Uto iuin. »eonko 220. V urani, v teret 29. septenflira 1925. ceno om 1*50 Ishafa vsak dan popoldne, linenil nadeli« In praznike. — Inaaratit do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — inseratal davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Vnravntatvo: Enallova ulica i ter. 5, pritličje. — Telefon sta*. 304. Uredništvo: Hnaliora ulica it. 5,1, nadatropfn. — Telefon ilov. 34. |aT Poštnin« platana v gotovini. Proti draginji V zadjem Času se je pojavil v raz-ntrt mestih naše države prav razveseljiv protidraginjski pokret. Mestne občine same od sebe pritiskajo na cene, regulirajo pravično razmerje nakupnih in prodajnih cen vsakdanjih življenjskih potrebščin. Neke občine so že dosegle prav lepe uspehe. Zlasti se je v tem ozi-ru odlikovala občina v Zagrebu, ki je pravočasno spoznala nevarnost za tujski promet in sploh za zagrebško prebivalstvo, ako bi tamošnja tržišča vztrajala pri pretiranih cenah. Nočemo se spuščati v podrobnosti tega pokreta, ki mora nastopiti še v marsikaterem drugem mestu naše države, tako n. pr. v Subotici, ki leži v najbolj bogati žitnici naše države in kojega prebivalstvo kljub temu je in lomi najdražji kri:h Jugoslavije. Taka protislovja so pač mogoča samo tam, kjer se državna oblast ne briga za socijalnost, ali bolje rečeno za zdravo gospodarstvo in dopušča, da se tudi v novih razmerah omogočajo zastarele metode. Na vsem novem protidračinjskem pokretu, ki si ga želimo tudi v Sloveniji vzbuja pozornost dejstvo, da se pokret poslužuje čisto novih metod. In sicer dobrih metod, ki bodo lahko pomenile dragoceno pridobitev za vse naše gospodarsko življenje. Novi frrotiđraginjski pokret namreč ne izhaja več iz demagoških strank ali iz ust lažisocijalnih zapeljivcev. Na čelu novega pokreta korakajo državne in lavne oblasti! Tu mestne občine, tam zopet državne oblasti. Te so spoznale, da draginja ni posledica slaHh ali pretiranih trgovskih metod, nego da je posledica slabih gospodarskih razmer. Ce promet, zlasti izvozni promet ne funkci-jonira brezhibno, če izvozniki izgutrflo na izvoženi živine ogromne vsote, ker se je pokvarila v nedezinficiranih vagonih, potem se ni čuditi, da '-rreclo i^nbe na breme splošnosti in če se tozadevni oredmeti ne počene tako. kakor bi se ;nače pocenili pri normalnih in brezhibnih higijenskih ter prometnih razmerah. Jasno je, da draginja ne more prenehati in da se ne more ublažiti v pokrajinah, kjer davčni vijak pritiska na vse pretege, kjer se ta vijak ne zmeni za socijalne interese, kjer uničuje vsako redno gospodarsko in trgovsko delovanje. Ne pozabimo, da gredo tudi prekomerni davki večinoma na ramena javnosti in da je med drugimi poleg trgovca še mali človek tisti, ki mora nositi posledice ekstremne finančne delegacije. To sta samo dva primera za pot, po kateri mora hoditi nov protidraginj- j ski pokret v naši državi. In v tem oziru želimo, da se naše državne oblasti še bolj specijaliziralo na to metodo protidraginjskega boja, da uvidijo, kako je dobra in brezhibna državna uprava, pametno funkcioniranje davčnih oblasti, kako je zdrava prometna politika, nadalje carinska in finančna politika glavni moment, ki lahko prinese definitivno ozdravljenje draginje. Saj je vendar jasno, da bi morali s svoiimi bogatimi žitnicami in radi splošnega bogastva naše države in delavnosti našega naroda spadati med najcenejše države Evrope. Naziranje, da je draginje kriv trgovec, da igrajo pri draginji osebni momenti kako vlogo, je popolnoma poneseno in direktni ostanek verižniškega in boliševiškega povojnega Časa. V interesu slovesa našeea trgov-stva, kakor v interesu socijalnih in gospodarskih razmer v naši državi in še posebej v Sloveniji, pozdravljamo lahko te metode protidraginiskega pokreta in moremo le še naprej pozivati naše državne in javne oblasti, da vztrajajo na tej socijalno in gospodarsko edino pametni protidraginjski poti. Seve take upravne izpremembe ter izpopolnjevanja davčnega in finančnega a^-^ata ne gredo od danes do jutri. Treba večmesečnega in morda večletnega naoora, predno pride osrednia državna oblast na podlagi vsestranskih informacij do spoznanja, da so draginjski pojavi pač posledica slabe finančne in davčne politike ali prakse, posledica zavoženih trgovinskih pogodb in splošnih delovnih razmer v državi itd. Predvsem pa je treba za Slovenijo spoznati, da igra davčna praksa v tem oziru važno vlogo in da bo treba tu storiti odločilne korake. Interesi našega ljudstva, uradništva in delavstva, kakor seljaštva so v tem oziru solidarni in skupni! Naše trgovstvo pa je še posebej interesirano na tem vprašanju in si le želi, da bi mu državna oblast omogočila čim lažje ustrezanje konsumentov. kar je v dobri meri mogoče samo potom pametne, vsestransko orijentirane gospodarske politike, Po viharni vožnji kralj prispel iz Kotora v Dubrovnik. — Ulice obdane s cvetjem in z dragocenimi oreprogamL — Kraljev pozdrav mornarici in Dubrovniku. — Kraljev povratek v Beograd. — Dubrovnik, 28. septembra. (Izv.) Dubrovnik se je včeraj v vsem svojem sijaju in veličini poklonil vladarju kralju Aleksandru I. in kraljici Mariji. Sprejem kraljeve dvojice je bil naravnost impozanten in je obnovil staro slavo prestolice Južne Dalmacije. V soboto ob 10.30 ponoči je salonski parnik »Karagjordje« zapustil s par-nikom »Kumanovo«, na katerem so bili člani vlade, v spremstvu torpedovk in vojnega brodovia Boko Kotorsko. Parnik je ob viharnem morju plul samo do Zelenike, kjer se je usidral in je tam kraljevska dvojica prenočila. Ob 7. zjutraj v nedeljo so dvignili sidra ter je parnik »Karagjorgje« ob zelo oblačnem vremenu plul dalje proti Dubrovniku, spremljan od brodovja in hidroplanov. Pred otokom Lokrumom se je zbralo veliko število čolnov in ladij. Čolni in ribiške ladje so bili vsi v zastavah in okrašeni. Ribiči so kralju in kraljici prirejali prisrčne ovacije ter jima na to sledili proti Dubrovniku. Parnik »Karagjorgje« je priplul v Gruž ob 10. dopoldne. Kraljev prihod so naznanjali prebivalstvu in meščanstvu v Dubrovniku streli topov in zvo-nenje. Na pomolu je bil postavljen velikanski slavolok. Kralja so začeli pozdravljati Sokoli in druga društva. Na pomolu se je zbrala nepregledna množica, šolska mladina in razne korporacije. Vse je bilo v cvetju m v zastavah. Neprestano so orili klici: »Živel naš kralj! Živela naša kraljica! Živel zmagovalec in osvoboditelj!« Kralj je stopil na suho v uniformi pešadijskega generala, kraljica pa v potni obleki. Iz Gruža se je kralj s spremstvom odpeljal proti Dubrovniku. Po ulicah in cestah, koder se je vozila kraljevska dvojica, so bile pogrnjene preproge. V voz, ki je vozil kralja in kraljico, je bilo vpreženih šest konj. Kraljevsko dvojico so spremljali konjeniki. Kraljevemu vozu so sledili vozovi ministrov in drugih dostojanstvenikov. Ogromne množice prebivalstva skoraj iz cele južne Dalmacije so tvorile po ulicah špalir ter povsod kralja in kraljico obsipale s cvetjem. Kralj je prisrčno pozdravljal. Na takozvani »pili« je bil postavljen ogromen slavolok in tu je kralja pričakovalo mestno zastopstvo. Občinski komisar Drobac je kralja pozdravil ter mu ponudil sol in hleb. Kralj je nato šel s spremstvom skozi mestna vrata, na katerih je vzidana ploča kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, umetniško delo našega velikega kiparja Meštrovića. Pred sta-roslavno katedralo je pozdravil kralja in kraljico škof M a r č i ć, nakar je kraljevska dvojica odšla v cerkev. Za tem je sprevod krenil proti pravoslavni cerkvi, kjer je kralja in kraljico pozdravil prota Mitrović. Na trgu Kralja Pertra so se nato vrstili veličastni prizori, tfa visoki tribuni je kralj s kraljico, dalje ministri in ostalo spremstvo prisostvoval vojaški paradi. Vojaštvo vseh vrst je mimo defiliralo, a narod je viharno vzklikal kralju, kraljici in naši vojski. — Dubrovnik. 28. septembra. (Izv.) Kralj in kraljica sta si popoldne v avtomobilih ogledala bližnjo okolico Dubrovnika, posetila sta tudi Cavtat, povsod najprisrčaeje pozdravljena. V hotelu »Imperial« je priredila dubrovniška občina na čast visokega kraljevskega gosta banket. Med večerjo je kralj vstal in napil veliki bodočnosti Dubrovnika z zdravico, v kateri je poveličeval slavno prošlost Dubrovnika. Spominjal se je v zdravici vseh pesnikov, znanstvenikov, mislecev, državnikov in trgovcev, ki so ponesli ime Dubrovnika sirom sveta in po takrat še razkosani domovini Spominjal se je književnikov in plemenitih rodoljubov, ki so s svojo modrostjo združevali brate v složne vrste proti skupnemu protivniku. Kralj je dalje pozval Dubrovniča-ne, naj nadaljujejo delo svojih prednikov, na katere so lahko ponosni. Uresničilo se je vse ono, kar je videl Gun-dulič v svoji viziji. Dubrovnik je sedaj v svoji veliki državi, v kateri ga čaka dostojna in resna vloga. Borbe trpečih naših rodov za svobodo naj pesniki in umetniki ovekovečijo s svojimi deli in jim postavijo dostojne spomenike. Kralj je svojo zdravico zaključil: »Dubrovnik, skozi stoletja zastopnik naše prosvete, naj tudi v bodoče ne pretrga te niti. Na slavo Dubrovnika dvigam to čašo!« Danes ob 6. zjutraj je kraljevska dvojica zapustila Dubrovnik ter odpotovala na Hvar in Korčulo. Jutri prispe kralj v Split, kjer ostane en dan. Radi slabega vremena se je kraljev potni program nekoliko skrčil. Pri po-setu v Splitu se kralj preko Zagreba takoj povrne v Beograd. — Na pa miku Karagjorgja, 27. septembra. Kralj je dal admiralu Prici ukaz, da pozdravi našo mornarico. Ukaz se glasi: »Admirale! Pošljite s signalom mojemu brodovju moj pozdrav!« Admiral Priča je takoj izvršil ukaz. Signalizirano je bilo vsem bojnim ladjam: »Nj. Vel. kralj pošilja svojemu brodovju svoj kraljevski pozdrav!« Odgovor na pozdrav je bil sprejet z grmenjem topov in mornarji so petkrat na krovu vzkliknili »Hura«! — Beograd, 28. septembra. (Izv.) Današnja »Politika« pripominja k naglemu kraljevemu povratku s potovanja po Dalmaciji, da je ta povratek v zvezi z važnimi zunanjepolitičnimi dogodki, osobito z dogodki, ki se zadnji čas pripravljajo v Albaniji. Zmaga SDS o Zgornji Šiški Lista Ivana Zakotnika dobila 17 mandatov, združeni nasprotniki 8. — Kljub intrigam samostojnih kmetov in klerikalcev zmagala SDS. — Napredek SDS, nazadovanje ostalih strank. Ljubljana, 28. septembra. Včeraj v nedeljo 27. t. m. so bile v Zgornji Šiški občinske volitve, za katere se zanima vsa politična javnost. Volitve so trajale ođ 8. zjutraj do 17. popoldne. Volilni Imenik izkazuje 620 volilnih upravičencev. Občina Zgornja Šiška obsega vasi: Brdo, Podutik, KatrjiogOTico, Prian, Dravi je, Zapužc, Koseze in Zgornjo Šiško. Med občani se je razvil živahen volilni boj. Udeležba pri volitvah je bila znatna. Klerikalci in sa. mostojno kmečka radičevci z miljonarjean črnetom na čelu so napeli vse sile, da bi se polastili vodstva občinskega gospodar, stva. Niso Sli v boj s komunalnogospodar. skim programom, marveč so od sobote n« nedeljo preplavili Zgornjo SSSko, Dravije In ostale vasi z rdečimi letaki, kjer so napo. vedali boj dosedanji gospodarski občinski polrtrki in so postavili edino geslo: »Za novo šolo!«. Dosedanji župan Ivan Zakotnik. ki je pri vseb zelo niiljubljen in ki postopa kot župan nepristransko ter brani koristi svojih občanov, je z mirnostjo pričakoval Izida volitev. Občani so mu res pri volitvah izrekli največje zaupanje ter oddali svoje glasove za njegovo listo. Razni intriganti so skušali pridobiti delavstvo In kmete, kakor tudi obrtnike na evo.io stran. Intrige so sc lim ponesrečile. V ostalem se je razvila borba samo za dve listi in to: 1. za gospodarsko listo Ivana Zakotnika (SDS) in 3. za delavsko-kmetsko obrtno listo (socijalni de mokra tje, klerikalci in radičer-cl reete SKS). Ko je bil kmalu po 17. znan rezultat volitev, so se klerikalci in samostojneži po. skrili v svoja gnezda. Rezultat je izzval po vsej Zgornji S?ški veliko veselje in splošno zadoščenje, kajti zmagala je na celi črti gospodarska lista Ivana Zakotnika. Rezultat, ki je bil končno ob 18. znan, je sledeči: 1. Gospodarska lista Ivana Zakotnika 291 glasov In 17 odbornikov. 2. Delavsko.kmetsko obrtna lista 150 glasov in 8 odbornikov. Na podlagi tega rezultata so od samostojnih demokratov kot občinski odborniki i i voljeni: 1. Ivan Zakotnik, nosilec liste in dosedanji župan. 2. Andrej L o m b a r, posestnik in krojaški mojster, Zgornja Sdska. 3. Fran fiuiteršlč, posestnik te gostilničar, Zapuie (Slepi Janez). 4. Alojzij Beri i č, posestnik In mL zar, Zapuže. 5» Josip S urnik, posestnik in mizar, Zgor. šiška. C. Jakob K o m a n , posestnik tn mizar, Zgornja Šiška. 7. Ivan Č a r m a n , posestnik m tovarnar. Zgornja slika. 8. Avgust K o r b a r , nadučltelj, Zgor. 0. Ignacij Nered, delavec, Koseze. 19. Vinko KogovSek, kovaški mojster in posestnik, Dravije. 11. Fran škof, posestnik, Brdo. 12. Josip Tomaž, postni poduradnik, Zgornja šiška. 13. V/ihacl K a r č i č , posestnik hi gostilničar. Zgornja Šiška. 14. Ivan U o 1 i Č , poduradnik državnih železnic, Zgornja šiška. 15. Matija Perko, mizarski mojster, Zgornja Šiška, 16. Jakob P e t r i č , Zgornja Šiška. 17. Aibi:i Tavčar, posestnik, Koseze. Lista združenih strank je dobita samo S odbornikov. Ol teb. imajo samostojni 2, Gla\ni voditelj radičevcev, Ivan Č e r n » , ki je znan kot velik nasprotnik napredne fronte, je imel veliko smolo, da ni bil izvo. ljen. ćerne je brl na devetem mestu ter je propadel. Značilno in zanimivo je primerjanje se-danjegre. rezultata s prejšnjimi volilnimi re zultati. Pri zadnjih občinskih volitvah je dol.ila SDS 170 glasov in 11 odbornikov, tako da je pri sedanjih volitvah napredovala za 121 gla«sov in 6 odbornikov. Pri zadnjih občinskih volitvah so dobile liste SLS, samostojnih kmetov, socijalnih demokratov in kmečke delavske zveze skupaj 235 glasov in 14 odbornikov, nasprotno so sedaj vse te skupine združile na sebe 150 glasov in 8 odbornikov. Nazadovali so torej za 85 glasov in 6 odbornikov. Pri zadnjih driav-nozbarskih volitvah so dobili samostojni de. mokrati 129 glasov in so v primeri s tem napredovali za 162 glasov in so nazadovale za 207 glasov. Borba za občino Št. Vid nad Občinske volitve« — Klerikalci nazadovali. Včeraj 27. t. m. so se vršile občinske volitve tudi v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bila dosedaj absolutna gospodarica v občinskem odboru SLS. Izid Je sledeči: NRS 44 glasov tn 2 odbornika, SDS 120 glasov in 5 odbornikov, SKS 57 glasov in 3 odbornike, Delavska SLS 185 glasov In 8 odbornikov, Obrtna SLS 76 glasov in 3 odbornike, Kmetska SLS 93 glasov in 4 odbornike. Izvoljeni so bili v odbor med drugimi: a) demokrat je Matjan, Goljar. Peršin, Lampič, štrukelj; b) radikali: Hlebec in Gole; c; SKS: Pipan, Štrukelj Anton, Zalokar Ivan. Pri zadnjih občinskih volitvah so imeli združeni naprednjaki 150 glasov, tako da so sedaj napredovali za 79 glasov, klerikalci pa so imeli 357 glasov, sedaj jih Imajo 354. Ako pomislimo, da je bilo za dobrih 150 volilcev pri sedanjih volitvah več kot leta 1924., potem vidimo, za koliko so klerikalci padli. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so Imeli klerikalci 384 glasov, padli so tedaj za 30 glasov. Združeni radikali in demo-kratje so imeli 111 glasov, eedaj pa imajo sami demokrat je 120 glaaov, kar znači lep napredek. Ogorčenje MMn proti Steponu Rotita — Beograd, 28. septembra. (Izv.) Član jugoslovenske delegacije v Ženevi In radikalni poslanec dr. Vasa J o v a n o v i ć je po ženevskih poročilih ogorčen radi Radi-ćeve izjave o Makedoniji ter je decidirano izjavil zastopnikom jugoslovenskega tiska: Z Radičevo pripombo o Makedoncih som Jaz kot Makedonec posebno užalen. 2a| ml Je, toda dolžnost napram meni in napram naroda m| Imperativno ukazuje, da predložim narodni skupščini interpelacijo o te) Ra-đj&evf izjavi. Glede Radićeve opombe o Makedoncih se Je razvila v politični javnosti ostra bitka. Objavljene so bile tri verzije: »Politika« danes konstatira, da je eno verzijo o Radi-ćevem govoru dobila od direktorja Pressbi-roja Ivkoviča. V Ženevi na mestu pa so novinarji, ki so predavanju prisostvovali, takoj ugotovili, da ta verzija M točna. Press-brro je namreč najpreje razširil verzijo, da je Radič dejal: »Makedonija je naša beda, Makedonci še niso opredeljeni ali so Srbi ali Bolgari, določene so meje, a to ni dovolj!« Načelnik Pressbiroja Ivkovič je skušal že v Ženevi to izjavo ublažiti ter jo z drugo nadomestiti. V političnih krogih povsod zelo živahno komentirajo nastop dr. Vase Jovanoviča proti Stepami Radiću. Ker je znan dr. Jo-vanović kot odločen, vpliven in neupogljiv radikal, ki zastopa Makedonijo. Je pričako. vati v parlamentu, da pride do ostrega konflikta v vladni večini. Mnoso radikalov že danes izjavlja, da brez vsakega pridržka podpišejo to interpelacijo, ker so prepričani, da pride na ta način do končnega raz* čiščenja v napetih odnošajih ;ned radicev-ci in radikali. Objektivna javnost se interesira, na kakšen način bodo vodilni krogi skušali prikriti in odstraniti ogorčenje makedonskih radikalov. Gotovo je, da bodo nekateri radikali poskusili interpelacijo onemogočiti, odnosno da bo vlada vporabila taktiko zavlačevanja za odgovor na interpelacijo. Konferenca o zaščiti domačega delavstva — Beograd, 28. septembra. (Izv.) Danes popoldne prične pod predsedstvom ministra za socijalno politiko Milana S i m o -novic posvetovanje o zaščtti domačegi delavstva, odnosno o zaposlitvi tujih delavcev. Povod konferenci so dale razne pritožbe in intervencije od strani francoskega, češkoslovaškega, avstrijskega in italijanskega poslaništva. Te pritožbe se nanašajo v prvi vrsti na socijalno politiko rn postopanje raznih obasti. ki so dobile nalog za Izgon delavcev ln privatnih uTadnikov, podanikov* tujih držav. V prvi vrsti gre za ureditev pravilnika o zaščrti domačega delavstva tn za. spremembo določil o zaposlitvi teh delavcev. Na konferenco so povabbeni zastopnik, trgovskih, obrtnih a industrijskih korpora-cij. Zbornico trgovine, obrti m rndustrije v Ljubljani zastopa na tej konferenci zbornični tajnik dr. Ivan P1 e s s. Vaš dopisnik doznava, da bo ta konferenca zelo živahna in da bodo zastopnik* domače obrti in trgovine navajali različne statistične podatke o prevertki zaposrKvi tujega delavstva, kakor tudi različna fakta, kako se pri nekaterih podjetlih protežrraVi tuji, nasi državi nenakloriteiH delavci, odnosno uradniki, ki zlorabljajo svojo pozicijo za irederrtično propagando. NavedH se bod t tudi razni slučaji te Slovenije. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg: Madrieri 75/220 mm 4. S, «, 7 m dol* frc. meja, količina 5 vag.. dener 580, Majt-r« 580, zaključki 580. smrekovi hlodi od 25 eitf prem. 4, 6, 8 m dolž. frc. nail. post., denar 220, jamski les po uzan ca h IJ. borrae fitv. Tiakl. post., denar 170, bukovu drva, mih-.r frc. Lj., denar 20, blago 21 2ITNT TRG. Pšenica bačka irco nakladna postaja, * vagona, denar 255, lbago 255, zakij. 256; pšenica domača irco Ljubljana denar 260; koruza slav. par. slov. post. 1 vagon, denar 217, blago 217, zaklj. 217; koruza sremska, frco nakl. post. 1 vagon, denar 185, blago 185, zaklj. 1S5; koruza slav. frco nakl. postaja, 1 vagon, denar 1S7.5U, blago 187.50, zakij. 157.50; oves siav. irco miki. postaja % vagona, denar 162.50, blago 162.50, zaklf, 162.50; oves bos. par. Delnice, 1 vagon, denar 185, blago 100, zaklj. 1S5: fižol ribničart frco Ljubljana, dcrrar 320; fižol prepeličar, frco Ljubljana, denar 340; fižol mandalon, frco Ljubljana, denar 270; krompir prekmurski glas. vzorca, frco nakl. postaja« blago 60; bučne peške rešetane rinfasa, frco LJubljana, denar 320. Efekti: 2 in pol odMot. dri. renta za voj»< fckodo, denar 380, blago 395, 7 odatot. mveet. pos. iz 1. 1921, blago 90, Celjska no»ojl!lnJca, d. d., denar 201, blago 205, ljubljanska kre^ ditna banka, denar 225. blago 240, rakljuclki 225, Merkantilna Uanka. dauar l. blagri 105, Prva hrvatska itedioniea, denar 1010, Kreditni zavod, denar 175, blago 185, Stroj, ne tovarne in livarne, denar 120, TrboarerJ-sfta, premogokopna družba, tlftnar 355—360, Nibag d. d., denar 38, blago 40, Združene /paptrntce, denar 120. blago 127.50, Stavben« družba d. d. Lj.. denar 165, blago 180. 4 fai pol odetot. kom. zad. dež. bkv., denar 2(\ blago 25, 4 in pol odetot. aast. !. kr. dož. bke., denar 20, blago 25. Zagrebška borza danas radi židovskega praznika ni poslovala. Inozemske borze« Curi h, 28. septembra. Đon*: BeogrcJ 9.20, Pariz 24.50, London 25.10, Newyo«e 518.10, Milan 21.12, Berlin 1.2335, Prs«* 15.35, Dunaj 0.0073. Trst, 28. septembra. Pred borza: Beo* grad 4335—43.50, Pariz 116—116.50. London, 118.80—180.85, Newyork 24.35—24.60, Praga 72.25—72.75, Curih 466—167.50, Dunaj 0.034$ —0.0355. j Daruimo za sokolski Tabor l 415 stran 2. •SLOVENSKI N A K O D« dne 29. septembra 1925 KUTNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob delavnikih ob: 4., »/26., VaS. in 9. Predstave ob nedeljah: 3.. Va5., 6., Va8. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Samo se danes se Vam nudi prilika ogledati si veliki filmski umotvor: Dekameronske noči po motivih slavnega Bocaccijevega .Dekamerona". Najboljši nemški filmski umetniki kot: Hanna Ralph, Xenia Desni, Ivj Duke, Bernhard Gotzke in Werner Krauss nam v tem velefilmu nudi o višek svoje velike umetnosti. Vprašajte one, ki so to filmsko delo že videli! Kot prihodnjo senzacijo prinašamo veliko kriminalno dramo : Crna Roža ali Rendezvous s smrtjo. V glavni vlogi Sessne Ha yakawa, eden najboljših filmskih igtalcev sveta, vsem dobio znan iz velefilma Bitka pri CtjfJrni.___ Prosveta TL B., Novo mesto: Vidovičeva šola za odrasle z maturalnim tečajem v Sarajevu Ko sem se ob S. vrnil, me je peljal g. Vidović v nižji tečaj, kjer je ravno g. Levi, profesor na trgovski akademiji, predaval kemijo. Ko sem vstopil, so me dijaki in dijakinje pozdravili z burnim aplavzom. Nisem si mogel razložiti, čemu to navdušenje in šele, ko sem odhajal na kolodvor, kamor me je spremil en dijak — saj sem povsod naletel na kakega, ki mi je potem ■vse mogoče pripovedoval — mi je ta dijak povedal, da niso mogli verjeti, da bi se pripeljal v Sarajevo kak akademik, ki se zanima zanje in zato so s ploškom dali duška svojemu veselju. Zakaj večina sarajevskih akademikov je podobnih onim akademikom, ki prezirajo vse, kar ni prilezlo, magari z mnogoštevilnimi padci, pO osmih klinih preko mature na univerzo. Jaz pa moram reči, da je znanje marsikaterega Vi-devićevega dijaka večje, nego od onega gotovih akademikov, ki poleg tega v moralnem in socijalnem oziru stoje silno globoko pod temi poštenimi pomočniki. Soba nižjega tečaja ima tri vrste majhnih klopi, med kojimi so morali postaviti deske, da se more stisniti vseh 120 učencev in učenk. S poučavanjem so v nižjem tečaju takrat komaj dobro začeli, zato nisem mogel pregledati dejanskega uspeha, pač pa se je uspeh dobro videl v višjem tečaju, ki je imel takrat, če se ne motim enajsti mesec šole. Prišel sem ravno k uri geometrije. In kaj so se učili ti pomočniki? Ne mogoče Pitagorov izrek — tega so že pozabili, bi rekli v šolarskem jeziku, če ne bi znali ti učenci vse ravno tako, kot prvi dan, ko so se učili — ti pomočniki so računali simse, ko s i ms e sestavljenih kotov itEdtnostic z dovoljenjem fcr. Šolske oblasti v četrtek 1. oktobra t. 1. —j Umrl je v Trstu znani brodograditelj m brodolaatnik gosp. D. T r i p c o -v i c b. Njegovo ime pomeni dviganje po. morske plovbe in brodogradništva v zadnjih desetletjm na Jadranu. Rod Tripkovi-čev je dalmatinski. Topla ljubezen dalma tinskega Jugoslovena do morja je gorela v njegovem srcu. K tej ljubezni se Je pridni 2ila pridnost in vstrajnost, da se je pokoj nik vspel do uglednega pomorskega podjet nika. Pod vplivom razmer se je rod Tri p kovečev poltalijančil in Italijani se efe grobu D. Tripcovicha ponašajo z njegovim delom v prid italijanskemu imenu na Ja dranu. —j Tržne cene v Istri: črno vino 190-260 lfr za hI, belo 180—250; olje 9—11 lir liter; seno \6—24 Hr za kvintal. pšentca 175—210, koruza 130 do 150; voli 4.50 do 6 lir kg ž. t., teleta 6—7.50 kg ž. t. —g Prodaja škart-papirja. Ekonomsko odelenje direkcije drž. železnic v LJubljani sprejema do dne 6. oktobra 1925 pismene ponudbe za prodajo 2905 kg starega škart papirja. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. —J Tržaške »Novice« so bile v četrtek že štirinajstič zaplenjene. O zaplembi še ni nobenega oblastnega odloka. —j Na trgu v Sežani ie bilo 537 gla\ živine. Cena goveji živini od lir 450—180 stot žive teže. Konji madžarsko-hrvatske pasme po 2500—5000 lir. PREKLIC. Preklicu jem. da nisem pra črnca dolgov ki jih :e napravil moj mož Martin Dolenc, ključavni-čar. MARIJA DOLENC, Cesta v mestni log. Phantom • e • Phantom... I Phantom... I Phantom... I Phantom • • • V. I. Križanovska: 61 V braljestuu nesmrtnih Roman. — Ubogo dekle! — je dejal Supramati prijazno ln jo pobožal po glavi. — Nič se nikar ne boj! Hočem, da postaneš svobodna in da si urediš življenje Po svoji volji. Kako ti je ime? — Nurvadi, — je odgovorila ter ga začudeno m hvaležno pogledala. _Z veseljem se ti bom pokorila in če zapo- veš, te bom ljubila, — je pripomnila po trenotnem kolebanju. — Tako dober si! V tvojih »očeh se ne leskeče pogled divjega tigra, kakor se ie v njegovih. Supramati se je nasmehnil. — Rajši bi videl, da me poljubiš prostovoljno. Zdaj pa sedi k meni na divam in pripoveduj o svojem življenju. Nekoliko razburjena, vendar pa zefo srečna ie sedla mladenka k princu. — Ne vem točno, kdo so bili moji roditelji, — je začela svojo povest. — Moja mati je bila ino-zemka. Od nje imam namreč svetlo plave lase u belo kožo. Ne spominjam se več, kaj je naju ločilo. Pač pa so mi pravili, da me je našel v neki gostilni stari bramin, ki se me je usmilil ter me odpeljal v hram, kjer sem postala bajaderka. Kj> aem J^r^rla *n začela hoditi na narodne svečanosti je zbudila moja lepota splošno zanimanje. Tako se je zaljubil vame neki mladenič trgovskega stanu in sklenil, da se poročiva. Tudi jaz sem ga ljubila iz vsega srca in vse je bilo v redu. Veliki svečenik je že dobil večjo svoto kot odškodnino za to, kar je zame potrošil, ko je naenkrat prekrižal mofc> življenjsko pot demon, ki je uničil mojo srečo. Kje in kdaj me je spoznal princ Narajana, tega ne vem. Vem pa, da je kar norel za menoj in da je bil pripravljen žrtvovati vse, samo da postanem njegova. Tudi mi ra* znano, kako se je pobotal z bramml, da prepreči mojo ijoroko. Nekega lepega dne so me izročili njemu in takoj sva odpotovala te Be- naresa. Kaj vse sem takrat pretrpela, ve samo Drahma. Bala sem se tega človeka, ki je pokopal mojo srečo, m nisem našla primernih Izrazov, da mn povem, kako ga sovražim in preziram. Za hip je umolknila; bila je tako razburjena, da se je kar tresla. Potem si je nekoliko opomogla in nadaljevala: — Zbolela sem in le slabo se spominjam onih strašnih dni. Odpeljal me je čez morje v grozno, hladno in megleno deželo, kjer ni bilo ne duha ne sluha po sinjem neba, čistem zraku in prirodnih lepotah moje domovine. Prezebala sem v neki stari hiši za debelimi stenami, dušile so me vlažne in temne sobe, čutila sem se izgubljeno med ljudmi, ki me niso razumeli. Najstrašnejša pa je bila njegova ljubezen, s katero mi je bil vedno in povsod za petami. Neko moč mi je postalo življenje tako neznosno, da sem si želela smrti, ki bi me rešila teh muk. Iztrgala sem se iz njegovega objema, pobegnila na vrt in skočila v bajer. Ko me je objela mrzla voda, sem se takoj onesvestila. Moja zadnja misel je bila, da se bliža smrt Toda gorje! Zmotila sem se. Ko sem se zopet zavedla, sem ležala na mizi v neki sobi, kjer je imel princ spravljene razne magične instrumente. Narajana je stal pri mizi in držal v rokah dve obli. Kraj njega je bil Čuden aparat, iz katerega so letele name iskre, ki so me zbadale po vsem telesu. Te neznosne bolečine so me najbrže zdramile. Zakričala sem in hotela zbežati, toda noge so mi odpovedale hi nisem se mogla ganiti. Mislila sem, da umiram drugič. Nekaj nepopisnega se ie godilo v mojem telesu. Potem se mi je zdelo, da je moje telo brez teže m da visim v zraku. Tedaj je vzel žlico in mi vli-1 v usta nekaj kapljic tekočine, ki me je spekla kakor žerjavica. Takoj sem se onesvestila. Ko sem se vnovič zavedla, sem bila čila in zdrava, kakor še nikoli poprej. Potovala sva no raznih mestih in učiti sem se morala njegovega jezika. Nikomur me ni pokazal, Živela sem sama s svojo žalostjo m nesrečo. Upi- rati se mu nisem več upala. Smatrala sem ga za velikega čarovnika, toda moje sovraštvo in preziranje do njega je postalo še večje, če je bilo to sploh mogoče. Slednjič me je pripeljal sem in odpotoval. S svojo usodo sem bila posifamal bolj zadovoljna, ker sem živela zopet na domačih tleh. Princa nisem videla, ničesar mi ni primanjkovalo, živela sem v največjem razkošju in vsi so me spoštovali. Samo ena želja me je mučila noč in dan: rada bi bila videla svojega bivšega ženina. Nazadnje se mi je z zvijačo posrečilo izpolniti to željo. Toda lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu, ko sem zagledala osemdesetletnega starčka, ki me je ves prestrašen gledal in kričal, da me je obsedel peklenski duh. zakaj bila sem prav tako lepa in mlada, kakor pred šestdesetimi leti. Bila sem vsa iz sebe. Skušala sem mu pojasniti, da se ni zgodilo nič posebnega in da nisem niti vedela, da je minilo že toliko let od naj;ne ločitve Toda on ni hotel n;česar <0'šati. Bil je tako razburjen, da se je zgrudil na tla in misHa sem, da ie umrl. Zato sem pobegnila in pos'hmal živim tu. še vedno mlada in lepa — žrtev peklenske čarovnije. Bolj kakor kadarkoli poprej sem se bala demona, ki me je imel v svoji oblasti, zakaj samo demon je mogel ustaviti tok časa in ohraniti večno mla-dost^" 20 Stev 220. »S L O V P N S K I NAROD« đ!7c 2S. septembra 1925. Stran 3 Dnevne vesti. V LmbitanL dne 28 septembra 1925. — Radić v Ziirlchu. Včeraj se je mudil Stepan Radić v Lrniatthalu blizu Zuricha, kjer se je seznanil s švicarsko seljaško organizacijo. V Zurichu prisostvuje koncertu zagrebškega »Kola«, nakaT odpotuje v Pariz. — Razmejitev z Albanijo. Mednarodna komisija za razmejitev z Albanijo, ki se je nahajala v Podgorict, je odpotovala v Santi Ouaranta. Govori se da komisija radi nesoglasij razmejitve pri Vrmošu ni hotela dokončati svojega dela in da se bo razmejitev nadaljevala prihodnje leto. — Iz prosvetne službe. Vpokojen je profesor telovadbe na gimnaziji v Celju Josip Goreča n. — Za ravnatelja III. realne gimnazije v Ljubljani je imenovan gospod Josrp Hiti, doslej inšpektor dubrovniške oblasti. — Učitelj na II. mestni osnovni šoli v jubljani g. Mirko Pegic je oproščen pouka kot blagajnik UJU in upravnik listov UJU. — Iz poštne službe. Premeščena je iz Domžal v Radomlje poštna uradnica Agata J a n o š\ — Napredovanje nradništva pri podružnici poštne hranilnice v L?ubljanl. V »Službenih Novinah* je izšel ukaz o napredovanju tradnrštva podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. — V naše državljanstvo je sprejeto večje število ruskih emigrantov, med njimi tudi docent na ljubljanski univerzi g. Ignatli M a j d e 1 j. — Iz ministrstva socijalne politike. Minister socijalne politike Milan S i m o v i Ć se je vrnil z dopusta in prevzel svoje posle. V ministrstvu je pripravljeno gradivo za konferenco zamteresiranih ministrstev, kt so začela danes zopet razpravljati o tujih delavcih v naši državi. — Za rešitev »Banke Adriatike« v Trstu. Iz Trsta poročajo, da je mogoče situacijo upnikov Jadranske banke smatrati za razjasnjeno sedaj, ko je trgovsko in pomorsko sodišče sprejelo predlog za poravnavo, podan od banke same, z jamstvom skupine, kateri načel ujeta Feiner in Poggi. Ta družba je pripravljena ponuditi jamstva, ki presegajo daleč mero zahtevanega kredita. Zagotavlja se, da je vest napravila v javnosti sploh in pri prizadetih posebej dober vtisk in da tako izgine dosedanje nezaupanje napram zavodu in rešilni akciji. — Novi grški poslanik na našem dvoru. Te dni prispe v Beograd, da prevzame vodstvo grškega poslaništva pri naši vladi, novi grški poslanik Polihroniades. Z njegovim prihodom se bodo nanovo začela pogajanja z grško vlado, ki so se nedavno prekinila. — Konferenca o zobnih tehnikih. V ministrstvu trgvine in industrije se je vršila konferenca glede vprašanja zobotehnikov. Konferenca ie sklenila predložrti ministrstvu trgovine fn industrije ter ministrstvu narodnega zdravja resolucijo, s katero se to vprašanje definitivno Kkvidira. — Evropski carinski sporazum. Iz praških uradnih krogov se zaznava, da pripravlja dr. Beneš načrt splošnega carinskega sporazuma vseh evropskih držav. — Dolgovi naseljenlkov. V ministrstvu za agrarno reformo je pripravljen predlog, da se izplačilo dolgov naseljenikov odloži do konca letošnje jeseni. Po tem roku pa bodo morali naseljeniki pričeti odplačevati državi dolžne zneske, odnosno odkupnino za zemljo ki so jo prejeli po agrarni reformi. — Udruženje bank, sekcija Beograd, je Imelo glavno skupščino, na kateri je bil izvoljen za predsednika Jazdimir Djokić, direktor Beogradskega kreditnega zavoda, za podpredsednika pa R- Pile, direktor Jugo-s'ovenske banke, In M. Šičarevič, direktor Jadransko podunavske banke. — Romunija proglasila nezavisnost romunske pravoslavne cerkve. Tekom včerajšnje svečane službe božje, ki se je vršila v saborni cerkvi v Bukarešti, je delegat carigradske patrijarhije prečital akt, s katerim se ustanavlja nezavisna romunska pravoslavna cerkev. Metropolit Miron bo imenovan za patrijarha romunske pravoslavne cerkve. — Duhovniški dodatki. V ministrstvu ver pripravljajo gradivo za ureditev duhovniških draginjskih doklad po uredbi z dne 1. avgusta t. 1. Slovom te uredbe imajo pravico na draginjske doklade samo tisti duhovniki, kojih dohodki ne zadostujejo za redno življenje. Potemtakem ne bodo dobivali doklad tisti duhovniki, ki imajo velike dohodke ali ki so sicer imoviti. Število zadnjih je prilično veliko. Ceni se na 25 do 30% vseh duhovnikov. V ministrstvu računajo, da bo vprašanje draginjskih doklad, dasi se rešuje za vsakega duhovnika posebej, rešeno do konca septembra. — Na frankfurtski velesejem odpošlje beogradska Trgovska zbornica posebno delegacijo. • — Za hitro železniško službo. Vse železniške direkcije so naročile postajam, da nakladah, izpraznjujejo in vračajo vagone čim hitreje, da se na ta način omogoči neoviran: železniški promet v jesenski izvozni sezoni. — Dve ruski ladji v Neaplju. V soboto sta prispela v neapuljsko pristanišče dva ruska izsleđovalna brodova »Petrovskl« in »Nosamojnik«, da vrneta poset italijanskih brodov »Tigre«, »Leone« tn »Panterac v Petrogradu. Brodovoma poveljuje fregatni kapetan Levinski. Določen je svečan sprejem ruskih gostov, ki ostanejo v Neaplju do 29. t. m. Popeljejo jih v okolico In na Vezuv, priredijo jim bankete In koncerte, — Skupščina izvidnikov In planink. .Letošnja glavna skupščina izvidnikov in planink se vrši v Ljubljani 4. oktobra. Skupščini bodo prisostvovali tudi delegati iz Beograda. — čudno postopanje. Odbor narodno žetezničarskega glasbenega druStva »Sava« je nam poslal nastopno pojasnilo: Pod tem ia««iovnm je bila objavljena notica v Slov. Narodu z dne 21. t m., s katero se napada Narodno žeiezničarsko glasbeno društvo »Sloga« povodom prireditve prometnadnega koncerta v nedeljo dne 20. t. m. na trgu Tabor. Ker je temu društvu smoter le edino kulturno delo, ne more odgovarjati na napade, ki so oči vidno plod sovražne rivalitete do posameznikov, članov tega društva. Omenjeno bodi, da je prireditev na trgu Tabor bila promenadni koncert, ki se je kot tak vršil edino le na željo predsednika društva, katerega društvo spoštuje kot enega izmed najagilnejših mo6i za procvit društva in širi en je potrebne glasbeno-kul-turne izobrazbe med člani. Odbor direktno obžaluje, da se njegovo ime vleče vsled tega po časopisju in to tem bolj, ker temelji ta prireditev na nesporazumi j en ju. Odbor. — Potovanje v Maroko. Francosko poslaništvo v Beogradu objavlja, da si morajo potniki, ki potujejo v Maroko, preskrbeti posebna dovoljenja, ki jim jih dajejo pri-stoj ni konzulati. — O trgatvi pri Šibeniku v Dalmaciji poročajo, da je pričela deloma. O ceni mošta se ne da še govoriti, ker vinogradniki niso pri volji, da bi prodajali črni mošt po 250 Din hekto, o belem moštu in vinu pa kar molčijo, ker bo belo vino čez čas ^i!no drago. Lani je bilo za belo vino mnogo naročil. — Popoln solnčni mrk bo dne 14. januarja 1926 na Sumatri Razni astronomski zavodi na vseučiliščih že imenujejo strokovnjake, ki odpotujejo opazovat omenjeni sobčni mrk. Ekspedicije se odpravlja:o že sedaj na pot na Sumatro. — Društvo kmetijskih strokovn'akov za Slrvenfjo ie imelo svoj redni letni občni zbor v prvi polovici meseca septembra t. I. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Zbor ie bfl v primeri s prednjimi leti mnogobrojno obiskan: od 148 članov se ga je udeležilo preko 70 tovarišev iz vseh delov Slovenije. Zborovanje je vodil društveni predsednik, tovariš Žmavc, deloma podpredsednik tovariš inž. Zidanšek; prvi 'e zastopal tudi Društvo gospodarsikh i šumar-skih činovnika, kraljevina SMS« v Osjeku. Razprave so tra'ale polnih sedem ut, šele ob 9. zvečer je bfl obsežen dnevni red docela Izčrpan. Poročflo odbora o delovanju društva je bilo soglasno m z odobravanjem sprejeto. Druge razprave so bile čisto stanovskega in strokovnega znača:a, vendar skozinskoz aktualne in stvarne. Storjeni sklepi se izvajajo Stanovska emancipacija, zaščita in boljše priznanje našega dela, or-ganizatorični dvig naših vrst ter nastopanje, da se kmetijska stroka kar najbolj unapre-di, to bi bil v glavnih potezah odsev letošnjega, gotovo uspešnega dela naše skupščine. Visoki cilj in namen društva bo mogoče doseči se ve le tedaj, če bo vsak ab-sclvent kmetijske šole, bodisi nižje, srednje ali visoke, v naših redih. Za to govore i moralni i materijemi razlogi. Pa tudi prijatelji našega stanu so dobrodoši- kot podporni člani. Članarina znaša Din 25 za redne. Din 10 za podporne in Dfn 250 (enkratno) za ustanovne člane. Društvo ima svoj točasnei sedež v Mariboru (srednja vinarska in sadjarska šola). Pristopne prijave (opremljene s potrebnimi osebnimi podatki — tudi o državljanstvu in narodnosti) ter članarino sprejema odbor, ki razpošilja na zahtevo tudi položnice. Spremenjena pravila se bodo mogla dobiti šele po natisku. Tovariši, ki se obračajo na društvo v raznih zadevah in žele odgovora, naj prilagajo vselej porto v znamkah. — Cercle franka i s v Kočevju priredi letos 1. in 2. tečaj francoskega jezika. In-teresentje se vabijo, da se zglasijo do 10. oktobra pri šol. slugi v gimnaziji, kjer izvedo za pogoje. Začetek sredi oktobra. — Ital jansko razočaran© o Rusiji. »Italiana« poroča o poizvedbah italijanskega izseljeniškega komisarijata in italijanskega poslaništva v Moskvi glede možnosti itali-jar.ske emigracije v Rusijo. Ugotovlcno je, da ni v Rusiji nikjer prostora za italijanske kmetijske delavce. Od ruske vlade ponuđena zemljišča niso prišla za italijanske naselitve sploh v poštev; ali so bila preveč v strani od vsakega prometa aH pa se je pokazalo, da se ne splača pričeti z obedelo-vanjem. — Deslnfekcija vagonov za Izvoz. Da bi se izognilo slučajem kvarenja blaga, ki se izvaža v inozemstvo in da bi naši transporti v inozemstvo odgovarjali higijenskim zahtevam, je prometno ministrstvo naložilo vsem postajam, da desinficirajo vagone, ki so namenjeni blagu za izvoz. Direkcija železnic je sklenila postopati v tej stvaTi zelo strogo in predvideva visoke kazni za slučaje malomarnosti aH brezbrižnosti. — Športna (kolesarska) loterija Jugo-slovenske Matice. Žrebanje te loterije, ki je bilo prvotno določeno za 30. t. m, je preneseno fn se vrši definitivno dne 20. decembra t. 1. Jugoslovenska Matica prosi vse, da vzamejo to na znanje in da še nadalje kupujejo srečke, ki so naprodaj pri vseh podružnicah Ju gosi ov. Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih traffkah, Tiskovni zadrugi in Matični knjigarni ter v pisarn! Jugoslov. Matice, Šelenburgova ulica 7TI. — U Zagrebu preminula ie dne 18. o. mj. gospod ja Dragojla A1 e x a n d e r, supruga Šandor A. Aleksande r-a, počasnog predsjednika trgovačke i obrtničke komore i punica dr. Artura Marica, vele-industrijalca u Zarebu. 3618/n — Konj nbfl otroka. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico 61etnega Frana Ca-harijo, sina kamnoseka iz Nabrežine. Otrok se je v Žirovnici pri Cerknici rgral v btiftrt konj, pri čemur ga je eden s kopitom udaril po glavi. Deček je nezavesten obležal. Včeraj je v bolnici umrl. — Nesreča s petrolejko. Martin Podr-žaj, 73ietni posestnik z Brezovice pri Borovnici, je dne 27. t. m. zvrnil nase petro-lejsko svetiljko, pri čemur se mu je vneta obleka. S težkimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. KINO „IDEAL" predvaja danes zadnil dan veli! kulturni znameniti film „New-York in Newyoržani' Kdor tega filma ne bo videl, se bo gotov zelo kesal. Jufri sk pričetek predvajanj« F "ONA S CESTE" 99 dr z » ni v glavu togi znana VIOLA DANA — Samomori. V Osijeku so našli v soboto obešenega mizarskega pomočnika Antona Pinterja, njegova prrležnica Esti Jakob pa je ležala vsa okrvavljena v postelji. Njo so prepeljali v bolnico. — V Dolnjem Prekri-žu pri Zagrebu se je ustrelil tipograf Ivo Majcen. Vzrok samomora ni znan. — V svo em stanovanju na Prilazu št. 41 v Zagrebu se je z opijem zastrupila vdova Milka Lalič. Vzrok samomora je bila beda. Pokojna i~ zapustita štiri otroke v starosti 20, 17, 15 m 12 let. — V Osijeku se je obesil radi bede Teki delavec. Truplo, ki ie viselo že 14 dni na nekem drevesu ob Dravi, je že rapadlo — Zanimiva razprava v Mostarju. Pred okrožnim sodiščem v Mostarju se bo vršila razprava proti Stojanu Radiću, ki je imel ljubavno razmerje s svojo sestro Anko, kar ni ostalo brez posledic. Anka ]e rodila dete. katero ie Stojan zadavil. Državno pravdnišrvo je Stojana obtožilo umora, Anko pa krvoskrunstva. — Justlffkaclja v Bjelovaru. V soboto zjutraj je bil v Bjelovaru na Hrvatskem obešen cigan Jožo Oršoš-Kompak, ki je pred mesec? umoril celo rodlino. I jubljane — Komercijalni tečaji na trgovski aka. dem i ji v Ljubljani, Pri vpisovamu dne 25. septembra se je oglasilo premalo število slušateljev, da bi se mogli tečaji za leto 1925 26 otvoriti. Vsi priglašenci bi zelo obžalovali, če bi ]im ne bila dana prilika za nadaljno strokovno izobrazbo. Zato so prosili, da se vp'sovanje preloži na petek dne 2. oktobra 1925 ob 7. zvečer (na dvorazred-ni trgovski šoli. Kongresni trg št. 2/1.). — Ponovno se torej razglaša: poučuje se knjigovodstvo, dopisovanje, men. pravo in nemška stenografija v večernih urah do konca marca 1926 Sprejme se vsak (tudi gospe in gospodične), ki se hočeo v trgovskih vedah dalje naobraziti. Vpisnina znaša 20 dinarjev, ukovina za tedensko uro na mesec 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti 200 Din, ki se zaračunajo. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v petek 2. okt. pri vpisovanju. Opozarjamo na te te Saje in apeliramo na naso mladino, da se jih v čim večjem številu udeleži, ker ie od strokovne izobrazbe odvisna vsa naša gospodarska bodočnost. — Oblastveno koncesijonlrana krojna šola, Židovska uHca 5, Ljubljana, je končala s 15. t m krojni tečaj za krojne šivilje in nešivilje Tečaj so obiskovali učenci iz cele Jugoslavije. Poučevali so se najna-vadnejj kroji (za dečke), kot najbolj komplicirani modeli angleške, francoske akademije, koje član je lastnik g. J. Potočnik sam. Učenci so ob zaključku izrekli gospodu vodju kot njegovi cenjeni soprogi, ki istočasno poučuje praktično izrezavanje modelov, najboljšo zahvalo. Istočasno je vodja te šole g. Potočnik imenovan članom Hrvatskog Saveza obrtnikov in bode Imela šola svoje podružnice v Dubrovniku in Banja Luki. Prihodnji tečaj se prične s 1. oktobrom, nakar opozarjamo krojače in šivilje tn nešivilje. — »Ljubljanski Sokol« priredi v svojih čualmšklh prostorih v Ni odnerr. dt mu v soboto dne 10. oktobra ob Vz9. uri zvečer ob priliki petletnice nesrečnega izida koroškega plebiscita predavanje. Predava najboljši poznavalec Koroških Slovencev brat dr. Josip Oblak. — Članstvo vabimo na to zanimivo predavanje. Zdravo. Odbor. 1683/n — Vinsko trgatev priredi ljubljanska podružnica Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v soboto dne 3. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji gospoda Mikliča v Kolodvorski ulici. — Informativni sestanek akademlkov-abstinentov se vrši v Akademskem kolegiju v Kolodvorski uHci v torek 29. septembra ob 20. uri zvečer v svrho osnovama akademskega abstinentskega društva »Treznosti« v Ljubljani. Prosim ZS. akademrke-abstinente, da pridejo na imenovani sestanek. — Pevske zbore, včlanjene ▼ Južno-slovenskem Pevačkem Savezu, opozarjamo na slavnostni koncert »Ljubljanskega Zvona«, k! se vrši v ponedeljek 5. oktobra t. 1. ob 20. uri v Unionski dvorani v Ljubljani ob priliki 20-letnega jubileja društva, 15-letnice delovanja zborovega pevo-vedje g. Zorka Prelovca in v proslavo 25-letnice umetniškega delovanja skladatelja g. Emila Adamiča. Komerza po tem koncertu naj se udeleže zastopniki in pevci vseh včlanjenih pevskih zborov. — Odbor Ljubljanske župe JPS. — Društvo »Soča« priredi v nedeljo 4. okt. ob 5. pop. na vrtu in salonu pri »Levu* vinsko trgatev z godbo, petjem in plesom. Na to lepo, veselo in domačo zabavo opozarjamo že danes vse SoČane in prijatelje. — Veselični odsek. \dS2h. — Izredna odborov« seja Kluba ljubiteljev športnih psov In Srši sestanek članstva kakor vseh prijateljev kluba se vrši v sredo, dne 30, t m. ob 20. uri pri Štruklju. — Razgovor o ustanovitvi »kinološkega saveza«. — Odbor KLSP. 1684/n — Romane citati }e — slabo! Včerajšnje zlato jesensko soince je dopoldne zvabita elegantnega mladeniča Miroslava O. v prirodo. Sedel je *a kote ter vozil no okoliških cestah. Prtvozil je tudi Do Večni noti do prav mičnega prostorčka. Stopa je s kolesa. Koto je pristava ob jarku k drevesu. Sam pa je legel v praprot in začel ko mod no Čitati nek mikaven roman. Z slavo je bfl obrnjen od kolesa. Mikavni roman je v njem povzročil tako telesno in duševno razpoloženje, kakor ga neka pesem opisuje: »Ne vidi nič, ne sliši nič, kot bi bil mrtva stvar«. Mimo jo je primahal neki potepuh. Zagiedal je lepo kolo. Priplazil se je poti-homa do kolesa, prijel za ročaj ter hajdi ž njhn v daljni svet. Gospod Mirko ni ničesar opazil. Ko je končal napeto poglavje romana, se je ozrl po kolesu. Globoko presenečenje. Resničen je rek stare Študentovske matere Urše, ki je kraljevala tam v babjem gradu za Gradom. Ta je vedno študentom govorila- »Romane čitati je — slabo. Še v loteriji se nič ne zadene, ker za romane nI nobene numere v trompihelrru.« & J; JŠT" m iji Iz Celja. —c Sestanek demokratske organizacije v Celju-Okolica se je vršil v četrtek zvečer v gostilni Nerad v Gaberju. Sestanek je bil dobro obiskan. Poročal je na njem predsednik organizacije g. Vinko Kukovec o gospodarskem delu v okoliški občini. V Gaberju se vrši kanalizacija, predmestni deli okoliške občine so dobili delno električno razsvetljavo, dela pa se v občini na to, da se razsvetljava še razširi, govorilo se je o stavbi nove deške okoliške šole in še o raznih drugih zanimivih zadevah, tičoč;h se gospodarstva. Prihodnji tedenski sestanek se bo vršil v gostilni Podržaj na Bregu. —c Akademija Jugoslovenska Matice. Dne 9. oktobra priredi celjska podružnica Jucroslovenske Matice v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno akademijo v spomin petletnice plebiscita na Koroškem. Sodelovala bodo celjska narodna društva. Na sporedu je nagovor, deklamacija, ra^ne pevske in godbene točke, gledališka igra in alegorija. —c Proslava 35letnice Celjskega Sokola, katera je morala 20. septembra vsled smrti dr. Serneca odpasti, se vrši z Ist!m sporedom v nedeljo, dne 4. oktobra. Ob četrt na 12 bo promenadni koncert na Krekovem trgu pred kolodvorom, ob 3. uri popoldne pa nastop vseh oddelkov in vojaštva na dvorišču osnovne Šole. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost ob istem času v veliki dvorani Celjskega doma. —c Proračun mestne obč'ne celjske za upravno leto 1926. Mestni magistrat celjski razglaša: Na podlagi § 52. zakona z dne 21. jan. 1867. dež. zak. št. 7 se objavlja, da je cd mestnega magistrata izdelani proračun mestne občine celjske za upravno loto 1926 pri mestnem knjigovodstvu ob navadnih uradnih urah razpoložen občanom na vpogled skozi 14 dni, to je do vključno 9 oktobra. V tem času se morejo vložiti glede proračuna pri podpisanem uradu morebitni pomisleki in morebitne pritožbe. —c Mesto venca na krsto pokojnega častnega meščana celjskega dr. Serneca Je mostni magistrat naklonil Din 500. v dobro-delne namene. 200- LETNIC A USTANOVITELJEV ANGLEŠKE SVETOVNE MOČI. 29. septembru 1725 je bil rojen ustanovitelj angleške v/a« davine v Vzhodni Indiji lord Clive. Prvotnt te bil navaden pisar, pozneje pa se je po* vzpel do guvernerja Indije. Potom zmago* vitih pohodov in spretne diplomacije je utr* dil in razširil angleški vpliv v Indiji takot da mu mora zgodovina priznati glavno ta* slugo za angleško svetovno moč. Iz —m Shod narodnega poslanca g. dr. Pivka v Pobrežju. Za četrtek 24. t. m. je sklicala krajevna organizacija SDS v Pobrežju pri Mariboru članski sestanek in povabila poslanca g. dr. Pivka, da poroča o politični situaciji. Sestanka pri g. Ton-čiču se ;e udeležilo nad 60 oseb, veliko članov organizacije je Pa bilo zadržanih. Udeleženci so bili po veliki večini kmetje. Poslanec g. dr. Pivko je v iskrenih, poljudnih besedah pojasnil navzočim današnjo situacijo in je žel za svoje poročilo veliko odo-bravne vseh navzočih. Po njegovem govoru se je razvila nad dveurna debata, v katero so navzoči zborovalci v velikem številu posegli in tako pokazali svoje razumevanje za politična, gospodarska in razna druga vprašanja. Zborovanje je prav srečno vodil g. K1 e m e n č i č. Soglasno so zboTO-valci izrekli zaupanje svojemu poslancu. Sklenilo se je tudi, da bo organizacija zlasti v zimskem času pridno prirejala predvsem gospodarska predavanja. —m Nova občinska palača v Mariboru, Iz Maribora javljajo, da zelo napredujejo dela na novi občinski palači. Te dni se ja končalo z izkopavanjem temelja in so s* začela že prva betonska dela. To in ono Kmet, ki je valil jajca Neki danski list je nedavno servira! svojim čitateljem »raco«, ki se jo sme smatrati za posebno lep eksemplar te vrste. Neki danski seljak je dobil baje od policije vabilo, da se zagovarja radi osumljene tatvine kurnika. Kmet se vabilu ni odzval, ker je bil zaposlen z valenjem jajc in vališča ni mogel pre^e zapustiti, predno se je njegova žena vrnila s trga. Policijski predstojnik, ki je prejel tak odgovor, je menil, da je kmet vsled silne vročine zblaznel in je od- ; poslal policijskega agenta z nalogom, da kmeta pripelje na policijski urad. Ko ie po- \ licijski agent stopil v kmetovo sobo, je presenečen obstal. Ni mogel verovati svojim I očem, kar je videl. Na postelji je namreč ležal kmet na valršču račjih jajc, ki je bilo skrbno pokrito s slamo m cunjami. Darjski listi nadalje resno zatrjujejo, da sta bili dve jajci že prodrti in da so izvaljene račke zadovoljno racale po postelji. Med tem se je i žena vrnila s trga in je takoj, čim je izvedela, da mora njen mož na policijo, zavzela njegovo mesto kot koklja. List dalje navaja, da so se izvalile vse račke in da so zdrave » kakor njih adoptivni roditelji. OBLEKE kupite nafeeneje pri m-t- Josip Rojina> Jezero je hotela izprazniti Med originalne goste v Švici spada tudi neka bogata mlada Američanka, ki se vozi v svojem čolnu po Lemanskem jezeru. Lepo je jezero in krasna okolica, pogled na gorovje diven, tako da je lepa ameriška mladenka vsa zaljubljena v to pokrajino in se ne more ločiti od nje. Vsa srečna ie, ko se vozi po jezeru. Pred kratkim pa je na vožnji po jezeru izgubila dragoceno iglo iz platina, obloženo z briljanti. Ko je dospela v Evfan, je šla takoj k zastopniku politične oblasti, povedala, kaj se ji ie zgodilo m zahtevala, da se ukrene takojšnja Izpraznitev jezera, da dobi nazaj ono krasno iglo, ki je poseben dar ki jo hoče zato na vsak način zopet dobiti. Pofttfčni funkcijonar je pcsfoSal iti molčal dalje časa. k odločni zahtevi lepe Američanke po izpraznitvi jezera. Rekla ie, da ve natančno, kje je padla igla v vodo in da bo ona poravnal vse stroške za izpraznitev jezera, katera naj se odredi nemudoma. Politični uradnik je nato začel razlagati razburjeni Američanki, da njeni želji ne bo mogoče ustreči. Med drugim! je tudi ovira diplomatičnega značaja. Jezero je po manjšem delu last Francije in po večjem last Švice. Treba bi bilo pog Janja za dosego dogovora. Američanka je še vedno vstrajala pri svoji zahtevi. Končno je rekel, da naj se obrne še na švicarsko oblast, toda tudi ako bi dobila dovojenje za izpraznitev jezera, ni na razpolago toKk^ sodov tn steklenic, da bi spravili v nje vo* do iz jezera in jo potem zopet izpustili v jezero. Američanka je končno vendar uvidela, da se njena zahteva ne more smatrati za resno in je odšla. Dragocena njetra i£la ostane v Lemanskem jezeru. da eden par nogavic z ll[ in znamko (rdečo, modro ali zlato) " „ključ" traja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez Žiga .ključ" so ponarejene. Pobarvana riba?. Da razni kupčevalci barvajo metulje! hrošče in cvetlice ter jih prodaja'o kot raritete, je znano. Slučaj pobarvane ribe, o katerem je te dni razpravljalo sodišče v okraju Fiinfhaus na Dunaju, pa je brezdvom-no osamljen. Trgovec z zlatimi ribicama, Johann VVallrsch, se le imel zagovarjati radi goltufiie. Prodajal je bale navadne bele ribe platnice, mrene in druge kot zlate. Kovinski strugar Rudolf Pouschek ie namreč pri Wfeliischu za 15.000 kron kupil zlato ribico in jo nesel domov; nenavadno se veseleč nad njeno živahnostjo. Njegovo veselje pa ni trajalo dolgo, zakaj drugi dan je ribica izgubila vso svojo živahnost. Vzel je zlato ribico iz vode in jo potresel s soljo. Predsednik sodišča: »Cemu ste to nipravi-li?« Priča: »No pač, da je postala ribica živahnejša. Toda ni pomagalo, kajti kmalu je bila mrtva.« S sorznimi očmi je nato priča zaklical: »Toda na'lepše še pride. Lopov jo je pobarval. Vse rdeče roke sem imel. Voda je bila rdeča. Kar sem prijel, >e bilo rdeče. Goljufija je bila. Navadno ribo je prodal za zlato! Priča je od razburjenja skoraj ohri-pel, poslušalci v dvorani pa so se krohotali, da je odmevalo na ves glas. Razburil se 5e celo obtoženec, ki je pričel kričati: »Take oslarije še nisem doživel. Jaz, da sem pobarval ribo! Mi ne pade v glavo in sploh se kaj takega na svetu še ni slišalo.c Bila ie neke vrste ribica, ki deloma Izgubi svojo barvo, če se jo nasoli. Ampak polaktral! Kako more blekniti tako neumnost. 2e desetletja imam kupčijo z ribami, pa se mi kaj takega še ni primerilo. Sram me je, kajti ljudje m»i pravijo »onštraihar«. Nato je obtoženec naslikal svoje trpljenje, skušajoč se pri tem neprestano odstraniti iz dvorane. Občinstvo se je smejalo, sodnik tudi. Ampak zadeva je vseeno dobro končala. Obtoženec je vrnil tožitelju 15.000 kron in tako sta se poravnala. »Ampak kaj takega ...« je godrnjal WalHsch. ko ie zapustil dvorano. stran 4. •SLOVENSKI N A R O P« dne 29. septembri 1925. Gospodarstvo Uradni tečaji dinarja za oktober Finančno ministrstvo je določilo za oktober nastopne uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor 217.— Din 1 turška lira 245.— » 1 angleški funt 272.50 » 1 dolar 56.25 » 1 kanadski dolar 56.— » 1 zlata nemška marka 13.30 » 1 poljski zlot . 10.— > 1 avstrijski šiling 7.90 » 100 francoskih frankov 265.— » 100 švicarskih frankov 1085.— » 100 italijanskih lir 230.—■ » 100 belgijskih frankov 245.— » 100 holandskih goldinarjev 2260.— » 100 romunskih lejev . 27.15 » 100 bolgarskih levov 40.90 » 100 danskih kron 1375.— » 100 švedskih kron 1500.— ^ 100 norveških kron 1177.— » 100 pezetoso?1 810.— j> 100 rahem 82.— » 100 čsl. krou 166.50 » 1 mil. madž. kron 788.— » Ti tečaji veljajo od 1.—31. oktobra. Po ni iti sc pobira tudi pristaniška taksa. o —g Važno za našo kovinsko indtistri- lo. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Beogradu, ka- tero izstavlja uverenja v svrho cartne-prostega uvoza predmetov, ki se pri nas ne izdelujejo, zanima izvede: . ali izdelujejo tvrdke v Sloveniji skd^e predmete: 1. vlečeno specijalno blago (železo) za vijake in vijakove matice: 2. kompletne transmisije kot rezervne dele strojev za cementno industrijo; 3. stiskalnice z ogre-jevalno pripravo (^»Andersonpresse mit Warmschnecke); 4. mazalice (»Oeler*) m ventile s kontrolnimi vijaki; 5. kolesa iz jeklene litine in drugi konstrukcijski deli za žerjave; 6. neobdelano železno žico preko 4 mm debeline; 7. U-železo; 8. krogljič-na ležišča CC 70 in B 80. — Tvrdke, ki bi eventualno prišle v poštev za izdelovanje navedenih predmetov, naj prijavijo do 30. septembra 1925 svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter naj tudi obenem naznanijo, v kolikem času so v stanu izvršiti posamezne izdelke. —g Nova tvornica vate. V Starem Be-čeju začne koncem septembra obratovati nova tvornica vate, ki bo izdelovala dnevno 16—24 vagonov vate. Stroje je dobila iz Nemčije. —g Izvoz bauksita. Družba banksit >Jadran«, ki ima svoje rudnike v Kruševu, je začela izvažati to rudo. Te dni je na-tovorii angleški parnik »Pentraeth« 4000 ton banksita in odplul v Newport. —Z Dobra letina gob. Zadnje dni je opažati na naših tržiščih mnogo gob. Kmet« je pripovedujejo, da je dalo deževno vreme dobro letino gob. Skoda, da se naše ljudstvo še ne zaveda, kakšno bogastvo predstavljajo gobe. —g Hmelj. XLIL poročilo. 2 a t e c ČSRt 25. septembra. Tendenca mfrna — 4400 do 4S00 čK za 50 kg. — N ii r n b e r g. 26. septembra. Prodanih 100 bal — zeleni hmelj boljše — nekoliko čvrsteje — cene nespremenjene. g Dvesto prošenj za posojilo. Bosanski in hercegovski kmetje so vložili pri podružnici Državne hipotekame banke v Sarajevu 200 prošenj za posojilo. Vsi skupaj prosijo posojila v znesku 8 milijonov dinarjev, povprečno torej vsak 40.000 Din. g Naš promet preko Soluna. Leta 1922 je znašal dovoz naših izdelkov v Solun 4450 vagonov. L. 1923 je znašal 7800 vasronov. lani pa že 14.120 vagonov. —g Italijanske finance. Račun držav, nega zaklada 31. avgusta 1925 izkazuje, da se je notranji državni dolg povečal za 12t milijonov lir tn tako zraatel od 91 miljami 209 milijonov na 91 miljard 330 milijonov. Bilanca: Od 1. julija do 31. avgusta so presegli dohodki predvidene vsote sa 270 mili jonov. a »troski za 84 milijonov. Prebitek od 1. julija do 31. avgusta znaša 164 milijonov. Denarni obtok, ki je sna&al 31. julija 21 miljard 375 milijonov, se je rrl&al do 31. avgusta na 21 miljard 531 mfljonov, kar gre na račun trgovine. Nove netto investicije akcijskih družb so dosegle v avgustu 320 milijonov. g Produkcija železa na Angleškem nazaduje. V avgustu je znašala produkcija sirovega železa v Angliji 444.500 ton (proti 492 700 v juliju), docim je pridelala Angleška lani v avgustu 5S8.900 ton. Tudi produkcija jekla rapidno pada. V avgustu ie znašala samo 477.100 ton proti 540.000 tonam v juliju in 557.000 tonam v avgustu 1924. Zdaj obratuje samo 136 visokih peči. —g Romunska deželna razstava v Kise. nevu je vzbudila velfko pozornost. To je bila prva taka prireditev v romunski Bes-arabiji. Razstava je bila bogato založena z najraznovrstnejšimi stvarmi. Udeležnikov ?e bilo ogromno m prispel je tudi kralj. Sovjetska vlada ni vklela rada te razstave v Bes-arabtji, zato pa misli na konkurenčno razstavo v obmejni moldavski republiki. —g Nemško posolilo v Ameriki. Nemška »Rentenbanka« je dobila 25 rnili.torcov posojila s 7% letnih obresti. —g Svetovna gospodarska konferenca se ima po ženevskih sklepih vršiti prihodnje leto. Četrta kornisira Društva narodov (budžet in finance) je dovolila 200.000 frankov za pri pral jalna dela k tej konferenci. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 7000 kg kalcinirane sodo 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 500 metrov blaga za zavese; do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 70000 kg kalcinirane sode; za dobavo 700 komadov oliekaznih cevk ter za dobavo šip za signalne svetilj-ke. Predmetni pogoji so na vpogled prf ekonomskem odel^nju te direkcije. —s Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubl;ani sprejema do 29. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg gorilnega olja ter za dobavo 1000 kg parafina; — do 2. oktobra t 1. ponudbe za dobavo obločnic za osebne vozove, za dobavo verig, za dobavo okroglega barka, za dobavo jeklenih žičnih vrvi, za dobavo 20 garnitur prehodnih spo*k ter za dobavo 100.000 kg cementa v sodih; — do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo srve litine, za dobavo mehkih dTv. za dobavo 300 m, mehkih desk. za dobavo okroglega bakra, za dobavo jcklenrh dov žebličkov (Mantelnagel), za dobavo palic za zavese in kub za obleko; — dne 9. oktobra t. 1. za dobavo ograjenega lesa; — dne 13. oktobra t. 1. za dobavo 7000 kg španskega trstja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. oktobra f. 1. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 30.000 kg samotnih opek ter 60.000 kg peska za livarne. — Dne 20. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Saraevu glede dobave steklarskega materiala; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vagonskih delov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Jurij SIjozkin: Tetka Taisja Fedorovna (Dalje.) — Vi ste maior, kajne, gospod častnik? — Tako je, vaše prevoshoditeljstvo. — In mislite kmalu dobiti nazaj ep»>-fetc drugega adiutanta? — Od carjeve volje je vse odvisno, vaše prevoshoditeljstvo. Upam, da z vestno službo zaslužim tudi to milost. — Vaši nameni so mi zelo všeč, gospod major. Rade volje vam bom pomagal, zato pa se potrudite prevzeti moje službene obveznosti... General se jc nasmehnil, vstal m odšel mimo razburjenega pobočnika v štabno pisarno. Toda Aleksej Stepanovič ni dolg?3 ugibal, kaj je z njegovo prošnjo. Kmalu ie izvedel kruto resnico. Spoznal ie, da general ne misli pristati na njegovo poroko s Taisjo. Taisja bo njegova šele takrat, kadar si zopet pridobi carjevo naklonjenost. Splošno priljubljeni major ie imel pač dovolj povod«, da se ga je lotil obup. Toda Taisja Fedorovna za. je ljubila. Prijela ga je za roke in spregovorila odločno: — Bova pa čakala. Mora pač biti fako. Zelo verjetno, .da je liotel general samo preizkusiti čustva zaljubljencev. Ip domnevo ie potrjevala tudi okolnost, da ni poslal majorja k četam, da mu ni prepovedal zahajati v njegovo hišo in da ga je pustil pri sebi. Mladima ie šlo to gorie zelo k srcu. Toda mladost in možnost vsakodnevnih sestankov je lajšala njuno trpljenje. Poleg tega sta pa še vedno upala, ker sta bila oba blagorodna in zelo strogo vzgojena, nista niti mislila na pobeg ali tajno poroko. Te zapeljive misli so jima bile tuje. Ljubila sta se s čisto, platonično ljubeznijo, kakor se govori v romanih, in nista mogla živeti eden brez drugega. Verovala sla. da se ju general končno usmili. Tcda on je bil pravi aristokrat kakor po krvi tako tudi po velikodušnosti, usmiljenje in ljubezen pa mora biti lastno vsaki vzvišeni duši. — Sanjariš? — je vprašal v zadregi. Pred njim je sedela Taisja Fedorovna in nikogar drugega ni bilo pri nji. Stari se je kesal, da je verjel podlemu obrekovanju. Kako je mogel prodreti v hčerino srce, ki je drhtelo od strahu in zadrege? Njene ustnice so bile, bit vedno, stisnjene, čelo belo in jasno, oči pozorne. General je sedel na skrinjo in začel govoriti. Moral je nekako popraviti krivico, ki jo je storil hčerki. — Ali te nisem motil, Tasinka? — Ne, papaša. — Vidiš, to je dobro. Z opravki sem bil danes zgodaj pri kraju. Sklenil sem posedeti malo pri tebi — nikar ne zameri. Včasih čutim potrebo pokram- liati s teboj. Sai imam samo še tebe. — Da, papaša . . . General je prijazno potrepljal hčerko po licu. Njena vda.r>st in hladnokrvnost ga ie omehčala. Rad bi jo bil razveselil. Ona pa je sedela nasproti njemu, ne da bi se ganila. Njene oči so se uprle v eno točko, obrvi so se strnile na nosni kosti. — Veš kaj, zadovoljen sem z majorjem Zinovjevim. Vestno služi in dober častnik je. Predlagati ga hočem za odlikovanje. Svoj težki prestopek proti disciplini je znal izbrisati m kmalu bo zopet deležen carjeve naklonjenosti. Zelo sem vesel, da se je tako poboljšal. General se je nasmehnil in vnovič pobožal svojo hčerko po licu. — Morda pa nai se veselim tudi zate? Taisja Fedorovna je spregovorila komaj slišno: — Kakor je vaša volja, papaša. Toda oče ni hotel povedati vsega, kar je mislil. Napeljal je pogovor na druge reči. Minula je minuta za minuto in še vedno sti sii sedela nasproti. Najbrže sta oče in hči vsak po svoje čutila, kako hiti čas. Končno je general sklenil, da je Že čas, da se poslovi. Vzel je svečo, ki jo je bil prinesel s seboj, pristopil k hčerki ter io poljubil na čelo. — No, pa z Bogom, — je dejal, — dobro spi, nekam bleda se rrri zdiš. Pa naj bo, po sv. Petru vaju blagoslovim. Pomolil ji je roko v poljub in odšel. Vrata so se za njtm zaloputnila in okamenela Taisja Fedorovna je pri tem zadrhtela. Ni pa imela takoj toliko moči, da bi vstala, stopila k skrinji in jo odprla. Tam je ležal major Zmovjev s pod-vito glavo, s krčevito stisnjenimi zobmi in rdečkasto peno na ustih. Nohte je zasadil v steno svoje strašne temnice. — Taisja Fedorovna se ga je dotaknila — zamajal se je. Divje je zatulila m se zgrudila na tla. Aleksej Stepanovič je bil mrtev. Služkinja, ki je prihitela na njen krik. se je zelo trudila, predno je spravila gospodično k zavesti. Ko se je zavedla, ni mogla dolgo razumeti, kaj se je zgodilo. Končno je vstala pred mo resničnost v vsi svoji neizrečeni grozi. Treba je bilo izbrisati vse sledove. Tako ji je na vso moč prigovarjala njena služkinja. Gospodična ie pristala na vse. Dekle je odšio takoj po kočijaža, generalovega tlačana. Kdo bi mogel popisati, kaj je pretrpela Taisja Fedorovna v teh trenotkih pričakovanja kraj pokojnega ljubimca? če bi se videla v ogledalu, bi ne verjela, da je to ona. Toda zdai ji ni bilo do tega. Misli so se mešale in zdelo se fi je, da nori Ustavila se je sredi sobe, kimala z glavo in sama ni vedela, kje je in kaj se z nio godi. Končno ic pričel kočijaž, prava vaška korenina. Pogladil si je rdečkasto brado, se prekrižal pred razpelom fn vprašal, kaj mu je storrti. Pojasnili so mu, da »e umrl major v sobi mlade gospodične, da ie treba odnesti truplo in napraviti z njim. kar je treba — skriti je kamorkoli. Taisja Fedorovna se ni niti ozrla na pokojnika, ko ga je kučar zavihtel nj rame in odnesel iz sobe. V glavj se ji je še vedno vrtelo. Komaj jo je služkinja spravila v posteljo. Kmalu je začela fantazirati in dekle je hitelo po zdravnika, ki ie pušča! bolnic« kri ter napisal recept. Isto n»3č se je koČijaz vnovič oglasil pri gospodinji, toda sprejela ga je služkinja in mu nasula poln klobuk srebra. Moral ji je svečano obljubiti, da bo molčal o vsem do groba. ZJutral ie Pa našla perica ia rjre-ga reke truplo, ki je priplavalo h kraju. Zunanjih znakov nasilne smrti na njeni ni bilo. Policija je spoznala v tem truplu majorja Aleksejeva Stepanoviča Zinov-jeva. Telo so izročili materi zemlji ne na skupnem pokopališču, temveč na razpotju, kot samomorilčevo telo. Stonstna farna je raznesla vest. da je major skočil v vodo zaradi nesrečne ljubezni, m brez posebnih ugibanj so ji ljudje verjeli. Vsem je bil znan njegov roman i generalovo hčerko in generalova stro« gost. (Konec iutri/j NAJBOLJŠI BRNSKI BLflGOVI specijalni predmeti brei konkurence 172-L blago s« gospode In dame. zajamčeno Iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniSko skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Palackeho tfida 12. Vzorel gratis In franke. lato tndi privatno - Bolni živci Kolikor dni je v letu, toliko ie postaj trpljenja za nervoznega, kajti slabi, izčrpani živd zagrenijo življenje in povzročajo zelo številne bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pri prebavijanju, pomanjkanje spanja« potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogo drugih pojavov so posledice izčrpanih bolnih živcev. Kako ne rešimo te nesreče? S pravim Kola-Leclthln, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mišice in ude ter daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce napravi Kola - LecKhin mnogokrat čudeže, vodi bist vene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodnje krvi, poživlja in ohrani mladost in svežost. Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu, kdor piše, popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico Kola - Leolthln in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj vaš natančen naslov« nakar vam obljubljeno pošljem takoj brezplačno. Založba: B. Faaternaek, Berlin, S. 0. Michael-kirchplitz 13. — Abtl. 758. »ir ■aH oql««i, ki »latilo v posredovalne I« socialna nimtne obAlnstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5. m. BRontic & n imm pleskarja lat Uear|a LJubljana, Karel Kotnlkova uflea (baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. tat L Damska konfekcija in modni salon T. Kune, Blagovi in svila v zalogi. Majnižje etne! Prvovrstno doto! kakor tudi FILCI v vseh modnih barvata v veliki izbiri in po nizkih cenah pri Milki kmt Mtmue«m.wii|H UM Wob«H nat t stat*. Najnovejša izoajdba! Brez kvari enja blaga komično enačenje in vsakovrstno barvanja oblok. AUTOM BOG " Ljubljani, Seleoburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 j j j j ITIHLS OGLASI Zenltva, dopisovanja tar oglasi strogo trgovskega saacala, vsaka beseda Dla 1"—. Najmanjši znesek Din 10 I Protom 1 Pisalni stroj naprodaj. — Naslov no* ve uprava «Slov. Naro* da». 3612 Kratek klavir, dobro ohranjen, se ceno proda. — Naslov pove uprava «SL Nar,». 3611 Pletflni stroj nov št, 6/70 cm se proda. — Naslov pove uprava •Slov. Naroda*. 3609 Zaoravljivček nov, lahek, z dvema sedežema — proda Ivan Lah, kovač v Lescah. — Cena po dogovora. 3602 Izurjena pletilka za nogavice — se takoj sprejme. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 3610 Gaterist z dobrimi spričevali se takoj sprejme. — Ponud* be je poslati na: Fr. Pen* ca, Mokronog. 3621 Vratar (i?ortier) se sprejme. — Ponudbe s prepisom spričeval na upravo cSlov. Naroda* pod -Hotel/3614.. Fotograf i strichatzer za cinkogra* fiju u Beogradu potreb« ni odmah. Plaća dobra, mjesto stalno. — Ponude na. Publiciraš a. d., Beograd, Pozorišna 2. 3616 I Posolila I Poso]ilo! Katera dobra oseba bi posodila poštenemu člo* veku za novo vpeljavo obrti 20-000 Din proti vi* sokim ob res tim. — Po* nrdbe pod cPoštenost 3622» na upravo «Slove n* skega Naroda*. I Stanovanja | Hiša s pekarno in trgovino na Iga št. 73 s3 odda v najem. Tajne pismene ponudbe na oskrbnika g. Jos. Javor* , i, ,,i■ ,__nika. Ig, do vključno 15. u • i£J 1 • * l5T' oktobra t. 1. 3587 sebnira vhodom in elefc* | trično razsvetljavo — sc odda s 1. oktobrom. — Naslov pove uprava «S1. Naroda*. 3623 Opremljena soba V Grazu, Avstrija se sprejme ve5 dijakov na hrano in stanovanje. Odda se tudi opremljeno stanovanje. — Naslov pove uprava »Slovenske* I Naroda* ga Naroda*. 3620 j Sprejme se še nekaj go* spodov ali dam na iz« vrstno domačo hrano. Naalov pove uprava «SI. 3613 I Čokati I Za pisarno Krojač Ivan Majdič Ljubljana, Gledališka uli« ca 7 — se priporoča ra jesensko sezono. Angle* ško blago. 3615 iščem popolnoma separi« rano sobo v parterju aH L nadstropju (ozir. pri* PonrudbL0k^ZRi5wW ^deluJ° najhitreje foto« Ponudbe pod Radio/3608 f i|TTOnN hiRSFR Slike za legitimacije na upravo «Slov. Nar.». f1 raf HUGON j u bi jan a, trg. HIBŠER, Valvazorjev 167/L Hrana Buffet uni rrze «Dvorec» priporoča okusen obed io večerjo za 15 Din dnevt no. 165^ Največja zaloga in najcenejša dvokolesa motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka Ceniki franko. Pro« daja na obroke »Tribu» na« F. B. L., tcvarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160>L HEKDBHHEIE se hočeš hitro in bogato poročiti, ne pozabi inserirati v „Slov. Narodu"! L-»Loii-iiiJL-irac?ra Naznanilo. Slav. občinstvu p. n. cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom s 1. oktobrom otvoril na eospomtsU cesti v KoUzeJn bogato zalogo pohištva od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka, kakor tudi tapetniške izdelke: n.pr. modroce iz Crin afrika, žime, volne, patent fotele, otomane, dekorac divane, klub-garniture, ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Čast konkurenčne! Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike in si preskrbi potrebno. — Se priporočam za obilen obisk peter Kobal, Ijubljana, Kotizej. s; Ia usnje za vlago v klobuke (Hut- Klobučarji Crkoslikarji Podobarji Kamnoseki Knjigovezi Tapetniki Sedlarji dobe najceneje Iz »loge pri družbi ŠAGRIN,4,Ljm!jana. Kralja Petra trg 3 Ia bavarsko zlato in bronze platno, usnje, papir vseh vrst. lepenko sivo in rjavo i. t d razno umetno usnje 3619 0i Urejuje: Josip Zupančič. — Za, cNarodno tiskarno«: Fran Jezerftek. — Zt> inaeratni del Bete: Oton Christof. — Vsi v Ljublja^ 06 8583