.
ŠPELA OŽIR Foto: TOMAŽ REHAR
Balet se je začel z zabavo Alice (Mojca Majcen) in dvorjank (učenke 5. razreda) na vrtu. Mimo je priskakljal Beli zajec (Zala Fidler). Alica je stekla za njim in padla v zajčjo luknjo, nakar se je znašla v Čudežni deželi. Najprej je srečala miške in račke (učenke baletne pripravnice), nato gosenico (Daša Šešerko), ki je Alici povedala, da je v tej deželi zato, da pridobi nazaj meč, ki ga je Srčna kraljica (Alja Urbanček) ukradla Beli kraljici (Maja Knapič). Šele ko bo meč ponovno v rokah Bele kraljice, bo v deželi zavladal mir. Alica se je odpravila do gradu Srčne kraljice. Na poti so ji pomagali Bajsiji (Maša Grajžel, Zarja Uranjek, Lana Kores, Nives Žagar), Mačke režalke (Julija Artiček Jovan, Anka Hernavs, Hanna Rotar), Klobučar (Zoja Zorko), Polh (Laura Strašek) in Marčni zajec (Tanja Hrnčič).
Veronika Deseniška s Teharij
Na odru Doma sv. Jožefa v Celju je Ljubiteljsko gledališče Teharje prvič uprizorilo igro Veronika Deseniška - prekletstvo Celjskih grofov. Odlomke iz drame Otona Župančiča v tej predstavi povezuje vezno besedilo režiserke predstave Anice Milanovič.
V petdesetminutni predstavi nas dogajanje popelje skozi glavne poudarke opisa Ve-ronikine nesrečne ljubezni z grofom Friderikom. Poleg režiserke so predstavo ustvarjali še: scenografijo, kostumografijo in rekvizite Peter Simoniti in Žiga Bedrač, kostume je izdelala Cvetka Fidler, izbor glasbe je pripravil Simon Jager, avtorsko glasbo Ana Oset, lektorica je bila Ljudmila Conradi, odrska luč in ton pa sta delo Dragiše Djordjeviča. Vloge pa so odigrali: Sonja Mlejnik, Andrej Hribernik, Lovro Tacol, Barbara Oprčkal, Anica Milanovič, Peter Simoniti, Žiga Bedrač, Berin Šilec, Ana Oset in Žarko Conradi. Naslednjo uprizoritev načrtujejo septembra.
ŽB, foto: GrupA
Teharski ljubiteljski igralci so na odru premierno predstavili zgodbo o Veroniki Deseniški.
Lirikonfest časti besedo
V Velenju se danes končuje mednarodni literarni festival Lirikonfest, ki je letos del programa prestolnice kulture. Številnim druženjem, javnim branjem in razpravam o izvirni in prevodni literaturi 21. stoletja dodajajo še osrednji dogodek, nocojšnjo Akademijo Poetična Slovenija, na kateri bodo podelili tudi letošnje nagrade.
Lirikonfest so pripravili ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika pod glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, Javnega zavoda Maribor 2012 - Evropske prestolnice kulture in Javne agencije za knjigo Republi-
ke Slovenije. Festival liričnih umetnosti z enajstim mednarodnim književnim srečanjem je imel tudi osrednjo esejistično temo - Troedinost poezije-mita-vode.
V Svetovljanki Bjanki in na Velenjskem gradu bodo nocoj podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki je zahvala ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu. Dobila jo bosta Evgen Bavčar za delovanje v zahodni Evropi in Orsolyja Gallos za delovanje na Madžarskem. Književno nagrado čaša nesmrtnosti - vele-njica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško litera-
turo 21. stoletja, bo prejel Peter Kolšek. Za festivalno-revialno prevajalsko priznanje lirikonov zlat za vrhunske revialne prevode v drug jezik so nominirani: Lenka Danhe-lova in Peter Kuhar s prevodi iz novejše slovenske poezije v češčino, Barbara Pregelj s prevodi iz novejše slovenske poezije v španščino in Andrej Pleterski s prevodi iz novejše slovenske poezije v angleščino. Za bienalno festivalno priznanje lirikonfestov zlat 2012 za najtehtnejši esej na temo Troedinost poezije-mita-vode so nominirani: Manca Erze-tič, Feliciano Sanchez Chan in Marija Mojca Terčelj.
BS
NE ZAMUDITE
... prve poletne LocalCoolTure, na kateri eksplozijo funka in soula v petek ob 21. uri napoveduje v atriju celjskega kluba Local zasedba Soul funked up. Začetki skupine segajo v leto 2011, ko se je zbrala skupina glasbenikov, ki jih druži ljubezen do soula, funka in džeza. Zasedbo sestavljajo glasbeniki iz domala cele države, navdih pa iščejo pri ameriški skupini Tower of Power, ki obsega precejšen del njihovega repertoarja, poleg tega pa tudi skladbe legendarnega Stevieja Wonderja, Candy Dulfer in Average white band. V zadnjem času so program dopolnili tudi z avtorskimi skladbami. V zasedbi ustvarjajo Srdjan Milovanovič (vokal), Maja Založnik, Damaris Potočnik, Emanuela Mon-tanič (back vokali), Blaž Stiplovšek, Rudi Javornik, Anže Škornik (saksofoni), Aljoša Jurkošek, Aljoša Pavlič (trobenti), Tomaž Ožir (kitara), Tomaž Dolžan (bas kitara), Peter Čepin (klaviature) in Matej Javoršek (bobni). Vstop prost ...
... koncerta zasedbe AirString, ki bo v ponedeljek, ob 20.30 v gotskem palaciju na celjskem Starem gradu. Zasedbo sesta-
St. 49-22. junij 2012
vljata kitarist Uroš Barič in celjski flavtist Luka Železnik, ki sta za koncert pripravila privlačen program skladateljev Giulianija, Ravela, Iberta, Macada in Piazzolle. Oba sta diplomanta Univerze za glasbo na Dunaju. Njun repertoar vključuje dela vseh zgodovinskih obdobij od renesanse do sodobne klasične glasbe, drzno pa se podajata tudi v svet popularne in latinskoameriške glasbe. Oba glasbenika uspešno koncertirata tudi kot solista in člana drugih komornih zasedb in orkestrov. Vstop prost ...
... koncerta citrake Janje Brlec, ki bo v soboto ob 20. uri na gradu Tabor Laško. Janja Brlec je decembra lani izdala svojo prvo zgoščeno Med strunami. S citrami se je začela spoznavati pri sedmih letih, lani pa je z odliko diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. Zdaj poučuje citre v Glasbeni šoli Laško-Radeče ter klavir in citre v Celju v Vocal BK studiu. Nastopa solistično in v raznih zasedbah doma in v tujini. Ponaša se s številnimi priznanji in nagradami. Zgoščenka Med strunami je povzetek njenega študija citer in sodelovanja z odličnimi glasbeniki. V poletnem večeru bo nastopila s svojim dolgoletnim učiteljem violinistom Petrom Napretom in baritonistom Boštjanom Korošcem. Vstop prost ...
mM
12
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Šentjurčani že na francosko-nemškem vlaku
Iz mest Neu Anspach in Saint Florent sur Cher letos 130 gostov
ŠENTJUR - Več tednov se je približno 40 družin pripravljalo na prav poseben obisk. Kot običajno ob takih priložnostih so loščili okna in tla ter pripravljali slavnostni jedilniki. Za piko na i jih ni bilo malo, ki so s kakšnih odmaknjenih polic potegnili zaprašen slovar, da bi naoljili hitro zarjavelo znanje tujega jezika. Šentjur je namreč drugi junijski konec tedna gostil 130 obiskovalcev iz pobratenih mest; nemškega Neu Anspacha in francoskega Saint Florent sur Chera.
Obe tuji mesti sta v pobrateni zvezi že več kot 30 let. Tako so državljani svojčas tradicionalno sprtih največjih držav v Evropi gradili osebne mostove prijateljevanj. Leta 2006 se jim je na pobudo takratne slovenske veleposlanice v Parizu Magdalene Tovornik pridružil še Šentjur. Zdaj že utečena srečanja imajo vedno približno enak program. Tradicionalna uvodna ekumenska maša je bila tokrat na Ponikvi. Gostovanja potekajo na osebni ravni predvsem zato, ker gostje bivajo po domovih in z gostitelji za nekaj dni delijo njihov življenjski utrip. Tako se izmenjajo izkušnje, gradi se medkulturni dialog, ob
letu pa je tu tudi možnost
kratkega potovanja v tujino.
Robert Gajšek, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje, je že od začetka vpet v dogajanje. »Ta srečanja se vrstijo na tri leta. A ker se jih večinoma udeležujejo isti ljudje, je treba v program vsakič uvrstiti kaj novega. Ne moreš jim na primer vsakič razkazovati istih krajevnih znamenitosti. Tako je naše sodelovanje tudi vložek v promocijo širšega območja naše regije.« V petek so tako pod okriljem Evropske kulturne prestolnice obiskali
■
Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik je za tuje goste pripravilo raznovrstne dejavnosti. A ta dan je večino tujih gostov bolj vleklo v Ferležev mlin in Bučarjev muzej Južne železnice. Dragan Podovac (v ospredju) in likovnica iz Francije sta si ob tej priložnosti vseeno izmenjala ustvarjeni deli.
Maribor in Ptuj. V soboto so jim v OŠ Hruševec domača društva pripravila različne delavnice. »Rad bi se zahvalil društvom, ki so prav vsa po vrsti izkazala interes za sodelovanje in pomoč pri tokratni organizaciji. Tudi če so sama že imela določene načrte, so prav vsa želela biti del tega mozaika. In res je lepo sodelovati s takimi ljudmi,« je bil navdušen Gajšek. Prav sodelovanje in povezovanje društev sta bila osrednja rde-
V
Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini 1.6.2012 ob 8.00
štart pred Hotelom
1
Prijavnina 10 €
(uporabno darilo, okrepčila ob poti in na cilju
N<
156 KM DOLGA POT: ŽALEC-VRBJE-ŠEŠČE-"g DOLENJA VAS-TABOR-ČEPLJE-VRANSKO-PREKOfA - BRASLOVĆE-i PARIŽLJE-POLZELA-ZALOŽE-GRUŠOVLJE-GOTOVLJE-ŽALEC
^Organizira Zavod za kulturo, iport in turizem Žalec v sodelovanju z Občinami Spodnje Savinjske doline.
Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, zkst.tic(<

ča nit tokratnega srečanja. »Teme, ki jih za sofinanciranje razpišejo v evropskih razpisih, so tako ali tako izjemno široke. Vsak mora v tem najti svojo vsebino. Mi smo se tokrat osredotočili na društveno povezovanje.«
V zadnjih letih so uspeli druženja občutno pomladiti. Poleg mladinske izmenjave pred nekaj tedni so zdaj v Šentjurju gostili tudi košarkarsko ekipo iz Neu Anspacha. »Vedno več mladih se vključuje v ta srečanja, zaradi česar verjamem, da imajo še lepo prihodnost,« je zaključil Gajšek.
StO
Foto: GrupA
Klaus Golinski je imel posebno željo, da bi v Sloveniji gostoval pri kakšnem motoristu. Povezali so ga s predsednikom Moto kluba Ketna Simonom Krajncem s Ponikve. V Slovenijo se je 64-letni gospod po treh dneh in več kot tisoč kilometrih pripeljal z motorjem. Naši motoristi pa so poskrbeli, da je bilo tudi bivanje v Šentjurju popestreno z dovolj bencinskimi hlapi in predvsem »bajker-skimi« druženji, kjer so izmenjali izkušnje in načrte za prihodnost. Prihodnje leto se bosta tako Simon in Klaus skupaj vozila po Nemčiji.
Gabrielle Huitorel, Francija: »V Sloveniji sem zdaj že četrtič in vsakič neskončno uživam. Ljudje so zelo prijazni, gostoljubje se čuti na vsakem koraku. Gostovali smo že pri treh različnih družinah, povsod smo bili zelo toplo sprejeti. Smo se pa najbolj ujeli s prvimi,
Gabrielle Huitorel
- Klaus Golinski
Št. 49-22. junij 2012
zato bi jih z veseljem še kdaj srečali.«
Loic Prieuxm, Francija: »Tu sem bil že trikrat, dvakrat z odraslimi in enkrat z otroki. S tem, ko je v druženje vstopil Šentjur, se je zveza izjemno osvežila. Tudi v Franciji je vedno več ljudi, ki želijo sodelovati. Slovenci ste s svojo aktivnostjo dali vsemu skupaj nov polet. Občuten korak na boljše se je zgodil. Sicer pa mi je v Sloveniji všeč način življenja. Še vedno je zelo prisotna povezanost med družinami, različnimi generacijami, sosedi in prijatelji. In tudi sporazumevanje je vsako leto lažje. Sam znam nekaj nemško in tudi slovenskih besed sem se že nekaj naučil.«
Teja Videc, Šentjur: »Naša družina sodeluje pri tem projektu že od začetku. Ves čas imamo isto družino, dobro se že poznamo, tako da tudi medkulturno prilagajanje že precej gladko teče. Z obema sestrama smo bolj ali manj domače v francoščini, tako da sporazumevanje tudi ni problem. Naša gosta sta bila že pred tem en teden po Sloveniji in sta si že sama ogledala celo vrsto znamenitosti. Pa tudi skupaj tako tu kot v Franciji vsako priložnost izkoristimo za kak izlet. Vse skupaj je zelo pozitivna izkušnja.«
Klaus Golinski, Nemčija: »Pravkar sem bil na jezikovni delavnici. Sam govorim an-
gleško in francosko. Slovenščina pa mi je v poseben izziv. Ko enkrat dojameš, kako se posamezne črke izgovarjajo, lahko kakšno reč celo prebereš. Daleč od tega, da bi razumel, ampak začetek je. Sicer pa mi je tu pokrajina izjemno všeč.«
Loic Prieuxm
Teja Videc
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
13
V Spodnjem Doliču bodo v teh dneh končali celovito obnovo cerkve sv. Marjete. Cerkvena ključarja Srečko Kotnik in Vlado Pogladič (na fotografiji od leve), ki smo ju srečali med delom, sta zadovoljna.
Vsak ima svoj »kugl«
Pred vitanjskim občinskim praznikom po Spodnjem Doliču - Ekološki kmetovalci, goslarska delavnica, etnološki muzej, ljudski pesnik ...
»Dolič je en lepi kraj, / ravnine nima dosti kaj, / še tisto malo, kar jo 'ma, / je v breg prislujena.«
Tako opisuje Dolič v občini domače rečejo Spodnjedo-Vitanje v narečju tamkajšnji ljudski pesnik Slavko Vetrih, zadnja leta župan občine. Toda Doliči so kar trije in se vrstijo drug za drugim, to so Spodnji Dolič, kjer se imajo za Štajerce, ter Srednji in Zgornji Dolič, kjer so že Korošci (v občini Mislinja). Pred vitanjskim občinskim praznikom smo seveda obiskali Spodnji Dolič, kjer je toliko zanimivega kot malokje; od goslarske delavnice, kjer izdeluje violine in druga godala Pavel Skaza, vse do cerkve sv. Marjete, kjer so pred nekaj dnevi dokončali obnovo pročelja. In to ne katerekoli cerkve, ampak cerkve z zelo nagnjenim zvonikom! Da ne omenjamo Doliča kot kraja, kjer je čaral zadnji vrač na Pohorju.
Po zapletih
Vsaka kmetija ima svoj hrib, svoj »kugl«, kot po
ličani, ki živijo na slikovitem kmetijsko-gozdnatem območju, kjer so osamljene domačije levo in desno od potoka Jesenica. »Šteje duš pr' šestdeset, po bregih vse, od spod' deset, naredil menda Bog z neba, da vsak svoj kugl ima,« omenja domači ljudski pesnik. Dolič je posebno prepoznaven po klancu Lošperk, koder vodi
znana ovinkasta cesta na koroško stran, ki jo imajo zelo radi motoristi, a teh nič kaj ne marajo domačini, saj ogrožajo njihovo idilo.
Na vrhu klanca Lošperk je izjemna cerkev sv. Marjete, ki je posebna ne le zaradi poševnega zvonika. Do nedavnega se je tamkajšnji teren zaradi odtekanja vode iz globin zemlje pogrezal, med sedanjo celovito obnovo so z injektiranjem tal to preprečili. Pred obnovo je bilo treba rešiti še zaplet, ki je nastal po ustanovitvi celjske škofije, saj je ta vitanjska podružnična cerkev ostala na ozemlju mariborske škofije. Za rešitev tega cerkve-nopravnega vprašanja, ki je mučilo Spodnjedoličane, se je zavzel celjski škof, na območju mariborske škofije pa ni vključitvi sv. Marjete v celjsko škofijo nasprotoval nihče. To je bilo rešeno predlani, lani so nato lahko obnovili zvonik ter zamenjali ostrešje, letos so s skrilom prekrili še ladjo in prezbite-rij ter poskrbeli za fasado.
Goslarska delavnica
Med zanimivostmi Spodnjega Doliča je goslarska delavnica Pavla Skaze, ki se je navdušil za izdelovanje violin, potem ko je pred dolgimi leti prebral knjigo o izdelovalcu violin z Reke. Naslednji večer se je že lotil izdelovanja oboda za violino, v zadnjem času pa hodi na krajša izpopolnjevanja v Cremono v Italiji, kjer so ustvarjali neprekosljivi Stradivari, Amati in Guarneri. V goslarskem Mittenwaldu v Nemčiji je na tekmovanju Skazova violina med izdelovalci iz 28 držav po kakovosti tona dosegla deveto mesto. Skazovo delavnico smo v Novem tedniku že obširno predstavili.
»Ljudje imajo za obnovo cerkve velik posluh!« je bil ob našem obisku Spodnjega Doliča ponosen Vlado Pogladič, ki je tam cerkveni ključar skupaj s prav tako zaslužnim Srečkom Kotnikom. Ljudje so prispevali tako prostovoljne prispevke kot prostovoljno delali. Pred slovesno blagoslovitvijo obnovljene zunanjosti, ki bo 22. julija, morajo urediti le še stavbno pohištvo ter okolico. Nad prenovo je bdel celjski zavod za varstvo kulturne dediščine.
Nekoč in danes
»Milo zvonovi v zvoniku zvonijo, /tebi Marija v večerni pozdrav / in ko nam neurje, nevihte pretijo, / sprosijo božjo pomoč prek dobrav.« Tako je o zvonovih sv. Marjete zapisal ljudski pesnik Vetrih. Še pred nekaj desetletji je Spodnjedoličane pred neurjem - poleg zvonov - pomagal varovati zadnji pohorski vrač Karl Denovnik, čigar delovanje je ohranjeno na filmskem traku Slovenskega etnografskega muzeja (in na spletu). Njegove domačije, kjer je pred neurjem zakuril v glinasti lonec »žegnani« les, danes ni več, posamezni Pohorci pa pred neurjem še danes kurijo blagoslovljeno butaro, ki jo prinesejo domov na cvetno nedeljo. Veliko je bilo tudi stare obrti, na primer tkanja platna, ki ga je v Doliču tkal še daljni sorodnik pevke Natalije Verboten, katere mama je preživljala otroštvo v tem kraju.
Danes so novi časi, preveč starega je žal odšlo v pozabo. Med tistimi, ki gledajo predvsem v prihodnost, sta mlada ekološka kmetovalca Roman in Nives Kričaj, ki ustvarjata na odmaknjeni kmetiji, ki je bila prvič pisno omenjena pred več kot sedemsto leti. Posebnost je, da se je na domačiji ves čas ohranilo hišno ime Kričaj, kar pomeni, da je bilo vedno dovolj moških potomcev ter da se je vedno k hiši primožila kakšna Marija, po domače seveda Micka. Nazadnje je bila to Nives iz okolice Laškega, ki goduje seveda na praznik sv. Marije Snežne, pri Kričajevih pa so jim v veselje štirje otroci. Roman Kričaj je v Vitanju tudi občinski svetnik.
Pri Kričajevih, ki sta postala uradna ekološka kmetovalca pred trinajstimi leti, je trenutno največje spodnjedoliško gradbišče, saj zidajo nov hlev za prosto rejo govedi in ovc. Z ekološkim kmetijstvom je še več »papirologije«, vendar Kričajevi ne obupajo. »V tem vidiva le prednosti ter skušava navdušiti še koga. Že kar nekaj ljudi sva in nihče se od ekološkega kmetovanja še ni poslovil,« pravi ekološki kmet, ki se ukvarja z rejo krav dojilj in s prodajo živih telet ter jagenjčkov. V novem hlevu, ki ga gradijo s pomočjo uspešne prijave na razpis za sofinanciranje z evropskimi in državnimi sredstvi, bodo imeli manj dela. Kot se pošalijo, bo njihova živina imela tako jedilnico kot spalnico, s krmiščem in z ležalnim delom.
BRANE JERANKO
Odlični vitanjski nogometaši
Osrednja prireditev občinskega praznika v Vitanju bo 24. junija, ko bosta slavnostna seja občinskega sveta ter proslava ob občinskem prazniku in dnevu državnosti.
Na slavnostni seji občinskega sveta, ki se bo začela ob 17. uri, bo evropski poslanec Lojze Peterle predstavil možnosti, ki jih nudi skoraj dokončano vitanjsko vesoljsko središče. Proslava, ki bo ob 19. uri, bo v znamenju podelitve letošnjega priznanja občine z denarno nagrado. Priznanje bo prejela športna ekipa Sepi Vomja (sekcija ŠD Vitanje), ki že dolgo dosega najboljše rezultate v konjiški medobčinski ligi malega nogometa. Priznanje bo podelil župan Slavko Vetrih, ki bo v govoru predstavil utrip vitanjske občine, zbrane bo prav tako pozdravil Peterle.
Prav tako v nedeljo bodo ob 16. uri na vitanjskem pokopališču odkrili spominsko ploščo v spomin na vojno za Slovenijo. V sklopu praznovanja občinskega praznika bodo že 23. junija uradno odprli novi cesti v Spodnjem in Zgornjem Breznu.
Pri Kričajevih v Spodnjem Doliču, na ekološki kmetiji visoko nad dolino. Mlada družina ima kar štiri otroke (med fotografiranjem je bil eden zdoma).
Ohranjeni vračev »pisker«
Za ohranjanje bogate spodnjedoliške preteklosti odlično skrbi še en vitanjski občinski svetnik in še en ekološki kmetovalec Jože Brodej, ki obdeluje domačo zemljo na območju Brezna in Spodnjega Doliča. Iz teh vasi je zbral največ etnografskih predmetov, ki so del lani urejenega Etnološkega muzeja Brodej. »Ko sem imel že veliko predmetov, so mi postajali v napoto. Nato sem se odločil, da bom vse skupaj postavil v poseben prostor, kjer bo to pregledno,« je povedal o nastanku od lani lepo urejene bogate zbirke, kjer je mogoče videti prikaz nekdanje kolarsko mizarske delavnice, loparje in vile za krušno peč, nekdanjo hojico za otroke, meh iz ovčje kože za skladiščenje moke, škarje za striženje, gozdarske pripomočke, stopo za luščenje ječmena ... Med posebnostmi je lončeni »pisker«, ki ga je uporabljal zadnji pohorski vrač.
Jože Brodej, ekološki kmet, ki je tudi občinski svetnik, je pri domačiji uredil bogat etnološki muzej. Na fotografiji je le manjši del obsežne muzejske zbirke.
mm
14
SPORT
NOVI TEDNIK
Pušnik razočaran ...
Roman Bezjak je v zelo dobri formi že v uvodu priprav.
Dobrodošla pridobitev
Nogometaši Celja so odigrali drugo pripravljalno tekmo, spet so bili prepričljivi. Na prvi so s 6:0 premagali Bistrico, v sredo pa na gostovanju v Radljah ob Dravi še domačo ekipo s 5:1. Dva gola je dosegel Roman Bezjak, ki je v izvrstni formi, po enega pa Sebastjan Gobec, Grega Bajde in Iztok Močivnik.
V 1. polčasu so Celjani prikazali zelo dobro predstavo in štirikrat zatresli domačo mrežo. Napadalec s Koroške Bezjak je pokazal, da se njegova pripravljenost sunkovito stopnjuje, ko je deloval hitro in odločno. Po tekmi je v šali dejal: »Glede na to, da smo na Koroškem, je vzrok za današnjo dobro predstavo tukajšnji zrak. Tudi če je kakšna žoga letela previsoko, jo je zrak potegnil proti golu ...« Za uvod je dosegel evrogol, z neugodnega položaja je izvrstno zadel v zgornji kot gola. Za 2:0 je zaposlil Gobca, za 3:0 pa Baj-deta, ki je dosegel prvi gol v dresu Celja. Najzaslužnejši za četrti gol je bil Marijo Močič, saj je po imenitnem prodoru priigral enajstmetrovko. Občinstvu je še enkrat zastal dih, saj je Bezjak najstrožjo kazen realiziral na prav poseben način. Domači vratar je bil že
na tleh, ko se je žoga še zavr-tinčila v zraku in zatem v gol odletela tik pod prečko.
V drugem polčasu je bila zgodba nekoliko drugačna. Priložnost za igro so dobili ostali igralci, ki pa niso uspeli razviti prave igre. V 54. minuti je Močivnik zadel za 5:0, zatem so Celjani še dvakrat stresli prečko. Častni gol za domače, ki so se v nadaljevanju na trenutke razigrali, je dosegel Andrej Hudin.
Trenerja Celja Marijana Pušnika so prevevali mešani občutki: »S prvim polčasom sem zadovoljen, z igro in pristopom igralcev. V drugem je bilo obratno. Večina fantov ne ve, zakaj je v Celju. Zelo sem razočaran, kajti tako se profesionalna ekipa ne sme obnašati. Ostro se bomo na treningu pogovorili o vsem tem. Čeprav so noge težke, se mora v glavah fantov nekaj koreniti spremeniti, če še želijo zastopati barve Celja.«
Jutri celjsko moštvo čaka tretja pripravljalna tekma. V Trbovljah bo nasprotnik domači Rudar, ki praznuje 90. obletnico obstoja. V ponedeljek bo Celje dobilo nasprotnika v 1. predkrogu kvalifikacij za Ligo Europa, v torek bo znan koledar za novo sezono v 1. SNL. Isti dan bo ekipa gostovala pri Zagrebu.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Svetovni prvak za mlajše mladince v skoku s palico Robert Renner je v sredo pod žgočim soncem tudi uradno preizkusil nove blazine na odprtem tekmovali-šču celjskega Kladivarja.
Naložba je stala 28 tisoč evrov. »Zdaj se skakalci ne bodo več skoraj >potopili< do tal, obenem pa bodo lahko na blazine skakali z obeh smeri, kar je zelo uporabno, ko veter piha močneje. Ogrodje okoli blazin lahko hitro prestavimo. Lani je šlo Robertu vse kot po maslu, letos je pred tedni preskočil kar 550 cm, nato pa je nastopila kriza. Zdaj odloča >psiha<, upam, da si ni zadal prevelikega bremena pred mladinskim svetovnim prvenstvom,« razlaga trener Milan Kranjc. Njegov varo-
vanec si trenutno deli peto mesto na letošnji svetovni lestvici. V Barceloni (10.-15. julij) bo večina tekmecev za leto dni starejša od njega. Določena ovira, pa ne zadnja, pa je tudi dejstvo, da Robertu do olimpijske norme manjka le decimeter. 30. junija jo bo lovil na mitin-
gu v Gorici: »Glavna težava je vbod palice, izgubil sem pravi občutek. Prevečkrat po zaletu sploh ne skočim.« Zato bo v Italiji bolj lovil formo kot normo ... O tem, da si ne sme več beliti glave z medaljo, pa smo že pisali.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CINKARNA
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Sredin prvi, žal pa tudi edini skok Roberta Rennerja. Na zaletni stezi je njegov trener Milan Kranjc.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Na plakat se je podpisal tudi najstarejši slovenski olimpijec, 92-letni Marko Račič. Levo od njega so direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj ter hokejska sodnika Borivoj Belcer in Srečko Šetina, ki sta sodelovala na OI leta 1984 v Sarajevu.
Čas je pravšnji
Razstava Celjski olimpijci med leti 1936 in 1988 bo v Zgodovinskem arhivu Celje (ZAC) na ogled štiri mesece, do 13. oktobra. Je zanimiva, privlačna in pregledna.
Njen avtor je dr. Bojan Himmelreich. Ideja je nastala že pred leti, ko so začeli zbirati gradiva celjskih športnikov in se je izkazalo,
da imajo najboljši večinoma skupno točko, in sicer nastop na olimpijskih igrah (OI): »Obenem se je bližalo leto 2012 in z njo stota obletnica, ko je prvi Slovenec osvojil olimpijsko medaljo. Vse skupaj je steklo. Največ gradiva smo zbrali pri olimpijcih. Precej ga še ni bilo predstavljenega javnosti. Tu mislim
sodelovati: »Smo v vročici OI, ki so pred nami. Dr. Bojan Himmelreich je dolgo zbiral gradivo. Kot sem sledil zadevam, se je presenetljivo malo predmetov ohranilo pri olimpijcih. Toda vse skupaj smo uspešno izpeljali, v skrbi za kulturno dediščino športa.«
Razstava o športnikih, članih klubov iz Celja, ki so se udeležili OI, in katalog nimata ambicije, da bi bila študija
0	teh posameznikih, njihovih športnih poteh ali celo razvoju športa v Celju v naslovu navedenih letih, je poudaril Himmelreich. Na 12. poletnih
01	se je predstavilo 22 športnikov ter na štirih zimskih OI dva športnika, ki so bili v času nastopa, pred ali po njem člani celjskega kluba.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Na otvoritvi razstave sta se objela rokometaš Vlado Bojovič in atlet Rok Kopitar. Jugoslovanska rokometna reprezentanca je leta 1976 v Montrealu osvojila 5. mesto, štiri leta kasneje v Moskvi pa je enaka uvrstitev pripadla Kopitarju v finalu teka na 400 metrov z ovirami.
predvsem na fotografije iz osebnih arhivov. Zanimive so tudi druge stvari, zahvale za udeležbo, pisma, štartne liste, časopisni izrezki, športna oprema. Od društev sta največ prispevali dve, atletsko in rokometno.«
Direktor ZAC dr. Borut Batagelj je imel pod suknjičem majico z napisom Važno je
Berlin 1936: Emil Goršek (atl), Konrad Grilec (gim, 6. ekipno), London 1948: Alma Butia, Danilo Žerjal (oba atl), Konrad Grilec, Helsinki 1952: Stanko Lorger (atl), Melbourne 1956: Stanko Lorger (5. - 110 m ovire), Rim 1960: Stanko Lorger, Jože Brodnik, Mirko Kolnik, Roman Lešek, Draga Stamejčič, Olga Šikovec (vsi atl), Tokio 1964: Franc Červan, Roman Lešek, Draga Stamejčič (5. - peteroboj), Simo Važič (atl), Martin Šrot (gim), Mexico 1968: Marijana Lubej, Nataša Urbančič (atl), Martin Šrot (gim), Danijel Vrhovšek (plav), München 1972: Miro Kocuvan, Nataša Urbančič (5. - met kopja), Zdravko Pečar (vsi atl), Jože Urankar (dvig. uteži), Montreal 1976: Vlado Bojovič (5. - rokomet), Moskva 1980: Rok Kopitar (5. - 400 m ovire), Los Angeles 1984: Rolando Pušnik (1. - rokomet), Seul 1988: Rolando Pušnik (3.), Rok Kopitar. ZOI - Cortina d'Ampezzo 1956: Amalija Belaj (smuč. tek), Innsbruck 1964, Grenoble 1986 in Sapporo 1972: Ivan Ratej (hokej).
NOVI TEDNIK
15
Slovenija je bila najuspešnejša država na evropskem pokalu v judu v celjski dvorani Zlatorog. Za to so najbolj - ob Matjažu Ceraju - zaslužni člani in članice celjskega Zdežele Sanka-kuja. Pobrali so odličja, se poslovili od tekmovalcev in trenerjev iz drugih držav, od predstavnikov Evropske judo zveze, potem pa začeli slaviti. No, slednje seveda ne drži.
Lotili so se pospravljanja dvorane, na čelu pa sta bili znova oznojeni Urška Žolnir in Lucija Polavder, dobitnici medalj na olimpijskih igrah v Atenah in Pekingu. Med obsežnim delom si je čas za pogovor vzela Urška Žolnir, ki je največje uspehe dosegla v kategoriji do 63 kilogramov. Tokrat je tekmovala v kategoriji višje in morebiti je tudi zato nastop odpovedala olimpijka iz Ljubljane
Raša Sraka Vukovič. Urška je zmagala.
Ste v kategoriji do 70 kg že želi uspehe?
Bila sem državna prvakinja in tretja na svetovnem pokalu v Sofiji. Dosežek na domačem tatamiju ni zanemarljiv, čeprav je tekmica, s katero bi se morala pomeriti v finalu, predčasno odpotovala domov.
Je prišlo do česa nepredvidenega pri organizaciji turnirja, ki se ga je udeležilo preko 400 tekmovalcev?
Ne, vse je potekalo po načrtih. Vse smo lepo izpeljali. Vsi gostje so bili zadovoljni, kajti resnično smo se potrudili.
Kako pa ste se počutili vi, ko ste se >pridružili< Polav-derjevi in Ceraju, saj vam ni bilo treba hujšati?
Ne, ne, ni bilo tako, kot izgleda. Vseeno sem pazila na svojo težo. Trenutno namreč tehtam 64 kilogramov in mo-
Simon Gračnar
Enes Musič
Rudi Centrih
Štart v Treh lilijah v nedeljo
Laško bo gostilo tekmovanje v skupini B evropskega prvenstva v košarki na vozičkih.
Slovenija je med elito, torej v skupini A, že igrala v letih 1997, 1999 in 2003. Zdaj se tja seveda želi vrniti. Naše strokovno vodstvo meni, da bo odločilna tekma
za preboj v polfinale z BiH. Poleg predsednika države Danila Türka bosta košarkarje na vozičkih podprla tudi reprezentanta Goran Dragić in Goran Jagodnik. Dragič je tudi prispeval sredstva za nove invalidske vozičke. Prvo tekmo bo Slovenija odigrala v nedeljo z
»Upam, da mi je odličje usojeno«
Z enim od najmočnejših Slovencev, celjskim judoistom Matjažem Cerajem
Urška Žolnir med uspešno akcijo, s katero je trasirala pot do že svoje osme zmage na tekmah evropskega pokala v Celju.
»Iz klobčiča izvleči dobitno nit«
Z Urško Žolnir pred njenimi tretjimi olimpijskimi igrami
ram le še >kilco zbiti<, pa sem nazaj v svoji kategoriji. V olim-pij skem letu ne smem tvegati, da bi v zadnjem trenutku hitela s hujšanjem in izgubljala moč. Morda se bomo odpravili v Prago, zagotovo v Španijo, zaključne priprave pa sledijo doma. Na mednarodnih pripravah dvoboji s favoritinjami za odličja seveda ne bodo potekali na vso moč, ne z moje in ne z njihove strani. Sicer pa me, starejše, ne moremo kaj veliko dodati. Izboljšujemo pač tisto, kar najbolje obvladamo.
Je katera judoistka na svetu boljša od vas?
Približno 15 jih je, ki me lahko premagajo. Toda tudi sama jih lahko vse premagam. V Londonu bo odločala dnevna forma. Slavila bo tista, ki bo iz klobčiča znala izvleči dobitno nit.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Za celjski športni par Maja Erkič - Matjaž Ceraj je bilo sobotno popoldne zelo uspešno. Maja je odigrala odlično in s slovensko košarkarsko reprezentanco senzacionalno ugnala Litvo, celjski judoist, ki sicer nastopa za bistriški Impol, pa je na tekmi evropskega pokala v dvorani Zlatorog osvojil drugo mesto v najtežji kategoriji.
28-letni borec se je pred štirimi leti že udeležil olimpijskih iger (OI) v Pekingu, v Londonu pa si želi poseči po odmevnem dosežku.
Na celjski tekmi vam ni veliko manjkalo do končne zmage. Ste zadovoljni?
Najprej bi čestital Maji. Čeprav je bila tekma po televiziji, je nisem imel časa spremljati. Moje borbe so potekale po pričakovanjih. Dal sem vse od sebe, ko sem v šestem tednu intenzivnih priprav na OI. Moja utrujenost je že skrajna, dan pred tekmo sem imel dva naporna treninga. V finalu sem povedel, nato me je Ukrajinec prehitel in zmanjkalo mi je časa za izenačenje. Z uveljavljenim Nemcem nisem imel težav, najtežje je bilo z Rusom, čeprav mi je uspel ipon, tako pa se je zaključil tudi polfinal-ni obračun s hitrim Italijanom. Če ne bo poškodb, bo moja forma v Londonu ustrezna.
Poraz z Ukrajincem Bon-darenkom vas torej ne skrbi?
Ne, ima nekaj več medalj s tekem svetovnega pokala. Oba se boriva za preboj med najboljšo deseterico na svetu. Še se bova srečala in verjamem, da ga bom premagal. V Celju zaključujem priprave, nato se bom odpravil v Prago. Sledile bodo sklepne priprave v Španiji, kjer bomo zbrani prak-
Dvoboj gigantov: Matjaž Ceraj (levo) in Stanislav Bondarenko
tično vsi kandidati za najvišja mesta na OI.
V	Londonu ne želite biti neopazni. Boste posledično kaj prikrivali na pripravah?
Bom, ena >tehnika< bo ostala v ozadju. Sicer sem jo uporabil na evropskem prvenstvu in na svetovnem pokalu v Lizboni. Upam, da so jo pozabili in da bo pomenila presenečenje za moje tekmece.
Ali vaši letošnji dosežki, ki ste jih zaokrožili z drugim mestom na Portugalskem, veliko obetajo?
V	polfinalu EP v Čeljabinsku sem bil z Rusom Mihajlinom,
kasnejšim prvakom, zelo blizu uspeha. Izgubil sem, tudi zaradi lastne naivnosti, v zadnji sekundi. V repasažu sem se boril za bron, dolgo vodil proti Litovcu Paskevičiusu, ki pa je v finišu izenačil. V podaljšku je bilo kot pri nogometu, ko v izločilnih bojih odločajo enajstmetrovke. Žal sem bil tisti, ki je prvi storil napako. To zelo obžalujem, že drugič sem bil peti na EP. Manjka mi medalja. Za svojo kategorijo sem še mlad in upam, da mi je odličje usojeno.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Avstrijo (19.00), nato v torek z BiH (16.45), v sredo z Ukrajino (12.15) in v četrtek s favoritko predtekmovalne skupine Francijo (15.30). V naši izbrani vrsti so trije Celjani, Simon Gračnar, Enes Musič in Rudi Centrih.
DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO
NA KRATKO
Avanturisti do Velenja
Piran: Začetek posebne športne preizkušnje, Dirke pustolovščin po Sloveniji, bo danes na Tartinijevem trgu. Na 440 kilometrov dolgo progo se bo podalo približno 130 avanturistov iz 16 evropskih držav. V 50 urah brez postanka jih čaka 125 km pohodništva, 240 km kolesarjenja, 2 km jamarstva, 2 km plavanja, 24 km veslanja, 6 km rolanja, 1 km soteska-nja, 10 km nordijskega rolka-nja in 100 m spusta po vrvi. V Velenju jih pričakujemo v nedeljo okoli poldneva.
Trenerka za vzor
Celje: Trenutno najboljša celjska plavalka Anemari Ko-šak bo v začetku julija nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu v belgijskem Antwerpnu. Njena trenerka
pri celjskem Neptunu Vera Pandža je na veteranskem SP v Italiji na 100 m prsno osvojila bronasto medaljo.
Isto strokovno vodstvo
Celje: Upravni odbor Ženskega rokometnega kluba Celje Celjske mesnine je odločil, da bodo vse selekcije tudi v naslednji sezoni vodili isti trenerji kot doslej. Članice in mladinke bodo nastopale pod vodstvom Uroša Privška, nad kadetinjami bo bdel Raj-ko Begovič, nad starejšimi deklicami Saša Čajavec, nad mlajšimi deklicami A in B pa Željka Dragišič in Iva Jug.
Remi v derbiju
Celje: V 10. krogu 1. celjske lige malega nogometa sta se vodilna Tristar in Casablanca razšla z remijem 4:4. Tristar ima 25 točk, Casablanca 23, Šargi 22, Maček tisk 18 ... 11. krog bo zadnji pred počitnicami: Smrk-
ci - Nova vas (18), Maček
-	Metropol (18.50), Tristar
-	Amaterji (19.40, v ponedeljek), Hudinja - Šargi ((18), Etol - Kompole (18.50), Novem - Casablanca (20.30, v torek).
Po mirni jezerski vodi
Celje: Klub Triatlon Cele-ia bo jutri na Šmartinskem jezeru pripravil tekmovanje v daljinskem plavanju. Začelo ob 14. uri na 800, 1.500, 5.000 in 10.000 metrov.
Vzpon na Celjsko kočo
Celje: Uradni štart kolesarjev 13. Tuševega vzpona na Celjsko kočo bo jutri po 10. uri na Cesti na grad v smeri proti Zagradu. Nagradni sklad znaša 2.100 evrov. Rekord proge (16 minut in 27 sekund) si lasti Jure Golčer, ki je za tri sekunde izboljšal dosežek Roberta Vrečerja. (DŠ)
Zmaga, slajša od vsake tortice
Zaključili smo deveto sezono šole zdravega življenja - Skupaj smo odložili
blizu 200 kilogramov
»Vsako leto sem na koncu zelo srečna in preprosto ganjena,« je ob pogledu na svoje »hujšarje«, kot jim ljubkovalno rečemo, povedala duša akcije prim. Jana Govc Eržen. Seveda je imela dober razlog. 20 posameznikov, ki smo jih pred štirimi meseci spoznali na podlagi skopega opisa na kupončku Novega tednika, je v tem času postalo del nas.
Vmes pa so se ti ljudje vidno spreminjali. Postajali so bolj aktivni, bolj vitki in predvsem bolj samozavestni. Vmes so stkali prijateljstva in ustvarili vzdušje, ki smo se ga veselili iz tedna v teden. Dolga pot je za njimi in res
je še dolga pred njimi. Kot je namreč dejala Nataša Šuster iz centra Top Fit - ona je bdela nad njihovo fizično aktivnostjo in izginjajočimi centimetri - jih zdaj čaka težji del. Dobljeno težo bo treba obdržati. Morda pot celo nadaljevati.
Tokrat bomo akcijo čisto zares zaključili septembra. Vmes se bomo vsak prvi torek dobili še na kontrolnem tehtanju. Če bomo čez poletje odložili še kak kilogram ali vsaj ostali na istem in vztrajali pri redni aktivnosti, smo pa res na konju.
V torek ob zaključni prireditvi akcije smo prav vsi po malem občutili zmagoslavje. In priznati je treba, da se s tem okusom ne more meriti nobena torta.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
V zunanji skupini »hujšarjev« so svojo zavezo dosegli mnogi. Do zadnjega tehtanja pa so prišli Sabina Rezar, Anita Županič, Janja Završnik, Srečko Orxana, Lidija Jelena Krumpak, Hermina Vok in Marinka Ferlič, ki se je na koncu tudi veselila nagrade - stilske preobrazbe v domači omari.
Jurij Mlakar
Jurij se je včasih malo z nostalgijo spominjal časov, ko se mu s kilogrami še ni bilo treba obremenjevati. A bil je tudi med najbolj trdno odločenimi, da bo stvari spet spravil v red. Skupaj s sinom sta se v fitnes spravila, še preden mu je Nataša Šuster zabičala, da se mora. V zadnjih mesecih je z njega izpuhtelo skoraj 15 kilogramov. Sploh ne dvomimo, da bo tako tudi ostalo.
Lara je bila med mlajšimi udeleženkami. Tudi ona se je čisto dobro zavedala, kje dela napake. In kot vsi drugi, se jih je tudi ona že velikokrat lotila sama. Moč skupine in spodbuda naše akcije pa sta ji pomagala, da je odložila skoraj 14 kilogramov. Veliko gibanja in zmernost na krožniku bosta pripomogla, da bo tako tudi ostalo.
Fitnes, nordijska hoja, skupinske vadbe, nedeljski tek in še in še. Zgolj za občutek, kaj vse so počeli, so nam hujšanji prikazali vadbo body pumpa.
Odličnih 5
2. mesto
Tatjana Mikuš
»Se ne spomnim, kdaj sem bila nazadnje tako suha,« je ob koncu akcije zadovoljno dejala Tatjana, ki gre v poletje za 18 kilogramov lažja. Malo smo ji zavidali res izvrstno družinsko podporo, saj ju je v akcijo prijavil kar mož Srečko. On je izgubil dobrih 11 kilogramov. Ugibamo, da se bo Tatjana zdaj lotila prenove garderobe. Bilo nam je namreč v posebno zabavo in veselje opazovati, kako so ji hlače iz tedna v teden prevelike.
3. mesto
Andreja Sivka
Andreja je vzgojiteljica, kar je verjetno krivo za njen mladostni žar. Ob tem pa seveda mama in babica ter do avgusta še babica na čakanju. Za akcijo se je prijavila, ker je ugotovila, da si z vsemi temi malčki okrog sebe pač ne more privoščiti, da ne bi bila v svoji najboljši koži. Občudovali smo jo zaradi večne dobre volje in zaradi sončnega karakterja, ki je dajal takt celotni skupini. Zaslužila pa si je še pohvalo, saj je svoj fitnes indeks najbolj dvignila.
1. mesto
Majda Hrastnik
Majda je medicinska sestra in dobro ve, kaj pomeni biti ves čas aktiven, ves čas na nogah, pa se je lepega vseeno zavedla, da jo je v ogledalu absolutno preveč. V naši akciji se je znebila 19 kilogramov. Izvedenka v različnih dietah je bila tokrat še posebej ponosna, ker so se kilogrami topili brez drastičnih prehranskih sprememb. Je bila pa zato Majda vsak dan tako aktivna, da jo je bilo težko dohajati. Prisega na pohodništvo, nordijsko hojo in kolesarstvo. Zdaj je sicer vozila bolj po ravnem. Z novim kolesom pa pravi, da se bo spustila tudi kak bolj »odštekan« teren.
Zmagovalka Majda Hrastnik je dobila kolo podjetja Universum Celje. Nagrade so za najbolj vztrajne prispevali še Center zdravja in rekreacije Top Fit, Citycenter Celje, stilistka Blanka Chara in Lojze Kuljad, bio čokoladni desert Oj.
Letošnjo akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so sooblikovali (z leve) Rada Travner, Sandi Ivančič, Saška T. Ocvirk, Nataša Šuster, Brigita Fižuleto, Marjeta Peperko, Nuša Konec Juričič, Jana Govc Eržen in Simona Brglez.
Prireditev je popestrila Manuela Brečko, ki je z Radiem Celje začela svojo pevsko kariero pri rosnih šestih letih. Uživali pa smo še v nastopih Aerobic tima in orientalskih plesalk iz Top Fita.
A veste, kaj reče nevrotična hujšarka beraču, ki že ves teden ni jedel? »Blagor vam! Ko bi jaz imela tako voljo ...«
Dragi hujšarji, jaz vam ob koncu ne bom rekla blagor vam. Bom pa rekla, vsa čast vam. Akcijo sem čisto od blizu spremljala prvič. In ko mi je moja predhodnica Nena Lužar v prvi radijski oddaji dejala, da občuduje vse, ki so ravno takrat izpolnjevali kupončke, priznam, da nisem imela pojma, o čem govori. Po vseh teh mesecih, tako kot vi, vem. Odločitev za vstop v to akcijo je izredno velik osebni in družinski projekt. Verjetno ne bi zmogli, če vam ne bi trdno ob strani stali tudi vaši domači, delodajalci, sorodniki in prijatelji. Zdaj tudi vem, na kaj so ciljali udeleženci preteklih sezon, ko so govorili o »predanih entuziastih,
zaradi katerih so že zaradi njihove požrtvovalnosti dolžni vzdrževati zdrav življenjski slog in novopridobljeno kakovost življenja«. Ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Centa za zdravje in rekreacijo Top Fit, Športno rekreacijskega kluba Celje in še kdo... preveč vas je, da bi na tem mestu vse naštevali. Vsekakor pa ste krasni ljudje, ki ste lahko ponosni na svoje delo. Hvala vam v imenu vseh »hujšarjev« in naše medijske hiše.
Pred časom sem v nekem filmu zasledila misel, da nihče ni tako debel, kot si o sebi misli, da je. Gotovo so samozavestne izjeme, vseeno pa ni daleč od resnice, da smo s svojimi kilogrami in svojo fizično pojavnostjo vsi bolj ali manj obremenjeni. Malo nevrotični torej, pa naj mi stroka oprosti takole po domače
uporabljati ta izraz. Dnevnik nevrotične hujšarke je bil zastavljen kot dnevnik nekoga, ki bi vam resnično sledil pri vseh aktivnostih. Žal moram priznati, da sem nad vašim tempom sama kaj hitro obupala. Je bila pa že vaša družba tako blagodejna, da sem v tem času odložila štiri kilograme. Vem, ni bogvekaj, je pa trend v pravo smer. In razlog, da vam ob vaših dosežkih še bolj iskreno čestitam. Kot ste opazili, je Dnevnik nevrotične hujšarke postal humoren kolaž izkušenj, domislic in idej, v katerih smo se vsi našli. Hvala, ker ste jih nevede prispevali. Seveda tudi gospa Andreja, čeprav moram zapisati, da za Debeluško ni kriva nič bolj kot kdorkoli od vas, dragi »hujšarji«. Želim vam čudovito poletje!
DEBELUŠKA
- odkrivamo turistične bisere
Sni
Za tiste, ki želijo svoj dopust preživeti tam, kjer čas ni pomemben, priporočamo Črno goro. Preverjeno, saj smo Novi tednik in Radio Celje in turistična agencija Relax tja na dopust peljali dva avtobusa potnikov. Imeli smo se tako dobro, da smo na koncu razmišljali, da en teden res ni nič in bi lahko še ostali. Zato bomo šli septembra spet - takrat na Brač!
Osnove prilagajanja na črnogorski tempo sta predstavljala dva odgovora, ki tam rešita vse: »Skoraj je že. Vse bo.« Danes, jutri, čez en teden - je to pomembno, če sonce pripeka, morje vabi, družba se zabava in za hrano
ter pijačo skrbijo v okviru all inclusive ponudbe? Aktivnosti smo dodajali z animacijami, ki so krajšale popoldneve in večere. »Montenegro tura« nas je popeljala skozi Cetinje, na Lovčenu smo uživali v razgledu in se na poti skozi vasico Njeguši okrepčali z njeguškim pršutom, sirom in vrancem. Izleta v Albanijo in na Ska-darsko jezero pa sta dodala še dodaten košček v mozaik nepozabnega dopusta.
Želite naslednjič še vi z nami? Gremo 13. septembra v Supetar na otoku Braču, v najboljši hotel v tem predelu. Prijave že sprejemajo na turistični agenciji Relax v Celju!
NL, foto: SB
Več fotografij na www.radiocelje.com in Facebooku Novi tednik in Radio Celje
Uživali smo na »Montenegro turi« in v Budvi poskrbeli tudi za skupinsko fotografijo.
WM
Lisička je prav zvita zver, zmagovalna uprizoritev
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
19
Kako diši! Na vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu raste 300 vrst rastlin.
Očarani nad vrtom zdravilnih rastlin ob minoritskem samostanu v Olimju
Pozdrav poletju na zadnjo pomladansko soboto
Izlet Zelenega vala za dvojni jubilej - Pred pripeko v samostan in pod Gozdnik
Z javnim žrebom sestavljena zelena karavana 40 potnikov za izlet z Zelenim valom Radia Celje, ki slavi letos 15 let obstoja, se je tudi na jubilejni, deseti izlet odpeljala zgodaj zjutraj na zadnjo spomladansko soboto. V pozdrav poletju, ki je nastopilo včeraj. Svoj »pravi obraz« je s 30 stopinjami v dolini pokazalo že tisti dan. Pred pripeko se je dobro razpoložena skupina, v večini izletnic, skrila za debele zidove minoritskega samostana Olimje, po poti s postanki za malico in ogled vrta zdravilnih rastlin v Žalcu pa je dan preživela v hladu pri lovskem domu pod Gozdnikom z zeliščarsko Faniko Burjan, Ubranimi strunami, brhko oskrbnico Majo in našo ekipo.
V	osrčju zelenega Kozjanskega, le streljaj od znamenitih term, je skrit minorit-ski samostan Olimje s staro lekarno in skrbno urejenim vrtom zdravilnih zelišč, ki je bil cilj prvega dela izleta. Za mnoge pravo odkritje in presenečenje. Sistematično nabiranje in proučevanje zdravilnih zelišč so uvedli že patri pavlinci, ki so se v Olimje naselili leta 1663. Patri minoriti danes slavno zeliščarsko tradicijo nadaljujejo, o čemer smo se lahko prepričali na vrtu in v najstarejši lekarni v Sloveniji oziroma za Parizom in Dubrovnikom tretji najstarejši lekarni v Evropi.
Kot češnja na torti za dvojni jubilej Zelenega vala je bil tale obisk samostana, lekarne in vrta, je dejala ena od potnic, potem ko smo se po dveh urah, očarani in do ušes nasmejani, po duhovitih, a koristnih predstavitvah o zeleh iz stare lekarne poslovili od brata Jožeta.
V	tako veselem razpoloženju je pot do Petrovč minila, kot bi mignil, pa stekleničke s priljubljenimi
patrovimi kapljicami, ki so zaščitni znak samostanske stare lekarne, zato ni bilo treba potegniti iz cekrov.
Smeh kot kruh
Malica in požirek sta na dvorišču pred Kmetijsko zadrugo Petrovče že krepko prilegla, za kar so tudi letos poskrbeli naši dolgoletni sponzorji: Pekarna Kuder iz Levca, Mesarstvo Čas in Kmetijska zadruga Petrov-če. Harmonikar Tine je raztegnil meh in čeprav je bilo sonce že skoraj v zenitu in so po obrazu pritekle prve potne kaplje, so nekatere od potnic kar zasrbele pete in veselo so se zavrtele po asfaltu. Zakaj pa ne? Saj sta smeh in dobra volja kot »kruh naš vsakdanji«, je bilo slišati izza obložene mize.
Točno opoldne
A je bilo gostitelje treba zapustiti, kajti na vrtu zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu nas je točno opoldne že pričakovala Ivica Zapušek.
Spet tisti nalezljiv smeh, ki nas je potem spremljal
Malica s pomočjo pokroviteljev izleta: Pekarne Kuder Levec, KZ Petrovče in Mesarstva Čas (foto: ZLATKO BOBINAC)
še vse popoldne, in nagajivi komentar glede pripeke: »Zjutraj smo bili skoraj v nebesih, potem smo v vi-cah malo grešili, zdaj smo v peklu ...« Toda hitro se je izkazalo, da naši karavani nič ne more do živega, ko gre za nabiranje znanja o
zdravilnih rastlinah. In z Ivičinimi nasveti o gojenju in uporabi zdravilnih rastlin so se beležnice kaj hitro polnile. Na vrtu, ki je nastal leta 1976, je bilo sprva le 40 vrst zdravilnih rastlin, zdaj jih raste 300 vrst z vsega sveta. In čeprav vrt morda ni naj-
večji v Sloveniji, po številu rastlin to prav gotovo je, smo slišali med sprehodom med gredicami.
V zraku so se mešale dišave cvetočih zdravilnih rastlin. Globoko smo vdihovali hlape eteričnih olj ameriškega slamnika, šentjanževke,
Skupinska fotografija za slovo
janeža, timijana, kamilice, vseh vrst mete, plahtice in mnogih drugih rož. »Še pridemo!« je bilo slišati ob slovesu.
Lakota za zdravje
Da ne bi kdo mislili, da nam je vroče sonce udarilo v glavo in da smo preskočili v našo drugo akcijo, s »hujšar-ji«. Ne, saj smo se že kmalu hladili pod Gozdnikom, se sprehajali po senčnih poteh z našo prvo in stalno sodelavko oddaje Zeleni val, zeli-ščarko Faniko Burjan, in se učili prepoznavati zdravilna zelišča v naravi. Med prvimi smo »vzeli« lakoto. Belo in rumeno oziroma medeno. Kaj takega! Lakota je vendar samo tista, ki nam dela pajčevino v želodcu, so se spet muzale naše izletnice. A kaj, ko za njo po slastnem golažu res ni bilo vzroka. Zato pa je bilo treba iz žepov znova potegniti beležke in pisala in si zapisati pravila Zelenega vala: nabiramo rastline, ki jih dobro poznamo, nabiramo jih s škarjami in polagamo v košarico, le toliko, kot jih potrebujemo za lastno uporabo, pravilno jih sušimo in kombiniramo, o uporabi se posvetujmo z zdravnikom ali s farmacevtom . Temu izobraževanju in osveščanju je namenjena tudi oddaja Zeleni val s strokovnjaki, najpogosteje sta to zeliščarka Fanika Burjan in prim. Janez Tasič.
Na sprehodu ob gozdu je Fanika predstavila mnoge zdravilne rastline, opozarjala je tudi na zamenjave škodljivih rastlin z zdravilnimi, ki so lahko za koga tudi usodne. In jih ne smemo zgolj opisovati, treba jih je videti in se jih naučiti prepoznavati v naravi, pravi še eno pravilo Zelenega vala, ki se bo s koncem junija do septembra poslovil z valov Radia Celje.
Dan, ki je sicer še trajal, saj je bil dolg 15 ur in 45 minut, sonce je zašlo ob 20.55, »po kresi pa se dan že obesi«, smo zaključili tako, kot smo ga začeli: z dobro voljo, glasbo, s plesom, šalami, fotografiranjem za spomin in z novim znanjem o skrivnostni moči zdravilnih rastlin. »In nasvi-denje pri šestnajstih!« je ob slovesu zvenela želja naših izletnikov.
MATEJA PODJED
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Najvišja kazen v zgodovini Slovenije za prometno nesrečo
Branko Maček na izrek sodbe ni prišel, ker »ni imel prevoza«
»Opravičilo Branka Mačka, ki ga je podal v sodni dvorani, se je sodnemu senatu zdelo iskreno. O tem, ali je ta iskrenost dosegla najbolj oškodovane v tem postopku, sodni senat ne more razsojati,« so bile besede okrožne sodnice Marijane Topolovec - Dolinšek v sredo, ko je Mačku zaradi cestne tragedije pri Arji vasi leta 2009 izrekla 10 let zapora. To je v zgodovini Slovenije najvišja zaporna kazen za povzročitev prometne nesreče. Premik v sodstvu predstavlja tudi to, da je sodnica v povzročitvi prometne nesreče spoznala naklep. »Vedel je, da bo vozil, a je kljub temu večkrat zavestno naročil alkohol. Ničesar ni storil, da ne bi vozil pijan. Ni poklical niti taksija niti znancev, da bi ga odpeljali domov, ampak je za volan sedel pijan,« je (sicer nižjo stopnjo) naklepa obrazložila sodnica.
Da je to prelomnica za Slovenijo, meni tudi predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba, ki je ves čas nudil podporo družinam Kračun, Godec in Koštomaj, ki so v tragediji izgubile otroke Petra, Natašo in Tjašo: »Zagotovo je takšna odločitev sodišča pokazala, da je slovenska država končno rekla pijanim voznikom, da ne spadajo na ceste in da če to storijo, bodo odgovarjali za svoja dejanja. To je temeljni mejnik in hkrati sporočilo, da se Slovenija lahko premakne med najbolj varne evropske države in da
Mačka v sredo na sodišče ni bilo. Dan pred tem, ko se je postopek dokazovanja končal z zaključnimi besedami, je na vprašanje sodnice, ali bo ob izreku sodbe prisoten, odvrnil: »Verjetno ne, ker sem na psihiatričnem zdravljenju in ne bom imel prevoza.«
Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba (levo) ter družine Godec, Koštomaj in Kračun
Kot olajševalno okoliščino je sodni senat pri višini kazni upošteval to, da je bil Maček do zdaj nekaznovan. Vozil je že 28 let, toda v tem času nikoli ni bil kaznovan zaradi prekrška ali kaznivega dejanja.
se z naših cest umaknejo tisti, ki nas ogrožajo in >ubi-jajo< nedolžne. Pri naklepu je sodišče temeljito preučilo vse možne okoliščine in dokazalo, da je naklep možen tudi pri prometnih nesrečah, ko povzročitelji opustijo dolžna ravnanja. Treba sa bo začeti zavedati, kaj vse lahko nekdo, ki je pijan in vozi, povzroči drugim.«
Naklep!
Ravno odločanje o naklepu je bilo za sodni senat najtežje, je omenila sodnica,
Odvetnik Branka Mačka Damir Ivančič
ko je razlagala sodbo. Je pa odločitev o kazni senat sprejel soglasno. »Brez sence dvoma,« je bila jasna Topolovec - Dolinškova. Gladko je zavrgla vse Mačkove navedbe, da naj bi na avtocesto napačno zavil, ker naj bi ga zavedla slaba prometna si-
»Sodišče ni zbralo dovolj strokovnega poguma, da bi napake, ki so se dogajale v postopku, sankcioniralo, ampak jih je le saniralo. Gre za klasično kaznivo dejanje, ki ga je sodna praksa obravnavala kot malomarno, nikakor pa ne naklepno. Naklep bi bil, če bi bila na primer stava. Nihče v prometu ne stori nečesa naklepnega. Če bi mu očitali povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, bi bil obsojen največ na osem let zapora,« je ob sodbi dejal Mačkov odvetnik Damir Ivančič.
Pravično in primerno
»Kakšna kazen je pravična in primerna? Upoštevati je treba specialno in generalno prevencijo. Torej okoliščine, ki so vezane na obtoženega, in tudi to, da pravila v postopku veljajo za vse. Ne glede na to, kako se piše obtoženi ali kdo od oškodovancev,« je dejala sodnica Marijana Topolovec - Dolinšek.
Večkrat je v svojem govoru ob sodbi omenila tudi pritisk javnosti. »Ni res, da ta primer ni bil prednosten. Bil je,« je omenila. Naj dodamo samo to, da je ravno predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek v začetku postopkov sam dejal, da primer ni prednosten, in ravno njegovo izjavo smo povzemali tudi mediji. Svojci umrlih kljub vsemu menijo, da je sodnica postopek izpeljala korektno. Razpisala je 15 sodnih obravnav, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je pri tem morala ravnati po navodilih psihiatričnega izvedenca, ki je za Mačka dejal, da je sicer bil sposoben spremljati sojenje, a ne dolgo časa zbrano.
mno »stala« tudi izjava, ki jo je dal pri psihiatričnem izvedencu. Da se je za vožnjo domov po avtocesti odločil zato, ker naj bi se tam »lažje izognil policiji«.
Se je pa moralo sodišče ves čas sojenja ukvarjati tudi z govoricami. Sprva o tem, da je Maček tisti dan v napačni
smeri vozil zaradi stave, potem, da je imel v vozilu sopotnico in da naj bi obstajal načrt za njegov pobeg. Vse se je izkazalo za neresnično, a je to senatu vzelo kar nekaj časa, kar ostane javnosti pogosto skrito.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Nesreča, ki ni zaznamovala le družine umrlih, ampak tudi celotno prometno kulturo v Sloveniji. (Arhiv NT)
Tožilec Ivan Žaberl: »Zadovoljen sem z razpletom, saj je izrečena kazen najvišja za tako kaznivo dejanje v Sloveniji. Vendar se bom kljub temu pritožil, saj če se najvišja kazen za predrzno vožnjo, ki je 12 let zapora, ne izreče v tem primeru, potem ne vem, v katerem bi se morala!«
gnalizacija. »Sam je dejal, da se je dvakrat dnevno vozil v Celje. Pri tem je uporabljal ali uvoz pri Arji vasi ali pri Šentrupertu oziroma Šempetru,« je dejala. In tu si je očitno zabil žebelj v krsto. Sodnica je namreč raziskala in ugotovila, da so ti uvozi popolnoma enaki. »Zato senat meni, da je obtoženi uvoz v Arji vasi zelo dobro poznal in da je vedel, kako bi moral voziti. Pa tudi ne gre za 10 metrov. Od pred-križiščne table, ki naj bi ga zavedla, do dela avtoceste je moral prevoziti 200 metrov. Na tej razdalji ga je več prometnih znakov opozarjalo, da v to smer ne sme. A nič! Po avtocesti je nato vozil še 1500 metrov in s hitrostjo 130 kilometrov na uro,« je razlagala sodnica. Mačka naj bi v tem postopku ogro-
V sodnem postopku je bil zaslišan tudi preiskovalni sodnik, kar je redkost oziroma dokaj neobičajno. Zaslišali so ga, da bi prišli do dna navedbam Mačkove obrambe, da je bila odredba o strokovnem pregledu povzročitelja po tragediji nezakonita.
Marjana Kračun, mama pokojnega Petra: »Odločitev sodišča je pravična in poštena. Ampak bolj kot kazen je pomembno sporočilo ljudem. Klic, da se takšne nesreče ne smejo dogajati, da se zgodbe, kot je naša, ne dogajajo drugim. Sploh se ne ukvarjam več s tem, zakaj ga na izrek sodbe ni bilo, najpomembneje je, da je stvar končana. Da smo z neko voljo, zatem ko se nam je življenje obrnilo na glavo, nekako zmogli vse to. In da si bomo še naprej s pomočjo Varne poti aktivno prizadevali za spremembo mišljenja ljudi v prometu, da bi dojeli, da smo za varnost v prometu odgovorni vsi. Vsi mi smo namreč udeleženci v prometu.
OB ROBU
Naklep!
27. decembra 2007 smo v intervjuju z predsednikom Zavoda Varna pot, ki pomaga žrtvam nesreč in njihovim svojcem, za Novi tednik zapisali: »Ko nekdo povzroči prometno nesrečo in je vinjen, bi lahko šlo za naklep.« V odzivu na takratni članek so se nekateri celo zgražali, češ, naklepa pri povzročitvi prometne nesreče ne more biti in da smo se očitno zmotili.
20. 6. 2012 sodnica Marjana Topolovec Dolinšek: »Gre za lažjo obliko naklepa. Branko Maček je vedel, da bo vozil, a je kljub temu pil in nič naredil, da bi ga domov odpeljal kdo drug.«
Ali smo se torej pred leti res zmotili? Ali pa smo skupaj z enim večjih strokovnjakov na področju preventive takrat le nakazali, da bo družba slej ko prej morala postaviti nov mejnik in premik v prometni kulturi?
Preprosto povedano naj bi bila razlika med naklepom in malomarnostjo v tem, da sledi naklepu dejanje, ki ga povzročitelj »hoče«, pri malomarnosti pa »posledica, ki je ne želi«. Kar je sicer razumljivo.
Se pa meja razumljivosti, kar je tudi razumljivo, ustavi pri svojcih umrlih v prometnih nesrečah. Ti namreč težko razumejo, zakaj nekdo pije alkohol, če natančno ve, da bo sedel za volan vozila, s katerimi lahko povzroči smrt nekoga drugega, popolnoma nedolžnega.
Ravno zaradi naklepa v primeru Maček bo zanimivo izvedeti, kaj bo po pritožbah obrambe odločilo višje sodišče.
Kljub tako visoki kazni in kljub naklepu v primeru Maček se celjsko sodišče lahko pripravi še na en podoben sodni postopek. Kmalu se bo moralo začeti sojenje za primer, ki je močno podoben temu, ki se je zdaj končal. Na sojenje namreč v hišnem priporu moški, ki je pijan povzročil grozljivo tragedijo v Medlogu.
SIMONA ŠOLINIČ
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
21
Sonce - energent prihodnosti
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Moč sonca lahko izkoristimo s pomočjo solarnih kolektor-jev. Večinoma kolektorje postavljajo na strehe stanovanjskih hiš in pomožnih objektov, kot so garaže, vrtne ute ...
Običajno kolektorje na streho namestijo s posebnimi konzo-lami, ki se montirajo pod opeko, na njih pa se postavi ustrezni nosilni profil za pritrditev. Povezava kolektorjev do črpalke in bojlerja se izvede z bakrenimi cevmi ali gibljivimi nerjavečimi cevmi, kar je še posebej uporabno pri raznih prehodih skozi zračnike. V zunanjem delu morajo biti cevi obvezno izolirane z UV in termično odporno izolacijo.
Izkoristite državno pomoč
Ker želimo solarno napravo izkoristiti v čim daljšem časovnem obdobju (tudi v času večjih temperaturnih razlik), priporočamo kolektor z vakumskimi cevmi. Ta omogoča dober sprejem energije v času, ko ni direktnega sevanja, ima pa dober izkoristek tudi pri ekstremno nizkih temperaturah. Vakum, ki je v ceveh, močno zmanjša izgube kolektorja v času velikih temperaturnih razlik. Pri razliki 70°C ima vakuumski kolektor približno 15-odstotni boljši izkoristek kot ploščati kolektor. Zato so zaradi dobre izolacije (vakum) poznani kot celoletni kolektorji in so predvsem primerni za dopolnjevanje ogrevanja v zimskem času.
Vgradnjo različnih solarnih sistemov za potrebe ogrevanja podiprajo v celotni Evropski uniji. Slovenija izvaja subvencije preko EKO sklada, le-te pa znašajo do 25 odstotkov od priznane vrednosti naložbe, oziroma 200 evrov po m2 svetle površine vakumskega kolektorja ali 150 evrov po m2 svetle površine ploščatega kolektorja. Dokumentacijo, ki je za ta poseg potrebna, je dokaj enostavno pridobiti.
TEHNOMATIKA, Andrej Klezin, dipl. ing., s. p.
Trojno 3, 3270 Laško, Tel: 03/734 23 72 E-mail: aklezin@tehnomatika.si; www.tehnomatika.si
ODMEV
Ko pravila
postavljajo
birokrati
V članku novinarke Saške T. Ocvirk z naslovom Ko pravila postavljajo birokrati (Novi tednik, 8. junij 2012) smo na Zdravstvenem inšpektoratu RS opazili netočne navedbe glede odgovornosti in postopanja naših inšpektorjev na področju nadzora igral v vrtcih, ki jih želimo s svojim pismom popraviti oziroma dopolniti, hkrati pa želimo bralcem pojasniti, da standardi, ki urejajo varnost igral, niso novi.
Novinarka v uvodu navaja, da so inšpektorji zapečatili že celo vrsto igral. Da to ni res, smo ji sporočili že v našem pismu pred objavo članka, kjer smo navedli, da so naši inšpektorji v obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 4. 2012 na območju Celja v okviru 102 pregledov izdali sedem prepovedi uporabe igral. V vseh drugih primerih so se za prepoved uporabe odločili vrtci sami, in sicer na podlagi letnih pregledov, opravljenih skladno z določili Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki določajo, da mora ravnatelj vrtca za letni pregled igral, ki vključuje preverjanje dotrajanosti igral,
stanje temeljev in podlage ter varnost igral, imenovati posebno komisijo oziroma lahko letni pregled poveri posebni zunanji instituciji.
Prav pri tej točki naletimo še na eno napačno trditev novinarke, namreč, da je za varnost igral v vrtcih pristojna zdravstvena inšpekcija. Zdravstvena inšpekcija preverja, ali vrtci izvajajo preglede igral, jih ustrezno vzdržujejo oziroma v primeru neskladnosti igral ustrezno ravnajo. Torej gre v danem primeru za odgovornost ravnatelja vrtca, ki mora preprečiti uporabo neustreznih igral. Če tega ravnatelj ne stori, potem to stori inšpektor, saj je dolžan ukrepati po svoji uradni dolžnosti.
V zvezi s trditvami, da so predpisi novi, pa želimo bralcem pojasniti, da varnost opreme otroških igrišč predpisujeta dva standarda, ki sta bila zadnjič spremenjena leta 2008. Prvi standard se nanaša na opremo otroških igrišč, drugi pa na podlage otroških igrišč, na katerih je oprema nameščena. Namen standardov je, da so igrala zasnovana in izdelana tako, da se zagotovi, da imajo otroci primerno, predvsem pa varno igro na prostem.
MANCA URŠIČ ROSAS, predstavnica za odnose z javnostmi
PREJELI SMO
Sanjali smo o drugi Švici
Takrat ko smo še živeli v skupni domovini Jugoslaviji, smo si želeli, da bi bila Slovenija samostojna država. Radi smo se hvalili, da bi bila to lahko druga Švica. Sanjali smo in imeli sanje, ki nam jih ni nihče mogel preprečiti. Množično smo odšli na volišča in rezultat je dobro znan.
Ko smo se osamosvajali in s puško v roki teritorialci in pripadniki takratne ljudske milice preklinjali napadalce in sanjali, da bomo takrat, ko bomo zmagali in postali samostojni, postali druga Švica. Dobrih dvajset let po tem verjetno nekateri še vedno sanjajo o drugi Švici. Mene žal ni več med njimi. Nisem več sanjač in tudi nisem več mlad in naiven.
Vsega tega nakladanja, sprenevedanja, spreobrača-nja zgodovine in laži imam po vseh teh letih dovolj. Da bodo to domovino tako pokradli, izropali, zadolžili in razvrednotili, si pa resnično nikdar nisem mislil. Posamezniki, ki so v samostojni Sloveniji pokradli na tak ali drugačen način premoženje, uničili dobra podjetja, izropali dostojanstvo delavstva in ga spravili na cesto, se izrekajo za popolnoma nedolžne, po-smehujejo se nam v kamere, se norčujejo iz pravne države in po večini (še) vedno uživajo na prostosti, saj iz takšnih in drugačnih razlogov ne prihajajo na sodišča. Zato smo leta 1991 nastavljali svojo glavo?
V letošnjem letu nam vodilni na veliko govorijo o pre-potrebnem varčevanju. Lepe in poceni besede. Polna usta varčevanja imajo praviloma ti-
sti z nekaj tisočaki evrov plače na mesec. Delavcem in upokojencem, ki prejemamo samo nekaj sto evrov plače oziroma pokojnine na mesec, nam takšnih neumnosti ni potrebno nakladati. Poleg tega nam isti ljudje razlagajo, da je potrebno živeti od svojega dela. To nam, delavcem, obrtnikom, kmetom in upokojencem, ki smo celo delovno dobo delali v gospodarstvu, zopet razlagajo ljudje, ki so leta in leta dobro preskrbljeni in pripojeni na državno korito.
V teh dneh poteka v državnem zboru ostra polemika med poslanci o novem zakonu o njihovih že pridobljenih privilegijih. Predvsem gre debata v smeri njihove zaposlji-vosti in nadomestila po končanem mandatu. Baje bodo te zadeve predali na ustavno sodišče v presojo. Borci NOV, veterani, upokojenci, vojni invalidi ... bomo tudi od-škodovani zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ, a nisem nikogar slišal, da bo ta zakon dal kam v presojo. Popolnoma razumem njihovo skrb in bojazen pred izgubo privilegijev, saj se bodo takšni ljudje, ki se celo sami hvalijo, da so že tretji oz. četrti mandat poslanci, resnično težko zaposlili.
A ni čudno, da v vsej tej godlji še niti eden poslanec ali drug politik ni izrazil bojazni, kaj bo z zaposljivostjo in denarnimi nadomestili delavcev iz Vegrada, Primorja, Vektorja, STC-ja, Alposa ... Za njihovo (ne)zaposljivost pa v tej ljubi deželi ni nikomur mar. Glede na to, da v teh dneh praznujemo dan državnosti, se bom tokrat podpisal kot predsednik veteranske organizacije Občine Štore.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
ZAHVALE
Zahvala za
Komoč Metuljem rabrega srca
Želja, da bi polepšali vsakdan Metuljev hrabrega srca, nas je ponovno, tokrat že šestič, združila na dobrodelnem golf turnirju Skupaj za isti cilj, ki je bil v petek, 8. junija 2012, na igrišču A golfa Olimje.
Za uspešno izvedbo prireditve so zaslužni gostitelja Amon, d. o. o., in A golf Oli-mje ter naslednji sponzorji: Kozmetika Afrodit, a d. o. o., BD Medical Supplies, Beiersdorf, d. o. o., Co. Andraž,
d. o. o., CSC Pharma, Cvetličarna Vrtnica Kozje, dekleta iz Zagorja, Domača pekarna Resnik, Ekološka kmetija Krivec, Ekološka kmetija Zakošek, J. B. T., d. o. o., Kozjanski park, Leo klub Rogaška Slatina, Mediacor, d. o. o., MKTD Lepe strune, Mobitel, d. d., Občina Bistrica ob Sotli, Občina Kozje, Občina Podčetrtek, Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šmarje pri Jelšah, Pivovarna in pivnica Haler, Simps's, d. o. o., SNG Dom, d. o. o., Tovotrade, d. o. o., Wellness Aspara, Zavod Eko-alt Vindol in Zdenka Ivačič, s. p., učencem in mentorjem osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah ter Šolskemu centru Rogaška Slatina, kjer so izdelali plakete za najboljše golfiste. Vsem se zahvaljujemo.
Dogodek je bil čudovit tudi zaradi srčnosti mladih prijateljev Maruške Kunst, Eneje Lipej in Davida Turka, ki so s svojim nastopom dodali kamenček v mozaik dobrodelnosti, ki so ga sooblikovali glasovi Osti jarej in besede mladinske pisateljice Alje Furlan.
Prisrčno hvala Zdenki Ivačič, ki je že šesto leto poskrbela za pripravo in izvedbo programa ter prijateljem, ki
so z veseljem pomagali polepšati prireditev in poskrbeli, da so bile mize polne sladkih dobrot.
Hvala golfistom, da so se prijazno odzvali povabilu, saj brez njih dogodka ne bi bilo in ne nazadnje hvala tudi gostom, da so petkovo popoldne namenili razmišljanju o bulozni epidermolizi.
POLONA ZAKOŠEK, v imenu Društva DEBRA Slovenija
Podpora pri glasovanju
Kot naj maturantka bi se najprej rada zahvalila svojim sošolcem, ki so zaupali vame in me predlagali za izbor za naj maturantko, in profesorici Lučki Rednak, ki je skupaj z njimi vestno zbirala kupone. Atiju in mamici bi rada sporočila, da ju zelo spoštujem, ker mi vedno stojita ob strani in pomagata na vsakem koraku. Bratu Anžetu pa gre zahvala za moralno podporo. Posebno bi se rada zahvalila pri zbiranju kuponov stari mami Cveti, Lojzetu, Milki, Ivanki, Marici, Štefanu, Anici, vsem bližnjim in daljnim sosedom in vsem, ki ste glasovali zame in tako pridno nosili kupone. Še enkrat hvala.
NASTJA BREZOVŠEK, Dramlje
Janko Parfant iz družbe Ka-pitol nepremičnine odgovarja: »Cene rabljenih stanovanj v mestnih hišah imajo velik razpon, večinoma zaradi ohranjenosti in lege stanovanja v stavbi, so pa še drugi dejavniki. Cena povprečno velikega stanovanja (približno 70 kvadratnih metrov) je lahko od 500 do 1.200 evrov za kvadratni meter, povprečna cena znaša okoli 1.000 evrov na kvadratni meter. Cena kleti dosega med 25 in 75 odstotkov cene stanovanjske površine, predvsem je odvisna od velikosti kleti oziroma njene funkcionalnosti.«
BRANE JERANKO
U bo v Mft ims ® ohvil fmomhi vm

9. septembra 1999, v času med 16.08 in 16.09, je na koordinatah W24°58'59.43« in N42°07'55.29« izginil regionalni vlak bolgarskih državnih železnic z oznako PV 16199. V vlaku je bilo 15 potnikov, strojevodja, 2 sprevodnika in policaj. Vstopil naj bi v predor prostora - časa, ki ga povzroči svetlobna luknja. Astronomi in fiziki menijo, da ima vlak od trenutka izginotja zmožnost, da se nepričakovano pojavi na kateremkoli mestu, kjer lahko povzroči veliko škodo, če ne pravo katastrofo. Vlak je prostorsko-časovno »avtonomen«, zato potuje brez kontrole. Obstaja domneva, da se bo kmalu pojavil na območju Celja.
*
Cene stanovanj
Bralka namerava v Celju kupiti rabljeno stanovanje, zato jo zanimajo okvirne cene kvadratnega metra stanovanja, njihov razpon. Prav tako jo zanima, koliko znaša okvirna cena kvadratnega metra kletnih prostorov za skladiščenje hrane in kurjave.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A kaj hitro se lahko zgodi, d.i se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo režiti (e>xiv oziroma nismo usposobljeni la to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje hi dobili nekoga, ki nam hi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov Oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kie naj iščemo pornoO, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kako vosmo.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri,
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavil) svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Za sodelovanje v oglasni rubriki
SI NAŠI MOJSTRI
pokličite: GSEHIHD
Zangrad d.o.o.
Splošna gradbena, lasaderyka in sUkopleskarska dela KoMčiĆna 7 3000 Celje E-mail: in foC4>zangrtid. si
www.zangrad.si
VZDRŽEVALNA DELMOAPIAOJE KOM Hit JURJUW PÉKOÎAK S.P., STOPPE JI, 3231 GROBEUO |
GSM: Q4V577-336,
MAIL marjan.pekojik a gmill.tfliri
Keumiiarikii delà .vodovodna mstalKija imnjava udidisfjet, manjia zidankd Jela, elektro 1 I in wawdiMVäind dela, itr adaptacije fcopalnt Irislowiije mDzaikav,bbrdur# bnifenje-nizko I Slenjke obrob, udeîava ld'negi gretja v itaiejiih kspd Inndh in lalnih kldi Skjnal rio.
Telefotv 031 713 240 ntta0PRâ1(IIWÛîri(0llÛrtlÛ.MiriH>lllM>*IH»lUMHCMWi:EIÛW SE PRIPOIeMkMUH
ELEKTRO STORITVE
Berts KROF LI Čs.p.
Vrhe 15,3221 Teharje
Te).: 041 370 240
e-mait: kroflicbons@gmail.com
splet: www.elektrokroflic.si

CELEIAPARK Aškerčeva ulica 14 3000 Celje
PE Velenje
Šaleška 2a 3320 Velenje
Kmnnaislmilia4a,3000Cetje	AjtojlStrtfe	MgnlaJaui senns
Ttt 03/491-44-40; Gsra. E1JÏ25-Q16, ^œleSJnjnlIia	grdnih MJ™
A M A laâi 000Oösmna	Simpgditr <-
/ I .Vonaï'a vleäiih kiiuk UJEtasto 1 *1 1 1 *' teljbista)CBTtraa zakisanja äennskümf Rarttseriflirpi I I^JtjraMlu in monteia fladatne opreire H;h sevis wails
itepuSm Sistemi lm Wiœ ja motoma Iii lew
PREMCA*
pmrfnin mnrrtttïa.PTCM™.
MuntiiFîântfs.p.
DuïanaKwdra 38^0 ienljur
GSM: 041 787 935
email: frenSi. nimtkiitg ma il .tarn
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
»ideja
-	SïStMnje
-	taMt» ponudb ' prodaja
-	montaža
- toplotne trpaike -IcnJektorjl ■ bojlerii
-kopalnih oprema
-!W(l|fobnovilisi!te(mw -dimniki
03 49 00303 »mun-*-■ imih 03 62 00 718
SALON KERAMIKE V CEUU
urar»i
wiiHny
Kidričeva cesia 6, Celje
Tel : 03 4SI 22 11. Q41 555 547
- VçHhn biro KOPAL MIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
•	Sanitarne ARMATURE
*	KOPALNIŠKO pefiliwo

NOVO! POPRAVILO VETftOBRANSKIH STEKEL SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL ^ kUPONT^ N A VSE STORITVE 10% papitst ZA VStUPOKO J ENCE KIA MOTORS avt(0hiša skûrjanec
The Pemwr to Surpris*" Mariborska 115, Celje. 03/426 OB M, 031 609 416
INSTALACIJE «S@V11IC
y^riL IZVEDBA VODOVODNIH M CENTRALNIH lDanal NAPELJAV 1ER SANAQJA KOPALNIC
nmucts nun in ill PtdühsIb vas 3VĆ. âtare. gsm: D41 S32 907
SIROJEPlDSIlHfl
PHfliND BARVANJE USEHVRSIKOUIN
.,	HITHO, KVALITETNO IN OGODHtl-
™ n? '	5740511	^llhi^Vw^lMlnt Mt tudi
QSffl: 041 741 094	poHtaie nlittve i namenite «milimi piiUfitimi
f'mait: mîtio.kubyiffSsirtjifl	baiwmt inlhduiljSlE. HiromiWn. Jnti-giiftlL
spi(t: http^www.sKojeptastika.sJ	fcrmo-HäWnt ...1. Wclrwn udttat v iiien dntvul
INSTALACIJ i: JEKL
ogrevanje in vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Zadobrova 34/a 3211 Škofja vas
GSM: 031-329-702, E-mail: blisk.instaladje@gmati.CDm

POHIŠTVO
Roslavalniea Celje Mariborska 66,3QD0 Celje
tel 03 705 0130
gwi: H13H i31,(pnt 051603 579 kt;CM7714K,(3kiM/5771W e-mail: trêjiûiuariMiwiJitt
BKKMBUORS.P, IÄ6ZQ tfTeflO.' Prwwlnjsiri mcman tovila kfcpjj&ii böeiue In ursine kittiflf; Praïraka «s 57, ÛJ0ÎT0RE '
www.stretiametalko.si
ZA IZMERQ IN IZDELAVO PREDRAČUNA tJA KLM POKLlflTE NAΣGA STRO KOV MAKA ZA STREHE NA GSM: 041 «J 3S5
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON i DRENAŽA KAMEN t GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM HRASTJE	
Frantii?k Skohprnes.p. Cestarja Brdo 5,32ii) Šentjur gsm; Oil 30« 9Ï0 fman; leja,:>kati«ra@sief.riei		TT-7

FECI Trt ^tlJTÖiHMÖ OC.HfVI.NI! M-Tlîn; IIMIKÇII pqny» (IIIER IH IA K UR UN □ CUE ■ TU DI DVOPL A\< M E 10 LjtSJÎ7A 'JljKlï.MUl iAilliniïMf Vil' Kl DD O TOK J1 OUMJ IÜKI
aKU^uiflTflBji . f ngr.DVHifi mpj
n e i L n vtir.K j j n s an i eji rwo ^ o t a ai i 11-1111 >
»ilMlN! pal (IDE
Kolwliwilii e. 3530 intiw I
; KOB TÏÂMOINSTALACUFI hi,; 03/749 « gm; 041/43« 744, In; 03 Ht Hfl I h* U i M.t hi.lj iT. ww w.kob-1. o « ■ l| .si j

Florata d.o.o,
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41 r30OÜ Celje GSM: 041 ÏJÏS79
' poBkrbimo «« UAEDtTHV IW otnjlitr in pumloiinih pnvtnras;
*	zaiadi Ccv in vzdrževanj«;
*	*tl*prodaJji in tnilnprodif* okriiBtli iMtlln Intvtfjil
S kartico zvestobe do 7% popusta
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
lili lili lili lili
Zaščita pred molji
do septembra. Po cvetenju je cvetove treba poTezati. Sivko najlažje razmnožimo s potaknjenci. Lahko pa poskušamo tudi s semeni, čeprav imajo nekateri križanci sivke sterilno seme ali ga spioh ne tvorijo, v tem primeru pa lahko seme kupimo. Čez zimo pa je priporočljivo sivko pred mrazom ustrezno zaščititi oziroma prenesti v zavarovane prostore, odvisno od tega kje živimo.
Skoraj v vsakem stanovanju moramo oblačila» ki jih trenutno ali za dlje časa ne uporabljamo, zaščititi pred nepovabljenimi gosti) molji. Naredijo nam lahko precej škode, če se naselijo v omarah z oblekami. Na tržišču je mogoče dobiti kar nekaj vrst sredstev, ki odganjajo ali uničujejo molje. Veliko jih ima kot osnovno ali pomožno sestavino sivko.
Poprova meta je večletna rastlina, ki zraste 50 do 90 cm v višino, Za rast potrebuje deloma senčna ali sončna mesta. Uspevala nam bo v vlažnih, lahkih, s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Cveti od junija do avgusta in tik pred cvetenjem nabiramo zelene liste. Razmnožujemo jo s potaknjenci. Navadno jo gojimo na vrtovih ali gredicah, zelo redko kot lončnico.
Kako si pomaga m o doma, brez kupo vanja dragih pripravkov proti moljem? Molje odganja vonj sivke, evkalipta in poprove mete. Prav vse tri lahko goji--t mo doma v posodah, gredici a li na vrtu. Sivki namenimo na vrtu sončno lego z dobro odcednimi tlemi, saj ne prenese zastajanja vode. Zalivati je pravzaprav ni potrebno, morda samo prvo leto po sajenju, toliko da ji malo pomagamo, da se dobro ukoreni ni. Če pa jo gojimo kot posodovko, jo moramo vsako leto spomladi presaditi v svež substrat, da bo rastlina imela dovolj hranil in nam bo vsako leto cvetela. Cveti od maja pa
* A. 1 ■ TI - *	m
^RH^^^^ ip ,	CŽJr "t
	" V* 1
»	
Domovini evkalipta sta Avstralija in Tasmanija. V naravi doseže višino tudi
do 70 m. Cveti od februarja do junija. Evkalipt lahko uspešno gojimo tudi pri nas, na srečo nam ne bo zraslo tako visoko drevo. Ima srebrn o-m odro listje, kar naredi evkalipt tudi okrasno drevo. Gojimo ga lahko vsaj nekaj časa kot posodovko ali ga posadimo na vrtu, kjer mu odmerimo dovolj prostora. Postavimo ga na sončno mesto. Prezimi lahko tudi zunaj, če smo doma v krajih, kjer zime niso posebej ostre in če ga primerno zavarujemo. Za rast potrebuje precej vode in ga je v poletnih mesecih treba prav veliko zalivati. Zaradi svojega značilnega a roma ličnega vonja odganja tudi molje.
Pest posušenih omenjenih zelišč zavijemo v bombažni kos blaga in ga povežemo s t rakce m. Naredimo več takih zavitkov, saj močnejši kot je vonj, tem bolj bodo oblačila zaščitena.
Eterično olje sivke
Eterično olje sivke deluje zelo učinkovito in blagodejno na va Še telo 1er vam pomaga pri premagovanju različnih bolečin in bolezni. Deluje zelo pomirjevalno in sproščajoče. Sivki no olje je primerno za vsakogar, za vse tipe kože in nima stranskih učinkov pri pravilno dozirani uporabi. Uporabite ga lahko samostojno, razredčenega ali nerazredčenega (le izjemoma) ali pa uporabite mešanico različnih olj. Zdravilni učinki pri uporabi: pomaga pri celjenju ran, uravnava prebavo, pomirja menstrualne krče, čisti urin, uravnava krvni tlak, pomaga pri zbijanju vročine, zdravi migrene, deluje kot pomirjevalo- proti histeriji, živčnim boleznim in nespečnosti, zdravi kožne bolezni, opekline in pike insektov (majhen nanos nerazredčenega olja), pomaga pri pljučnih boleznih, zdravi vnetje oči, pomaga pri bolečinah v ušesih, lajša simptome gripe in prehlada.
■ fi i * ^
v 1 \ V,"
A \ \ 1
F li \ m-	_
Il \ »,	^
m W.	T-
lk &Kr ■ I
t- 1
i

<Ptikk
/frtiwu MATU AN TERŽAN l tO.
Mariborska 51 p.p, 1013. 3102 CELJE Te!.:03/431 -38-00. Fax: 03/491-38-01
■ tnuNiti
i TUIAN V»H HUOHHc
■	STWWiWmiPFIEOLIOVIOAZAOtfllJl
■	KWUJTÏJNA 3TÏKLA IN OKVIRJE 2A K»EKCU6KA 04*U
■	SmOKOVNIPHESLEDiAKBNlïjrTÏJELEÉE . KWUJTtTNE KONTAKTNE LE CE
. ÇISTimZAHÇKT*KIW£l£ÎE
■	WW«**«* PHIBOHIH PMUV*J«.œv
- LAS ÏLN HÏKKIKNI f H<]$M5H 1A $ïl«NKt (if 1IKÉ
Z<J\ÏA?SW TAJN36K
ttomana TafnieJc - KûrvÈec
«wvJ^f/7, J0W Qi m 17 /.i iMiùuaj*
DELOVNI CAS: delavniki od (J.SS-iS US. sobota od S.OB-12 00
[AfiTIAL ćmd.		n
041 826 594	É ^	E
• ADAPTACIJE KOPALNIC		
■ VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA	w M	-ä
AR TLA L d.o.o. Aria vas 6a.	3301 P«fo vče-	

6311&3&
bul« 11l'ï',
mu I ej. dcjAn@siol.net
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik i.p. Poslovne enote:
Kalobje-Sentjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www. cveti i car na-n at a o m

T: 03 / 57 30 044:	M: 031 600 420
INFO@DOM-STREHA.Bi L WWW.DOM-STREHA.SI
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 ŠENTJUR
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ■STAVBNO KLEPARSTVO ■ TESARSTVO
IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE

BRONISLA V ČANZEK d. o.o.
Peiovje 19, 3220 štore tel.: 03/577-12-3 J fox:03/781-00-49 mobitel: 041/639S3? ROVSTVO. ML EPABSTWO e-poita: bronlslav.camekm-l.sl

r
NOVO!!
flviLjflci EEKVK FLIICCA
-	FflûDAjA umjaüh Lz&ttcv	T^.:	Off
-	ff Tvtra-äiu Sivariji in fcffwtifl- asnjtnikjzhJi
■ HïTRû in UGüDNO - o^Nje iA ïm.
oUaZL
krajšanje hlac
„15 EUR4Jje;3tl GRATIS
PE Ndvs VaJ, M. ÇirO/tnirtriti\ U. Ciljt, ft Maribvrtlt* SV IrtaJ/rrti. vtjaMtil
dom
O f i n a
DOMO FINAL
ivan flOÔACEft s.p. ULOr.iiov Jan£aij?v1l3 3212 Vojnik
GS Mi 041 756 668
telefon/fax:03 7ai 21 72 e-polta: domofiraKst-1 .î i
Za Vas In Vai dom vrflmo:
-lesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Veluit oken
-	lidera nàdsireitov
-	izdelava ravnih In zelenih sr reh
Pooblaščeni krov«: u kritine:
GEFIAttD, CREATON, TONDACH, BBAMAC, LIN DAB. HOSEKRA. TEGOIA, S -METAL, ES AL..
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
ZDRAVO JE DOBRO
Zdrava hrana je najboljša izbira za nas. Teorija, ki jo vsi dobro obvladamo, a nam v praksi včasih zmanjka idej, kaj še pripraviti. Tokrat nam je na pomoč priskočila prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, kije med dragim tudi nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-žilnih bolezni. Za začetek že ob nakupovanju svetuje branje. A ne le nakupovalnega seznama, da ne kupimo kaj preveč, dobro je prebrati, kaj vse vsebuje hrana, ki jo kupujemo. V današnjih časih, ko je toliko različnih vrst istega živila, je to še kako pomembno. Jana Govc Eržen rada nakupuje na tržnici in izbira med svežim sadjem in zelenjavo. Ker so oči pogosto večje kot potreba, še nasvet iz prve roke - viške zamrznite. Hidi šparglje, ki si jih predhodno že narežemo, zamrznemo po porcijah glede na število jedcev in pripravimo, ko nam spet zadišijo. Dober tek!
JUHA IZ ZELENIH ŠPARGLJEV
Sestavine:
1 kg zelenih špargljev, 2 žlici olivnega olja, 1,5 1 zelenjavne jušne osnove, 1 mala čebula, sol, poper, muškatni oreh
Priprava:
Špargljem odrežemo olesenele dele, jih operemo in stebla narežemo na 3 cm dolge kose, glavice prihranimo. Čebulo popražimo na olivnem olju, na njej popražimo stebla špargljev, zalijemo z zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo na zmernem ognju 15 minut. Posolimo, popramo in dodamo muškatni oreh v prahu. Zmeljemo s paličnim mešalnikom. V juho dodamo glavice špargljev in kuhamo še 5 do 10 minut. V juho lahko dodamo še drugo zelenjavo (brokoli, cvetača, korenje, koleraba), ki smo jo skuhali v osoljenem kropu. Kuhamo približno 15 minut, odcedimo in stresemo v juho.
BUČKE S PIRINIM NADEVOM
Sestavine:
4 bučke, 200 g pire, 1 manjša čebula, 2 stroka česna, 1 žlica olivnega olja, 300 g mletih puranovih prsi, 150 g paradižnikovih pelatov (ali svežih, zrelih paradižnikov), 50 g parmezana, 1 žlička rdeče paprike, sol, poper, peteršilj
Priprava:
Bučke operemo, jih prerežemo po dolgem in z žličko izdolbemo sredico. Sredico sesekljamo. Polovice bučk na hitro prevremo v vreli vodi (2 minuti). Odcejene in osušene naložimo v ognjevar-no namaščeno posodo in jih natremo s soljo in poprom. Piro operemo in skuhamo po navodilu do mehkega v slani vodi, nato jo odcedimo. Parmezan naribamo. Sesekljamo olupljeno čebulo in česen. V ponvi segrejemo olivno olje, prepražimo čebulo in česen. Polovico prepražene čebule in česna stresemo v drugo ponev. V ponev k preostali čebuli dodamo na koščke narezane paradižnikove pelate, posolimo in popramo po okusu, dodamo nasekljan peteršilj. Na zmernem ognju dušimo 10 minut. Na preostali čebuli in česnu popražimo mleto puranovo meso, ga po okusu posolimo, popramo in potrese-mo z rdečo papriko. Dušimo ga 10 minut. Piro in mleto meso zmešamo in s to maso napolnimo bučke. V ognjevarno posodo zlijemo paradižnikovo omako in nanjo položimo bučke, po masi potresemo nariban parmezan. Pečemo v ogreti pečici na 200° C približno 25 minut.
NL
RESTAVRACIJA	0ne™e «m««
r T K	Sobotna ïn nedeljska kosila
K i K i\	Jedi po naročilu - a la carte
em 4a*„ su tonu*, 3U0D eeije	Posebna ponudba
" „	Pizzerija, slaščice In bar
P0N-PEÏ od 5:30 do 22:30	p.nc.,„, ... - ,
S0B: od 8:00 do 23 00	^°St0r 23 iaMIUČenC
NED: od Bron do 2Z:oo	VeHI(0 parkirišče
Delovrfčas:
PON-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED: od 8:00 do 22:00
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si ^oPRIo^
AHACU
_
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
^ostiščeinpreno^
täk" Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA AU CARD CETERJHGi Sprejemamo naročita i* večje uključene ckuibe' Sohofd Marjan s.p.( Du&rm Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7SĆ
«sKujzn/NAosvEžrrcv
VIN0@FRESER
ledeno vino prudentja
VINOGRADNIŠTVO FREŠER
FRESERVLADK0,KAIiE19 2315SMARTN0 NA POHORJU SUJVENUA
i _
VLADK0 FREŠER , 040753137
MATJAŽ FREŠER ! 031577980 TEL.: 02 80 34 215
T: 03 /j826^02^1 [G: 03l[630 51t [Rhrestawacija@etra.si
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
kožo. Kožo naredi mehko in dišečo, čedalje več se ga uporablja tudi v aromaterapiji in masažah, ker naj bi zaradi vsebnosti serotonina in endorfina sproščal in dvigal razpoloženje.
Proti strijam
Nega kože s kakavovim maslom
Izdelava kakavovega masla se začne že pri kakavovih zrnih. Da dobimo kvalitetno kakavovo maslo z neokrnjeno kemično in hranilno sestavo, je treba kakavova zrna skrbno prebrati, oluščiti in jih pustiti delno fermentirati, da izgubijo del grenčine. Nato jih zmeljejo in iz njih pri nizkih temperaturah mehansko iztisnejo nekakšno pasto. Ta še vedno vsebuje trde delce in vlaknine, ki jih v procesu ekstrakcije odstranijo, da ostane le še olje, ki s časom preide v kakavovo maslo.
Kar nekaj je lastnosti, ki govorijo v prid kakavovemu maslu in ga delajo zelo priljubljenega tudi v kozmetiki: prijeten vonj, nežna tekstura, predvsem pa visoka vsebnost naravnih antioksidantov, ki preprečujejo žarkost. Kakavovo maslo lahko zato hranimo tudi do 5 let, pa se ne bo pokvarilo. V kozmetiki ga dodajajo v kreme, losjone in mila, a žal ponavadi spada zraven še cela vrsta nepotrebnih, in celo škodljivih kozmetičnih sestavin.
Za nego celega telesa
Za nego kože po celem telesu je kakavovo maslo odlično kar samo. Kožo navlaži in se hitro vpije. Še posebej dobro je za suho kožo, učinkovito pomaga tudi pri ekcemih in luskavici. Previdni naj bodo le tisti z močno mastno in aknasto kožo - kakavovega masla naj ne uporabljajo na koži obraza, saj lahko dodatno zamaši pore in zamasti
Nepogrešljivo je kakavovo maslo pri negi strij. Če ga redno uporabljamo v času nosečnosti, lahko povsem prepreči nastanek strij, sicer pa naj bi bile z njegovo uporabo vidno manj opazne. Enako velja za brazgotine, kar gre verjetno pripisati temu, da kakavovo maslo izjemno dobro vlaži, vlažna koža pa ima veliko večje samozdravilne sposobnosti kot suha. Poleg tega nudi tanka plast maščobe dodatno zaščito pred zunanjimi dejavniki, ki lahko preprečujejo celjenje ran.
Uporaba kakavovega masla pri negi kože je praktično neomejena. Najlažje ga je uporabljati in stopiti, če kocko kakavovega masla z nožem nastrgate na tanke koščke. Ti se bodo hitro stopili, če jih boste v posodi postavili v vročo vodo ali v dehidrator. Uporabite lahko tudi trden kos kakavovega masla in se z njim mažete po telesu kot z masažno ploščico -najbolje se to obnese takoj po kopanju ali pa kar med tuširanjem s toplo vodo, saj se sproti topi. Poleg tega je sposobnost absorbiranja v kožo največja med ali po tuširanju, saj so pore takrat najbolj odprte in povrhnjica najbolj prekrvavljena.
S KUPONOM DO 10% POPUSTA.
BI0NA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmenka-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
Izletniška kmetija pri Mimik
Domače dobrote
Po naročilu tudi nedeljska kosila
Zaključene družbe
Igrala in ježa s poniji za najmlajše
petek, sobota: 14.00 - 22.00 nedelja: 10.00 - 22.00
Leskovec pri Ljubečni - samo Tel.: 03/54 61 212 in 04
FRIZERSTVO^ ^ KLOPČIČ, sp.
I Dobrova 16, 3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO	, GSM 031/371499
IN OTROŠKO STRIŽENJE '
• PODALJEŠEVANJE LAS. •SVEČANE PRIČESKE
Ili fin ITI	vzorCaste hlačne nogavice r A KIAIvI samostojeće nogavice
1 nUlnlll	SAMOSTOJEĆE NOGAVICE
J WfTXi M 4SK>	HLAČNE NOGAVICE PROTI KRČNIM Ï0M
Martina Pinter s p	DOKOLENKE
GLAVNI TRG 10	STOPALKE
300D Celje	BOMBAŽNE NOGAVICE
Tel.: 03/620 7720	NOGAVICE PO VAŠEM NAROČILO
E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20
«©IJMrfiViM*^
Martina Pinter s.p. GLAVNI TRG 10
3000 Celje Tel.: 03/620 77 20
MOVA ZA MOČHe-JŠč-
GLA™,TR<i, Tragvjwa IK.IS
3000 Celje	------
ODPRTO:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA BERETE
25
SOBOTA, 23. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Aleš Uranjek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Aleš Uranjek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 26. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 27. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 28. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 29. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO TONSKE TEHNIKE RADIA CELJE
Jernej Kroflič
Jernej pred usodno prelomnico
Jernej Kroflič je živ primer, kako ni človek z radiem nikoli dovolj previden. Nič hudega sluteč je prišel na prakso v prvem letniku srednje šole. In spet v drugem, še za malo dlje v tretjem, dokler ga naši tehniki niso kar posvojili. Poklicna pot ga je sicer odnesla v razvoj elektronike. Radio pa še vedno ostaja njegova tiha ljubezen za konec tedna.
»Čisto na začetku sem lahko mešalno mizo bolj od daleč gledal. Potem sem v fonoteko zlagal glasbo, asistiral na terenu in podobno.« Pod budnim očesom Saša Mateliča in Bojana Piška je hitro postal dovolj zanesljiv mojster, da so ga pustili samega. Seveda v dobri družbi radijskih voditeljev, novinarjev in poslušalcev.
Jernej je eden tistih umirjenih ljudi, ob katerih si posebne drame ne moreš predstavljati. Pa vseeno adrenalin naredi svoje, ko
tehnika ne uboga več in se je treba v trenutku odločiti, kako in kaj. »Se je že zgodilo, da sem moral na vrat na nos v rezervni studio. Ampak to so drobci, ki začinijo življenje in dokažejo, da zmoreš tudi v nepredvidljivih okoliščinah,« hudomušno doda Jernej. V družbi Radia Celje kljub delovnim obveznostim ostaja vsaj enkrat ali dvakrat na mesec. Sicer pa je zvest večerni poslušalec DJ Tea in Boštjana Dermola.
V prostem času je najraje na vikendu nekje pod Konjiško goro ali pa v družbi dobrih prijateljev. Seveda ima tudi druge skrbi. Z boljšo polovico namreč urejata skupno gnezdece. Takoj smo našpičili ušesa in ga zaslišali, če so v bližnji prihodnosti na vidiku še kakšni drugi prelomni dogodki. »So,« se je zasmejal Jernej, »30 jih bom dopolnil!«
StO
Foto: GrupA
Znanec s
faktorjem
X
»Koncept je vrhunski. Vsi smo padli not, bolj kot smo si predstavljali. Ne moreš, da se ne bi vživel in trepetal za svojega varovanca. In potem je drama na odru, v zakulisju in med sodniki.« Tako o svoji nedeljski službi v oddaji X factor razlaga Aleš Uranjek. Nekdanji šankrokovec bo v nedeljo po 10. uri v oddaji Znanci pred mikrofonom spregovoril tudi o tem, kam ga vodi njegova glasbena pot. Z njim se bo pogovarjala Saška T. Ocvirk.
Foto: GrupA
iïrayite

(5)
(3)
(1)
(2) (1)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	PAYPHONE - MAROON 5 FEAT. WIZ KHALIFA
2.	PRIMADONNA - MARINA &
THE DIAMONDS	(6)
3.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FEAT. SEAN PAUL (4)
4.	WIDE AWAKE - KATY PERRY (3)
5.	EUPHORIA - LOREEN
6.	WHEN SHE WAS MINE -LAWSON
7.	CHASING THE SUN - THE WANTED
8.	TOO CLOSE - ALEX CLARE
9.	FORGIVE FORGET - CALIGOLA (4)
10.	PICKING UP THE PIECES -PALOMA FAITH	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	VEČ OD LAJFA' - ZLATKO (2)
2.	MOJA PESEM - ALYA (5)
3.	TAKO LEPO MI JE - MAJA KEUC(1)
4.	BOMBON - KATARINA MALA (4)
5.	VESELOIGRA - BARNI BAND (3)
6.	VIDIM TI V OČEH - ESKOBARS (3)
7.	PRIDI V RING - EVA IN NIKA PRUSNIK	(4)
8.	MISEL NATE - SHEEVA (2)
9.	SONČNA UPRAVA - KINGSTON (6)
10.	VEGAS - JERNEJ ZORAN (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
WHENEVER - BLACK EYED PEAS DISCONNECTED - KEANE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
NAJ SIJE V OČEH - MUFF DOPUSTI SI (V PRELEPI LJUBLJANI) - RADIĆ FT. DAŠA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	POTRKAL SEM NA OKENCE TOK TOK - POET & EUROKVINTET	(4)
2.	OSAMELE DOMAČIJE -
VITEZI CELJSKI	(1)
3.	ENKRAT DA, ENKRAT NE -GOLTE	(2)
4.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV	(5)
5.	ZMEŠAN SVET - DONAČKA	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
KO MESEC SVETI - DAME NAROD-NOZABAVNEGLASBE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ HRIBOVC - TINA DROLE
IN MLADI KORENJAKI	(5)
2.	MARJETICA - ELA & ŠARMERJI(3)
3.	CELA ULICA NORI - ERAZEM	(2)
4.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK	(4)
5.	SREČA - ANS. TONETA RUSA	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO
GOD'C - AUFBIKS
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.

ad
www.radiocelje.com
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ODKUP
VOZILA
PRODAm
RENAULT talija 1,4 rt, letnik 2001, prevoženih 76.000 km, klima, električni pomik stekel, airbag, srebrno sive barve, odlično ohranjen, prodam. Telefon 070 864-120.
TRAKTOR Zetor 2511 in rotacijsko diskasto kosilnico Kunn, 2,8 m, prodam. Telefon 031 480-510.	2368
RABLJENO alu vrtno kosilnico poceni prodam. Telefon zvečer 5489-140.2412
POSEST
oDDAm
HIŠO in stanovanje na Gomilskem 28 oddam. Telefon 041 633-296. 2271 V ŠTORAH oddam ali prodam starejšo hišo. Telefon 041 697-247. 2369
pRoDAm
2411
STROJI
pRoDAm
BALIRKO Gallignani za okrogle bale in čelno kosilnico Puttinger cat 270 prodam. Telefon 031 511-186.
2368
HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi, v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 SMER Šempeter-Polzela prodam manjšo hišo, celo obnovljeno, kot novo, z manjšo parcelo, vsi priključki. Cena pri ogledu. Resni kupci naj pokličejo po telefonu 031 493-944. 2367
V BLIŽINI Celja oddamo v najem enostano-vanjsko hišo z vrtom in okolico. Telefon 031 603-782.	2391
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
STANOVANJE
SAVUDRIJA, Bašanija. 400 m od obale prodam ali dam v najem obnovljeno istrsko hišo z opremo, 75 m2, z atrijem. Pokličite po telefonu 041 612-935 ali 041 311-878.	n
pRoDAm
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA	
	
1 NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA B	Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
ULICA' :	
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
iVl
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2410
S 1. 7. dobi v najem opremljeno garsonjero solidna gospa ali zaposlen soliden par. Telefon 041 358-059, zvečer.
2412
PRODAM
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 840-282. 2392
m
KRAVO ls pasme, v 7. mesecu brejosti, 3. tele, prodam. Telefon 5774-126.
2354
KRAVO, čb, staro 7 let, z mlekom, 15 l/ dan, prodam. Telefon 041 990-595.
2376
PUJSKE, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, težke 20 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 392-272. 2390 JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance za dopitanje. Telefon 700-1446. 2387 KRAVO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, četrtega teleta, prodam. Telefon 041 734-078.	2398
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 041 455-176. 2400 NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03 ) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798..	p
TELICO simentalko, za nadaljnjo rejo ali zakol, staro eno leto in pol, ugodno prodam. Svetina, telefon 031 596-845.
p
KUPIM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 36 m2 (dve manjši kleti), v Žalcu, na iskani lokaciji, južna stran, prvo nadstropje (od štirih), obnovljeno, lepo opremljeno, z nizkimi stroški vzdrževanja, prodam. Telefon 031 449-059. 2269
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnin	g
PE CELJE, Ul. XIV. dhiljja 14,	S
03/4257000	¥
PE MARIBOR, Partium ka 3-5,	g
02/2341000	£ PE MURSKA SOBOTA,
Stinatl Rozmana 16.02/521-3000	t
iM.'MJL'IJUl-FllE
Slovanski 27, IOOO LjiAljini
1
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, dostava, možni očiščeni odojki, polovice, ugodno prodamo. Telefon 031 _ 311-476 .	2089
ŠNAVCER, pritlikavi, črno srebrni, ena samička, prevzem po 24. 6. 2012. Če načrtujete dopust v začetku počitnic, vam kupljenega kužka vzamemo v varstvo. Telefon 031 474-203. 2311
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 575 TELICE in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2185 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
rrimm
^astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJI
GSM 041404 935

ODDAM
APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od plaže, (2 odr.+1-2 otr), 32 EUR/dan, oddam. Telefon 031 370-486. p V CENTRU Celja oddam opremljeno stanovanje, primerno za eno osebo. Telefon 041 733-265.	2351
PRODAMO
Telice in krave ŠKOTSKO GOVEDO
Ekološka .. reja! || y^fr
inf.:
041 763 004
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
ZAHVALA
V večnost je odšel in se tiho poslovil dragi mož, brat, ati, stari ata in pradedek
IVAN PINTER
iz Vrbe pri Dobrni (24. 6. 1932 - 30. 4. 2012)
Iz vsega srca hvala sem, ki ste nam v tistih najbolj žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, iskrene besede tolažbe, darovano cvetje, maše in vsako prižgano lučko njemu v spomin. Iskrena hvala celotnemu zdravstvenemu osebju, pogrebnemu zavodu, duhovniku, pevcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
■ J1TMÏÏ8H
astrologinja
PRODAM
VINO jurka, izabela, po 0,70 EUR/l, prodam. Telefon 031 519-341. 2393
OSTALO
0905430
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
30 m2 rjavega pohorskega kamna, primernega za oblaganje sten, 5 EUR/ m2, prodam. Telefon 041 685-913.
2399
SMREKOVE deske, zračno suhe, prodam.
Telefon 041 794-347. 2418 NAPRAVO za magnetno terapijo, mlin za mletje majhnih količin in kuhinjskega robota prodam. Telefon 041 867-050 ali (03) 5708-804.	2416
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
d
OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d.
Iščemo delavce:
ZIDAR
TESAR
SLIKOPLESKAR
NK DELAVEC
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z vašimi izkušnjami in življenjepisom pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu Remont, d. d., Oblakova 30, Celje.
(S)
V SPOMIN
23. junija 2012 mineva 20 let, kar nas je mnogo prezgodaj, v večni bolečini zapustil
RANKO GRBIĆ
Vsem sorodnikom, njegovim najožjim sodelavcem, našim prijateljem ter bivšim in sedanjim sosedom se najiskreneje zahvaljujemo za prižgane svečke in cvetje.
Hvala vsem, ki ga niste pozabili in postojite ob njegovem grobu.
Njegov brat dvojček, mama in ata
43-letni moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 30 do 45 let. Telefon 040 558-358, po 20. uri.
2397
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: varstvo otrok med počitnicami in likanje na vašem domu. Telefon (03) 5718-929, zanesljiva. 2395
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IŠČEM mojstra za izdelavo lesene ograje, 5 * 1 m. Informacije po telefonu 041 358-059, 5489-140. 2412
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka in strica
SILVESTRA OJSTERŠKA
iz Laškega, Cesta na Svetino (29. 12. 1938 - 13. 6. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici Marini za izrečene besede slovesa, osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za intenzivno medicino, še posebej dr. Malenškovi, sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala sodelavcem in celotnem kolektivu Avta Celje.
Žalujoči: žena Slavica, sin Dušan z družino, vnuk Miha, sestra Slavka z družino in ostalo sorodstvo
PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.
2379
Celje
Poročili so se: Nataša BABIC in Daniel KITIĆ oba iz Celja, Barbara TREFALT in Miran RIHTAR, oba iz Celja, Albina DOBNIK in Aleš DOB-NIK, oba iz Prožinske vasi.
Laško
Poročili so se: Janja PO-CAJT iz Zvonko ZELIČ, oba iz Šentruperta, Alenka TAVČAR iz Cerknega in Sandi MRVAR iz Spodnje Rečice, Andreja VREČKO iz Ravnega in Gregor BUKOVŠEK iz Jazbin Vrha, Maruša FRAS iz Celja in Primož VENGUŠT iz Šentjurja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Katarina GALUF iz Vodul in Klemen DEČMAN z Grobelnega.
Žalec
Poročili so se: Nada LJU-
BIČ iz Migojnic in Srečko GRIL iz Dobležič, Natalija ČREMOŽNIK z Andraža nad Polzelo in Teo VRSTO-
V SPOMIN
22. junija mineva 20 let, kar nas je zapustila naša draga
ROZIKA GOLOGRANC
iz Ogorevca 3 v Štorah Žalujoči mož Franc
Skromno in pošteno življenje si živel,
v življenju le skrb in delo imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, v poletnem dnevu tiho si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, soseda in sorodnika
MILANA JAGRA
iz Tratne 27 (3. 8. 1959 - 8. 6. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem za ponujeno pomoč, izražena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo Jožetu Gajšku za ganljive in sočutne besede slovesa ob grobu, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Gekott za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Nada, otroci Grega, Boštjan in Suzana ter ostalo sorodstvo
2415
VŠEK iz Žalca, Mojca GRAD in Janez GRADIŠEK, oba iz Gotovelj.
Mozirje
Poročili so se: Urša KLEP in Jure VOLK, oba iz Celja, Mojca OCVIRK in Jernej FE-DRAN, oba iz Letuša, Špela ŠPEH iz Kokarij in Boštjan ZAVOLOVŠEK iz Bočne, Valentina ŠPAK iz Pavlovcev in Janez ROSC iz Strmca, Karmen JAVORNIK in Robert SKORNŠEK, oba iz Šmartne-ga ob Paki, Nataša GAJŠEK iz Celja in Drago TRKULJA iz Velenja.
Velenje
Poročili so se: Itana MARIJAN iz Velenja in Matija RODIĆ iz Dobovca pri Rogatcu, Anja KRAMER in Boris KRISTAVČNIK, oba iz Šoštanja, Maja GOMBOC in Andrej PODLESNIK, oba iz Šoštanja, Anita OSTROVR-ŠNIK iz Šoštanja in Damjan BERZELAK iz Velenja.
Umrla je gospa
STANISLAVA KUNEJ
Slovo od nje je bilo v ponedeljek, 18. junija 2012, na mestnem pokopališču v Celju.
Celje
Umrli so: Anton JOVAN iz Gorice pri Slivnici, 89 let, Marjan PILIH iz Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki, 72 let, Jožefa ŠTRAUS iz Celja, 87 let, Anton RAVNJAK iz Celja, 80 let, Anton TEMPRAN iz Vinske Gorice, 67 let, Danijel LENARDIČ iz Slanc, 56 let,
Katarina PEGANC iz Celja, 56 let, Alojz VODEB iz Gorice pri Slivnici, 76 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Justina SEVŠEK iz Štor, 78 let, Terezija KOVA-ČIČ iz Šentjurja, 94 let.
Žalec
Umrli so: Ivana PALČIČ s Polzele, 87 let, Janez DOBRI-ŠEK s Polzele, 63 let, Terezija ZUPANC iz Latkove vasi, 85 let, Jožefa ČREMOŠNIK iz Ločice ob Savinji, 91 let, Dragotin VIZOVIŠEK iz Lo-žnice pri Žalcu, 89 let, Rudolf VODOVNIK s Polzele, 80 let, Jožefa VODOVNIK s Pod-vrha, 92 let, Rudolf TOMAN iz Šempetra, 76 let.
Laško
Umrl je: Alojzij ŠTUKELJ iz Žegra, 80 let.
Velenje
Umrli so: Anton ZACI-ROVNIK iz Šoštanja, 83 let, Angela ŠKOFLEK iz Velenja, 74, Milan JAGER iz Šentjurja, 53 let, Franc ČOPAR iz Šoštanja, 72 let, Anton ŽLAVS iz Celja, 83 let, Ljubica ROBNIK iz Velenja, 58 let, Anton KRIVEC iz Kamnika, 81 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
2402
RA
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK

Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoIa.cadej@sioi.net Tel. 08 2052291
Glede na rezultate testa je treba za čelado, ki zagotavlja otroku dobro zaščito, odšteti le 25 evrov. Prav tako so rezultati testa pri čelada za odrasle pokazali, da lahko potrošniki za 45 evrov kupijo čelado z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo.
Pri padcu s kolesom je čelada ključnega pomena
Otroška glava na kolesu potrebuje dobro zaščito
Test kolesarskih čelad - So sodobne, modne kolesarske čelade tudi varne in udobne?
Pred časom se je v Sloveniji veliko govorilo o obvezni uporabi čelad med kolesarjenjem, resda so takrat prevladovala negativna mnenja, a čelade morajo kljub vsemu obvezno nositi otroci. Ker se v najstniškem obdobju bistveno zmanjša veselje nad njimi, so proizvajalci poskrbeli, da čelade vse bolj postajajo modni dodatek. Potrošniške organizacije sliti, da se bomo pod čelado
so na primerjalnem testu preizkusile več kot 60 različnih modelov čelad, dobra polovica je bila namenjena otrokom. Približno polovico testiranih čelad je moč kupiti v slovenskih trgovinah, tako najbolje kot najslabše ocenjeno. Izdelovalci privabljajo kupce s čeladami, poslikanimi z najrazličnejšimi motivi, z junaki otroških risank, z barvnimi kombinacijami, ki pritegnejo mladostnike, pa tudi z resnejšimi in manj pisanimi čeladami za starejše uporabnike. »Pri tem je v primerjavi s preteklimi leti dobro vidna težnja po ponudbi polnih čelad, ki objamejo celotno glavo in s katerimi naj bi privabili tiste, ki jim pri vsakodnevnem kolesarjenju v šolo ali na delovno mesto niso po godu narebrene športne čelade,« je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije in nadaljeval, da vsaka sprememba ni vedno najboljša. Polne čelade so resda videti privlačnejše, a če nimajo ustreznih odprtin za zračenje, bo uporabnik pod njimi le stežka zadržal hladno glavo. Pred nakupom moramo torej najprej pomi-
udobno počutili le, če nam med kolesarjenjem ne bo kapljal znoj z obraza.
Ključna pravilna namestitev
Test potrošniških organizacij je pokazal, da čelade sicer bistveno pripomorejo k zmanjšanju poškodb glave ob padcu ali celo pri udarcu v robnik, vendar pa vse ne zadržijo sile udarca oziroma ga ne ublažijo enako kakovostno. »Med preizkusom, sicer strožjim od standardnega, se je izkazalo, da bi kolesar, ki bi si na glavo nadel slabo ocenjeno čelado, pri padcu še vedno dobil udarec v moči boksarskega mojstra. Prav verjetno je, da bi jo odnesel s pretresom možganov,« je način testiranja varnosti predstavil Boštjan Okorn.
Če želimo, da čelada opravlja svojo funkcijo, jo je treba pravilno namestiti. »Večina čelad omogoča dodatno zategovanje z okroglim gumbom na zadnjem delu, pri zaponkah pa sta v uporabi predvsem dva sistema: z rebrastim trakom, ki omogoča natančnejše zape-njanje, in klasična dvodelna zaponka, pri kateri je treba že pred zapenjanjem natančneje
prilagoditi dolžino trakov,« je poudaril Okorn. Raziskave, ki so jih opravili v različnih delih Evrope, celo kažejo, da so imeli le redki kolesarji pravilno nameščeno čelado. Ne samo, da je bila zato njihova glava manj varna, za vsakdanjo vožnjo je pomembno tudi dejstvo, da je nošenje napačno nameščene čelade manj udobno.
ŠO
Foto: GrupA (Arhiv NT)
Kar je staro, še ni za odpisi
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@ nt-rc.si, telefon 4225-164.
Kakovostna čelada je ključnega pomena ob morebitnem padcu s kolesom. Vendar mora le-ta udobno sesti na glavo, seveda pa spet ne sme na njej preveč poplesavati. Čelado pred nakupom vsekakor preizkusite in povprašajte strokovnjaka, kako jo je treba natančno in pravilno nastaviti. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije bolj priporočajo nakup v trgovini kot na spletu.
Bliznjiovdo dobrega/ curtomobilcu
NOVI TEDNIK
VODNIK
29
■ONO
16.00 Knjižnica Velenje
			
p	LAN	ET TUS	
Spored od 22. 6. do 25. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 11.50, 16.35
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D
14.45, 16.45
Kaj pričakovati, ko pričakuješ - romantična komedija 14.15, 18.55, 21.15, 23.35 Diktator - komedija 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija, 3D 12.25, 18.45, 21.05, 23.25 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija 20.35, 22.55
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina
12.10, 15.30, 18.10, 20.50, 23.30 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.00, 14.00, 16.10, 18.25 Prometej - akcijska znanstveno-fanta-stična grozljivka, 3D 12.20, 15.20, 18.00, 20.40, 23.20 Petletna zaroka - romantična komedija
13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50
Projekt - komedija
11.40, 14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.55
LEGENDA
vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota, nedelja
PETEK
19.00 Pevec jazza - glasbena romantična drama
21.00 Umetnik - romantična drama
SOBOTA in NEDELJA
19.00 in 21.00 Umetnik - romantična
drama
PETEK
18.00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ
-	romantična komedija
18.30 Lorax - animirana družinska pustolovščina
20.00 Prijatelja - komedija 20.30 Koča v gozdu - grozljivka SOBOTA
18.00 Koča v gozdu - grozljivka
19.00 Prijatelja - komedija
20.00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ
-	romantična komedija NEDELJA
16.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina
18.00 Prijatelja - komedija 19.00 Koča v gozdu - grozljivka 20.15 Kaj pričakovati, ko pričakuješ
-	romantična komedija PONEDELJEK
18.00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ
-	romantična komedija 20.00 Turneja - drama
PRIREDITVE
PETEK, 22. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
10.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
Teta Pehta
gledališka predstava Lucije Čirovič in Boštjana Štormana za otroke
19.00 Galerija Mercator center Celje Mravljica - Tihožitje 2012
odprtje razstave X. uličnega slikanja
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Aleksander Videčnik
z gostom se bo pogovarjal Bert Savodnik
19.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Osrednja prireditev ob dnevu državnosti
19.00 Bianca Gurmanka Velenje
19.00 Velenjski grad
Igralne urice
Mitja s kitaro
glasbeni večer
Akademija Poetična Slovenija
večer izvirne prevodne poezije ter slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad
20.00 Železarski muzej Teharje
Podobe plemena
odprtje razstave Tatjane Hren
20.00 Celjski mladinski center
Izpod Zurnizipa
literarni večer z umetnico Nino Arlič
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Mešani pevski zbor Cetis
koncert
20.00 Galerija eMCe plac Velenje
Upside down
odprtje razstave
21.00 Pred domom kulture Velenje HouseMouse
DJ-večer
20.30 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Modna interactiada
dobrodelna modna revija Interact kluba Celje ob glasbeni spremljavi skupine Ani Frece & M. M.
SOBOTA, 23. 6.
10.00 Pokrajinski muzej Celje
11.00 Pokrajinski muzej Celje
14.00 Park pred velenjsko gimnazijo eMCe plac
od 15.00 ure dalje Celjski mladinski center
1.00 Cankarjeva ulica Velenje
Poletni BazArt
prodajno-razstavna umetniška tržnica
Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Rap
park s5 dogaja
Break the floor
mednarodno plesno tekmovanje v break dancu in hip-hopu
od 15.00 ure dalje Ramna plaža ob Slivniškem jezeru
Kresna noč
otroške delavnice, animacije in družabne igre za otroke, veselica z ansamblom Zupan in gost Domen Kumer
16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Praznik KS Trnovlje
osrednja prireditev s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in tradicionalnim srečanjem starejših krajanov
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice in jezdenje ponijev
19.00 Knjižnica Laško
Predstavitev bralne značke
koncert Janje Brlec z gostoma, Petrom Napretom, violina in Boštjanom Korošcem, bariton
20.00 Cerkev sv. Roka Šmarje pri Jelšah Vokalna skupina Osti Jarej iz Podčetrtka
koncert
20.00 Gotovlje_
Osrednja proslava medgeneracijske solidarnosti in praznika KS Gotovlje
20.00 Center Dobrne_
Gasilska noč z Modrijani
20.00 Terme Olimia Podčetrtek
Kresna noč s Folklorno skupino Kozje
20.00 Kavčnikova domačija Zavodnje
Kresni večer
NEDELJA, 24. 6.
od 14.00 ure dalje Celjski mladinski center
Break the floor
mednarodno plesno tekmovanje v break dancu in hip-hopu
14.00 Park pred velenjsko gimnazijo eMCe plac
Dan rocka
park s5 dogaja
od 15.00 dalje šotor pri Košarici Velika Pirešica
Gališki dnevi
srečanje 60-letnikov, vrtna veselica z ansamblom Saša Avsenika
17.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Šentvid pri Planini
Srečanje pod Bohorjem
tekmovanje muzikantov na frajtonarico
18.00 Letno gledališče Limberk Griže Godba Liboje
koncert; gostje Igor in Zlati zvoki
19.00 Grad Podsreda_
Koncert za flavto
Matej Grahek, flavta; Tibor Kereke, trobenta; Tadej Horvat, klavir
19.00 Dom krajanov Šentilj Večer pod lipco
PONEDELJEK, 25. 6.
14.00 park pred velenjsko gimnazijo
Dan slovenske glasbe
park s5 dogaja
PONEDELJEK, 25. 6.
PETEK, 22. 6.
18.00 Mestna plaža
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
od 19.00 ure dalje Osrednja knjižnica
Celje_
Drunk Cook Book
predstavitev slovenske kuharice Marka Požlepa v angleškem jeziku; pogovor vodi Marjan Pušavec
20.00 Vodni stolp
Pihalni orkester Celje z gosti
koncert
21.00 Gostišče Local
Localcooltura
Soul funked up
SOBOTA, 23. 6.
11.00 Mestna plaža
Mišela
ulično gledališče; nastopata Bepina in Karmela
18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Glasba za nostalgike
20.00 Vodni stolp
Duo con spirito
večer romantične klasične glasbe; Aleksander Kuzmanovski, violončelo in Tamara Povh, klavir
NEDELJA, 24. 6.
10.00 do 17.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Zelen'dolova skrivnostna vilinska dežela
21.00 Stari grad Celje
V. Möderndorfer: Limonada slovenica
komedija v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
15.00 do 18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Zelen'dolova skrivnostna vilinska dežela
20.30 Stari grad Celje
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice, risanje na steklo, knjižnica pod drevesi...
AirStrig Duo
koncert; Luka Železnik, flavta & Uroš Barič, kitara
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); Utrip svetlobe, do 13. 12.; Svetišča paleolitskih lovcev-Potočka zijavka in Divje babe, do preklica
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: gostujoča razstava Blaž Kumerdej (1738-1805): slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec, do 29. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Mladi za
Celje 2012, razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.; Razstava likovnih del dijakov GCC - umetniška gimnazija, likovna smer.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Niko Ignjatič Celje: likovna dela Branka Krka: Terminator vs Hollywood, do 14. 7.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena - portreti in figure v različnih slikarskih tehnikah, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava olja na platnu Jožeta Barachinija in vitraji Elene Sigmund, do 8. 7.
www.radiocelje.com
VEČER ROMANTIČNE KLASIČNE GLASBE: DUO CON SPIRITO
Sobota, 23. junij, ob 20.00, VODNI STOLP
GLEDALIŠKA KOMEDIJA V. Moederndorfer: LIMONADA SLOVENICA
Nedelja, 24. junij, ob 21.00, STARI GRAD CELJE
KONCERT: AirString Duo,
Luka Železnik, flavta & Uroš Barič, kitara
Ponedeljek, 25. junij, ob 20.30, STARI GRAD CELJE
ČRNA KOMEDIJA M. Zupančič: GOLI PIANISTI ALI MALA NOČNA MUZIKA
Sreda, 27. junij, in Četrtek 28. junij, ob 21.00, VODNI STOLP
2012
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info TIC Celje, www.celeia.info
ZAVOD CELEIA CELJE
C
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NA SVOJ RAČUN
MODROSTI
Ena proti ena
Mož: »Zakaj nosiš nedrček? Saj nimaš nič notri!«
Žena: »Zakaj pa potem ti nosiš hlače?«
V pragozdu
Koala je sedela na drevesu in mimo je prišel martinček: »Hej, koala! Kaj delaš?«
Koala: »Trav'co kadim, pridi gor in poskusi.«
In res ... martinček je šel na drevo in skupaj sta še malo kadila.
Čez nekaj časa je martinček postal žejen.
»Grem do reke, kjer se bom pošteno napil,« je rekel.
Ker pa je bil zadet, se je preveč nagnil nad vodo in padel noter. Vse to je videl krokodil, se nemudoma pognal za martinčkom in ga rešil.
»Pa kaj hudiča je narobe s tabo?«
Martinček mu je vse razložil in krokodil se je odločil, da gre pogledat koalo, ki je še kar kadila travo.
Krokodil je zavpil: »Hej, ti!«
Koala je pogledala z drevesa in začudeno vzkliknila: »Stari! Koliko vode si pa ti spil?«
Ste tudi vi slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
ANEKDOTE
Ko so slavnega grškega basnopisca Ezopa (6. stol. pr. n. š.) vprašali, kako je mogel postati tako pošten, je odgovoril: »Popolnoma preprosto. Delal sem ravno nasprotno, kot delajo drugi,« je odgovoril.
Ko je grški modrijan Anakarsis (6. st. pr. n. š.) izvedel, da njegov učitelj in prijatelj pripravlja objavo atenskih zakonov, je dejal: »Ne ve, da so zakoni kot pajčevina: mušice se zapletejo vanjo in poginejo, velike muhe pa jo raztrgajo.«
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
Vprašali smo vas: Kdaj in kje bo zaključna prireditev akcije hujšanja NT&RC.
Pravilen odgovor se glasi: V torek, 19. junija, ob 18. uri v Citycentru.
Izžrebani nagrajenec, ki bo prejel knjigo Celjske Mohorjeve družbe, je Nejc Fišer iz Črne na Koroškem.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kaj je prvonagrajena v letošnji akciji hujšanja dobila za glavno nagrado?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 27. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Špela Kuralt bo kmalu odšla v porodniško. Urednica Biserka Povše Tašić: »Zelo te bomo pogrešali!« Špela: »Škoda ker ne morem deliti z vami teh občutkov ...«
Še ena iz Špeline malhe, namenjena radijski urednici Bojani Avguštinčič: »Bojana, jaz sem ti prispevek oddala, ne vem pa, kdaj ga bom naredila .«
Ivana Stamejčič je poznavalka cenovne politike komunalnih podjetij. Takole je pojasnila: »Celjanom stoji že od leta 2006.« Mož Branko pa je dodal: »Meni pa dol visi.«
Simona Šolinič: »V javnosti je danes zakrožilo anonimno pismo neznane ženske.«
SUSUA SE
V torek je bilo na cestah v Zgornji Savinjski dolini kar nekaj ovir in zmede - v teh krajih pač niso navajeni, da bi več ekip naenkrat na različnih koncih barvalo cestne talne oznake.
Ampak zdaj so se Zgornjesavinjčani znašli v strahotni dilemi. Ne vedo namreč, ali so cestarji v želji, da bi sicer luknjaste ceste le nekoliko »popedenali«, zgrešili dan obiska predsednika Danila Türka v teh koncih ali pa so želeli celotnemu predsednikovemu uradu pokazati, kako pridni so. No, pri 33 stopinjah je bilo njihov trud zagotovo opažen.
IZJAVA TEDNA
»Pozdravljeni, še posebej pa pozdravljam vse, ki prihajate iz Šaleške doline. Vesel sem, ker se tudi izbrisani še kar pojavljamo na takšnih dogodkih. Po izračunih Green-peaca, da bo zaradi bloka 6 v Šaleški dolini letno umrlo 33 ljudi, smo namreč že sedaj vsi statistično mrtvi.«
Pozdrav župana Mestne občine Velenje Bojana Kon-tiča na podelitvi priznanj najboljšim inovatorjem Sa-Ša regije
Če nas varajo dovolj dolgo, začenjamo zavračati dokaze o prevari. Resnica nas ne zanima več. Priznanje, četudi le samemu sebi, da so nas pretentali, postane preprosto preveč boleče.
(Carl Sagan)
Z REŠETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
• ••••v
0 0 - — »
Vozi, Miško!
Če mene vprašate, so za to, da se vse manj družimo in da skoraj nimamo več možnosti spoznavanja novih ljudi, krivi avtobusi. In to tisti, ki jih ni oziroma s katerimi se ne vozimo. Se vam zdi, da pretiravam? Niti slučajno! Preverjeno!
V študentskih letih ni bilo boljše možnosti za hitro premikanje po Ljubljani, kot so »trole«. Dolgi avtobusi s »harmoniko« na sredini so bili petek in svetek nabito polni. In ko je že na kakšni postaji izgledalo, da se ne bo mogel vkrcati niti otročiček, sta kričanje šoferja, naj se pomikamo nazaj, in pritisk tistih, ki so se tudi hoteli peljati, delala čudeže. Viseli smo drug na drugem, ker se prijeti ni dalo nikjer, si stopali na noge, se skupaj potili, dihali in smradili (kakor kdo) zrak v avtobusu. Kisika je vmes že zmanjkalo. Ko je šofer končno speljal, je cela množica enakomerno vzvalovila. In tako do naslednje postaje, kjer so se tisti, ki so želeli dol, s komolci in pestmi prebijali proti izhodu. Vam rečem, ne boj, mesarsko klanje se je skoraj dogajalo v tistih časih. Sploh če je šofer prehitro speljal in po nesreči z vrati stisnil kakšnega počasneža. Čeprav smo takrat poslušali tudi zgodbe o tem, kako je kdaj koga kak avtobusar malo po cesti vlekel za seboj, priprtega med vrati, seveda. Sam si je bil kriv, kaj pa ni bil bolj poskočen, je bil nauk te zgodbe.
To so bili lepi časi druženja, neposrednih stikov, navezovanja novih poznanstev. Kaj lahko še bolj zbliža in poveže dva neznanca kot tesno dotikanje, objemanje ob lovljenju ravnotežja, tako rekoč izmenjava telesnih tekočin v gneči »trole«? Od tu do izmenjave telefonskih številk ali zmenka za kavo ni več daleč.
Pa da ne boste mislili, da smo bili Celjani prikrajšani za
to veselje in radostno druženje! V davnih časih, ko je po mestu in okolici avtobus vozil dokaj redno in pogosto, se je večina delovnih ljudi v službo prebijala z javnim prevozom. V jutranji konici ni bilo lepšega, kot čakati na postaji, po možnosti z otrokom v naročju, ko je pripeljal avtobus, poln potnikov, in se je proces, že znan iz prestolnice, ponovil. »Še malo nazaj!« je kričal šofer in tisti bolj družabni so se z veseljem stisnili k najbližjemu sopotniku. Ah, kje so tisti časi... Kar precej ljudi sem spoznala takrat. Odkar se vsi vozimo z avti, je vse drugače. Vse več je osamljenih in tistih, ki si morajo preko interneta iskati prijatelje. Temu bom naredila konec, sem si rekla.
Ker si človek z leti spet zaželi kakšno prijetno družbo, za internet pa ni najbolj zagret, se seveda spomni avtobusa. Kupila sem torej mesečno vozovnico in se veselila, da sem ob vse dražjem bencinu tudi prihranila kak evro. Ampak projekt sploh ni enostaven. Že uskladitev z voznim redom je bila cela akrobacija, da ne omenjam nenehnega gledanja na uro, ko je treba zjutraj pravočasno oddivjati do postaje in ko se podobno ponovi sredi popoldneva. Ampak ta stres se potem na avtobusu povsem porazgubi. Ni treba paziti na cesto in semaforje, lahko si ogledujem okolico ali sopotnike, morda celo prisluhnem radiu, čeprav imam občutek, da imajo vsi šoferji aparate zablokirane na eni sami postaji - taki, ki je ne prenašam najbolje. In kar je najbolj šokantno - lahko si izbiram, kje bom sedela. Kakšna gneča neki, stanje na eni nogi, stiskanje z drugimi ali prerivanje! O vsem tem ne duha ne sluha. Kar je po svoje škoda. Moji načrti o navezovanju stikov z nasprotnim spolom so tako padli v vodo. Kot da se pravi moški vozijo z avtobusom, je rekla prijateljica. Doslej sem namreč spoznala le mamico z otrokom, ostali potniki so »malinovci« na poti v šolo ali upokojenke. Me pa greje misel na to, da sem prispevala k manjšemu globalnemu onesnaževanju in da ne bom sokriva, če bo javni prevoz v Celju povsem »crknil«. To pa tudi ni kar tako, a ne?
LJUBITELJICA AVTOBUSOV
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
RIŽAN E ft
uqamKe
YOUNG LOREna ZRAK (ANG.)
Povsod z vami
VODNI GLODAVEC
PRIPRAVA
ZA STRGANJE
EVROPSKA UNUA
RIHARD JAKOPIČ
PEVKA ZANA
GOROVJE V SREDNJI GRčUI
ZLAT KOVANEC
NEKDANJI PREBIVALCI PIRENEJSKEGA POLOTOKA
TV-VODÏTEU ŽNIDARŠIČ
ILUSTRATOR MUSTER
SLOVENSKI RAPER (ALI) OSLOV GLAS
NAROČNIK
AMERIŠKA IGRAUtt (ROSEMARY)
HINDUJSKI SPOŠTLJIV NAZIV
AMERIŠKI PISATELJ
VODJA OKTOBRSKE REVOLUCUE
SUKOVIT OPIS IVAN PAVLOV
SEZNAM BLAGA S CENAMI
AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA
MESTO NA ŠVEDSKEM
(DALMAT.)
FORDOV MALČEK
AM. IGRAL PARKER
KRAJEC KLOBUKA
LESENA POSODA
SLOVENSKA REKA
ŠVEDSKI SMUČ. CENTER
BOLGARSKA REKA
GLAVNO MESTO GRČUE
SEVERNO-
IRSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA
MAJHNA ŠIPA
NEMŠKI AVTO
NOVINAR DNEVNIKA ŽERDIN
KLAVEC PRAŠIČA (NAR.VZH.) PREBIVALEC LOŽA
19
M
KANAL ZA ODVAJANJE DIMA
VELIKA KOLIČINA ČESA
GORAV POSOČJU
GLAS PRI MLASKANJU
OTOK V INDUSKEM OCEANU KAN. PEVEC (BRYAN)
MADŽAR. KRAJ
PRIPRAVA ZA VZPENJANJE
DALMATINSKO MESTO, L OD SPUTA
FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV
PREBIVALEC ARKTIKE
IZRASTKI NA GLAVI JELENA VEZNIK
OSEBNI ZAIMEK
BOLGARSKI IGRALEC (YORDAN) PEVEC KOSMAČ
VERDUEVA OPERA
IAN FLEMING
VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA
DIVJA KOZA
SEČ
GOVEJI TREBUH ANGLEŠKI PEVEC (SIMON)
IZMIŠLJENA NOVICA V ČASOPISU
AMERIŠKI IGRALEC NEESON
DERIVAT MERIL0' SLOVENSKI
AMnuiAvA KRITERU PESNIK AMONIAKA (KNJÈ) (L0JZE)
GOVORICA MLADIH
6.SOLMI-ZACUSKI ZLOG KITAJSKI MEDVED
AMERIŠKA
IGRAUtt VLOŽEK (ULY)
ZGOLJ HRVAŠKI PEVEC KARAN
SPUH0M	OBLAST PORASEL
PTTčJI	S°°'S.C.E
MLADIČ	(EKPR'
SLOVENSKI IGRALEC SAMOBOR
HEKTAR NAJVEČJI ČLOVEŠKI ORGAN
Nagradni razpis
1.	nagrada: zlat obesek in knjiga Celjske Mohorjeve družbe Laurent Gaude Eldorado
2.	nagrada: bon za gostilno Pri Ahacu na Grobelnem
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 28. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 47
Vodoravno: MALTA, SVOD, AFORISTIKA, DETE, HOTEL, OKOVI, PANJ, PONT, ISBN, ČI, EPIZODA, OSTRIVEC, BICEPS, ALO, ICIKA, OSE, ATENE, DES, LA, ŠJORA, AFŽ, OKO, ARKI, PILULA, SKOP, MRK, CIMET, TONA, ALEJA, AZ, LILI, TN, MUTACIJA, MOSTEK, OŽIVILO, UNA, KOSA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ona: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, na katero ste domala pozabili. Sedaj pa je prišel čas za izpolnitev, zato bi ne bilo dobro, če bi se skušali izogibati. Konec koncev boste imeli koristi tudi vi sami.
On: Sprijaznili se boste z nastalo situacijo in iz vsega skupaj potegnili največ, kar bo mogoče. Prijatelj vam bo stal ob strani in spoznali boste, da mu lahko zaupate tudi tiste najbolj skrite zadeve.
Ona: Prijetni popoldnevi vam bodo prinesli dolgo želeni duševni mir, pa tudi prav prijetnega prijatelja, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec vam bo prinesel pozabljene stvari, ki vas bodo spravile v precejšnjo zadrego.
On: Vaše ljubezensko življenje se bo spremenilo v takšni meri, da enostavno ne boste verjeli svojim očem. Končno boste uspeli najti srečo s svojo partnerko, za katero ste bili prepričani, da se vam izmika.
TEHTNICA fl
Ona: Bodite pozorni na dogodke okoli sebe, saj boste le na ta način pravilno reagirali in se izognili nastavljenim pastem, ki niti niso tako nedolžne, kot pa se vam morda dozdeva. Pazite, da vas ne bo zaneslo!
On: Znašli se boste v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustite, še preden se vam bo celotna zadeva zrušila na glavo. Poskusite raje na kakšnem drugačnem področju - na primer v ljubezni...
msm
Ona: Uresničila se vam bo želja na ljubezenskem področju in počutili se boste kot že dolgo ne. Sedaj pa vzemite stvari v svoje roke in videli boste, da to ne bo samo muha enodnevnica.
On: Sorodniki vam gredo že počasi na živce, toda vseeno poskusite obdržati mirno kri. Ne zapletajte se v bedaste prepire, ker to nikomur ne koristi. Saj veste, pametnejši popušča; kasneje pa toliko več pridobi!
dvojčica ■ s™«0 #
Ona: Partnerju se boste opravičili za neprijetnosti iz preteklih dni in mu seveda obljubili, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo. Pri tem boste nadvse prepričljivi, pa se tako ni bati za vajino skupno prihodnost.
On: Krepko si boste zavihali rokave in postorili vse tiste zadeve, ki ste jih že kar nekaj časa odlagali na stran. Pri tem vam bodo v veliki meri pomagali tudi prijatelji, za kar jim boste odkrito hvaležni.
Ona: Zgodila se vam bo manjša nezgoda, vendar boste lahko z malce truda kaj kmalu premagali vse težave. Nenaden obisk vam bo prinesel obilo veselja, saj se boste ponovno spomnili preteklih trenutkov, ki pa so že mimo.
On: Prepustili se boste uživanju v družbi svoje partnerke in preživeli konec tedna brez stresa in napetosti. Dogovorili se boste o vajini skupni prihodnosti, ki ste jo zadnje čase kar nekako zapostavljali.
RAČAN, NOTE, LAZAR, GARFIELD, KD, TAO, TS, LIVAR, LAK, ATIK, FANI, NELAGODJE, DVA, BRYAN.
Geslo: Nogometno prvenstvo Euro
Izid žrebanja
1.	nagrado, zlat obesek in knjigo Celjske Mohorjeve družbe Renata Dežman Depra, prejme: Alja Brumec Rataj, Ul. II. bataljona 16, Šentjur.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Skrivnost kostanjevega gozda, prejme: Ivan Fik, Zabukovica 18b, Griže.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Hasan Radojčič, Sp. Rečica 175, Laško.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC, ostale bomo poslali po pošti.
Ona: Vse se bo začelo obračati v smer, kamor ste si lahko samo želeli, kar vam bo dvignilo vašo samozavest. To se bo poznalo predvsem na ljubezenskem področju, kjer ste na pragu nečesa enkratnega.
On: Sladka skrivnost, ki jo boste izvedeli popolnoma po naključju, vam bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boste morali kar precej potruditi, saj vam bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se vam obeta nekaj nepričakovanega.
DEVICA
Ona: Pred vami je precej vznemirljivo srečanje z znancem, na katerega ste že skoraj pozabili, pa čeprav je nekoč igral zelo važno vlogo v vašem čustvenem življenju. Presenečenjem kar ne bo videti konca.
On: Ne bo dovolj, da boste samo pokazali svoja čustva, potrebno jih bo izpovedati tudi z besedami. Vsekakor vam bo uspelo, pa četudi z majhno pomočjo prevare. Pa saj vas na koncu ne bo nihče vprašal, kaj vse ste počeli v preteklosti...
Ona: Ni res, da so vsi ljudje okoli vas samo zlobni in neprijazni. Njihovo obnašanje ima veliko globlje korenine, kot pa si mislite. Šele po globljem razmisleku boste spoznali njihove resnične namene.
On: Nekdo si bo vztrajno prizadeval, da osvoji vaše srce, vi pa se boste še bolj vztrajno izmikali. Treba se bo odločiti, kaj si v resnici želite od svojega ljubezenskega življenja, saj vam omahovanje ne bo koristilo.
kozorog jf^
Ona: Najbolj vas bodo veselile drobne in na videz nepomembne stvari, ki pa vam bodo vendarle prinesle tisti notranji mir, ki ga na pogrešate. Zamislili se boste nad svojim življenjem in sprejeli pomembno odločitev.
On: Odpovedati se boste morali določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partnerka bo tega zelo vesela in to vam bo tudi pokazala. Poslovne načrte pa rajši pustite še nekaj časa na miru, da dozorijo.
Ona: V ljubezni boste zelo srečni, zato boste nekoliko pozabili na težave, v katere ste zašli izključno zaradi svoje neumnosti. Partner vam bo predlagal nekaj, kar ne boste pričakovali, a vam bo bilo vseeno zelo všeč.
On: Najlepše se boste imeli v prijetnem družinskem krogu, kjer se boste počutili varni in ljubljeni. Poskrbite za negovanje medsebojnih odnosov, ki ste jih v preteklosti vse preveč zanemarjali. Vsekakor bo prijeten teden!
Ona: Napravite že enkrat tisto, kar vas mika, sicer se boste požrli zaradi nestrpnosti in radovednosti. O vaših namenih ne govorite naokrog, saj vam lahko prijatelji vaše načrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: Izgubili ste pravo smer, sedaj pa tavate in iščete, ne da bi sploh vedeli, kaj početi. Poskusite se malo skoncentri-rati in se osredotočiti na glavne probleme. Vsega vam sicer ne bo uspelo razrešiti, toda nekaj boste vendarle naredili!
3
4
20
6
5
9
7
10
8
15
2
12
18
21
22
14
13
23
16
11
17
QJEISEHEEG]
Uroš Mijošek in Maja Hodošček
Trio adijo in Kvartet za zadet?
Na muzejsko noč je v Celju likovni salon odprl vrata za vse »želimbiti« glasbenike. Eni so izziv vzeli zelo resno in so se težko ločili od inštrumentov. Takoj bi lahko sestavili skupino znanih Celjanov, ki bi gotovo »zažigala« na kakšnih večjih odrih. Ujeli smo Majo Hodošček, mlado celjsko umetnico, Romana Kramer-ja, nekdanjega občinskega uslužbenca, zdaj zaposlenega pri VO-KA, in Uroša Mijo-ška, znanega v turističnih in kulturnih logih. Morda je to lahko njihova nova kariera? Če bo kdo od njih omagal, pa je tu še Bojan Umek, legenda celjskega gledališča, ki lahko vskoči vsak trenutek.
NC, foto: GrupA
Roman Kramer
Bojan Umek
Kolesarjem pomahal z zastavico
Ne vemo točno, kako »dobra« sta si kolo in celjski župan, se je pa Bojan Šrot zelo vživel v vlogo štarterja mednarodne kolesarske dirki po Sloveniji, katere prva etapa se je začela v Celju, končala pa v nedeljo v Ljubljani. Iz Celja je odpeljalo 24 Slovencev, med njimi tudi letošnji zmagovalec Jure Brajkovič.
NC, foto: SHERPA
Plesalec po sili
Direktor Hmezadove Kmetijske zadruge Petrovče Marko Gominšek je sicer navajen, da drugi plešejo pod njegovo komando. Ko mu je predsednik zadruge Franci Gajšek »zau-kazal«, da mora zaplesati z eno od izletnic Zelenega vala, je sicer rahlo ugovarjal, nato pa popustil, ko je ena izmed izletnic prišla po njega. In videli smo, da lepo pleše.
Foto: ZLATKO BOBINAC
Kapa je bila za vabo
Na tradicionalni zabavi pod klobuki, ki jo je revija Lady pripravila v Ljubljani, je legenda slovenska glasbe Tomaž Domicelj poskrbel za reklamo naše medijske hiše. V omari je izbrskal kapo z našim znakom - kdo ve, od kdaj jo ima - ki se barvno ujema z njegovo celotno opravo. Da so se dekleta lepila, je očitno, saj mu je bila tudi La Toya pripravljena razkriti vse svoje adute ...
NC, foto: Mediaspeed
Z golfom do pomoči bolnikom
V Olimju pri Podčetrtku je bil pri družini Amon vsakoletni dobrodelni turnir golfa, ki ga pripravlja društvo Debra Slovenija, ki pomaga bolnikom z bulozno epidermolizo.
Gre za izjemno redko in hudo kožno bolezen. V Sloveniji je le šest bolnikov s težjo obliko te bolezni ter 24 z lažjo obliko. Društvo Debra vodi Polona Zakošek iz Kozjega (na fotografiji prva z desne), mama enega od bolnikov. Zakoškovi na dobrodelnem golf turnirju v Olimju vsako leto izjemno pomaga družina Amon, ki se tam ukvarja z dejavnostjo golfa, gostinstvom, nastanitvami, vinarstvom in bio pridelki. Na fotografiji so sin Aleš, oče Stanko in mama Greta Amon (od desne proti levi strani), ki se pogovarja z županom Kozjega Andrejem Kocmanom, ki je šef Zakoškovi, ki ima v občinski upravi Kozjega na skrbi področje družbenih dejavnosti.
Delovanje društva Debra podpira vseh šest obsoteljskih občin, na dobrodelni prireditvi pa je bilo opaziti tudi finančno direktorico Kozmetike Afrodita Marto Strašek, ki se je v imenu te družbe izkazala s petsto evri pomoči. Prav tako je bilo videti direktorja Kozjanskega parka Tea Oršaniča ter še koga.
BJ