,1*1* «"* im Jtti i" ,,„« Ikov V TA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Issued d Mi!) except Sundsys And Holidays 71 ||T0 YEAiX. s^'izt'r^risSV bili navzoči večinoma 'li in ostali Slovani ter Litvin , Govoril je med dnugimi tudi ;j*r(felionis, socialist in zastop-' litvinskega delavskega sveta je, da s strmoglavi jen jem P revoluciji še ni dovršila tjtgi dela. Na svetu je še mno-kronanili in nekronanih car-t ki žive ol» Okoriščanju, ropa-I |n nasilju in revolucija mora jd tudi te carje. Občinstvo jc iTiluaciio aplsvdiralo govorni- IChicago, 111. (Izvirno poročilo,) »V petek zvečer se je zbralo nad ino šest tisoč Slovanov raz-političnega in verskega pre-nja, da pozdravijo ruske go-l * Chica^u, medtem ko so zbo-ile socialistične eksekutive pe-i»l»vauskih narodov, da izbere-i mtopnrka, ki pojde v Stock -in tam zastopa zahteve teh narodov kot socialist ill 81o- [v Ptlaen parku se je zbralo vo-i nlovaii.skoKH občinstva, ki /A-i M zarpadni strani. Okoli devet- odstotkov jc bilo Čehov iu »rtov, ostali drobec so pa tvo-ISlovenci, Hrvati in Srbi. Mfti osmo in deveto uro so na-ili trije pevski zbori in šest nikov, med njimi t.udi neki Milki dudioven in Novak, tajske socialistične sekcije v Mi. Prvič v zgodovini na-bi ne je dogodita, da sta z enc-t«dra tvorila katoliški duhov-"lin wwialist za en eilj: Za od- militarizma, avtokracije, u-"■vitev češke republike iu o-iitev drugih slovanskih na -7 kpod iitonarbistične pete. ► J* nastopil socialistični govoril* j« ljudstvo burno pozdra -Ve« ča« je ljudstvo z burnim ■»■»tu pozdravljalo njegova iz-ki je doseglo avoj višek, l^voruik-končal z besedami, Wo č,*ki socialisti nadalje-'•"j tudi p«, vojni z uma svit-dokler ne pade avto -"J« sirom aveta in bo človeški »feaniei svoboden, t - h are s,- j« pripeljal »r Uiioii«,s„v v spremstvu J^leputacije. |z t^^rih grl L. J"*1^: Živela revolu -lr»» HuMja- Nh ruski , "'r! K«> j«* stopil profe -C-T" naprej na odru v 'J", da hoče govoriti, jc na-** v Ijndstvu prikkpclo d.. ptoprMstdnik shoda seje .'2 utihne ,, ns - r-liOmonoHovu mo-'""""'"»hov j,, kot ■EL'?1aT ***** - Ue M, /iNirovalce da bo nemški milita- '•IM ---— unijn »kov in ,|ril4fih K|OVJI(|. ^ ..c postanejo Jjg»J* tovoril št MW)llH Poslwi- delavcev. 0 Vi '» IS , I ""'»na krmi-(<<1. , ,tm ^iatrikt.. ae / !""r* l^vatl dm. t*—* t oahoru, ko ae i* m šeslih regi" ■ ^ '' • h..« ».t,. • ,, / " »trik! ima upor proti vojaštvu v oklahomi, Izžrebanci se liloma protivijo vojaški službi. Meščanske četa na Ionu EDEN UBIT IN DVA RANJENA. Holdenville, Okla., 6. avg. — ■n izgrednik, Id se je upiral na boru, je bil včeraj ubit in dva sta ranjena, ko je četa 60 meščanov sajela skupino vojaških ubežnikov bliso Oalvina, 12 milj od tukaj. Po pol ure trajajočem boju je bilo devet ujetih. Muskogee, Okla. — Purvine, šerif okraja OkmiWgee, je dobil poročijo, da se 25 milj severno od Adc vrše flVoji med izgreduiki proti naborom. ogromen profit Želez, magnatov. Kralji želeanio so "naredili" sad-nje leto 46 miljonov dolarjev kljub povišani mesdl. NESRAMNE ZAHTEVE ZA POVIŠANJE TOVORNINE. Oklahoma Oitj, Okla. — V petek po noči so izbruhnili izgredi v petih okrajih radi naborov. Oboroženi ljudje se norčujejo iz javnih uradnikov in pravijo, da se bodo rajše spoprijeli z oblastmi, preden pojdejo k vojaškemu naboru. . Oblasti so organ iz i rail e pod vodstvom šerifov in okrajnih javnih tožiteljev meščanske četice, ki imajo nalogo, da ipolove izgredni-ke, Največje število izgrediilkov se je zbralo blizo Sssakvc v okraju Seminole. Izgredni&ka četa šteje približno 400. Proti njim je odujarširaila četa meščanov* iz okrajev Seminole, Hughes, Pontotoc, Okmulgee in Pattawatoorie, broječa približno %tisoč mož. Do prve praske je prišlo v okraju Pontotoc, pet milj od tfasakve. Praska je 'končala z zmago za oblasti, ki je bila izvojevana brez kr-voprelitja. Hob Duncan, šerif za okraj Pontotoc, je zad*l na gruoo 80 nabornih pmtivnikov. H sabo je imel le 25 meščanov. Protivniki so abe-žali in šerifu je ostalo deset are-»t an to v. Poročila se glase, da se je večje število nabornih protivni'kov y.bra-lo okoli Holdenvilla. 'Rhad Ooun, šerif za okraj Pittsburgh, zbira večjo četo, da pohovi protivnike. Izgrede je zakrivila agitacija proti registraciji in naborom, ki je pričela, odkar je bil izdan poziv za registracijo. Naborni protivniki so večinoma Indijanci, zamorci, polkrvneži in belopottni farmaraki najemniki, ki so indijanska zeniHjišča pod vladnim nadiiiiu nadzorstvom vzeli v zs -k/up. Kb ko daleč se je razvila agitacija, dokazujejo glasovi, ki pravijo, da so naiborni protivniki pripravljeni konfiscirati vlak in sc odipeljati v Washington, da predsedniku razlože svoje stališče. Od ust do ust gre glas: 41 To je vojna bogatinov. Eajše se bojujemo do-ma do wnTti, kot da nas ulrfjejo v strelskih jarkih." ZBORNICA JE SPREJELA tl VILftKO PREDLOGO. Washington, D. C. — Kongrc -sna Zbornica je »prejela konferenčno ]>oročilo o živilski predlogi brez opozicije. Kongresnik Powers iz Kentu -ckyja je najprvo glasoval pioti, potem je pa spremenil svoj glas. Kdina mala opozicija je bila od Moliemora, kongrosnika Is Tczs-ss, ki je glasoval, da je 4,nav«(»č". Splošno so pričakovali, da bodo prohibicionisti oponirali predlogi radi sprememb v prohiWcioniskib določbah. Nove določbe prepovedujejo kuhanje žganja v vojr.em času, dsjejo predsedniku pravico, da zapleni žganje in da lahko prepove varenje piva in produrirjnje ^UVjTnvf a„UlfIei,J® KROMPIR JE POiKOClL ZA $1 DEI-Avn»tr pEI ^^ Chicago, IU — V soboto je poskočil* cena krompirju zs en do-lsr pri sodu. Gospodje veletrgov-H ac izgovarjajo, da Je malo krompirja na trgu. Kako se ta izgovor ujents s tr-j ditvijo, da je letošnji pridelek krompirja ogromen in ds preaegs i vae pričakovsnjsf Washington, D. 0. — Ko so bile železniške družbe prisiljene povišati mezdo vlakospreinnemu o sobju, so pričele takoj stokati, tki jiiu preti bankrot, če jim meddržavna trgovska komisija nc do« voli povišati tovornine. Meddržavna trgovska komisija se je hotela prepričati, če so železniške družbe res tako revne ill pregledala je njih dohodke, kl dokazujejo, da je W zelezniškik družb imelo v juniju za deset odstotkov čistih dohodkov več kot lani ob tem času. Dohodek za jur ni j znaša *142,17.1,000, obratni stroški pa $95,682,00. Či>ti dobiček znaša $46,491,000, mejtem k je lani znašal le *42,2378,183. K miljo so imele železnice t48 v profita kot lani. Lan.ski profit n miljo je znašal $501, letos p $549. Izvedenci trdijo, da bo dobičefc v jeseni še bolj narastel, ker poljski pridelek spravljen s po Ija in bo ustavljen promet Velikih jezerih in rekih. •V spričo takiilf dejstev se ž lezniški kralji šo drznejo zahte vati povišanje tovornine pod pre* «a i jim meddržavna trgovska komisija ne dovoli povišanji. Taks zahteva je skrajno nesrannt. VOJNI TAJNIK PRIZNAVA, DA MILICA KMALU ODIDE NA FRANOO0KO. katastrofa v premogokopu. Poročilo pravi, da js 24 premo-garjev izgubilo življenje pri rasitrelbi. SLABE VARSTVENE RAZMERE. Clay, Ky. — V rudniku št. 7. West Kentucky Coal kompanije se je dogodila strašna eksplozija, ki je ubila štiri in dvajest rudar-jev, pet in dvajest pa poškodovala. V rudniku je delalo 140 rudarjev, in od teh ao jih privedli na svrtlo 115. Brzojavka na to pripoveduje, kakor da bi Šlo za živi-no: "Onih, ki so ostali v rudniku, se ne more doseči do jutri. Zelo majhno je tapanje, da kateri od t«lr ostane pri šivi jen ju." Brzojavka jo skozinskoz laž-njiva. Ce je v rudniku delalo 140 rudarjev in jih je is njega ranjenih in nepoškodovanih prišlo 115, tedaj je 35 rudarjev tivrtvih iu ue 24. i« Kentuekyja ne moremo pričakovati drugega kot apakedra-nega poročila o katastrofi, ki naj prikrije zločin, ki pade na izko-riščevulee. Premogovniški baroni V Kentuckyju se upirajo z vsemi močmi rudarski organizaciji, torej tudi varstvenim napravam v .rudniku. Če so rudarji organizira-ni, imajo tudi moč, da prisilijo RUSKA KRIZA KONČANA. KERENSKI OSTANE VODITELJ. Zastopniki revolucionarne mase so po-verili Kerenskiju in Kornilovu vrhovno vodstvo. Kongres v Moskvi otvorjen. Rusi v ofenzivi pri Černo-yicah in Husijatinu. Cernov obtožen izdajstva* Pred novo bitko v Belgiji. • j ..: . . " * A rudniške barone, da skrhe s po-tvezo, da jih ugroža bankrot, H f . . , ' i ' {i m ♦ranv.t,. irnmiad trebi, un napravami za varn.st njrh življenja. Ce rudniški baroni ne prisnsjo organizacije, ne pri-snajo tudi varstvenih naprav In rudarji so iipostivljenl brez varstva vsem nezgodam, ki preže nanje pri delu pod zemljo. Washington, D. 0. — Iz koren-' pondence med vojnim tojnikota in senatorji La Kollotiee, Sherman in Tmwwend, W so (protestirali protf^ odtpošHjanju milice is IUinoisi, Wisconsina in Miohigana v južna vežbališčna taborišča, se je Izvedelo, da odide milica v Francijo, ko bodo ladje pripravljene za trins-portacijo čet. Vojni department pravi, da je radi pomanjkanja ladij nemogoče transporti rati milico pred zimo na Francosko in raditega se morn vežfbati na jtngu, kjer ni podnebje tako trdo kot na severju. He ved a izjava nesoglssii s trditvijo mornsriškega de part mon t a, ki pravi, da je dosti ladij za transported jo čet. Henatorji delajo iz vseh teh izjav zopet zaključke in namigujejo nekaj o politiki, ki rada polni "sodček s slanino". Na taka namigavanja je vojni tajnik ocHačno odgovoril, da poj -dejo čete na Francosko, ko lm.lo razmer« ugodne za transportacijo. ZAMORCI ZAHTEVAJO STVO. VAR Washington, D. 0. — Zamorci ho poslali deputacijo v Belo hišo, ki je predsedniku izročila peticijo, v kateri priporoča, da kongren sprejme postavo, ki določa, da Je linčatije navadno hudodelstvo. Neki značilen stavek v peticiji s* glasi: "Narod se ue more boje vati «a civilizacijo, če hodi v ošljeJo brzojavko predsedniku W-ilaonu, v kateri izjavljajo, da se vrnejo takoj na delo, če Združene države prevzamejo rudnike in to-pHniee. Brzojavka postavlja na laž časopisje, ki zagovarja velekmpitali-stične interese in Isže, da so stsv-ko povzročili posamezni pronem • širi elementi. Htrajk je povzročila kapitalistična lakonmiost pn več -jem profitu, to je sedaj jasno kot beli dan. • oe NE BO PIVA, NE BO DELA. Ohloago, DI. — Kapitalistični časniki poničajo, da so rudarji v Franklin, Kas. in okolici zahtevali pravico do piva in znižanje csn za življenske potrebščine. Originalnega poročila o tem g.-banju še ni. Ce st> rutisrji res z »-htevali pravico do piva, tediij ta zahteva dokazuje, da so se rini s r-ji naveličali prenašati prohibit* nbrtično hinavščino. RUDARJI IZJAVLJAJO, DA USTAVIJO DELO, ČE IZ-ONANCE NE VRNEJO DOMOV. Santa Pa, N. Mas. - Atiri sto rudarjev, orgsnizirsnih v lokalni organizaciji IJnited Mine Workers of Americs, ki delajo v premogov-nikih Alburr^ue sod CertMoe Coal kompanije, ao sprejeli resolucijo, v kateri apelirajo na svojo onganl-/arijo, da simpendirs delo v pre -mogovnrkih, dokler deptirtiranih rudarjev iz » Ja daš še veti nt* trviea nadaljne napade savesulkov v novi ofenzivi ua belgijski fronti. Tmla Berlin pove več, ko poroča, da sc je včeraj zopet oglasila angleško • fraiicimka artilerija In bombardiranje je pozno v noč doseglo vrhunec silovitosti. To zua-čl, da so Že v teku priprave za drugo bilko v Flandriji. Poluraduo nemško časopisje o-poza rja Nemec, tla je bitka v Flandriji začetek kolosaluih operacij, ki bodo lirjule od Nemčije velike žrl ve. "Neusste Nwdirleh-ten" v MHi|,H JM)M(,vno %ti j„ lasa, dokler se ne preišče *»dev«l ,, ,,f|J(|| Koll*llo ,,rtHinsps-in i umira (ernova. O pdožaju n«L||| Avatralei ✓. ročnimi granatami l>ojišcii Je dejsl Nekrasov, da jo j(| ,|1(jon(.t| ifl |M, onoumem splo-sslo resen, tmla armada Je še Vk|(|(|^| m vl«4UI| st.vra-stailii uatavKi protllrsjočegs | CnflSA. Vae hiše v Bssservllle vrsžiiiks Dslje Je povedal L,, btte efrreuienjene v trdnjava, la krasov, da Je vlada dala smtirstl |li|<>r||| m li^kHale cevi alrojtiili generala Oairttols. Med pismi, kl JMjAkj (lvoj4,| p»a4.vi zakopov, oh-so prišls ns bivAegs carja, st» •S- Ljj^ji, , UonUri-inm, so 4»r»mlll «-mreč našli phimo, ki ga Je pisal \ j,,^,,,, V(M,| f rtf.|, fH»poldne at» Ourko kmalu |s» rs vol uc i Ji. Osr- L^u^ počistil«* r.skope z roko je pisal eerju, ds mu j« ac[/,nl(11j nrfmimtnlll{ j„ ih|hc v vss zvest, u»ds zdi s mu potrebno, tis ae dels udsucgs revoluciji, Petrograd« 5. svg ma biti ufvorjsn vaemaki kou« gre« v M oak vi, kjer dtarujsj« delegat je delavsko, vojaškrgA iu k meč«* ga sveta iz vm> K »mi je. Na-rini ae z velikim zaupanjem obrala na ta kongre« r nsdi, d.1 bo v stanu rešiti notranjo krizo In u« (Dslje ua 3. str., 1. kol.) t»d treh slrsui. Po krvavi ulični bitki Je bilo treba osvojiti vaako Danca I- hi4o p,^*,], |fj| j«, atrašcu boj r grozovitim kis nJem lu welške čete ao ae ovenčale t zmago Pruska poaadks ae je sveato pokoril* povelju avojih višjih, kl Je Jiilo 1 *" Držlle črto zs vaško ce« trti!" Nemci ao jo držali III cena Je bila njihova smrt. I mrli ao na fl>al)a ss I. str., I. kal.) . M5BT»TI prosveta Jft* SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPHOTK Iilttjt dotrno nsdelj ia prasafkev. LASTNINA 8LOVKN8JLB NAEOPNE PODPOBMB JEDNOTE 6 Oo« ofiuot po dogovora. Rokopisi — aa vračaja.__ Naročninmi Zsdiajmnm driav« (Jzy«n Chksg«) la Canada M aa Ma MO trn pol leta ia Ue sa tri mmmme^i Chkage ta aotautv« HM aa Mo, ti u pol lete, 9I.lt »a tri «r ima rtih • "PROSVETA" | | Affi J J| •THE ENLIGHTENMENT* Or •f lb BlmmmmU Natio«*! B—/i« I«ra«d daily except Saadkv and Holidays. SahacriptioB: United Stat«« («ze«pt Chicago) mad Ctkmi* mod foreign countries, $4.60 p«r year. AddrSMt "PROSVETA 8. LowJ«l« A wndal* 4036 Datum v oU.p..)« a. pe. (Umij« 30-17) p«U| fii^i hMi ia ii, vim )m § tow daovo« potoki« mmrolmimm. Poaorlto jo do m rui oo nrtavi ' prtfožaib«, DOPISI Book Spring*, Wyo. — Ker je Rock Springe velika slovenska naselbina, ee vedno tudi kaj novega prigodi. Toda poročati ne mara nfliče. Da ee pa temu nekoliko od-pomore, hočem poročati jas nekaj malega. Zadnjo nedeljo je priredilo tukajšnje Žensko podporno društvo KSKJ veselico z igro. Ker imam sama veselje do dramatičnih predstav, sem «e tudi jaz udeležila te igre. Kolftor sem prej siiiala, so se vai igralci prej dobro pripravljali in nastopiti bi imeli najboljii igralci. Radi tega sem nestrpno čakala, kdaj da se igra prične, in da bom videla zopet nekaj lepega. Zasledovala aem jako pazno celo igro. Toda posebnega vtisa ni napravila ta igra name. BHo ni pravega Življenja. Sicer ao ie dosti dobro izvedli svoje vloge, kolikor je mogoče v danih razme -rah. Svetujrtn igralcem in igralkam, kadar zopet naatopijo, da so nekoliko bolj živahni in naj ae v-tope v svoje uloge. Kajti kdor ni ufivljen v svojo ulogo, jo ne more nikdar tako izvrfiiti, kot zahteva karakter dotrčne osebe v kateri ulogi nastopa igralec. Toda radi tega mi ne smejo igralci in igralke omenjene igre zameriti, ker jih nekoliko kritizi ram, vsaj je zdrava kritika vedno dobra in s tem se igralci nekoliko nauče in vidijo svoje napake. Po igri je bilo petje in deklama-cija. Deklamacija je bila jako dobra in tudi glasna. Gdč. Annie Justin je tudi dobro pela svojo pesem. Vidi se, da bo, ko bo dobila nekoliko vaje, izvrstna pevka. Mešani zbor je ie dosti povoljno rešil svojo nalogo, kolikor mu je bilo moči. Veselica je v splošnem bila po voljna za razmere. Sevčda kak -ine posebne zabave ni bilo, kar ae tudi ne more pričakovati. Poročevalka. Milwaukee, Wis. — O tukajšnjih razmerah se jako malo poroča in gotovo so rojaki radovedni, kako se počutijo tukajšnji rojaki Kakor akoro po vsej Ameriki, tako se tudi tukaj obratuje s polno paro. Zaslužek je pa odvisen od delavca in dela. V tukajšnji usnjarni "Pfister Vogel Leather Co." smo 31. julija zaštrajkali vsi delavci in zahteva Ii povišanje plače za 25c na dan. Prej smo zaslužili $2.75 dnevno, Vsi delavci smo složni razen šestih, med katerimi je tudi en Slovenec, ki se ne marajo pridružiti nam. Nekega dne mno te "bratce" dobili na poti domov in se veda je pri tem nastal prepir in iz tega se je iacimil pretep. Katite ga eta bila dva štrajkarja areti rana, katera smo pa takoj dobili iz zapora, ko smo nabrali potrebno svoto, katero #ta morala plača ti kot kazen, ker sta rahljala stav-kokazem kosti. VztVajali bodemo pri tej stavki toliko časa, da družba ugodi vsem zahtevam. • % Poživljam vse.štrajkarje, da so složni in da imajo saimo ta cilj pred očmi: Zmago nad kapitali stičnimi samogoltiiežl. Prihodnjič hočem kaj več poročati. Naročnik. ts Pittsburgh-a do Forest Cltyja j aem med potovanjem opazil veliko Xpjaikih veibališč in šotoriič. Posebno ob mostovih in tovarnah je mnogo vojakov-Čuvajev. Vse javne naprave varujejo pred morebitnim napadom od strani vohunov ali drugih oseb, ki mrzijo Zed. DrŽave. ^^^ ■v Forent Cityju so v letošnjem letu napredovali v dveh ozirih. Pričelo se je z resno akcijo za ''Slovenski Dom" v naSilbini, in aocijalistični klub je bil organiziran s precejšnjim številom člauov ln članic. — Jako lepo bi bilo, ko bi se akciji za "Slovenski Dom" pridružila tudi ostala društva v Forest Cityju, ki do sedaj še niso zraven. Dom za vse Slovence je telo potreben v vsaki naselbini, kjer živi sto ali več Slovencev. V Forest City imajo izvrstne pevce, dobre igralne moči in poleg tega veliko slovensko naselbino. Ta naselbina, ako je združena, lahko zgradi krasno in veliko poslopje, Slov. Dom", kjer bi se potem lažje razvijala dramatika in petje. Za časa mojega bivanja v Forest City, Pa., sem se imel jako dobro. Kamor sem prišel, so me vsprejeli in pogostili imenitno, kar po svojih zaslugah skoraj gotovo nisem zaslužil. Forest City je lično mestece, obdano z nizkimi hribi. Največ ro mantike sem opazil v precej veliki tovarni, katera stoji f>aš na proti mestnemu domu. V tej to varni je vposljenih par sto — unla dih deklet ... Ta tovarna se men; zdi še bolj romantična, kot "kam bra" v starem kreju, kjer se, so deč po izjavi nekega precej po pularnega literata, izvršijo naj-romantičnejše stvari cele doma čije ... Nadalje ne bom pravil. — Kdor pozna "kambro" in njene tajnosti, ve; kdor pa tega ne no zna, mu pa nikakor ne morem raz ložiti tako natanko, da bi stvar razumel v vsem dbsegu njene ob širnosti . . . V tisto tovarno sem skušal priti za — "bossa", pa me je "super" jako sumljivo in ko čaat ava pa uživala v tem, da sva imela oba enako visok prowtor v kupeju. Kot člana "najvišjo' avtoritete . . . (nekje —seveda) sva si vzela prostost govora in tlaka v polni meri; dasiravno ži vimo v ogroženem času vohunstva in — izdaje . . . Začela in za kiju čila sva pri — "klaftri" . . . (''ud Z vrta solnčnih rož — Pod mojim oknom je razcvetela ponosna in vitka solnčna roža. Zadu htela jc čez vrt do sosednjih plo tov in vonj je silil čez cvetoče vrt nice skozi okno v mojo sobo. — Ono jutro, ko je bog Elij izroči solnčni voz svojemu sinu v oskrbo in ko jc slednji s svojlimd belci peljal solnce proti severu, name sto ponavadi proti zapadu, nI na ša solnčna roža videla — solnca. Trudna in otožna je sklonila glavo mladosti, misleča, da za njo nI več življenja, čc ne pride sko-rajšna rešitev. Drugo sestrice pa so se posmehovale njeni prevzetnosti in neprekosl jlvi ošabnosti, da sedaj ena izmed njih postane kraljica solnčnih rož. — Solza mi je sililn v oči, gledal sem, kdaj se ubožiea ozre proti mojemu ok-nn. Ljubezen mojo mlado tišči gomila . . . Daj, tiho, brez besed se poljubiva . . .ti Pa boste vi hudomusticži mislili, da mc solnčna roža vleče za nos, sli to ni res, ona me ljubi...I Pretkana je, toda, če ljubi, in če je ona kraljica soluČnih rož, potem ji ne zamerim, kakor ji nemo-rete tudi vi, ker: Moja ljubica "Solnčna roža" — jel "Ona ima črne oči, ln na dnu teh oči, teh črnih oči tristo hudiokov spi!" Tako je! Sedaj si pa tolmačite. Sprevideli ste, kdo ims potent na aolnčne rože, jaz ali ona zaspano Memib, da ai šteje^i v mojo sveto pečlarsko dolžnost, to se pravi, ds ugodim vsem zlobnim in dobrim bogovom peelarske mitologi-'0. In da ate bolj na jasnem, je I i gotovo patent v mojih rokah ali na grbi luftšifarja Gajžle, je lučaj dokaz. Iz lingvističnih ozirov si ne morem drugače tolmačiti izraza 'Patent na sohični rože ali patent za solnčne rože," kakor tako, da ima to pečlarsko revše kak drugi patent, ki ga tobefia "na" in "za" solnčne rože. To je prav lahko, da je motil skozi eelo pečlarsko Življenje ijodi s tem. Seveda, kdor ni strokovnjak lingvi-etike, tega sploh ne zapazi. A jaz, ki že kandidiram za ameriško — slovenskega lingvista, je kaj drugega .Če pa jaz rečem ,da imam patent solnčnih rož" ga imam jaz in nihče drugi. Do eedaj ga pod zaščito amerikanske svobode še ni imel nihče drugi, kot samo jaz. Gajžln se bo moral zagovar jati pri prihodnji pečlarski kon jferenci. Zadnje čase sem se skoro sleherni dan vozil po Eiriškem jezeru, hočem reči jaz in moja boljša četrtinka božjega namečka. Pričakoval sem vodnih nimf, da mi povedo pripovedko o tisti nesrečni meji, ki presega razdaljo od solnca in zemlje. Ni jih bilo. Zakaj ne, mi še ni znano. Nekoč, vračajoč se domov, sein za ongavim fencom ongavo onga-vil, — hočem reči, poljuboval. Pa kakor da me je obsenčil ''sveti duh," sem čul nekako zračno šumenje. Pa se mari mi ni bilo! Hitro jo povprašam: "Ali me res ljubiš f Pokaži mi s koliko silo ljubezni me ljubiš . . .T!" S hitrostjo 66tih milj na uro te ljubim, če me maraš," pravi Gaj žla pl. Korobač in se izkobacava iz svojega luftšifa. Bal se je, da ne bi ona postala žrtev drugega poljuba. Kakšna ljubezen pa Jč to, če se dečvo ljubi šestdeset milj na uro T, ga povprašam s smehom na ustnicah. "Hm, Še ne veš, pa praviš, da imaš brihtno glavico! Sram te naj ,bo, ker še tega ne veš, jaz ti t.idi ne povem," se mi moško odreže in pristopi k moji solčni roži, rcis leč, da jo že ima na svojem zra koplovu. Smejal sem bc, smejala se jc o na, ker ljubezen še ni izmerila 110 bena božja živalca. Ta čikaški peč lar jo pa meri na milje. Ljubezen pa milje! — kdo najde pravo razme rje f Mr Oajžla si jc začel sezuvatii čevlje, mulil je zeleno Cleveland sko travo po najboljšem navodilu nemških zdravnikov. Porezoval je kurja očesa, strigel dolge, črne nohte in snažil pod nosom pora ščeui prostor. Naenkrat se mu od trga par kilometrov dolga solza ki je s tako močjo prihrumela v jezero, da je tam na severni stra ni plusknila pred prag sv. Petra. "No, pa še kaj veš o ljubezni, ti večni ženin, hitro povej, če ne te postavimo med slovenske svetni ke, ki nosijo rdečo barvo po naših pratikah," ga roti moja solnčna roža. Razkorajžil so je, kot petelin ko zapoje v srcc segajoČo melodi jo mladim pntlkain. Z jokajočini glasom mi očita, da sem mu na nepošten način vzel patent "na in "za" solnčno rožo. In kakor sem ga jaz razumel, jc bil to pa tent, kako se IJnhf šestdeset milj na uro. Ni mi oporekal, da sem tat "patenta solnčnih rož." Zdaj pa se joka in kriči, da sem mu prevzel vse patento. Ne veste, kako sem se sntejsl. Moj smeh je privabil vse elcve-landskc solnčne rože, naenkrat Je bil obkoljen okrog in okrng. Meni je šinila v možgane mUel, ki jo nisem zamolčal. "Zdaj pa le pokaži hitrost svoje ljul>ezni, priložnost je tukaj I" Je bil moj nagovor. "Nič ni rekel, nič ni djal," ampak navil je zrakoplov tn nežal..., s hitrostjo Šestdesetih milj na uro proti Chicagi Kadar 60 milj na u-ro beži, takrat ljubi, oh tako ljubi, da ga gromaks strela ne untavi In to more ljubiti le on, kl je star Če« triintrideset let. Meti potoma pa je lejnsl listo ki jo ni pripisal v poročilu: Oh, usoda moja slohna? Tej usodi je ime — prokletstvo (solnčnih roŠ) Dveato jader ne odpelje, tisoč konj je n« prehiti? K Jf n ifodovino alovenskuTwT^ v Ameriki. . Nevemkdo". i* 'j-, MaKaj,i„ Kr.ncH. U l'1 d" Ure«« "J'" j« <*U» Tavčarja "»• av*-'ar je rodil Janki"1 *!»«*» pl. RoKae.inA,t J* IU tfatafa, U,^ £ - •J*"1"' N. R„„™ Na piramidah. Spisal Josip Karlin. (Konec.) Tu se razprostira pred naBli fatl ^t, lepa rodovitna ,|..liJ ki «e na jugu kakor ze]e„ p* t že izza strmih bregov, ki „. beh straneh obdajajo in |^ijo puščave, katera ae na desne £ vo razteza brez konca ln krt Proti severu se širi dolina in kor zeleno morje izgine nrvnii na daljnem obzorji; Vo sredi pa veličastno vije sveta reka ? in izliva svoje rumene valove neštevilnih tokih in prekopih katerih je umna in pridna rJ FeJahova napeljala vodo, da namaka zelene njive tn t*^ gozdiče. — Kamor se?!ojo Nil« vode ob času velike povodnji puste gnojno črno prst, tam zemlja kakor raj svetoea in dovitna ki daje obilo sadu. K rak više je žc puščava, ker pew na tla, katerih nikoli ne zhk hladen dež, nc poženo ne bilke kaka osamela palma životari nekoliko oddaljena od zelene 1 nje in priča, da je še tudi lu globoČini, kamor je korenine gnala, mailo mokrote. Po prav Ke torej Egipct imenuje "Ni dar," kakor so duhovni žc Hei dotu- pripovedovali. Zapusiivši tesno dolino deli glavna struga Nilova v dva vod toča, ki objemata rodovitno "1 to", žitnico starega uveta, Med delto in zgornjim Ejript nam pnasproti onstran reke v znožju strmega in divjega "1 katama" glavno mesto egipt sko, "Kaihira," nekdaj sedež zu govitih kalifov. Mesto Jc naat poleg razvalin starega "Mtn sa" in se širilo ob reki, (»kolo k du na mailein griču. Sedaj je ko prostorno, ter šteje do pol Ijona prebivalcev in ima v no predmestjih "Bulaku" lu "I/m liji" kaj lepe, visoke prostoi hiše brez streh in krasne palare giptovstkih velikasev tn tujih gatih kupcev.,Izmed brezStcvili hiš se dvigajo premnogi i "minareti" poleg veličastnih pel na mošejah. Nad vsem! pa soko moli utrjeni grad "citadel in daleč čez ravnino kaže dva ka, pa sila visoka miasreta, ki je Ali-paša, prvi egiptovski p kralj sezidal pri svoji moweji. T za grsdom že zunaj mestnega zidja vidi se na Mokatamu «t mošeju, ki kakor na sknlo pni Ijena čepi med pečevjein. ni več videti človeškega bivali visoka planjava sc razteza p in prazna tje do rude<>ga nnrj Ravno taka je puščava na strani doline. Valoviti xvet jc in čez pokrit z drobnim pe**« rujavini kamenjem. Po pl^ linah med širokimi lmlini p« v jc steba, ki jo je v prs\u /< moval težko obloženi veli.H "ladja v puščavi," ko Jc £> tednov trajajoč poti doiia« tel je in drugih pridelkov, ki mi rodili zeleni otoki "«aze, 1»™ peščenim morjem. Uj ravna M ka dolga vrsta teh krrvorrs«« vali sem ; Beduin v dolg. "" nji pelje za vrv prvega drugi pa Slede kakor r* jo krenejo pO steil čelbitfT lino in puste ss ssb« »»J*M ruše 110 piramide pri air." Više gori prot. jc Se drugih piramid, k' -ohranjene, kol*r ''!" Nr'»»;,ijo. Revni..... proletariat ,,e mara .kle tlel- '•si z Nova rebelna konvencija na Španskem. Pariz, 5. avg. — "Temps" iiua poročilo h Madrida, da se rebelni poslanci iz Katalonije pripravljajo za drugo zborovanje v Vallado-lidu. Odsek barcelonsko kon -vencijc je izdelal načrt za reformo ustave in občinske avtonomije, o katerem bodo razpravljali ne novem zborovanju. Predsednik generalnega sveta v Bilbao je obvestil komune v provinciji Biscay da se vrši konvencija 9. avgusta z diskusijo o "administrativni av-tononriji" na dnevnem redu. Z bo-ro vanje v Valladolidu se začne 12. avgusta. Junkerji sahtevajo, da gre Cohn v ječo. , 'Amsterdam, 5. avg. "botttsehe Tage«szeitiing" v Berlinu zahteva, da mora vlada zapreti in posta viti pred sodišče drja. Cohna, p<» slanca socialist, manjšine (LMr-kneehtove stranke), kateri je razkrinkal kron*ko sejo kajzerja Viljema Vn ncinških ter avstrijskih diplomatov In generalov z dne 5. New York, N. Y. — John De Saaillcs, bivši ameriški podanik v Uruguijif postrežba točna, delo in blago prvo vrste. Slovenski krojač. JOHN ERMENO, Narodni Dom - La Salle, I1L (Aug. 1—31) Zastonj ČAJ NA POSKUftNJO 16 ČUDOVITIH tELIftČ vifthuje »lo vita zdravilna ixnaj.lba FATHER MO-LLINOERJBVEGA SLOVITEGA ZE UAČNEOA ČAJA. I'« imsto trganj«, zaprtje, nečisto kri, koloidno m>rodnost, glavobol, jetrno ali lodvl^no bo< leat, nam poftljite vh« naalov nu dopia-nicl iu prejmoto brenplafno tnvltok. Naslove MOLUNQER MEDICINE 00. 24.MoUlngar Building 14. East Park Way. (N. B.) PITT8BUEOH. PA. Delo jamčeno za 25 let. Ni odslovljenja, ni atavke. Varni premogorov, ni mokroto, nc plina. Mi plačamo po najvišji lestvici v tem okraju in vsled tega so baši premogarji zelo zadovoljni. Dobra stanovanja, cerkve, šolo in dobra pitna voda. Mi potrebujemo še 75 preinogarjev Slovencev za v Jewell Ridge, Va. Vzemite N. & W. železnico do Rich aid, Va., ali pa sc i/glasite pri Jewell Ridge Coal Corporation v Jewell Ridge, Va. Slovanska Narodni u vtyaaa 0, aprila 1004 Podporni Jjdnota lalkerp. IL jsatja 1S07 v Ari. Ullaole OLAVNI STAN i SOfiT—00 BO. LAWN DALI AVI., OHIOAQO, ILLINOIS upeavni odbob; I'r«d«eduik: Joha Vogri«, box 800, U Hali«, 111. « I. PodpMda^lalk: J. HraUavl«, B. t. D. 4, bo* SO, Olrard, Kn» II. Podprodtodnlk: Joiaf KukdJ, »400 Swing ave* Be. ObUage, lil. Tajaik: Joha Vardarbar, 17 U H Bo. Uwndala Ava* Chicago, 111. Blagajnik: Aatoa J. Torbovvo, P. O. Box 1, Oie.ro, IU. Zaplaaikar: John Molok, 4008 W. Slat Bt., Cldeago, UL NADEOBNX ODBBKi Joto Anhroiif, Ifil box, Oaaoasbarg, Pa. Pasi Jiorgor, 141— 1st Bt., U BaUa, 01. F. S. Tauchor, 674 Ahaay Ave., Roekaprlag, „Wyo. POBOTN1 ODOUI: Aaton Hraat, 811-Oftth Ave* New Dulath, Mlaa. .lofte HadiAnk, box 433, Bnilthtoa, Pa. Budolf Plotor4oh, 436 box, BriAgovMa, Pa. Jakob Mlhlavtift, L. Box I, WUlook, Pa. II. Patrovieh, 14816 Halo Ave., Oolllnwood, O. UBBDNIX **nO«?STB"l Jošo Zavortalh. VBJEOVNI EDBAVNIKl F. J. Kora, M. D., 0108 Bi. Olair Are* Otorolead, Oktoi VBB DENABNK ZADEVI IN BTVABI, M ss tOojo gi. s»ravs««a odbora In B. N. P. J. aaj m poiUjajo aa aaalov i JOHN VUDEBBAE, »067—80 Bo. Lawa4alo AVO* CMOOgO, IB* PRITOŽBE O LEDE QBNEEALNBOA POSLOVANJA 80 »e8UjaJe aa aa. alovi ♦ JOŽE AMBBOtlC, Box 8&L OaaaoaOOarg, Fa. ZADEVE PBBPIBLJ1 VB VSEBINE, kl aU jih foAtl! prva la draga ta ataaca, as poilljajo aa naalov: ANTON HEABT, 811 — S6U Ave^ Mew Dulath, 8Haa. VSI DOPISI, raaprava, eiaaht, saassalls M4. aa "Fieevelo" os »oitijsjo na asslev: i UEEDNlBTVO "PBOSVBTB", 8667—60 Bo. LawaSals Ave* Ohloago, nilaoto. VBB UPBAVNIŠKE BTVABL naročnina, Oflaai. ae »ellljaje aa aaalov i UPBAVNltTVO "PBOSVBTB", »667-08 Bo. Lawadala Avo* Ohloago. IU. V horaapodsact i Ujniltvom B. M. F. is sredalMvsm la apravalitvoai "Proavote" ne rabiu Imoa uradnikov, marvofi aaplllte aaalov, ko je to aave-don ako lallte, da bo vaaka stvar hitro rešena. Beje slavnega apravnoga odbora ss vrlljs vsake pvvo arede la treijl Aotrtoh v moaeou. Začetek ob oal art popoldne. MOŽJE! Plklte Ae danea xu vrtNlnostna KSNtonj iMijuHnilu kako podvojiti vaAc imaM-ilvI-jenje in moiko h|K»«>f»numt. Hitra ikiiiio^, Naalov je: Jovito Laboratory South Hill Branch 0, Pittsburgh, Pa. KADITE TILLMAN OIOAEE. Unlsko Izdelano Ibjkus Cigare............10» B. N. P. J. Cigare........10c Tillman Cigar Oo. AURORA, MFNN. r iiMiiHkimi imperij .11-j julija 1!»14, no kateri je bil i* ""ia trenutku, ko hi to lan ultimatum 7.a Srbijo. ^obifijo v Rusi- je obelodani zakljtiAke iz te seje, ko je bil v Stockholm!! in pozneje IŠČEM. Priletno Slotenko za gospmli-njaka dela v ^liši in pri par otrocih pod zelo ugodnimi pogoji iu stolno; oglasite se osebno ali pa pismeno pri John Wirant, R. F. D. 3, Bo z Me Donald, Ps. (L wk. Aug. 6—11.) NAPREDEK. Prosveta piše ss blagostsnje ljudstva. Afto se strinjaš z njeni mi idejami, podpiraj trgovee, ki oglsisjo v Prosvoti. V sologi i-msm vih za veokdonje potrebščine po smerni eeni. ANTON ZORNIK Ps .. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK I3S P«oa A*, Pittabargh, Pa. iT3S krvi Ur. t t . him »r * L MMh "•ra? s: iracsaitftfr.'. IfoieMB if Vee teUMt. M erthjJM. .4tak« Urmrim 90 imiliS ker hitro » M 00 ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. L« Silil StM Cklcifi, ki Jo izdelal načrt sa gl. urad S. N. P. J. so priporoča Slo-vencem ss izdelovanje stavbinskih načrtov. Tal. Franklin 6601 TEL. NA D01IU AUSTIN 86001 Vsaki dan ima polno hišo ljudi. Tomo Kozeleky, P. O. Bo* Mti, Roundup, Mont.,, poslul Je sledečo platno IT. It Von BchTicku, ladelo-vatel ju Bolurskega Čajai "Pošljite z naobratno pošto Šest zavojev Bolgarskega Krvnega Ča» ja za i|if).()0. Lahko vam rečem, du od kar sem pričel oddajati ta čaj na pokušnjo, vsaki dau imam polno hišo ljudi, ki me prosijo, da ga tudi njim naročim." Ta enostavni dopis bolje izpričuje dobroto Bolgarskega Krvenego čaja kot lic-vem kako velik oglas. Veliki zavoj Bolgarskega Krvne ga Čaja, ki zadostuje za Ti meso. cev pošiljamo za 1 dolar, ti zavojev za fi dolarjev na vse kraje v Ameriki. Marvel Produota Co., H Marvel Bldg., Pittaburgh, Pa. Opomba: Ako želite zavarovali vašo |>ošiljatev pošljite deset centov voč, , KNICKERBOCKER SMOKELESS COAL CO. a /Z HOOVERSVILLE, PA, ——— potrebuje JfiO rudarjev In nakladaleev. Najboljše delavske razmero v tem premogovnem okraju. Delavci zaslužijo *tH»0 do $12,00 dnevno (nekteri eelo več). Tu Je precej slovenskih družin i samci prav Ishko dobe pri njih stanovanje In hrano po zmerni ceni. Dobra il >» aolnia stanovanja z prosto nu-svetijavo ne dobe v najem iu s premogom in vodo po $5.00 do *h.oo na mesce. Cerkve iu šole. Premogorovi so v mestu. Pridite pripravljeni *u delo /. B. A g. železnico ali pa ae Izgtn-site pri Štrleti Andra«, Room 804-5, 4 SmlthfieM Street, rirrstuRCH. fa. NORTH SIDE STATE BANK ■rock srntMOs, myo. IMA KAriTALA IN BEZEHVE IUMHJO ml 4mai f «at« Um*«m pe a^Sh mmtk. Flae«|«Mo 4 oOeiotaie okrr.ll »a SaaBe vlege. močna, kohzbsvativma in marasdaa inotitocija. Allegheny River Mining Company —-== t ranice Rn, Penw.; C«fer, P«««.: C.dof«n, Peooa.; Semmole Pe«..; < delo k rudniku ali pa te oglasite v uradu, v Mttanning, ra. 5348235348532353234823485348 nr ( ri" r \ -ww iv 7 . FiniViTA ..................S MM M MM DP VCUM1R DC2£JJČi V službi kalila. — Potem mi poišči koga drugega. — Kofaf — Ali ne vei v reanici sa nikogarf — Ne vem. — Kj, potem ne kaže drugo, nego . . . Ali predno je izrekla svojo misel ,obmolkne in pogleda nezaupno atarko. All U ni bila zadovoljna, da je Fatima obmolknila in jo jame spraševati. — Povej aamo, golobica moja, koga misliš. Ali ae bojiš avoje dofcre matere. Nobenemu ne povem, saj te ljubim kakor punčieo svojegs očess. — Resnica — ae spomni Fstirna — ako nama bo sreča mila in postaneva Htrezinja in jsz svojo, ali bi, mamica, ne hotela iti z namaf Ljubila bi te, kot pravo mater. — Hm, zakaj ne, — se razveseli starka. — I)a ti povem resnico, to življenje pri tem prokle-tem Abubekrju se mi je pristudilo. Edino Čessr bi se bala, je potovanje tako daleč in še celo preko morja. Lahko nas napadejo besni volkovi, ali ujamejo divji gusarji, lahko bi . . . — Kj, to nI ravno tako hudo, mamica moja. Vse kar praviš, nI take nevarnosti. Sieer ps, s-ko je pisano v svozdah, da pogineš, pa pogineš, bodi kjer koli ai. — Vendar je bolje umreti v postelji kakor pa v vodi. Fatima ne odgovori na te besede ničesar. Starka jo prime za roko in ji pogleda v oči. — Dete, ti ai prej uekaj zatajila pred menoj, bojim se, da bi se ne zgodila nesreča. — Nemorem tajiti in nečem, ker te zelo potrebujem. Hotela sem ai samo nekoliko premisliti, prodno ti povem. — Povej mi takoj, to je najbolje ... Kaj nameravaš t' — Namenila aem iti sama. — Kam t — K Wadhi el Ameriju. — K hadžibu — vzklikne starka in ae pograbi za glavo. , - K hadiib«1 — Ali ai sblaanelaf — Na koga pa ae naj obrnem in zanesem f — Ali pri preroku, mar misliš, da te deklico puste hoditi po mestu. Ali ne poznaš naših navad f Ali Fatima ae ne uplaši, nego reče odločno: — Dobra mamica moja. Sama grem, a ne kot deklica. ' — Negof — se začudi starka. — Kakor pravi pravcati musliman. — V moški oblekli — Da. In kaj je na tem tako strašnega f — AH ne veš, kake neprilike te zadenejo, ako te spoanajo? — Prepusti to meni. V ostalem, kdor ae ničesar ne upa, tega prosirs Alah. — Strah ae me polašča, ako slišim tako namero. — Olej, mene ae pa vedno bolj polašča pogum, da to, kar aem namenila, tudi izvršim. Ali pri tem potrebujem tebe. . / — Kako T — Pomagati mi moraš, mamica V — Ali kakof Da poletiui s teboj v smrt T Ako se Abubekr prej vrne domov, nego midvoT Kaj potem. Potem nama je smrt gotova. — A če še aploh več ne vrneva f — A to je vratolonistvo, kar ae je porodilo v tvoji mladi glavi. Meni, starki, uiti ne pristo-js, da hodim po tvojih potih. — Saj tega tudi ne zahtevam. Želim od tebe vae kaj drugega. — Kaj T — vpraša starka razburjeno. — Preakrbi mi moško obleko. — To hočeš od mene, uboilcaf Ali veš, da je to iato, kakor čo ti podam čašo s strupom, tli veš, ds drviš s tem nepremišljenim činom na-rsvnoat v smrt. — Ne, niksr se tsko ne plsši. Junaškim in smelim srcem pomaga Alah sani. Prineai mi, česar te proaim, za drugo nt skrbi. Kar aem se odločila ila izvršim, izvršim in če tui je tudi umreti. Boljša je hitra amrt, nego tako livljenje, katerega živhn sedaj. Moj dragi vzdihuje sedaj v ječi, a jas tukaj paaein lenobo in tratim dragocen čaa. Kako arce je v menil Ali je to lepof Naposled, če mi ne preakrhiš obleke, pa pobegnem od tod taka, kakoršna aem. In potem je vsegs konee. — Ali si v resniei sblaxnelat Ali kaj storil, ako začnem sadaj krinčati in poaovem naše panterje. V resniei, brso bl ti izbili is glave ta bedaste misli Fatima plane isnenadjena, kakor aplaiena srna in vsklikne: — Ne, mamiea, tegs ue storiš, ti imaš v svojih prsih sree, la to arce ui okrutno, temveč dobro. Menda me ne namer s vaš umoriti f Te besede je iapregovorila Fatiuia tako milo in blago, da se je atarki arce topile. — Detet aakaj drugo bi psklicala panterja. kakor sato, da ti aabranira tako bedasto hI-teti v pogibelj. Storila bi to aamo sato, ker te ljubim. AH vidim, da je tvoje ljubezen napram Strealnji aitna. — Oda. TI ae veš, kaj čutim v srcu. Nič mo ne mer« potolažiti od onega časa, ko nem ae s njim raaatals. Kaj mi je življenje bres njega T Pall me ta ofenj la sdi m> mi. da hodiih kakor m rili med iirimi. kakor da se bližam grobu Kaj mi mar oči, ako ne vidim njega T Kaj mi mar u-lesa, ake ae morem poslušati njega T Kaj ml mar •sta, aks ma ne morem govoriti i>e»ed ljubeani In udanastif In naj ae še bojim smrt i T ftrela levov In tigrov nUo tako ntralna, kakor je strašno ftiv. Ijenje brat njega. — Čudež božji — ji aeže aUrka viuea — kako ti teko beaede. In kako naglo ai se zaljubila vauj! Prav tako ae mi rdi, kakor da gledam pred seboj Živo sužnjico, o ksteri pripoveduje pisatelj Gabia. — Kaj pripoveduje! — Ako želiš, ti prečitam. — Nimam čaaa poslušati pravljic. — Ali poslušsj to, povsem je kratka in slič-ua tvoji ljubezni. In atarka odhiti iz aobe, ter prineae zavitek, iz katerega jame čitati: — Kvo, kaj pravi Gabiš: Vozil aein ae z Mu-hamedom Ibu Ibrahimom iz Samare v Bagdad in to na njegovi laatni jahti. Komaj smo spuatili sidro, zsuksže aužnjem, da raapno na krovu šotor, in sužnje nsj pojo ob apremrjevanju godbe. Tedaj zapoje ena, spremljaje sama sebe z lutnjo sledeče verze: Zs one, što ae ljube milost molim, što ne imadu pomoči ne druga. Oh, kako dugo moraju ae bježat, i snosit niemo, što iiu arce psra. Ko je prenehala peti, jo vpraša druga sužnja v šali: "No torej, kaj atore ljubimci v takem slučaju?" Nato odgrne pevka zaveso in plane v reko. Pri gospodarju je stsl mlad suženj. Njegova dolžnost je bila, d« j« odganjal muhe svojemu goapod ar ju. Ko je videl, da je sužnja izginila v valovih, akoči tudi on v valove. In tako ju je združila reka ... Ali to ni povest, ki kaže vso silo in moč ljubezni? Kakor je ona sužnja ljubila avojega dragega in rajši umrla, nego živela brez njega, tako ljubiš tudi ti svojega Strezinjo. — Prsv imaš — reče živo Fatima — tudi jaz bi atorila tako. Ako ne morem živeti akupno, naj naju vsaj združi smrt. Ali glej, meni ni niti to sojono. Moj mili koprni v ječi, naju ne druži krov ene ladje, s katere bi lahko akuyaj poiskala amrt v reke ledenih valovih. — Ali tega ni treba, golobica. Tvoja ljubezen ni tako brezupna. Ako ae Strezinja reši, lahko postaneš najsrečnejše bitje na svetu. Tain dalee na morju jadranakem bo stal tvoj gradič in srečna boš v objemu svojega moža. — Oh, ti rai govoriš o sreči — se spomini Fatima — a jaz preživljam življenja najtežje ure. Pomagaj mi, da se vsaj nekaj tega izpolni, kar ai rekla o moji sreči in hvaležna ti bom do groba. — Torej ti moram prineati obleko— vpraša starka. — Tega te prosim in ničesar drugega. — In ako ti prinesem obleko, kaj porečete evnuha, naša panterja? Kako prevariš nju? — Se bom še domislila, ali prej mi prinesi obleko. — Dobro, naj bo — reče starka — ako že hočeš. Ljubezen ti je zmešala glavo in ti nisi nič manj zaljubljena, kakor je bila Olaja. Olaja? — O, ali še ti nisem pravila o Olaji? — No. — potem šc ti moram o tem pripovedovati. — Šilo bi rai ljubše, ako takoj odideš po obleko. — Sedaj itak ni mogoče, da bi prišla do Wadhe, ali jutri v jutro ti prinesem obleko. — Ali res ne moreš prej — reče Fatiuia s tožnim glssom. — Ni mogoče 1 Ali hočeš, da ti povem p Olajlt — Pa povej. — Olaja je bila hči sužnje kalifa Madhija, poluaeatra Haruna Kašida. Obraz ji je bil, kakor mleko in kri, oči kakor blisk, pele je, kakor slav-ček, ali da ti povem resnico, bila je takšna, kakršna ai ti. Zlagala je avoje laatne pesmi in njene pesmi ae pojo še danea. V kalifov i palači ao jo čuvali, kakor oko v glavi, zakaj ona je bila radoat in veselje na cesarskem dvoru. Hvalili so njeno lepoto, hvalili njeno duhovitost, hvalili petje In pesmi, hvalili njen glas. . . Kdino, kar je kazllo njeno lepoto, je bilo znamenje na čelu. Ali ona je bila umna žena in vea, kaj je storila, da zakrije to napako? Vedno jc nosila na čelu trak posejan z dragulji/ Kmalu so to vzljubile vae gospe in naenkrat je ves dvor Hsrun ali Ra-šida nosil enake nakite. Da ne prepovedujem dalje. Zaljubila se je v paža na kalifovem dvoru. In ta ljuhav je hils tako silna, da ni mogla odo Ijeti arcu. In veš kaj je atorila? Obiskala je svojega paža, in ker tega drugače ni mogla storiti, aplasila ae je pn nevarnem potu po žlebu za dež, ki je bil pritrjen ua atreihl in o tem zložila pesem: Kaj valed ljubezni aem prebila radi tebe, reči mi ni moč; po stezi strašni aem hodila na kocko žitje stavljajoč. Ali ni bila to vražja ženaks? In sedaj se o-gleduješ ti Fatima v tem njenem vzgledu? Fatima na te besede ne reče ničesar. Solnee je zapadlo in noč se je polabko spuščala na zemljo, kar naenkrat ae zasliši strašen krik. — Kaj je to? — se »plaši atarka. — Zdi He mi, da ališim Ivenket orožja in v daljavi bojni krik. Obe jameta poslušati. — Resnično, nekaj se godi zunaj? — Oh, — vzklikne atarka — morda rfbpct kaka vataja, kaka meščanaka vojna? V tej nesre čni Kordovi se ne more pomiriti ljudstvo. V tem ae je nebo aardečilo. — Nekje gori. Strašen požar mora biti. (J.,r. je. Če gori mesto In zgori va mldve — Ali bi bila to taka nesreče? Vsaj najde-va s Strezinjo ikupen grob. — Brrr ae zgane starka. — Kake st rasne misli ao to. Ali te, golobica moja, tako ve«*li, da ae liva epečeš? .Ur nimfjn zst^dsm Potem mi je smrt v valovih reke, ali^ps <* !o v jadranskem morju, ljubša (Dalje aledl) Kako postopajo z vojnimi ujetniki v Nemčiji. Bern, Švica. — Francoska vlada je izdala poročilo, v katerem primerja postopanje z vojnimi u-jetniki v Franciji in Nemčiji, gle-le na mednarodno sporazumlje-nje. V sedsnjein času ae nahaja nekaj miljonov vojakov v vojnem ujetništvu in največja težava je vse te ljudi preskrbeti z žalostno hrano, ker se v vseh deželah zelo občuti pomanjkanje hra-le in vlade veliko težavo prehranjevati svoje lastne državljane, (n ravno radi tega je stališče za vojne ujetnike zelo težavno, ker oni morajo povsod in krvi najbolj občutiti to nepriliko. Francoska vlada je ravno radi tega izdala to poročilo, ker se je v nemškem državnem zboru veliko razpravljalo o vprašanju glede prehranitve in oskrbe ujetnikov. Govorilo se je jako veliko o tem, kako francoska vlada postopa z nemškimi ujetniki in se je še posebno naglašalo, da je atanje vojnih ujetnikov v nemških ujetniš-kih taboriščih veliko boljše, kot je pa v sovražnih državah, da Anglija postopa še posebno ostro z ujetim moštvom podmorskih čolnov* in da razmere v ujetniš-kih taboriščih v severni Afriki in Sibiriji kričejo po maščevanju. Radi tega je *emfiki državni zbor sprejel resolucijo, ki jo pošlje na vse neutralne države, katere naj izposlujejo od sovražnih držav boljše postopanje z vojnimi ujetniki z ozirom na človekuljubje. Toda, ako se primerja postopanje ujetnikov v Nemčiji in v Franciji in ako se oziramo samo na atanje vojnih ujetnikov in °e na gotove razmere, mora biti resolucija, katero je sprejel nemški državni zbor, samo v zasmeh vsemu svetm. V naslednjem je poročilo francoske vlade, kako se postopa z vojnimi ujetniki v Nemčiji. Poročilo sloni na podatkih, ki jih je dobila od ujetnikov samih, kateri so bili dalj časa v Nemčiji in katere so potem zamenjali medsebojno. Seveda je pri tem poročilu tudi marsikaj pretirauega vsled narodnega sovraštva in valed splošnega pomanjkanja hrane v vseh državah. To se ps tudi razume samobaebi, da Nemoi ne postopajo posebno dobro nemškimi narodi* ker so večinoma vsi Nemci zagrizeni sovražniki drugih narodov. Stanje vojnih ujetnikov v Nemčiji je bilo že v prvih mesecih voj°e neznosno. Nek francoski vojak, kateri je bil od 8. septembra pa do 28. novembra 1914 v mestu Gustrov in je bil potem zamenjan, pripoveduje sledeče: "S francoskimi vojaki se je poštops-lo kot z največjimi sovražniki; v vseh taboriščih je vladal strašen mraz in splošna lakota, veliko vojakov se treslo je kot šibs na vodi radi lakote in mraza. Oni kateri niso imeli nobene obuče, so si privezali kos lesa na noge kot nekake sandale." Zdravniške ali sanitarne razmere ao bile po vseh teto taboriščih jako pomankljive. Ni čuda, da so jako razsajale razne epi-demične bolezni, kot n. pr. vročinska bolezen, katera je divjala v taboriščih v Langelsalz, Caasel-Niederzwehren in Wittenbergu. V teh taboriščih so akoro vai u-jetniki pomrli radf te bolezni. Nemške vojne oblasti so te razmere še aiateraatičjio poslabšale. Poinettale so ruske ujetnike a francoskimi in ta način se je položaj francoskih ujetnikov še veliko bolj poslabšal, ker so ruski »jetniki prinesli s seboj veliko u-ši, ki so se jako hitro množile, in nemške ohlaati niso prav nič brigale* da bi v nadlego odpravile. Rekle ao samo: "Le poskusite. kake zaveznike imate in apo-znajte ae med seboj". To ao vedno nadaljevali in radi tega ao fron-eoskl ujetniki morali veliko pretrpeti. Nemška vlada je fedala uradno poročilo, da se nahaja aamo v ta-boriAču v Caaael-Nlederz.ehren 721H bolnikov in od teh jih je li- zal kot požrtvovalen v boju zoper to bodezeu. Ako bi bili pravočasno vporabi-li potrebna sredstva, bi ne bilo u-mrlo toHko tisoč in tisoč ujetnikov, kot jih je. To se je najjasneje pokazalo v ujetniških taborih v Rusiji in Sibiriji, kjer jih je dosti več uuirilo za tifusom, kakor sta pa poročala Thormeyer ln Ferrie-re, ki sta obiskala ona taborišča. Španska, Združene države in družba Rdečega križa v Ženevi so poslale veliko komisij v vojskujoče se države. Francosko poročilo priznava, da sta bila samo dva taborišča, in aicer v Beine Anne in v Entre-vauxu, kjer ao ibili nastanjeni u-jetniki v nekdanjem gradu Daup-hine, ki nista odgovarjala vse potrebam in da ao (bile kritike potrebne od strani ameriškega posla ti stva. Ko je francoska vlada pozneje povabila komisijo ameriškega poslaništva, da naj pregleda hi da naj izda poro čilo, je ta komisija izjavila, da se je vse zelo popravilo. V istem mesecu je bila ameriška komisija na Korziki, kjer je veliko taibori šče nemških ujetnikov. Izdala je poročilo, da je tam nastanjenih 36 nemških Častnikov, kateri se popolnoma svobodno gibljejo, nastanjeni so v raznih hišah in lah-ktf obiskujejo mesto. Vai ti čast-' niki so se ipohvalili, da se jako dobro postopa z njimi tn da se nimajo prav nič pritožiti. Brezštevilno pisem nemških vojakov, katere so poslali domov, dokazuje, da imajo dobro postrežbo. Tako piše vojak Pavel Rudolf od 4. ar-madnega ribora, 28. pcftpoJka, 12. stotnija (Guttingen), da je bil ranjen in kako so ga potem prepeljali v bolnišnico v Kvreux 14. septembra 1914. "Ob polnoči smo se pripeljali v Evreux in tam so ims takoj prepeljali v bolnišnico v kočijah. Prenašali so nas jako skrbno in postopali so z nami ljubeznjivo, da li so nam veliko živeža, dobre postelje in fino zdravniSfto postrež bo. Prav nič se ne morem pritožiti glede na postopanje od strani civilnega prebivalstva. Z nami so ravno tako ravnali Kot s francoskimi vojaki. Sprijaznili smo sc medsebojno in postali prijatelji v pravem pomenu besede." Položaj ujetnikov v Nemčiji je vse prej kot pa znosen. Kamor gre človek in naj ofcišče katerikoli hoče ujetniško taborišče, povsod ališi pritožbe radi neznowne lako te. Dr. Keller-IIuguenln, velik germanofil (prijatelj Nemcev), kateri živi v Zurichu, Švica, piše v nekem članku v "Neue Zurcher Zeitung" o svojem obisku nemške ga ujetniš^ega taborišča v. Dobe-ritzu. Prišel je v tabortflcc, kjer so bili francoski vojaki. "Komaj aem tor se pritožb je v imeniu civilizacije, češ, da črnei straži jo nemike u-jet-nikc. Glede tega naj bo pojasnjeno, da v nemških ujetniških taboriščih imajo policajske pse za stražo ujetnikov. Dosti je tudi govoric o krutosti nemških narednikov. Vse to je bilo poizvedesio od ujetnikov, interniranih v Švici, ki ao pobegnili iz njetniških taborov. Polrržaj civilnih ujetnikov je še bolj žalosten, kot pa vojnih. Francosko poročilo'je ae*tavljeno na v. D, ns« niki sovražnih dri,, t»kega mora verjeti *ujejo deportaeij« L7? 5JMII, kar so SIJ prinašali." ^ "PATRIOTIČEN' PKAVI LUCTI New YorkriTy J jeznega depart,aenta i J kletnega Arthur C hr J na rja za glasovirje, fl«,,^ ee obrambne lige" v j J '» vojaške«, r^ ga odbora, ker w „i reJ i *»t*>tičui (' « »"« * WW ,,« bij •aja registrirni, a obea« J val, da jta oproate od Voj^J 3be, ker in.a skrbeti z, drZ (Koliko oženjenih del.*« petdeset tisoč dolarjev ,„ y ki pojdejo na fronto? K,,liš lavcev, ki morajo podpi^j starišc, ima tako v*ote mi na banki, ki bodo .poind j rožje? Najbrž nobeden! Tak vee bi bH prava bela vrani delavci! Gospod Brins je nastopil* lik patriot. Hil je clan # nega društva. Ko g, je poklicala, da izvrši, kar mo riti po zakonu, se je p, , Brins lepo skril. Koliko BrLnsev je še v L nih državah, ki y javnosti pajo kot veliki patriotje, v se pa umikajo dolžnosti, ki nalugajo postave? ZAMOREC JE ZVEDEL ZA I NO, KO 8E JE VRNIL DO Pittsburgh, Pa. - Zamon ro.v Christian iz MoKeeqwi delal v Montani. Njegove t šče je bilo oddaljeno »tir milj od železnice. Te dni se nil domov in v Ohicagu si pil časnik. Gledal je del* je čital, da postoji vojna m ined Združenimi državami in čijo. Ko je prišel domov,1 svojci raztohnačili registri zakon. Zamorec je šel k t in mu povedal, zakaj se ni striral in da želi, ds ga rajo. Distrikt ni zvezni in javni telj K. Lowry Humes mu je lH, da se registrira in dali številko 3.644. Pat PARNI KOTKL JE POGlL JE MRTVI. Uniontown, Pa. — V po< Leekrone Coke Work« nta dva velika parna kotla. Kk ja je ubila tri delavce: I8le Tony Rcederja, IfHetnega Krotčejka in .'Ifnletnega str Frank Henninga. Nevarno ranjeni ho bili dclavci, ki so se nahajali kurilnice, Mrs. Mary Kmeri njena dvanajstletna hčerka Zs zabavo in kritek Oprezen iid. Oficir KsraenlUjn me y no razžalil. Ksj ui storil I Če mu vrženi roKavico, jo jal v žep iu nikoli ver vrni V gostilni- Gost: Plačati! Natakar: Kaj imate, pro (Jost: Strašen glsvolwl. Vzrok A.: Kako je to, vi "" ušesih bombaževimi (bst»), ste doma, a zuna.i p« n«? B.: Dragi prijatelj. ««»>• znate, da imam fs-t h«era obiskujejo glazlwni ravod. Krasno. Mali i Kako as ti j« raj v gledališču? Hčerka: Divno, »»««»"• deklice so dobile *»**■ Spravljiv. Glasoviti pijsi'" j* "« ' postelji zaželel esšs • SI je treba ns aaU^F" jazniti z vsemi eovrsini* Izbiranj« (dvojici »orsls Jet n »čar njeneev): šitev mednarodnega prava je brezi Tukaj bode«* ^ številna. Dokazano je, kar Je na-1izurita Jg/ trli« ravnost v ostrem nasprotju z med- prvj kaznjene.- mrlo «07. Toda francoski zdrav- podlagi verodostojnih poročil. Kr niki, kateri so hMi v nemškem u-jetništvu In so ae vrnili v Francijo, ao »povedali, da jih je veliko več umrlo. Koncem maja leta 1915 narodnim pravom, da ao fclli civ'1-j mornar. ,,r ja • je bilo poslsnih veliko število ru*. ni ujetniki priailjeni delati v Km- Drugi kainje«" klh in francoskih zdravnikov v ppovih in drugih muntcijskih to- tik. Caaael. da bi sačeli omejevati e- vanish. To je odločno prepoveda- flalaat** pidemicne bolezni Francoski* no po Haaški konvenciji, ln mno a» j* vlada je javno pohvalila nekega go je takih alučajev, ki ao narav- Ona: Kaj ra ^ nemškega edravnika s imenom noat vnObovpijoči, kako da pošto- vzhod ali zaa ^ ^ ReM>erg, ker ae je poaefcno izka-'pajo nemške vojne oblasti z ujet-i On: One, »F