DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 50
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 2D, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Sest governerjev protestira radi zniževanja števila WPA delavcev. Lokalne oblasti v veliki zadregi radi relifa
New York, 1. marca. — Ker zvezna vlada vedno bolj znižuje WPA javna dela, se je na predsednika Roosevelta obrnilo šest governerjev iz industri-alnih držav in ga zaprosilo za sestanek.
Na tem sestanku nameravajo governerji predložiti predsedniku načrte, o katerih trdijo, da, so "uspešni in zdravi," da se temeljito reši problem brezposelnosti.
V stanovanj u newyorškega governerja Lehmana v New Yorku so se sestali governerji iz držav Minnesote, Illinois, Rhode Island, Wisconsin, Massachusetts. Po zborovanju so poslali governerji predsedniku brzojav s sledečo vsebino:
"Lokalne oblasti ne moi*ejo nositi stroškov relifa onim brezposelnim, ki so sposobni za delo. Mi protestiramo, ker se skuša stroške relifa v vedno večjem številu prenašati na državne in mestne edinice."
Dejstvo je sledeče: zvezna administracija zadnje čase zmanjšuje število delavcev pri WPA projektih. Ker pa odpuščeni delavci ne morejo dobiti dela in zaslužka v privatnih industrijah, morajo mestne in državne oblasti skrbeti za nje.
Governerji trdijo, da je državam nemogoče prehraniti vse brezposelne. Državne in mestne oblasti imajo dovolj opravka z onimi brezposelnimi, ki so nezmožni za delo. Za one brezposelne bi morala skrbeti zvezna vlada.
To je jedro vsega nesporazuma med zvezno administracijo in governerji. Na zborovanje governerjev je poslal brzojavko governer države Penn-sylvanije, ki je izjavil, da radi bolehnosti ne more priti v New York, in governer države Michigan, ki je brzojavil, da potrebuje počitek od zadnjega napornega dela tekom avtomobilskega štrajka.
Governerji so mnenja, da ne bi smel biti noben WPA delavec odpuščen od WPA del, dokler ne dobi delo in zaslužek v privatni industriji. In koliko WPA delavcev dobi delo v privatni industriji, toliko drugih, ki se nahajajo na relifu, bi moralo zasesti njih mesta.
Kaj bo odgovoril Roosevelt na poziv governerjev še ni zna-1 no, skoro gotovo pa bo vprašal governerje naj mu pokažejo pot, kje dobiti denar za nadaljni relif. Tekom 45 mesecev svojega obstanka je WPA administracija izplačala 7 milijard brezposelnim.
$3,000 na leto
Preteklo soboto je ■imel v Clevelandu, zanimiv govor Louis J. Albert, bivši NRA direktor. Razvil je City klubu načrt, glasom katerega bi se odpravilo siromaštvo, nk da bi se odpravilo kapitalistični sistem, a bi imel vsakdo dovolj, ne da bi bilo treba odirati bogatine. ,Sleherni delavec v Ameriki bi moral imeti vsaj $3000.00 zaslužka na leto. Dolar bi moral imeti tisto nakupovalno moč kot jo je imel v letu 1929. V Ameriki imamo nad dvesto ogromnih korporacij, ki kontrolirajo skoro $10,000,000,000 mrtvega kapitala. Z vladno pomočjo in kontrolo bi m ta denar enako razdeljeval, da bi dobil sleherni letno 3 tisoč dolarjev. Ako delodajalec ne bi mogel plačati toliko, bi vlada pomagala. Produkcija bi morala biti vsako leto enako visoka.
-o-
Novi naročniki
Bomba v gledališču
New York, 1. marca. — Več kot 100 oseb je bilo ranjenih, ko je tisoče ljudi bežalo iz sedmih različnih gledališč na Broadwayu, kamor so bile vržene smrdljive bombe. Bombe so bile vržene v trenutku, ko se je v gledališčih nahajalo največ ljudi. To je že drugi enak napad na razna gledališča v New Yorku tekom nekaj tednov. Policija pripisuje metanje bomb sporu v delavskih vrstah. Bombe so bile zagnar ne v skoro istem trenutku v vseh sedmih gledališčih, nekako ob 9. uri zvečei*, ko so gledališča najbolj polna. Najhujše je bilo v Stoddard gledališču, kjer se je nahajalo 3500 ljudi pri' predstavi. Ljudje so drli proti izhodom in PH tem je bilo pohojenih 30 °seb samo v tem gledališču. Na lice mesta so bile odposlane Številne ambulance, ki so težko ranjene odpeljale v bolnišnice dočim so policijski križarji lovili zločince.
Grdinov pogrebni zavod
V soboto je tvrdka Grdina in sinovi podpisala s slovenskim stavbenikom Joseph Dem-sharjem pogodbo, da začne Mr. Demshar s stavbinskimi deli za povečanje in zboljšanje pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Pogodba se glasi, da mora biti delo izvršeno v dveh mesecih. Delo bo narejeno tako, da bo Grdinov zavod potem odgovarjal vsem zahtevam časa in razmer. Kontrakt je podpisan za $6000.00. Pogrebhi zavod A. Grdina in sinovi je zadnje čase zelo zaposlen. Trikrat se je letos že pripetilo, da so bila tekom enega dneva pripeljana štiri trupla umrlih v pogrebni zavod. Potrebno je bilo torej razširiti prostore, tako da bo sleherni lahko točno in v zadovoljstvo postrežen. To je zopet lep napredek v naselbini. Z deli se je,že pričelo. -o-;
Senator Donahey
Komaj je ohijski senator Vic Donahey ozdravel od bolezni, ki je trajala dva meseca in je prišel v senatno zbornico, je že izjavil, da nasprotuje načrtu predsednika Roosevelta za reorganizacijo zveznih sodni j. Oba ohijska zvezna senatorja, Bulkley in Donahey, sta demokrata, toda dočim se je Bulkley absolutno izjavil za Roosevelta, trdi Donahey, da se volivci v državi Ohio ne strinjajo z reorganizacijo zveznih sodni j.
V bolnico
V	nedeljo zvečer je bila s Svetkovo ambulanto odpeljana v. Boulevard bolnico Mrs. Frances Baloh, 19201 Muskoka Ave. Nahaja se v sobi št. 203. Včeraj popoldne pa je bil enako s Svetkovo ambulanco odpeljan v Womans bolnico Mr. Vincent Peskar, 20664 Miller Ave. Obema želimo skorajšnjega zdravja.
Zadušnica
V	cerkvi sv. Vida se bo brala v sredo sv. maša za pokojno Marijano Safran ob šestih zjutraj. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
Zvišane plače The Chase Brass & Copper Co. ki ima v bližnjem Euclidu en tisoč uslužbencev, naznanja, da je zvišala plače za 5c na uro. Pridite na sejo!
V	sredo ob 7:30 zvečer se vrši ženska seja odseka Slovenskega doma na Holmes Ave. Pridite!
Jeklarski trust nenadoma zvišuje plače
Pittsburgh, Pa., 1. marca. V pondeljek sta se sešla Benjamin Fairless, ki je predsednik Republic Steel Co., ki je glavna panoga jeklarskega trusta, in Phil Murray, zastopnik C. I. O. unije. Ob istem času je začel jeklarski trust naznanjati zvišanje plač svojim uslužbencem. Republic Steel Corporation, Youngs-town Sheet & Tube Co. in Betle-hem Steel Co. so bile med prvimi, ki so prišle na dan z zvišanje. Sledila je National Steel Co. in Inland Steel Co. Tudi iz Loraina, Ohio, prihaja poročila, da je National Tube Co., kjer je zaposlenih 8,000 delavcev, pripravljena zvišati plače. Tam dela stotine naših ljudi. V Clevelandu se pa zastopniki American Steel & Wire Co., posvetujejo z zastopniki delavcev^glede zvišanja plač.
--n_
Pet let.. .
Včeraj je minilo pet let odkar je bil ugrabljen staršem Col. Charles in Mrs. Lindbergh njih prvorojeni sin. Ob petletnici tega ne* zaslišanega zločina se nahajata oče in mati na zrako-plcvnem potovanju po In-diji. Bilo je v noči 1. marca, 1932, ko je bil tedaj 20 mesecev stari sinko Lindber-ghove družine odnesen iz zibelke. Zločinci a o zahtevali od Lindbergha, da plača $50,000, da dobi otroka vrnjenega, in Lindbergh je bil pripravljen plačat i, toda kmalu potem to dobili v neki hosti mrtvo truplo ugrabljenega otroka. Kot povzročitelj zločina je bil pronaj-den krivim Bruno Haupt-mann, ki je moral umreti pozneje na električnem stolu. še danes obstoji dvom, če je bil Hauptmann v resnici pravi krivec.
Postave za poroko v državi Ohio se bodo poostrile. Izdatno se bodo spremenile tudi postave za pridobitev razporoke
Avtomobili zahtevajo vedno večje žrtve
Chicago, 1. marca. — število smrtnih žrtev, ki so bile ubite v. avtomobilskih nezgodah, je do- j seglo za mesec januar 3050, ne- i kaj nezaslišanega. Za februar številke še niso na razpolago. Tekom zadnjega dneva v februarju je bilo ubitih 92 oseb. Lani je bilo v januarju mesecu ubitih "samo" 2550 ljudi od avtomobilov. Avtomobilske žrt^ve so tudi letos v Clevelandu mnogo številnejše kot v drugih letih. Januarja in februarja je bilo v Clevelandu ubitih od avtomobilov nič manj kot 46 oseb, med temi štirje Slovenci. V letu 1936 : je znašalo število avtnih žrtev v Clevelandu tekom iste dobe le 25. Tekom januarja in februarja meseca se je samo v Chicagu, Bostonu in San .Franciscu znižalo število žrtev v primeri z lanskim letom. V New Yorku so letos avtomobili ubili 73 oseb, a lansko leto v istem času le 43. Nenavadno milo vreme v januarju in februarju je izvabilo več avtomobilistov letos na javne ceste ket lansko leto.
-o-
Lev je ubil moža, ki je vlomil v cirkus
Breslau, 1. marca. — Fritz Smolkowski, tat po poklicu, je vlomil v šotor cirkusa v tem mestu najbrž z namenom, da okrade igralce cirkusa, ko so spali. Ljudje so se zbudili, ko so zaslišali strašen krik. Ko so naredili luč so videli, da ler ži v levji kletki raztrgano truplo Smolkowskega. Lev ga je 's šapo podrl in ga potegnil k 'sebi v klet, kjer je truplo raz-mesaril.
Na novo so se naročili na dnevnik "Ameriška Domovina" sledeči naši rojaki: Ciril Maver, A. Kuhel, Jim Cerne, John Kranjc, Jfrs/Celhar, Steve Za-dravec, Louis Grčar, Louis Ma-lovic, Frank Strauss, Mike Kro-flic, Paul Bencin, Frank Ross-man, Frances Ulčakar, John Srebot in Jos. Vadnal, vsi v Clevelančlu. Nadalje John Be-rus, Conneaut, O., Frances Su-kovic, Warrensville, O., Alois Klaus in John Žnidaršič, Jugoslavija. Vsem novim naročnikom prav iskrena zahvala.
-o-
Pogreb Tomina Pokojni George Tomin, o katerem smo poročali, da je umrl v mestni bolnišnici, je dospel v Ameriko leta 1907. Živel je vedno v naši naselbini v obliž-
Boj radi plina
Župan Burton je odredil, da začne mesto s trdovratnim bojem, da se prepreči The East Ohio Gas Co., da, bi zvišala cene plinu, kar bi veljalo Cleve-landčane najmanj en milijon dolarjev na leto. Župan je izjavil, da mestna vlada ne samo, da ne bo dovolila zvišanih cen, pač pa se bo borila za znižanje slednjih. Mestni eksperti, ki so preiskali premoženje, lastnino in dohodke plinske družbe, so dognali, da se cene plinu prav lahko znižajo za 15 odstotkov, pa bo kompanija imela še vedno tako visoke dohodke, ki garantirajo šest odstotno dividendo na vloženi kapital. Župan Burton se je do-sedaj glede plinskega vprašanja držal bolj ob strani, dasi se pogajanja s kompanijo vodijo že več mesecev potom zastopnikov mestne zbornice. Njegov sedanji odločni nastop pa naznanja, da bo prišlo v kratkem do večjih aktivnosti.
Columbus, Ohio, 1. marca. Ohijska komisija za poroke in razporoke je šla včeraj na delo, da naredi primeren načrt za novo postavo glasom katere se bo v držvi Ohio težje poročiti, toda laglje dobiti razporoko kot dose-daj.
Komisija je včeraj predložila sledeči načrt: Vse osebe, ki se nameravajo poročiti v državi Ohio, se morajo prej podvreči zdravniški preiskavi in dobiti spričevalo, da so zdrave na duhu in telesu.
Poročno dovoljenje se bo odreklo vsem, ki imajo kako spolno bolezen ali znak take bolezni, če so božjastne ali zaostale v duševnem razvoju.
Potem ko je izdana poročna licenca se mora izvršiti poroka tekom dvajsetih dni. Prepovedano poročiti bo se fantom, ki niso še stari 20 let in dekletom izpod 18 let. Vsi, ki niso izpolnili še 21. leta. morajo dobiti dovoljenje za poroko od staršev, varuha ali pa od pristojne sodnije.
Poročno dovoljenje se odreče vsem, ki so v pretesnem sorod-
stvu. Odpravljeni morajo biti vsi takozvani "divji zakoni." Moški kot ženska bosta prisiljena vzeti licenco.
Na drugi strani pa bo dovoljena razporoka v vseh sledečih slučajih: Kdor je zapustil svojega moža ali ženo za eno leto ali več, ali kdor pijančuje eno leto ali več.
Kdor postane blazen, se lahko razporoči, če je blaznost trajala pet let in so zdravniki ugotovili, da jei dotična blaznost neozdravljiva. Po sedanjih postavah države Ohio, blaznost ni vzrok za razporoko.
Dokaz o impotenci, če je slednja obstojala že pred poroko. Toda taka tožba se ne more vložiti kasneje kot eno leto po poroki. Komisija tudi priporoča, da ' se proglasijo vsi otroci, zakonski ali nezakonski, zakonskim o-trokom.
Oče ali mati zakonskega ali v nezakonskega otroka sta lahko primoraua po sodniji, da skrbita za vzgojo otrok. Predsednik komisije je H. A. Arant, dekan na juridični fakulteti državne univerze države Ohio.
ju 39. ceste. Mr. Gorge Kuhar, trgovec z grocerijo, bo skrbel za pogreb. Ranjki je bil star ■54 let in samec. Pogreb se vrši danes iz Grdinovega pogreb-
nega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Naj mu bo rahla ameriška zemlja!
Avtna nesreča
V avtomobilski nezgodi se je ponesrečil Frank Košmerl, Jr., star 20 let, 1058 E. 62nd St. V njegov avto* je na. 72. cesti zadel neki drugi avtomobilist. Mladi Košmerl je bil odpeljan v Mt. Sinai bolnico. Ima ja-ko težke poškodbe na glavi.
Mladi začnejo
Policija je pravkar prijela dva fantička, stara po 13 in 14 let, ki sta zadnjo soboto oropala 10 let starega prodajalca časopisov Donalda, Feltona za 50 centov.
Angleščina
Pouk v angleščini in o držav-ljanstvu se vrši vsako sredo ir petek večer od 7:30 do 9:30 \ Nathan Hale šoli.
K molitvi
Članic^ podružnice št. 25 SŽZ Naj se udeležijo skupne molitve' danes večer ob 7:30 za pokojno Mary Novak, katere truplo se1
"ahaja v Frank Zakrajškovem |
i
Poboj v Belgradu
Belgrad, 1. marca. — V tem mestu je prišlo do resnega spopada med fašisti in antifašisti. Tekom bojev je bilo sedem oseb nevarno ranjenih, dočim, jih je številno drugih dobilo težke poškodbe. 200 mladih anti-fašistov je napadlo poslopje unije železniških uslužbencev, kjer je imel vodja jugoslovanskih fašistov Lioti č zborovanje. Anti - fašistična skupina je razbila vsa okna v pritličju. Napadalci so rabili kamenje, nože in palice, dokler ni pomnožena, policija naredila mir.
Pogrebnem zavodu na Norwood
Obenem bo stražil ob krsti "frill team.
Listnica uredništva
A. V. — v iistu priobčamo samo imena onih, ki so že postali ameriški držaljani in ne Ze takrat, ko napravijo šele skušnjo za to.
Cenejši pralni stroji
fia^rma Kremžar Furniture, St. Clair Ave. naznanja, !?a Prodaja za nedoločen čas pralne stroje po samo ^9.50; prej so bili $109.50.
Štrajk brzojavnih uslužbencev v Detroitu
Detroit, 1. marca. — Kakih 60 dečkov, ki raznašajo brzojavke Western Union in Postal Telegraph družb je danes zar štrajkalo. Uslužbenci zahtevajo zvišane plače, in sicer $16.00 na teden in plačo za nadurno delo. Sedaj delajo dečki 40 ur na teden in dobivajo provizijo od raznesenih brzojavk. Ostali uslužbenci omenjenih družb zahtevajo splošno zvišanje plač za 15 odstotkov. -o—-
Pokojna Mary Novak
Dodatno se nam še poroča, da' zapušča pokojna Mary Novak v Clevelandu dva brata Josepha in Antona.
čuječa policista
Policista Apelt in Aiken sta se v nedeljo ob 2. uri zjutraj peljala mimo Ilayland Hard-, ware Co., na 12209 Lorain Ave. j V ozadju trgovine sta opazila avto. Zadnja vrata trgovine so bila odprta. Stopita v trgovino in dobila sta štiri fantiče, ki so nosili blago v avtomobil. Mladi reparji so komaj po 18 let stari. Bili so aretirani. S seboj so ime-, li tvtomobil, ki je bil tudi ukraden.
Diplome bolničark
Te dni so bile v Columbusu razdeljene novim bolničarkam, ki so decembra meseca gradu-irale, državne diplome. Značilno je, da je z najvišjo odliko izvršila skušnjo katoliška usmiljenka, ki je dobila red 94.5. Med novimi bolničarki sta tudi dve Slovenki in sicer j Miss Therese Rahotina, ki se ] je vežbala v Cleveland State i Hospital in Miss Carlyn Ann Cekuta, ki je študirala v bolnišnici Western Reserve univerze. Iskrene čestitke!
škrjančki
Starše Škrjančkov se opozarja na redno mesečno sejo, ki se vrši v sredo 3. marca ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja je jako važna, posebno glede koncerta, ki se vrši na Belo nedeljo. Prošeni ste vsi, da se udeležite!
Vest iz domovine
Soproga Mr. Ivana Zupana, urednika "Glasila KSKJ" je dobila iz domovine žalostno vest, da je v Travniku, pošta Loški potok, 30. januarja umrl njen stric Luka Drole, ki je bil posestnik, trgovec in bivši poslovodja na parni žagi, rodom iz Podbrda ob Bači na Primorskem. Leta 1905 je prišel V Ameriko in delal nekaj mesecev v Ricketts, Pa., nakar se je zopet vrnil v domovino. Bil je znan po vsej ribniški dolini, 'ker je bil celih 40 let poslovodja na Hribu in na Travniku pri tvrdki Bodishen, potem pa nekaj let na parni žagi J. Rusa. Mr. Drole že ni bil pri dobrem zdravju od leta 1914 radi žalosti, ko je njegov edini sin Rihard padel v vojni v Karpatih. V Travniku zapušča pokojni soprogo Marijo in hčer Ano, v Detroitu pa hčer Kristino, poročeno B o m b a c h. Vsem, kil so ga poznali, ga priporočamo v blag spomin.
Klub slovenskih vdov
Klub slovenskih vdov prijazno vabi vse slovenske vdove, ki niso še pri Klubu, da pristopijo. Nocoj zvečer je seja pri Mrs. Modic na 6201 St. Clair Ave. Z malo vstopnino 25c lahko pristopite. Pridite vse slovenske vdove. Po seji bo tudi prigrizek.
Jeklarski trust za višje plače, krajše ure
New York, 1. marca. —- The Bethlehem Steel Co., največja jeklarska kompanija v Zed. državah, je včeraj naznanila, da bo v najkrajšem času pripravljena naznaniti zvišanje plač svojim uslužbencem. Zadnje zvišanje plač pri tej kompaniji se je izvršilo novembra meseca lanskega leta. Kot se sedaj zatrjuje, je korporacija zdaj tudi pripravljena zvišati plače za 10 odstotkov. Pri Bethlehem Steel Co., je danes zaposlenih nekaj nad 65,000 delavcev. Obenem pa ..ompanija naznanja da bo v kratkem pripravljena urediti delovne ure tako, da bodo odgovarjale tozadevni postavi. Sedaj je v delavnicah kommpanije vpeljan 44-urni delovnik. Tudi National Steel Company naznanja, da se pogaja z. zastopniki delavcev glede zvišanja plač. — Pri tej kompaniji je zaposlenih 20,000 delavcev.
--o-
Novi predsednik
V	nedeljo je bil inštaliran kot novi predsednik katoliške John Carroll univerze v Clevelandu Rev. W. M. Magee, jezuit, ki je bil dozdaj predsednik Marquette katoliške univerze v Milwaukee. Sedanji predsednik Carroll vseučilišča, Rev. Rodman, jezuit, ostane kot profesor na univerzi. Več slovenskih dijakov pohaja na Carroll univerzo v Clevelandu.
Zvišane plače
American Brass Co. naznanja, da je odredila zvišane plače za vse svoje uslužbence od 28. februarja naprej. Kompanija ima nad 10,000 delavcev zaposlenih v petih različnih mestih. Povprečno znaša zvišanje 5c več na uro.
Dražjia kolesa
V	industrijskih krogih se poroča, da se bodo tekom dveh tednov podražila avtomobilska kolesa in sicer za 5 do 10 odstotkov.
* Jako nevarno je zbolela Mrs. John Garner, soproga podpredsednika Zed. držav.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ein St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
P. Bernard Ambrožič OFM.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
-83	No. 50, Tues., March 2, 1937
Nevarnost štrajka jeklarjev
Zdaj, ko je štrajk v avtomobilski industriji poravnan in je John L. Lewis usmeril svojo pozornost v dosego podpisa nove pogodbe za premogarje, je zavladala tendenca, da se pozabi na nevarnosti industrijske vojne, v primeri s katero bi izgledal štrajk avtomobilskih delavcev kot prava otroška igrača.	Q
Ta grozeča nevarnost je nevarnost štrajka jeklarskih delavcev! V zadnjem atvomobilskem štrajku je bilo začasno brezposelnih 135,000 delavcev, dočim bi bilo v jeklarskem štrajku neposredno prizadetih 500,000 delavcev, nadaljnih 500,000 pa posredno, če bi se Odboru za industrijsko organizacijo posrečilo, da ustvari v jeklarski industriji popolni zastoj.
Sedanji navidezni mir v jeklarski industriji, je samo mir pred viharjem. Dočim se zdi, da je Mr. Lewis drugod zaposlen, pa je na delu stotine njegovih agitatorjev v jeklarskih okrajih, ki se razprostirajo vse od čikaškega okoliša Velikih jezer do Buffala, na srednjem zapadu do Minnesote in Ontaria, na zapadu pa so raztreseni vse do pacifične obali. Stotine teh organizatorjev se nahaja tudi v pittsburških okrajih.
Zdaj vladajo še vedno dvomi, bo-li C. 1. O., proglasila štrajk v jeklarski industriji ali ne. Voditelji C. L O., niso nič kaj vneti, da bi pozvali jeklarje na štrajk ter bodo storili to le, če bi jeklarske industrije nehotele priznati pravice postavnega kolektivnega pogajanja. Sicer pa je že danes mogoče reči, kako se bo stvar začela. Unija bo najbrž zahtevala, da jo jeklarska industrija prizna kot edino organizacijo s pravico kolektivnega pogajanja za vse jeklarske delavce, jeklarska industrija pa bo to zahtevo tolmačila kot zahtevo po zaprti delavnici, proti kateri se bo borila z vsemi svojimi silami do samega bridkega konca.
Če bo res prišlo do štrajka jeklarjev, bo to boj gigantov. Vse razpoložljive sile C. 1. O., bodo postavljene v borbo proti največjim industrijskim in finančnim interesom dežele.
Odbor za organiziranje jeklarjev je pričel s svojim delom lanskega julija, toda je imel pred predsedniško kampanjo komaj toliko časa, da je ustvaril le nekako ogrodje organizacije. Ko pa je prišla predsedniška kampanja v polni tek, je z delom organiziranja začasno prenehal ter vrgel vso svojo energijo v prizadevanje, da se izvoli za predsednika F. D. Roosevelta kot delavskega šampijona.
Pravo prizadevanje za organiziranje jeklarjev se je pričelo Šele po volitvah. Odbor potiska svojo organizacijsko kampanjo naprej na vseh frontah. Koncem marca ali prve dni aprila se bo vršila tozadevna "mednarodna konvencija. Na tej konvenciji bodo delegatje iz vseh jeklarskih centrov napisali svoje zahteve, ki bodo predložene American Iron and Steel Institutu, ki reprezentira jeklarske kompanije za pogajanja na vsenarodni bazi. Nicholas Fontecchio, veteran United Mine Workers organizacije in ravnatelj Calumet distrikta, je izjavil časnikarjem: "Nastopili bomo v združeni fronti, podpirani po močnih organizacijah. Prepričani smo, da bo jeklarska industrija opazila pisavo na steni ter pristala v našo legitimno pravico kolektivnega pogajanja ter v uravnavo delovnih ur in splošnih delavskih razmer."
Glede nove tehnike sedečih štrajkov so mnenja različna. Avtomobilske tovarne, ki so jih zasedli sedeči štraj-karji, so bile večinoma neograjene ter so nameščene ob javnih cestah, kjer so ljudje, ki so simpatizirali s štrajkarji, slednje lahko oskrbovali s hrano, odejo in družbo. V okolišu jcklaren pa je položaj povsem drugačen. Nekatere jeklar-ne stoje celo poldrugo miljo daleč v notranjosti kompanij-skih zemljišč ter so ograjene z močnimi jeklenimi ograjami. Kompanije imajo na razpolago dovolj stražnikov, orožja in municije. Njim bi bilo nekaj najlažjega, prekiniti vse komunikacijske črte med štrajkarji v notranjosti naprav in med njihovimi simpatičarjj zunaj, zaradi česar bi bili štrajkarji kmalu izstradani. Zato bo štrajk pri jeklarskih kom-panijah, v slučaju, da se ta štrajk res uresniči, bržkone štrajk v znamenju starega "walk-out-a." In vsi izgledi kažejo, da bo tudi iz tega štrajka izšlo delavstvo zmagovito.
Dvignimo se zoper bogokletje!
Naštetokrat smo opozarjali našo katoliško javnost, do kako nizkotnih nižin se drzne spustiti naše protiversko časopisje, ko vidi, da bralci vse brez odpora prebavijo.
Opozarjali smo v svojih listih, v posebnih brošurah, na shodih, v cerkvah. Opozarjali smo na sejah, sestankih, v privatnih pogovorih. Ljudje, ki se imajo za kat&liške, tudi med bralci in naročniki takih listov, se pa ne zganejo in dajajo še vedno bogokletnim pisunom v nasprotnem taboru potuho in moralno oporo, da se drznejo spuščati globlje in globlje v bogokletno pisare-nje in očitno zasramujejo najsvetejše in se jim umazano pero ne ustavi več niti ob oltarju in tabernakeljnu.
Te dni je bil v "Prosveti" priobčen dopis ia Milwaukee, v katerem se bogokletno sramoti božična skrivnost Jezusovega rojstva, postna skrivnost njegovega trpljenja in sveta maša se imenuje — copernija . . .
Ali bo to zadostovalo, da se naši ljudje zganejo, ki še pravijo, da so verni in katoliški ? ? ?
Nasprotniki so neverjetno fanatični v gonji zoper vero in samega Gospoda Boga. Sramote našega Zveličarja Jezusa Kristusa, da se mora gabiti ne samo vernemu kristjnu, temveč tudi vsakemu olikanemu človeku, ki mu sicer morda katoliške resnice niso svete.
Tak fanatizem ni več človeški, nekaj satanskega ima na sebi.
Tak fanatizem izziva in izziva tako silno, da mora vernemu katoličanu zavreti kri! Izzivanje hoče nekaj izzvati in — verjemite mi — zadnji čas je že. da nekaj izzove!
Fanatizem izzivlja fanatizem v izzivanem taboru. Če se nasprotniki drznejo tako daleč, če oni gredo do skrajnosti, je to za nas signal, da se tudi mi zdramimo in gremo dalje, nego smo v svoji miroljubnosti vajeni iti!
Nasprotniki bodo rekli, da je tudi naša razburjenost fanatizem. Ta očitek odklanjamo. Naša razburjenost ni fanatizem, GOREČNOST je! Mi vemo, da imamo resnico in pravico na svoji strani, zato naša razburjenost ni fanatizem, samo pravična ogorčenost je, ki se zgraža nad žaljen jem božjim, ki nesramno sega z umazano roko v najsvetejše prostore našega vernega srca. Za čast božjo nam gre in to ima samo eno ime — GOREČNOST!
Ne izgovarjaj mo se, da nas nič ne briga, kaj pišejo nasprotniki. Ne zadostuje, da rečemo: Teh in takih listov ne nai'očamo in ne beremo — naša vest je čista! Nobenemu ni popolnoma neznano, kaj se pisari po nasprotnih listih, vsi smo bili že neštetokrat na to opozorjeni. In čeprav ne zahaja tako časopisja v naše hiše, dovolj je, da vemo, kako se sredi med nami in v našem lastnem jeziku Bog sramoti. Vsak greh, čeprav ga nismo sami naravnost krivi, nas mara boleti in še prav posebno greh bogokletna in blasfemije, ki je greh vseh grehov. Dolžni smo storiti svoje, da se taka blasfenija ustavi in da damo Bogu od svoje strani zadoščenje za te grdobije!
Povejmo odkrito: Malokdo med nami je popolnoma nedolžen nad temi bogokletji, ker smo imeli še prav malo skupnih akcij v ia namen, da bi protiverski tabor spoznal in si dejal: Naša javnost ni pripravljena na take reči —bodimo previdni! Vsak v svoje tesno začrtane kroge in krožke smo zakopani, težko nas je pa razgibati za kake skupne in glasne nastope, da bi se potegnili za to, kar zadene vsakega med nami in vse skupaj.
Po mojem mnenju je več ko skrajni čas, da bi stopili skupaj in dali Bogu javno zadoščenje za bogokletja, ki se nemoteno tiskajo med nami. Vse naše fare b: se morale dvigniti in v zadostilnih pobožnostih dati duška svoji globoki užaljenosti nad žaljenjem božjim.
Vsi naši katoliški časopisi bi morali zopet in zopet z glasno besedo svariti pred vsem, kar je v zvezi s taborom, ki dopušča v svojih glasilih take nizkotne podlosti.
Vsa naša društva, cerkvena in podporna, ki se imajo za katoliška, bi morala na svojih sejah zavzeti odločno .stališče zoper nesramnosti naših verskih odpadnikov. Protest za protestom bi moral v javnost, izjava za izjavo, da si ne damo kar tako sramotiti tega, kar je nam kot katoličanom bolj sveto kot naše lastno življenje!
Naše župnije bi morale odločno in brez ovinkov povedati ljudem, da ne more biti faran in ne more prejemati zakramentov človek, ki kakorkoli pomaga nasprotnikom, da si jemljo v naši sredi take pravice.
Člani naših cerkvenih društev bi se morali združiti iii z razjedajoče gorečnostjo iti od hiše do hiše ter pregovarjati člane brezverskih organizacij, da se dvignejo kot en mož v odporu zoper nesramnost organizacij, v katere so morda kdaj zašli brez svoje krivde in se jim zdi, da ne morejo iz njih.
Z neodjemljivo zgovornostjo je treba tem ljudem dopovedati, da je njihova dolžnost hoditi na seje in protestirati zoper početje brezvercev v organizaciji, pa magari da se izpostavijo še takemu sramotenju in celo dejanskemu nasilju.
Kdorkoli je kakorkoli zvezan z brezverskim taborom, bodisi da samo dobiva njihove liste ali sedi z njimi skupaj v kakoršnih-koli odborih, mora priti do prepričanja, da je božja stvar več vredna kot vse naše gospodarsko ali politično a'i narodno sodelovanje. Zato naj nihče, ki je katoličan, zavoljo ljubega miru ne drži ust zaprtih, ko je treba govoriti.
Z eno besedo, skrajni čas je, da se dvigne vihar ogorčenja med nami in se ne poleže tako dolgo, da bodo nasprotniki spoznali, kaj smejo in cesar ne smejo.
Prijatelji, ali se res ne izplača, (k postavimo nasproti fanatizmu — gorečnost? Do take stopnje je prišel fanatizem nasprotnikov, da ga komaj najvišja stopnja naše gorečnosti more doseči, prekosila ga itak ne bo.
Zganimo se — ali pa pustimo, da bomo za fanatično bogokletje naših verskih nasprotnikov tudi mi dajali — težak odgovor. . .	•	- ... -.....-
Kaj delamo v Collinwoodu
Okrog Slovenskega doma na Holmes ave. se opaža zelo velika aktivnost radi graditve novega prizidka. Direktorij je sklenil dati priliko tudi onim, ki še niso da lahko postanejo delničarji te korporacije. Nekateri direktorji obljubujejo, da ga bomo že lahko na 4. julija pili v novih prostorih. Letošnji direktorij je izredno podvzeten, agilen in močno delaven. Med vsemi društvi vlada absolutna harmonija za novi prizidek in upati je, da se bo prerokovanje uresničilo.
Joe Koncilja, mož trdne volje, ki ima nad 40 let izkustva v kemičnemu čiščenju oblek, ki sedaj obratuje na 18127 St. Clair ave. je dobil v svoje prostore najmodernejše stroje za čiščenje oblek. V obrti mu poleg soproge pomaga sin in snaha, kateri so vsi zaposleni radi dobrega dela in najboljše postrežbe. Mr. Koncilja je tisti mož, ki gradi korak za korakom in kar ima je njegovo. Pri mali obrti to veliko šteje.
Martin Bradač 14704 West-ropp ave. ima na dvorišču dve kokoši in enega petelina, če te je volja stopi na dvorišče in pod noge se ti bo zapodil srborit petelin in kavsnil po roki z namenom, da te opozori, da zna tudi on čuvati svoji kokodajki in gospodinjo, katera jim da zobanje. Kdor mu nagaja, kmalu občuti petelinove kremplje okrog glave. Pač zelo redka tovrstna živalca, ki hoče čuvati svoje in gospodarjeve pravice.
John in Angela Drganc 18606 Cherokee Ave. že 25 let skupno orjeta srečno zakonsko življenje. Ob tej priliki so se jih spomnili cbilni prijatelji in jima priredili presenečenje. Mrs. Drganc je že marsikatero prijateljico za surprise pošteno potegnila in čemu ne bi sama enkrat potegavščini na dilco sedla.
Pogrebnik August'F. Svetek je pred kratkim dobil novi am-bulančni avtomobil; v kateri nudi vse najmodernejše in pri prevodu bolnika najboljše udobnosti. Ambulančni voz, če je v njem vsa ugodnost in udobnost, pomeni mnogo in največkrat ohranitev življenja. Vse priznanje Augustu Svetku, da posveča ambulančni potrežbi vso skrb in pažnjo. August Svetek je poleg velike prijaznosti, vljudnosti in postrežljivosti mož, ki dovršeno razume svoj posel v bolezni ali smrti v družini. Stopite v njegovo garažo in drage volje vam bo pokazal vso udobnost novega, lepega in moderno urejenega ambulančnega avtomobila., o katerem ne vemo kdaj in kje ga bomo rabili.
Poročevalec.
LORAINSKE NOVICE
*.............................
Kaj pravile!
Ciucinnatičanje trdijo, da so imeli prvo kopalno banjo v Ameriki. Ne povedo pa, ali je bil to samo navaden škaf, ali kaka tru-ga za zobanje.
* * *
V	Bel Air, Maryland, so ukradli kar cel most. V očigled tega se opozarja elevelandske oblasti, da pazijo na naš Terminal Tower, da ga kdo ne odnese.
if- # ip
Kot časopisje poroča, premore Mrs. Simpson kakih dvajset milijončkov, njen ženin, bivši angleški kralj Edward pa najmanj toliko. Kadar se bosta vzela in bosta dela denar skupaj, jima ne
bo treba stradati, če bosta pazila na cente.
* # *
V	nekem newyorškem hotelu je bila tako slaba postrežba, da so bili nekoč uslužbenci že tri dni na štrajku, predno so gostje to zapazili in občutili.
IZ DOMOVINE
—V Murski Soboti v bolnišnici je umrla zadeta od možganske! kapi Ivana Dečman. Pokopali so jo v Mariboru.
—V Ljubljani je umrla te dni Frančiška Ganoni roj. Po-nikvar, soproga knjigovodje knjigoveznice Jugoslov. tiskarne.
—Na Čušperku v gradu je 3. februarja zjutraj umrla po kratki in mučni bolezni Ulrika Laschan, sestra. Viljema, La-schana, dvornega svetnika v pokoju, v starosti 79 let.
—V Ljubljani je umrl Ivan Koprivec.
—V Novi vasi pri Lescah je v visoki starosti 92 let umrla Marija Debeljak, bivša posest-nica. Rodila je 12 otrok, od katerih jih živi še pet. Poleg teh zapušča še 31 vnukov in 46 pravnukov. Bila je skrbna mati in dobra gospodinja.
—V Ljubljani je umrla ga. Marija Sekula, soproga trgovskega poslovodje. — V Ko-menskega ulici je mirno v Gospodu zaspal Janko Ham, trgovec.
—V petek dne 6. februarja je umrl v Št. Ilju pod Turjakom v 67. letu starosti Ferdi-
Oče in sin sta odšla v večnost v teku treh dni ... Po dolgi in težki bolezni je tukaj umrl rojak Peter Rahotina. že pred več leti ga je zadel mrtvoud in ni bil med vsem tem časom zmožen za nobeno delo. Dosti je revež prestal, kakor tudi njegova družina, posebno proti koncu, ker si ni mogel bolnik nič sam pomagati. Star je bil 62 let ter bil doma iz Ročinja na Primorskem. Tukaj je bival več kot 30 let. Zapušča soprogo, štiri hčere in tri sinove. Bil je član društva Bled SNPJ in društva sv. Alojzija JSKJ.
Tri dni za očetom je umrl pa njegov najmlajši sin, dvojčec, komaj 20 letni čvrst mladenič Pavel. Pred enim tednom je zbolel za neko čudno nalezljivo in ne dosti poznano boleznijo. Oblast je hišo takoj zaprla in družino v njej izolirala. Očetovo truplo je ležalo pri pogrebniku, sina so pa takoj pokopali.
Težko prizadeti družini izre
kamo na tem mestu iskreno so-žalje. Oče in sin naj pa mirno počivata v naročju ameriške zemlje.
Takozvana bolezen influenca tudi tukaj po naši vasi precej rogovili. Skoro v vsaki drugi hiši je kdo obolel. Sicer ni tako nevarna kot je bila pred 20 leti in ljudje ne umirajo, vsekakor pa toliko, da človek ni za nikamor, najmanj pa za med druge ljudi. Kar takole po en ali dva tedna se bolniki doma tiščijo okoli peči ali pa posteljo grejejo, pa krehajo in kihajo in kašljajo, pa jamrajo, kako jih kar vse boli. No, upamo, da bo kakor vse slabo, tudi to minilo in se bo s prihajajočo pomladjo in regratom tudi to nesrečno "fluzo" pregnalo.
Vaša naročnica Mrs. Ivana Kragelj iz 33. ceste je dobila iz starega kraja poročilo, da ji je v Valči vasi na Primorskem umrl brat Valentin Gabršček, star 69 let.	Mrs. J. Eisenhardt.
Gladys George, filmska igralka v bogatem večernem ogrinjalu iz bele Icožu-liovine.
Če verjamete al' pa ne
Zamorski kuharici je avtomobil ubil moža. Na dan pogreba se je kuharica lepo oblekla in si nataknila tudi rokavice, ampak bele rokavice. Gospodinja jo vsii začudena vpraša:
"Toda Sara, kako pa je to, da si za pogreb nataknila bele roka-
vice
V"
—V Št. Vidu pri Vipavi je bil postavljen za tajnika fašija Comelli (Komelj) Pavel.
"Zato, ker hočem, da bodo ljudje videli, da imam rokavice na rokah, da ne bodo mislili, da sem kar tako."
A
Po dobrem letu sta se zop€fc sešla prijatelja Tone in France-Tone povabi Franceta na svoj dem k večerji. Ko se peljeta proti Tonetovi hiši, mu ta drugim tudi pripoveduje, kako brihtnega sinkota da ima.
"Bogve, če se bo mene še sp0' minjal od lanskega leta," prip0* mili France.
"če se te bo spominjal? Oh' on nikdar ne pozabi obraza, ga enkrat vidi."
Ko se pripeljeta domov, Fran ce najprej vljudni pozdravi šno gospodinjo, Tonetovo žen0' potem pa pokliče Tonetovega
sinčka in ga vpraša:
"No, Tonček, ali me še kaj P0'
znaš?"	. j
"Kaj bi vas ne. Vi ste tisti, k
vas je naš ata lansko leto P°v
,.i nas«
bil na večerjo in je ona j. mama tako strašno huda zal • tega na ateta, da ni potem tedne ž njim govorila."
nand Škof, posestnik, trgovec in gostilničar.
—V Ljubljani je umrl Fr. Pavlič, strojarski delovodja v tovarni "Indus," kjer je bil uslužben nad 40 let. Novembra meseca je bil odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge.
—V Ljubljani je umrla v 81. letu starosti ga. Ivana Demšar.
—V Orehovi j ah je umrl Fr. Fende, gostilničar.
—V Polhovem gradcu je te dni umrla v 95. letu starosti Lujiza Urbančič, rojena Alt-mann, vdova dr. Lovra Toma-na.
—Gosp. Jakob Hvale, upokojenec tobačne tovarne, je v nedeljo umrl. V tobačni tovarni je služil nad 40 let in je bil pred-tremi leti nasilno upokojen z mesečno pokojnino 250 dinarjev.
—V Dubrovniku je dne 28. januarja umrl g. Franjo Sra-botnjak, kapetan v p. in bančni arhivar, Slovenec iz Štajerske. Po Dubrovniku gre samo en glas o njem: bil je jako dober človek.
—V ogromnih gozdnih revirjih občine Kozje, ki jih ima v najemu zagrebški odvetnik dr. Šmid, je bil nedavno velik pogon na divje svinje, ki so se lani zelo razmnožile po gozdovih na Kozjem, okrog Planine in sosednjih naselij. Pogona se je udeležilo veliko lovcev iz Ljubljane, Zagreba in drugih krajev, pa tudi nekaj dobrih strelcev iz Maribora. Sreča je bila Mariborčanom posebno naklonjena. Gosp. Gustinčič je ubil z dvema dobro merjenima streloma 185 kg težkega mrja-sca, znani strelec in drž. strelski prvak g. Vukvanič pa je ustrelil 158 kg težkega mrjas-ca. Bila sta to edina eksem-plarja, ki sta na lovu padla, dasi je prišlo pred cevi še več prašičev. Ustreljena mrjasea sta izredno močno raščena, kar se vidi zlasti na močnih čekanih.
—V Ljubljani je umrl Dominik Zaplotnik, pomožni bari-ski tajnik.
—Na Jesenicah je umrl Herman Drobny, poslovodja.
—Na Dobu pri Domžalah je umrla Josipina Hiti.
-o-
Gosi
Na kitajskih rekah je videti mnogokrat jate gosi, včasih do sto skupaj, ki peljejo svojega gospodarja na sejem. Gospodar sedi udobno v čolnu, ki ga vlečejo gosi, privezane za čoln. Ko prispe na sejem, jih proda, nakar sam odvesla domov.
--o--
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ntmllcmn Uvlrnllcu K. Mara
Pa menda j a ne na mene
Ali so me mislili kam odpeljati?! Moje upanje na beg je padlo skoraj pod ničlo. Le dokler sem • bil v mestu, sem smel pričakovati pomoči, če se do drugega dne nisem vrnil, bi moji prijatelji, posebej moj zvesti Halef, vse storili, da me najdejo, če pa so me odpeljali, je lahko izginila vsaka sled za menoj. Kje bi me naj iskali v divjih gorah Balkana?
Ko sem razmišljal o tem in o kawwasih, ki bi naj ob zori čakali na mene, bi bil od jeze raztrgal vezi, — pa žal, bile so premočne.
Očital sem Halefu njego.vo neprevidnost, pa sem bil sam še vse bolj neumen. Slepo sem šel v naravnost otročjo past! Da ttie je zapeljala moja dobrosrčnost in skrb za rojaka, to me ni opravičilo, še manj pa potolažilo. In ker ni bilo drugega človeka blizu, sem sam sebi očital svojo neumnost in neprevidnost.
Pa glej, spet so prišli, tisti štirje! Besedice niso rekli, debelo cunjo so mi povezali krog ust, me zavili v staro preprogo in me odnesli. Kam, tega seveda nisem vedel, črez glavo sem bil zavit v preprogo.
Cunja me je dušila, sape mi je zmanjkovalo. Dišala je po česnu in po vseh mogočih snoveh čarcvniške kuhinje, preproga pa ni bik nič boljša. Hlastal sem po sapi, pa je nisem dobil. Tako se menda godi tistemu, ki ga živega pokopljejo, ko čuje, kako padajonprve grude na njegovo krsto. Ti ljudje menda vobče niti mislili niso, da bi se utegnil na tisti duhteči cunji in v nesnažni preprogi zadušiti —.
Gugajoče premikanje je nehalo, niso me več nesli. Začutil sem trda tla ped seboj. Nekam so me položili, pa nisem vedel kam. Potem sem čul škripanje koles, gori in doli, sem in tja me je metalo. Da — v vozu sem bil.
Peljali so me iz Odrina. Kam —?
Roke sem imel še vedno povezane k telesu in noge sc bile tudi še zvezane. Pa kolena sem lahko upognil. In to sem tudi storil. Krčil in stegoval sem noge in ruval tako dolgo, da se je preproga nekoliko zrahljala. Zavohal sem vsaj slutnjo boljšega zraka, strašna mora, ki mi je ležala na prsih, je odnehala in že sem ugibal, ali je moj položaj res tako čisto brezupen, da ni druge pomoči ko vdanost.
Napenjal sem uho, da bi čul, ali se morebiti kdo pogovarja na vozu ali blizu njega. Pa nobenega glasu nisem ujel. Nisem vedel, ali je kiradži sam ali pa me »premija še kdo drug.
Zavalil sem se na desno in potem na leve stran. Prostor ni bil širok, voz je bil torej zelo ozek. In kamor sem se obrnil, povsod sem zadel na mehko. Najbrž so me zakopali v seno ali pa v slamo.
Iz sunkov in stresljajev, ki so prihajali iz premikajočega se voza, sem sklepal, da ležim z glavo nazaj. Ali bi se mi posrečilo, da bi se porinil iz voza in padel na cesto? Noč jfe bila in tem-t »o je tudi bilo, to sem videl, Š3 Preden so me napadli. Zavalil lji se s ceste in daleč daleč v stran ne našli bi me, rešen bi bil.
Upognil sem koleno, se uprl! K petami ob dno voza in se po-j r'nil nazaj. Pa zadel sem z glavo na nekaj trdega, zaman Kem se napenjal, voz je bil od Zadaj zaprt. Tam ni bilo izhoda 111 ne rešitve.
In nato je minilo mnogo mno-k'0 časa, ki se mi je zdel ccla v°čnost. in končno sem začu-da človeške roke tipajo po svežnju, v ka|terem sem tičal. . Nekdo me je valjal in valjal 111 me nazadnje izvil iz prepro-Ležal sem v slami globoko zakopan, videl sem, da je že dan
in pred menoj se je pojavil obraz Barud el-Amazatovega sluge.
"Če obljubiš, da boš molčal, ti vzamem zavoj od ust," je rekel.
Seveda sem nemudoma z vso vnemo pokimal.
Odvezal je cunjo, ki mi je mašila usta in nos, in, hvalabo-gu, čist, svež zrak je planil v moja izmučena plju,ča. Zdelo se mi je, da sem prišel iz pekla v nebesa.
"Si lačen?" me je vprašal.
"Ne."
"Si žejen?"
"Tudi ne."
"Dali ti bomo jesti in piti in ne bomo te mučili, dokler boš tiho in če ne boš poskusil uiti. če ne boš ubogal, pa te ubije-mo."
Obraz je izginil.
Nekaj več svobode sem le dobil. Preproga me ni več ovirala in lažje sem se premikal po vozu, celo sesti sem poskusil. Ležal pa sem v zadnjem delu večno dolgega ozkega voza, ki je bil pokrit s ponjavo. Trdo pred menoj je čepel Barudov sluga, gotovo moj čuvaj, in spredaj sta sedela še dva, drug poleg drugega, s hrbtom obrnjena k meni. Enega, se mi je zdelo, sem že nekje videl, bil je menda poleg, kc so me napadli in zanesli v sobo.
Drugi pa je bil na vsak način kiradži, tisti, ki je o njem pravil derviš. Nisem videl druga od njega ko kožuh, ki ga nosi vsak pravi kiradži po leti in po zimi, klobuk s strašno širokimi krajci, in bič. Pa človek, ki je tičal v tistem umazanem in obnošenem kožuhu in pod širokokrajnim klobukom, je bil trenutno za mene najvažnejša osebnost na vsem svetu.
Kar nisem si namreč mogel misliti, da bi bil takle kiradži ;:tare, poštene šole pa zaveznik zločincev in razbojnikov. Prav tako pa se mi tudi ni zdelo verjetno, da bi tisti predpotopni kožuh skrival kiradžija "moderne šolč." Sklenil sem, da bom počakal in ga bistro opazoval. Sede sem se naslonil na zadnjo steno voza in nisem odvrnil očesa od njega.
In po dolgem čakanju se je res obrnil k meni.
Pogledal me je. Nekaj tre nutkov so strmele njegove velike, sinje oči v mene, nato pa je dvignil obrvi, zamežikal z levim očesom in se spet obrnil.
Koj sem ga razumel. Dvignjene obrvi bi mi naj povedale, naj p?zim, mešikanje z levim očesom pa bi me naj opozorilo na levo stran voza.
Ali je bilo na levi strani voza kaj posebnega? Za mene korist-
1937		M	AR.	1»37
E	Mo	m		m
	T	5	mi	5 6
7	S	9	roiim©!	
14	i	16	1718	m
i	22	[23	24051	mm m
[28	lao		SL	
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo	Strugglers ifl»fi ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
4__Podružnica št. 10 SŽZ
proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4.	— Koncert mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine.
4;—Društvo Strugglers SNPJ praznuje desetletnico z obširnim programom v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski	zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma. .
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
24. — International Auto
Workers' Local 32, ples v avdi-
■ , :. , . ,,..................
toriju S. N. Doma.
25.—Društvo Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
maj
1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Klub	Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani.
2.—Koncert	Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9-—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska	proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio ^kon-cert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
15.—"Kanarčki"	priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S.'D. Dvorani na Prince Ave.
16.—Clevelandska	federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29., 30 in 31.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass: '
junij
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva ! Zvon na cerkvenih prostorih v | Maple Gardens.
6.—Slovenska godba Bled I priredi piknik na Stuškovi far-mi.
13.—Piknik društva Na Ju-| trovem št. 477 SNPJ pri Joseph i Zornu.
1 13.—Društvo Združeni brat-| je št. 26 SSPZ priredi piknik na j Stuškovi farmi. ' 13.—Društvo sv. Rešnjega
Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
julij
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
avgust
8.—Piknik	združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
29.—Podružnica	št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
september
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
oktober
2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17,—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, .ples v.avditoriju S.' N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
november
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.-—Društvo	'Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 januar
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
IZ PRIMORJA
žensk ter starejših moških, ki ne morejo opravljati kakih težjih gospodarskih del, ter so tudi oblastem manj sumljivi. Problem tihotapstva je za naše ljudstvo izredno težak in treba bo iskat rešitve iz njega, ki mu je pa fašizem ne more dati. Potrebne so temeljite spremembe v gospodarskem, političnem in so-cialnemipogledu. Vsega tega pa od fašizma nismo in nikdar ne bomo pričakali. Saj je dosedaj delal le na to, da nas s svojo imperialistično politiko popolnoma uniči, nam je odvzel lepa polja in gozdove za utrdbe, nas obdavčil do skrajnosti, ter nam onemogočil sploh vsako gospodarsko gibanje.
DNEVNE VESTI
nega?
Pogledal sem. In druga nisem cpazil ko vrv, privezana je bila k notranji steni in se izgubljala v slami. Napeta je bila, menda je nekaj na njej viselo. Ali me je na tisto vrv mislil opozoriti _v
Naredil sem se, kot da mi je moja lega že neprijetna, in se porinil na levo. Tam sem se naslonil tako, da sem lahko z rokami, vkljub temu, da so mi bile povezane, tipal za vrvjo in po slami, kjer se je izgubljala.
In zelo sem se moral premagovati, da nisem glasno kriknil od veselja. Kajti na vrvi je visel — nož. Dobri kirad?i ga je pripravil za mene. Pomagati mi je hotel in pameten človek je bil! Ni ga trdo privezal, le narahlo ga je vtaknil v zanko.
Z lahkoto sem zanko odpel in trenutek pozneje je že tičal nož z ročajem v golenici mojih škornjev, z rezilom obrnjen navzgor Sklenil sem koleno tako daleč, da sem z rokami dosegel rezilo. Nož je bil zelo oster, v hipu sem si prežagai vezi na roki. In koj na to so bile tudi noge svobodne.
(Dalje prihodnjič-)
—Hočemo Dučeja na Kras. — Tako so naučili naše otroke, da so vpili ob priliki takozvane "be-fane," ki naj bi bil nekak "Miklavž" in ko so delili po šolah darove. V nekaterih vaseh se je udeležil ceremonij tudi pro-sluli tajnik fašija za Tržaško, Grazioli in osebno delil darove. Tako je v Trebčah in Gropadi bil sprejet od slovenskih otrok z laškimi zastavicami in ki so peli italijanske pesmi ter recitrali italijanske verze. Zahvalila se je Grazioli ju in po njem Duče-ju v imenu mater neka Valerija Gregoris (Gregorič?). Delili so otrokom predvsem sladkarije, pa tudi nekaj oblačil.
—Slovenskim fantom jemljejo izkaznice .Fašističnih organizacij. Gorica, januarja 1937. Fašistično tajništvo je odvzelo legitimacije fašistične stranke sledečim našim mladeničem v Goriški pokrajini: Arčonu Viktorju iz Gorice, "ker ne poseduje lastnosti ki sestavljajo tradicionalen fašistični duh." Starcu Avgustu iz Štanjela, "ker je sovražen režimu in Italiji," Jugu Vergiliji iz Gorice, "ker je aroganten, prepotenten in brez discipline," Merviču Oskarju, "ker ni plačal članarine ,čeprav bi jo lahko, ter se je poleg tega slabo opravičil," Mozetiču Viktorju "ker ni plačal članarine" Gaetu Edvardu iz Vipave, "ker ni razumel nalog državljana, zlasti ne fašista," Modrijanu Mateju iz Komna iz istih razlogov itd. Prepričani smo, da •tem mladeničem ne bo mnogo žal za to, ker so zgubili izkaznice vsled prestopkov ki so jim napr-teni.
—Obupen polžaj našega kmeta. Tihotapstvo — socijalno in gospodarsko zlo obmejnih krajev. Postojna, januarja 1937. Obmejno časopisje dan za dnem prinaša cele stolpce o velikih kaznih izrečenih nad tihotapci. Take se je pojavilo to vprašanje za obmejne kraje, ki žive v zelo elikern pomanjkanju, kot veliko zlo v vseh ozirih. Sicer je res, da se je tihotapstvo ob meji od nekdaj vršilo povsod in da tega ni mogoče popolnoma nikjer za-treti, toda pomen, ki ga ima v tem slučaju je treba razlagati popolnoma drugače. Tihotapstvo je zajelo skoro vse sloje ob meji, ter postalo za večino ljudi nov vir zaslužka. Skoro nemogoče si je predstavljati, da bi človek ob meji iskal rešitve iz obupnega gospodarskega položaja na drug način kakor s tihotapstvom. Vse posledice v moralnem, v socialnem in vzgojnem oziru, ki izvirajo iz tega se danes še ne dajo popisati. Omenimo le lahko, da se pečajo s tem tihotapstvom ne le starejši, ampak da se poslužujejo tudi mladoletnikov in celo otrok za tako nevarne posle. Na d;rugi strani pa oblasti zatirajo to pojavo popolnoma napačno s tem, da ljudi kaznujejo z denarnimi kazni, ki gredo v tisoče lir ter jih s tem neposredno silijo, da se zopet vržejo v tihotapstvo če hočejo plačati denarne globe. Zlasti so prizadeti kralj okoli Idrije, kjer vjarnejo največ tihotapcev, pa bodisi italijanskih ali jugoslovanskih državljanov. Zlasti mnogo žensk iz obmejnih krajev se peča s tihotapstvom in je med aretiranci relativno največ
Ženske so krive za preobilno pijačo
St. Petersburg, Fla., 1. marca. — Tu so se zbrali delegati 29. letne konvencije proslule Anti-Saloon lige. Že pri prvem zborovanju so delegati "ugotovili," da so ženske krive, ker se danes pije preko mere. V gostilnah in nočnih klubih je zaposlenih vse preveč ženskih strežajk, ki napeljujejo goste k obilni pijači. Anti-Sa-loon liga bo začela agitirati, da se naredi postava, ki bo prepovedovala ženskam biti zaposlenim v gostilnah.
-o-
Priznal umor svoje lastne matere
Moskva, 1. marca. — Komaj 15 let stari Vladimir Linton je včeraj na sodniji priznal, da je z nožem umoril svojo mater, ker mu je preprečila, da ni mogel pobegniti iz doma proti Ameriki, kjer je nameraval postati gangež. Fant je umoril mater z bodalom, nakar je njeno truplo položil v kopalno banjo in pobegnil. Več dni pozneje so ga aretirali v daljnem Taškentu.
MALI OGLASI
VABILO Prav prijazno vabimo vse prijatelje in znance, da se zglasijo v sredo večer v naših prostorih k okusni večerji. Več naših trgovcev in prijateljev se zadnjo soboto ni moglo udeležiti otvoritve, torej smo se namenili, da vas še enkrat povabimo. Vam bomo prav lepo postregli. Fino 6% pivo in vino. Za godbo bo skrbel John šulen.
MRS. GOLOB IN HČERKA 955 Addison Rd.
Naziuinilu
Članicam društva Carniola Hive 493 se tem potom naznanja, da se vrši zelo važna seja v sredo 3. marca v navadnih prostorih v SNI). Po seji so pa vrši zabava.
Sestre, pridite m pripeljite tudi svoje prijateljice s seboj.
Obenem se vam naznanja tudi nekaj glede bolnih članic. Bolnice se javijo pri meni na 1173 E. 60th St. Katere str. pa oddaljene, me pa lahko pokličete na telefon — ENdicott 1758. Ali pa če pišete karto, je ravno tako dobro. Jaz vam bom pa poslala bolniško listino na tlom.
Prošcne ste, da ne nadlegujete našo finančno tajnico, »e-stro Zugel, glede bolnic. Sestre, udeležujte sc bolj pogosto mesečnih sej, ker vaša navzočnost je velikokrat potrebna. Sestrski pozdrav,
J. Brezovar. (Mreh 2, :'».).
Peč zelo poceni
Radi selitve se proda zelo po ceni skoro čisto nova peč za gretje na premog. Je jako lepa in fino izdelana. Iiabilo se jo je samo malo časa. Ker se selimo v hišo, kjer je funiez. se proda peč s polovično izgubo. Oglasite se takoj na 1219 E. Gist st., zgorej.
Dodd je trdno upal, da se mu to pot Jack Rell ne izmuzne. Zanašal se ni toliko na ravnatelje-vo metodo, kolikor na rudnik sam. Prav gotovo se P.ell kmalu naveliča dela, slabega življenja, okev itd. Ako se kljub vsemu ne omehča, pa še vedno lahko podkupi ravnatelja. Zdaj mora zmagati.
NA SAHALINU Jetniki v rudniku Petrokovsk, dasi vkovani v verige, so svobodno hodili sem in tja. Razgo-varjali so se, peli, se zmerjali, delali tudi sami zase, pili so žganje, ponoči so nekateri kvar-tali. Delo ni bilo tako zelo naporno. Težko je bilo v toliko, ker je bilo prisilno delo obvezno
in si otipaval pravkar sprejete bule, "če bo vaš mož še nadalje tako trmast, vam moram odpovedati pogodbo."
"Vi ste govorili ž njim?" je vprašala začudena.
"Pravkar je odšel transport v Petrokovsk," je pritrdil Dodd.
"Pa me niste obvestili o tem . . ." je rekla. "Tako izpolnjujete dant) obljubo?"
"Tega ni v najini pogodbi," je odgovoril Dodd razdraženo. — "Sicer pa bi bilo brez smisla. Mar hočete dokazati, da sta kaznjenec Hljestakov in milijonski tat Jack Bell ena in ista oseba?"
"Ne prej .dokler Jack, tega sam ne prizna," je odgovorila mirno.
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena
SAMO ZA NEDOLOČEN ČAS NUDIMO TE $109.50 GARANTIRANE, NOVE

Ko no podpisali pogodbo med UAWA unijo in General Motors dmžho. Sedeči od leve na desno: Wyndham Mortimer, governer Murphy, William Knudsen in James Dewey, vladni posredovalec.
Z VLITIM ALUMINASTEM ČEBROM
za
$9950
"Že. 11 let se veselim Luckies"
piše Ezlo Pinza, bas
Metropolitan Opere
IN VRHU TEGA ŠE LEPO
VSOTO V ZAMENJAVO ZA
VAŠ STARI PRALNI STROJ
"Ko piZem to, sem v oblačilnici Metropolitan Opere. Ravnokar sem završil uspešno predstavo 'Le Coq d'OrIn Lucky Strike, ki jo kadim v tem trenutku, je ena izmed nagrad zmage! Ali me kaj skrbi, da bi kaja škodila mojemu grlu po moji naporni predstavi? Popolnoma nič. Kajti spoznal sem, da se lahka kaja prilega mojemu okusu in mojemu grlu. Enajst let sem se veselil Luckies v tej deželi in celo v moji rodni Italiji."
Pomnite, da je ta razprodaja samo za nedoločen Čas. Torej pridite zgodaj, da si zasigurate takojšnjo dopeljavo.
Napravijo se lahki odplačilni pogodji.
Kremzar Furniture
6806 ST. CLAIR AVE.	ENDICOTT 2252
Joseph Kremžar, lastnik Vzame se bančne knjižice John Cesnik, zastopnik Odprto zvečer
SLAVNI ZVEZDNIK METROPOLITAN OPERA COMPANY
Naj vam za veliko noč naredi obleko in površnik izurjen krojač.
1 neodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesionalnimi moškimi in ženskami — odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo.
Mr. Pinza odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luekies - lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu!
Brazis Bros.Clothes
OBLEKE POVRŠNIKI
že narejeni
$15.50
in
$17.75
Izberite si iz velike iz
bere spomladanskih vol nenih vzorcev.
Narejene po meri '$19-75 in
■ V M	Naš DeLux kroj
IZBERITE SI JIH ZA	II
VELIKO NOČ	N II \u\\\\(
3 trgovine: 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 6022 Broadway
NAJFINEJŠI TOBAK— SMETANA PRIDELKA"
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
I — Piiite po brezplačen vzorec —
Triner'« Bitter Wine Ca
544 S. Wells St., Chicago, m.
•	Send me a free sample.
•	Name	___
Addresi
jj\ddres» .......................... .
I Pri vseh drugistih
.sekiro in storil, kakor mi je oče velel. Sodniki pa niso hoteli verjeti, da sem bil samo' poslušen sin. Menili so, da vedo oni bolje. Rekli so, da sem ga umoril zaradi dediščine. Saj ne vedo ničesar o Bogu in njegovih zapovedih."
•Jack se je zopet primeknil h kmetiškemu tovarišu. Doslednost tega preprostega srca mu je imponiralat	I
"In kaj si storil ti?" je vpra-; šal uradnik Bella.
•"Revelucionarec sem," je od-! govoril Jack. "Ljubim svobodo in mrzim tirane!" Svojih zločinov ni mogel našteti, ker jih ni poznal.
"Ti si najhujši izmed nas," je dejal kmet in majal z glavo. — Uradnik je bil istega mnenja. Kljub temu se bili dobri prijatelji in so si delili vse do poslednjo cigarete.
V vlaku so sedeli in ležali jetniki po tleh in so se smeli le še-petaje pogovarjati. Vsako tretjo postajo .se je vlak ustavil in kaznjenci so smeli včasih za nekaj minut na zrak. Na kolodvoru je bilo vse polno ljudi, ki so radi dajali jetnikom milodare. Jack se je čudil tej ruski dobro-tljivosti. Tudi on je sprejemal darove in se lepo zahvaljeval zanje. Ded milodarov pa so morali kaznjenci oddajati vojakom ki so jih spremljali. Dobro se je godilo'straži pri tem in je bila redkokdaj slabe volje. To je bilo za jetnike velike važnosti.
Pri lvajdalovu se je odcepila sibirska železnica na stranski tir, ki je vodil do levega brega reke šilke pri Srjetensku. Odtod so se vozili po morju, najprej na majhnem od Blagovje-ščenska dalje na velikem parni-ku, ki je plul prav do Duina. Vsi sc se oddahnili, ko je bilo konec potovanja. Jetnikom so iznova pritrdili okove na nogah, ki so jim bili na krovu odvzeti ter jih spravili v vrsto, da jih preste je-jo in jim pregledajo kljuČavni-, ec. Tu se je izkazalo, da so na eni verigi priklenjeni samo štirje kaznjenci.
Zavladalo je veliko razburjenje. Kako je to mogoče? Z golo sabljo v desnici, z nabitim revolverjem v levici je prihrumel službujoči podporočnik. Kričal je. mahal okoli sebe, razgrajal in izpraševal. Vse zaman, pogrešanega kaznjenca ni bilo pa ga ni bilo. Tovariši niso ničesar hoteli vedeti o beguncu. Ali so se ušteli že doma, ali se je jetnik po poti izmuznil, ni bilo mogoče dognati.
Nabralo se je veliko število radovednežev in dobrotnikov, ki so prinesli kaznjencem vseh mogočih darov. Ljudstvo je vedno in povsod simpatiziralo z jetniki. Tudi Jack si je do vrha na-tlačil žepe s kruhom, mesom, slanino, cigaretami tobakom in žganjem.
"Dober dan, Mr. Bell!" je za-klical nekdo angleški.
"Dodd!" si je mislil Jack, ne da bi se ozrl na pozdrav. Samo postrani je poškilil na moža. — Ni se motil. Bil je Dodd. Videti je bilo, da je podkupil kozake, ki mu niso branili približati se jetnikom.
"Gospod, dajte mi par cigar," je rekel Jack nemško Doddu. — j "človek ne more neprestano žve-, čiti tega groznega papirja." | "Prosim,' je odgovoril Dodd in mu, pomolil tobakiro. Jack jo je popolnoma izpraznil.
"Hvala!' je dejal in približal dva prsta svoji čepici. Vtaknil si je eno Doddovih smodk med zebe. "še malo ognja prosim."
Detektiv mu je prižgal cigaro. "Ali bi ne hoteli končno prenehati s to maskerado, gospod Bell?" je vprašal Dodd v angleščini. "Ako priznate svojo tatvino se vami tudi ne bo godilo slabše kot sedaj."
Jack se je ozrl. Nikogar ni bilo v bližini, ki bi razumel besedico angleški. Paziti se torej ni bilo treba. Zakaj bi ne iz-pregovoril z Doddom par besed? Mož se tako trdovratno zanima
Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla
PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU
Copjrlfhl 1MT, Tfc» Amartcan Tobuoa Oobu«»
WIS
Že po poti so- dobili kaznjenci močne verige na roke in noge. To je bila stara navada v katorgah. Brez okov bi bili jetniki utekli ali se pozneje razpršili kakor čreda ovac, ko jih izpustiš iz hleva. Da je bila varnost večja, so vkovali po pet kaznjencev na eno veliko verigo.
Jacka Bella so pritrdili v sredo tretje verige. Hitro se je sprijateljil z mešano družbo svoje verige. Njegov desni tovariš je bil mlad uradnik iz Odesei ki je poneveril velike vsote državnega denarja. Obsodili so ga na pet let prisilnega dela. Njegov šef, ki je poneveril trikrat toliko, pa je avanziraJ.
"Plače so premajhne, dra ginja pa neznosna. Vsak ruski uradnik si pomaga na ta na-
čin," je dejal popolnoma ravnodušno jetnik. "Ako bi hoteli vse uradnike kaznovati, bi morali skoraj vsi v Sibirijo. . . Zato izganjajo le podrejence."
Njegov levi sosed je bil star kmet sive brate iz pernske gu-bernije.
"Svojega očeta sem ubil," je odgovoril na vprašanje Jacka Bella tako brezbrižno, kakor da govori o vremenu.
"Odlična družba to!" si je dejal Jack in se odmaknil od kmeta, da je zarožljala veriga.
"Bolan je bil neozdravljivo," je nadaljeval mož. "Devetdeset let je bil že star in strašno je trpel. Deset let ga je mučila I bolezen. Prihajale je vedno huje in huje. Pa mi je dejal: — "Vazilij, vzemi sekiro in ubij me!" — In ker ukazuje Bog, da i treba očeta ubogati, sem vzel
zanj da re- zasluži malo, prijaznosti.
"Dolgo vendar ne morete nadaljevati te gonje, čemu zadržujete vso stvar? Povejte mi, kam ste skrili milijone in jamčim vam, da ste v par dneh svoboden mož; nihče vam ne bo hotel ničesar. Sicer pa je tudi gospa Bellova tukaj. Skupaj sva vas pričakovala," je govoril detektiv.
Jacka je nekoliko pretresla ta novica. Toda takoj je bil zopet miren. Niti najmanj ni bil več ljubosumen. Vedel je, da je Polly mislila le nanj, ko je potovala z Doddom.
"Pozdravite gospo prav lepo," je rekel Doddu nemško in rož-ljaje z verigo, mu je stisnil roko. "Jako hvaležen vam bom, če se boste tudi v bodoče še brigali zanjo."
"Za vraga!" je zbesnel Dodd nad toliko hladnokrvnostjo.
"Vendar ne stojiva tu drug poleg drugega, da bi si delala poklone? Kar hitro povejte, kje so milijoni!"
V gorečnosti svoje službe je popolnoma pozabil, kje je, in je zgrabil Jacka, milijonskega tatu, za prs|.
"Ali me hočete vnovič aretirati?" je vprašal Jack Bell veselo v ruskem jeziku. In pripravil se je, da bi se branil. A prehi-1 teli so ga njegovi novi prijatelji, osuvali so Dpdda, da je kakor ' žoga odskočil izza kupa jetni-' kov.
Takoj nato se je odpravila ko-; Iona kaznjencev proti rudniku ' Petrokovsk; straži 1 i so jo koza-1 ki na konjih.
Dodd se je vrnil precej obupan ' k Polly. "Gospa," je vzkliknil
in so ga morali jetniki opravljati pod palico. Delavec v tovarni, kmet na kmetiji dela neprimerno več, a dela zase, z razumnim ciljem, zato mu je lažjo nego kaznjencu ob izsiljenem, zanj nekoristnem delu. Vendar pa se tudi kaznjenec včasih z zanimanjem vdaja svojemu delu ter ga izkuša izvrševati hitreje, spretneje in bolje.
Najstrašnejše je delo, ki je popolnoma brezkoristno in nesmiselno. če bi na primer veleli prisiljencu, naj ves dan vliva vedo v sod brez dna, ali naj tolče pesek ali kaj drugega takega, bi zblaznel menda v par dneh ali se obesil, samo da odide tolikemu ponižanju in srametenju.