ta ftbbonampnto Leto LXXVM it. 39 Ljubljana, torek 17- januarja 194a XX Cena 40 cer" UREDNIŠTVO LN uprava: UUBUAI4A, PUOONU17A OUOA t. —TJCLUTUM: 11*22, 21-22» 21-24, 21-22 H 21-2%. — lahaja IZKT^JTTCNO ZASTOPSTVO sa oglaae ta Kraljevine Italije In UNIOVE PITBBIJCTTA ITAIX%NA a. A~ MILANO __________ 6ađ opoldne, Mesečna naro^nma a*— L*. Sa tnoaematro: 15.20 L* CONCESSIONAR1A ESCLUSTVA per la pnbbllcita Forze Armate eomunu a In data di 16 febhraio U st guente tx>liettino d| gucrra n. fj,."): XTn briliantc su« c «:>.» i <*t it<> con^eguito deti me/zi »prei *» na\ali d«"irAs«»e |nt< r\ e-nnti. In armonim « ffir-.i/*. r ..laborazionp, dalle vario bani nudit. -move. 11 grn^so couvoglio m-mico, artUoiatn in piti gruppi c potnntfiucnte ^cortato, sorpr«»«»o daJIa nosira ri<-<»j^ni7ione n«J t r.- Maila «5a A I»-*»*»andria. e <*tato aneora r.j^tut.imerit«- uttaorato od in partc distmttti. in part«' »ostntto ad Jn\«r1irc la rotta. XeIIe arfonl drl i^ornl 13, 14 e 15 ri*u1-tano rompl; nsliarii-nf" ai"f''ni!ati s**tte pirove?« f i. un r:» -H-»t«rr*rdinl«»re, un» vod**tta» dann^ggiatj ottn plro»«cnfi. rlnmie Inero-riatori. due ca< : i it -rp itliniere; riUtrtitti dur aeroplani. Anrhr" in Clrenaica raviazlr.nc itallanri e srprmanioa ha *vmtn partlcnlir** attlvita mit ra.^ lian do da has«a quota mn impetno- «.i audacia mezzl mecc&nlzzatl, post&zloni di a rt i trli«-Ha. conc«-ntranienrI di tmppe, InflifcTrndo all'av\cmario perdit^ ingenti. Squadrij;Ur d| nostri cacciatnrl impejrna- rano romhattifwnto con (fran numero dJ Ourtls* abHa tt**ndono quattro e <*olp*»ndo- ne molti altrL l*n nos tro apparecehlo non e rientrato. Formazioni ttaliane e tedesrhe hanno In pili riprese homhardato gli oblet t i vi di Malta con viMnili cffetti: vaati incrndl wno stati oHw*r\-atl dacli aviatori, aneora a grand^ dlstanza dall'b.nla dnrante il volo di ritomo. Tn nostro *omniergihile non e rientrato alla base. II nrmloo ha compinto Incur^ioni, senza con«*« ^r.i< ii7f, *.n Tripoll r rtrngnsi. Num«— rose bombe ^gam-iate nello prime ore dl ieri su Augusta, >irncn*a e Floridia. hanno jrrav**mente danneggiato aJcuni edifiri: tra la popola7|one civile h\ conrano alrunl morti e feritt. Veli** letalski uspeh 1 rušilec, 1 izvidniška ladja in 7 parnikov potopljenih, s križar k, 2 rušilca in 7 parnikov poškodovanih — 7 letal sestreljenih Maršal Kvatemik Glavn; stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 16. frbruar.ia naslednje 625. vojno p 'lo: Leut. tn pomorska srcd**tva osi so dosepio odličen uspeh v tesnem in učinkovitem sodelovanju, v katerem so se xna-šle prihajajoč i različnih oporišč Sredozemlja. Velik sovražni konvoj, ki je bil razdeljen na več skupin 'n obdan i močnim spremstvom, so na«5a izvidniška letala presenct:la v njegovem poskusu, da bi iz Meksandrije dosesrel Malto: bil je ponovno napaden in de'ona unr -n. deloma pa prisiT.fen k s^r^memb; plovbe. V akcMab 1.1.. 14. in 15. t. m. je bilo skupno potopljenih 7 parnikov. 1 rušilec in 1 stražna ladia. poškodovanih pa 8 parn kov. 5 kri*ark in 2 rušilca. Uničeni sta b*ll tudi 2 letali. Tudi v Cirena-ikl sta italijansko In nem-Ako letaUtvo razvili živahno delavnost ter v nizkem poletu s prodorno smelostjo obstreljevala mehanizirana sredstva, topni- Temelji novega reda na Daljnjem vzhodu Velik govor ministrskega predsednika Toja v japonskem parlamentu, ki je priredil navdušene ovacije ob zmagi v Singapuru Tokio, 17. febr. s. Zasedanje parlamenta je poteklo v ozračju velikega navduSonja. Poslanci so imeli pred seboj na klopeh velik zemljevid južnega ozemlja. Ko je ministrski predsednik Toio ob največji pozornosti navzočih izjavil, da je Singapur padel, so vsi poslnnH vstali in burno aplav-č_rali. Razen italijanskega in nemškega ve- =larika so Mil navzoči tudi veleposlaniki Mandžurije, Kitajske, Rumunije, Finske in Madžarske. Govor Toja je bil stalno prekinjen z vzkliki in navdušenim odobravanjem. Ob koncu je parlament stojo vzklikal zmagi, cesarju. voj?kl, mornarici. letalstvu ln bodočnosti Japonske ter velike Azije. Govor predsednika Toja Ministrski predsednik Tola je v svojem grvoru v parlamentu izjavil med drugim: Kako je cesarjev glavni stan 2e naznanil, so japor.r^te sf!c zasedle včeraj, dne 15. februarja Singapur Pristojne oblast? vojske ln mornarice, bodo poročale podrobno o teh borbali. Vesel sem, da lahko svoje poglede Iznesem ob tej priliki. Ob pričetku vojne so naše sile takoj zadale hud udarec večini severnoameriške ln angleške mornarice. V IS. dneh so prisilile Hongkong k predaji. V 26 nadaljnjih dneh so zasedle Manilo in v 70 dneh so prisilile Singapur h kapitulaciji. Važna oporišča Amerike, ki se jih je posluživala za vzdrževanje oblasti v Vzhodni A.".;i. .so v naših rokah. Vse strateške točke, kakor Borneo. Celebes in Nova Britanija so naše čete zasedle in večji del mornarice Nizozemske Indije je bil uničen. Vojska in mornarica operirata sedaj na tako obširnem področju, ki nima primere v človeški zgodovini. Poudaril je, da so te odlične zmage Izključno rezultat hrabrih in energičnih naporov cesarjevih oboroženih sil. Tojo je nadaljeval: Kakor sem Izjavil ie ob raznih prilikah, ima cilj te vojne v veliki vzhodni Aziji svoj izvor v velikem idealu, ki je lnspiriral ustanovitelja našega imperija. Doseči hočemo ustanovitev novega reda. sožitja in skupnega blagostanja na etičnih načelih. Naš Imperij bo vsem državam in narodom v veliki Vzhodni Aziji dal priliko, da najdejo svoje lastno mesto. Zadržanje Amerike in Anglije glede Vzhodne Azije je v bistvu čisto drugačno. Singapur in drusre strateSke točke, ki so bile doslej ameriška in angleška oporišča za invazijo in obvladovanje Vzhodne Azije, vstajajo zdaj kot oporišča novega in za obrambo narodov Vzhodne Azije. Hongkong. Filipini in Malajski polotok so 3e že napotili v novo smer s hitrimi koraki. Cilji Japonske Ob tem zgodovinskem trenutku hočem zopet ponoviti, kakšni so resnični nameni Japonske glede intereslranlh narodov in držav. Tupimiilu imperialne sile nadaljujejo ofenzivne operacije v Birmaniii, katere strateške točke padajo druga za drugo v naše roke. Pravi namen Janonske v Birmaniii ie premagati tamkajšnje angleške vojaške baze in odrezati cesto za dobave Američanov ln Angležev Cangkajškovemu reSmu. Japonska ne smatra birmanskeag ljudstva kot svojega sovražnika, vendar mora Birmanija računati s tvarnim položajem Angl'je. kl je pokazala svojo nesposobnost in mora sodelmn'1 z Jar"vnsko ter se osvoboditi stare ane,rtške nndvlide. Japonska bo potem ponudila BlrmpnHi svoje pozitivno sodelovanje in bo uresničila stare aspiracije tega ljudstva. Japonska pnčakuie. d t ne DO Indija vrnila na pravo pot in da bo Indiia pripadala Indijcem. Japonska rx> podpirala patrlotič-na prizadevanja Indijcev, če bo Indiia zgTešila svoje pravo poslanstvo ln bo še naprej predmet angleških manevrov. Tedaj se je bati. da bo prilika za preporod indiiskesa ljudstvo za vedno izstibPena. Nizozemske sile ki sodelujejo z Ameriko in Anglijo bo Japonska popolnoma po tolkla. Ce na bo narod Nizozemske Indije doumel naše prave nq-nene ln sodeloval z nami pri organiziranju Vzhodne Azije, bomo spoštovali niegove želje in niesrove tradicije in ea bomo osvobodili Izpod deopo ticne vlade beguncev, vlade, ki je lutka v rokah Amerike ln Anglije. Avstralija ln Nova Zelandija M morali preprečiti brezplodno vojno. Kako je Anglija ravnala z avstralskimi in novoze-le.nd:-kimi oficirji ln vojaki, bi moral narod v Avstraliji in Novi Zelandiji vedeti. Ako bodo narodi lz teh predelov uživali srečo ta blagostanje, zavisi popolnoma od dejstva, ali bodo njih vlade razumele prave namene Japonske in se lojalno in pravično zadržale. Toja le nnto govorH Kitajski. S paocem S : „apura se je porušila proti japonska ob-kolitvena fronta Amerike in Anglije proti Japonski. Tako zvana birmanska cesta bo kmalu odrezana, ćangkajšek bo s tem izoliran in brez pomoči in Japonska je trdno odločena zadati mu smrtil udarec. Vendar Japonska bratsko gleda na kitajski narod in hoče zgraditi veliko Vzhodno Azijo skupno s kitajskim narodom. Obžalovati je, da se kitajski narod nahaja v bednem položaju vtrenutku, ko vstaja velika Vbodna Azija. Glede Južne Amerike ln drugih nevtralnih držav je moje trdno prepričanje, da bodo razumele naše stvarne namene in ne bodo tako nore. da bi pobirale kostanj iz žerjavice pod pritiskom Amerike in Anglije. Zahvala zaveznikom Tojo je nato izrekel zahvalo vsem zaveznikov Japonske v Aziji in v Evropi. Padec Singapura, je zaključil, je Bamo do-vršitev prvega dela borbe za ustvarjanje večje Vzhodne Azije. Naš narod se mora še naprej boriti. Nedavna zmaga Je samo izhodišče. Japonska bo še tesneje sodelovala z zavezniki in bo razvila velike vojaške operacije, da zada smrtni udarec Ameriki, Angliji In njih satelitom- Predaja Singapura Singapur bo postal najvažnejše oporišče za nadaljnje japonske operacije Tokio. 18. febr. rr>omel). S službenega mesta v Singapura javljajo, da »o prvi oddelki japonskih tankov In pehote vkorakali v singnpursko mesto v nedeljo ob 8. Na glavnih zgradbah v Singapura plapolajo japonske zastave. Tok;o, 16. febr. a. Davi Je japonska oklopna divizija »Kitajama« vkorakala v Singapur in je na vladni palači razvila japonsko zastavo. fcanghaj, 17. febr. m. Japonsko povellnl- štvo v Singapuru je bilo po Angležih obveščeno o položaju minskih zapor pred sin. gapurskim pristaniščem in o možnih dohodih v pristanišče samo. Angleško povelj-ništvo Je izročilo japonskemu povel nlštvu v pristanišču zasidrane angleške vojne lad_ ftanghaj, 17. febr. a. O naglem napredt>-vanju obnovitvenih del v zasedenih ozemljih priča dejstvo, da Je bil zopet obnovljen promet na železnici, ki vodi 700 km daleč od mej Birmanije do Singapura. Viadukt, ki veže kontinent z otokom, je Ml popravljen med tem ko je divjala bitka na samem otoku Singapuru, Tokio, 17. febr. Takoj po predaji Singapura so japonske pomorske edinice pričele čistiti okolico otoka od min. Istočasno so druge pomorske edinice nadaljevale borbo z angleškimi ladjami, ki so zapustile trdnjavo. Kakor je bilo že objavljeno, so japonske pomorske sile od 10. do 14. februarja potopile ali poškodovale 32 sovražnih ladij. V japonskih pomorskih krogih poudarjajo, da se sovražne vojne ladje, ki jim je uspelo pobegniti v Bata-V jo. Sura bal o in druga pristanišča Nizozemske Ir.dije, ne bodo mogle mnogo okoristiti z begom, kajti tudi Batavija in S u raba j a bosta doživela v nadaljnjem modo Singapura. T^nger, 17. febr. s. TVdnik >Espara< komentira kapitulacijo Singapura ln poudarja, da je najbolj bran.'ena utrdba na svetu kapitulirala v petih dneh, prej kot Hongkong Singapura niso napadle oklop-nice. temveč drobni ljudje, ki so se vrgM na topništvo trdnjave in ga uničili Za zmago ne zadostue samo denar Pade« Sinsrapura dokazuje, kakšna tajna sila *e v ubogih proletarskih od usode razedlnjenih narodov, ki se bore proti tistim, ki razpolagajo z vsemi gmotnimi sredstvi sveta. List zakliučuje. da bo Anglija morala 'zgubiti vejno. Rim. 17 febr. s. »Dallv Mali« poudarja, da ni dosegel pravega učinka namen An gležev. da hi uničili vse vojaške naprave preden bi zapustili Singapur. Uničene so bile samo pristaniške naprave v enem pristanišču, ki jih pa bodo Japonci lahko v najkrajšem času popravili. List piše. da je. Singapur postal bodalo, naperjeno proti srdi angleškega imperija, kakor je Anvers, ki so ga zasedli Nemci, bil in ostal hodilo naperjeno proti srcu Anglije. List pred_ videva obširno akcijo japonskih podmornic v Indijskem Oceanu s Singapura kot Izh.->-dlSčnega oporišča. Ta akcija bo onemogočila angleške transporte v teh vodah tn dotoko pomoči Kitajski preko Ranguna, čestitke japonskemu letalstva Tokio, 17 febr. s. Italijanski in nemški letalski ataše ter vojaški ataše Rumuniie so obiskali včeraj zjutraj generala Doiha-ro, generalnega inšpektorja letalstva vojske in mu Čestitali spričo odličnih operacij in doseženih uspehov japonskega letalstva na Malaji in izkrcanja padalcev na Suma. tri. Japonsko nadzorstvo nad morjem Tokio, 17. febr. s. Na včerajšnjem za-sedan'u parlamenta, je mornariški minister admiral šiimada sporočil, da so Japonci od pričetka vojne z Anglijo in Ameriko potopili skupno 33 sovražnih podmornic. S#e v teku vojne na Malaji so japonske podmornice operirale v Indijskih vodah ln mo_ tile sovražni promet in prometne zveze Anglosasov S padcem Singapura Japonska lahko razširi svoje nadzorstvo nad morjem in v zraku tudi na Indijski Ocean< Ranjen japonski general Tokio, 17 febr. s. Imperialni glavni stan poroča, da je bil v borbah prt Bukit Tirna« hu, dne 10. februarja ranjen general R^-ney Muiakukl. Rane niso hude. General kljub temu poveljuje svojim četam. Pred napadom na Rangnn Bangkok 17. febr. i. Po noroč^ih rarf« iz Raneuna ie položaj v Birmaniii skrajno resen Rangun ie zapuščeno mesto Ja-^on-ske čete so medtem do*e$le okotico Tha-tena. 60 km severno i ypc\ maršal Kvatemik Na kolodvoru qa je sprejeJ poveljnik o/zemeljske obrambe ▼ Napol i.'u in dnuji visoki oficirji letalstva in vojske. Maršal Kvatemik sri jt nato ogdodal kraljevo letalsko akademijo v Ca^-erti. Rim, 17. febr. s. Ducc ln marSal Kvatemik sta ob spremstvu š*?fa generalnega štaba generala Cavallere in državnega tajnika za letalstvo Fougiera obiskala neki kraj v srednji Italiji in si tam ogledala, preizkuse valne naprave kraljevega letalstva. Duce in gest sta pregledala moderne tipe letal ter eksperimentalna letala Hrvaški maršal je ponovno izrazil svoje občudovanje spričo tega, kar je lahko opazoval. Poročanje zveznih tajnikov Rim, 17. febr. s. V soboto 21. februarja ob 17. uri se bo nadaljevalo v palači Ve-nezia ob navzočnost; nacionalnega Direktorija stranke poročanje Zveznih tajnikov. Duce bo vzel na znanje poročila Zveznih tajnikov iz Zare. Spalata. Cattara, Triesta, Fiume, Pole, Gorizie in Lubiane. napada angele o povel -'ništvo v Kan^unu zaradi potoka voja kih operacij v državi. Listi p4«jo. da je padec Mulmcina in za vzotje Martabana ter Acna zelo notri pre bivalstvo. Vc-ja^fca poročila javlja;o ie nc kaj dni o mirnom stanju na fronti nenadoma pa pride vest o izpraznitvi kaJkega va/ncoja kraja. Pr/em se zopet gmort o tišLni na fronti nakar sc pojavi vest o ua-cL'Jjn:em umbku Na ta nač.n ni treba vicči za no> birmansko-iM prebtv« stva p4*ejo listi. Na Tajskem je veliko veselje n na-vdušenje zaradi pa.Jca Singa-pura Mesto Bangkcic j« v zastavah. Churchillov zagovor je povzročil Se večje vznemirjenje v vsem imperiju Berlin, 17. febr. s. Churchllov govor so j zabeležili v Berlinu kot dokument žalostne ( politične katastrofe Anglije. Običajni ilu-I zionističn: triki, s katerimi je ministrski predsednik skušal tu ln tam opravičiti poraze in prikriti nepopravljive posledice samo podčrta vajo odgovornost moža, tako-zvanega državnika, ki bo prišel v zgodovino kot najbolj te.nna figura nagega stoletja in kot grobokop angleškega imperija. Berlinski tisk poudarja, da so Angleži doslej lahko prenašali z nekakšno vedrostjo tn ravnodušjem hude ularce zaradi tega, ker so imeli vero v svojo pomorsko moč. Ta vera je bila nekakšen nasp, ki jim je omogočil obdržati ravnodušnost spričo cele vrste hudih prorazov od Norveške do Krete. Zdaj se nasip podira. Zaradi tega je zaprepaščenje onstran Rokavskega preliva še bolj dramatično kot ob urah propada Franci je. NI dvoma, p Še »Deutsche Allge- meine Zeitung«. da so velikanski uspehi Japoncev direktno posle lica propada pomorske moči Anglosasov na Pacifiku. Ta I propad pa je posled-ca nedoumljive labko-J miselnosti, s katero sta Churchill m Rooee_ vel t stalno izzivala Japonsko, ne da bi med tem primerno ojačila svoje postojanke v vzhodni Aziji. Churchill se je odločil trdo prijeti Japon- sko samo zaradi tega, ker je upal. da bo zavlekel Ameriko v vojno. Zgodovina bo dokazala, je vzkliJcnil v svojem govoru ministrski predsednik Churchill, da bi bila japonska intervencija blazno dejanje. Velika zmota Churchillova je v tej psihologiji, ker ne more doumeti stvarnosti dejstev, zatrjuje, da je ta stvarnost blaznost. Ce bo Churchill vztrajal v tej zmoti, zaključuje berlinski list, je Roosevelt odklonil, da bi se kaj naučil od trpkih izkušenj angleškega zaveznika tn bo to slepoto drago plačal. Ameriški vojni minister Knox, ki je obljubil, da bo pometal z japonsko mornarico v Pacifiku v 90 dneh. mora priznati, da je Amerika danes nemočna in prisiljena v defenzivo ne samo na Pacifiku, temveč tudi na Atlantiku ln pred obalo svoje lastne hiše. Stockholra, 17. febr. S. Po poročilih londonskega dopisnika lista >Allehandet so avstralski krogi sprejeli Churchillov govor Z velikim razočaranjem, kajti niso pričakovali tako pes mistične razlage položaja. Po tem govoru Avstralci smatrajo, da je usoda njih kontinenta skrajno kritična. Izjave ministrskega predsednika Curtina, ki je govoril o nevarnosti, ki grozi Avstraliji, so še povečale vznemirjenje med avstralskim prebivalstvom. Nemško vojno poročilo Izjalovljeni sovjetski napadi na vzhodni fronti — Uspešne letalske akcije v Sredozemlju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo: Tudi včeraj so se na vzhodu na nekaterih točkah izjalovili napadi, ki jih sovražnik neprestano obnavlja. Pri naših protinapadih so bili doseženi uspehi. Skupine bombnikov in strmoglavcev so učinkovito in kljub težkim vremenskim okoliščinam napadle sovražne čete na pohodu« popolnoma nn:čile več kolon in mnogo vojnih potrebščin. Na skrajnem severa so bile razdejane železniške naprave na munnanski progi. V vzhodni Afriki so nemški strmoglav-ci bombardirali sovražne motorizirane I oddelke na področju okrog Ain el Gazale. Na morju severno od Bengazija so nemški bombniki napadli dva nezaščitena konvoja in so potopili 90€0tonsko prevozno ladjo, dva nadaljnja tovorna parn "Va s sknpno 15.000 tonami pa tako hudo poškodovali, da se lahko računa s njuno izgubo. Nadalje so bili z bombami zadeti 2 lažji križarki, Z rošUra in več i a tovorna ladja. Vzhodno od Malte je bila pri letalskem napadu nnf^ena sovražna izvidniška ladja. Ob afriški obali je podmornica v bližini Marsa Mat ruha potopila dva parntka ▼ konvoja. Angleški bombniki so v pretekli noči napadli nekaj krajev v jnžnozapadni Nemčiji- a pri tem ni<:o dosegli ni kake era osneha vojaške?* značaja. Izrabe angleških letalskih sH o pHUkl letalskega in pomorskega spopada 12 fe-• bruarta ▼ Rokavskem prelivu, so se med tem dvignile na 49 letal, sođ'tl pa Je. da Je bflo uničenih v teb borbah 5e nadaljnjih 13 sovražnikovih letal. Pri teb operacijah so ae posebno odM^ovale skaplne letal pod poveljstvom maršala Sperrla. ki sta jih vodHa letalski general Kohler in polkovnik Galland. Sovjetske letalske sile so izgubile od 7. do 14. februarja 153 letal, izmed katerih je bilo sestreljenih 88 v letalskih spopadih. 38 od protiletalskega topništva, ostala pa so bila razdeiana na letališčib. V istem času so nemške letalske sile izgubile na vzhodni fronti 25 letal. V bojih, ko so se razvili v severnem odseku vzhodneea bojišča, se je narednik Kirchner pri prvem topn napadalne baterije prav posebno odlikoval. V treh dneh Je uničil 11 napadatoeih sovražnih tankov, med njimi več največjih tankov. Drzni podvigi nemških podmornic Bučno* Aire*, 17. febr. s Drzen napad je Izvedla neka nemška podmornica na otok Arubo (AntiU). kjer je torpedirala tri petrolejske ladje in zadela s topovi čistilnico družbe Standard Oll Co. Neka druga petrolejska ladja Je bila torpedirana pri Wilenstadtu. glavnem mestu Curaeaoa, a se je vendarle rešila, čeprav je bila hudo poškodovana. Odmev na londonski borzi Stockholm, 17. febr. a. Angleška banka Je povečala obtok bankovcev za 3 milijone sterllngov. V gospodarskih poročilih ta Londona se govori o strašnem dviganju cen v vsej Angliji. V Londonu so ae živila podražila za 08 odstotkov. Padee Singapura je imel močne posledice na londonski borzi. Stran 3 »S L Q VENSKI NAR O D«,torek, IT. februarja 1°12-XX štev. 3Q Iz jedilnikov prejšnjega stoletja — za leto in ji postni torek — Morske ribe so bile pogosto na mizah naših meščanov Ljubljana, 17. februarja-Nam. srečnim otrokom 2u. stoletja, ne-kater. očitajo, da sme usmerjeni preveč v ta svet ter da mnogo preveč c.s.airo gmotne dobrine kakor b; se spodobilo ljudem z višje razvi um duševnim življenjem. Vendar nam delajo veliko krivico. 2e zato, ker gastronomska umetnost nima Seie začetkov v naši doOi, kakor »e tud. dandanes ne rode eplku.*ejski filozofi, razen tistih, ki pišejo sodobne kuharske knjige ;n g e recepte v naiJi Ust h. Na- ša epikurejaka JTuozof ja je zelo revna, tako rekoč rac i on; rana. Ne vemo več opisovati nebeških užitkov, ki so se včas-h polaiča.i ijud: ob preobloženih m.7_ah ali. ki se jih, recimo. Se pjlaičajo. Ne poznamo več pravih sla^t:, i$ zaradi tega ne. ker mamo pokvarjen okus in ker ne znamo ruti več jesti počasi, z užitkom. Dandanes le hlnslamo, doba avtomatskih bifejev m »enolončnice noče več priznati, da /v.mo zaradi dobrih jed: in tistega te-leosnesa :n duševnega ugodja, ki ga čutiš po obedu, ko je trajal najmanj dve uri. Ne, dandanes nismo veo niti material isti. Dandanes ž. v mo zato, da bi delali in pozab-Ijalj na ;ed. na pa zarad: tega. da bi filozofirali o slastnih jedeh la jih tudi s slastjo ter popolno zbranostjo in predanostjo už. val:. Jedilniki in jedilniki V re^n cj dandanes govorimo mnogo več o Kilffnikfll kakor so ljudje kdaj koU prej. Toda med jedilniki :n jeddniki je razlika. V starih ca^.h M bil; jedilnik tabu Rj se ?rxxicbilo, da bi vsak piebejec govoril 0 kuharskih receptih in kuharji (ki so bili pravi mojstri, umetnik svoje stroke, tiste umetnosti, Id se je n: mogel nikdar nihče 1 . če se je ni predal ne le z vsem telesom, temveč tud: z vso dušo), so skrbno varovali svoje poklicne skrvnosti. Bili so kasta zase in nikogar ni bilo nad njimi. Bili so ; m podložni celo kralji. Dober kuhar je bil celo bolj cenjen od samega kraljestva. Kaj je pomen-i o kralju kraljestvo, brez dobrega in zanesljivega kuharja! V tistih kuharskih časih so namreč kuharje cenil; tudi zaradi njihove zanesljivosti. Kuharska umetnost je bila tudi. da su kuhar:, zastrupljali svoje gogspodarje. V tistih časih alkimije, ko §e niso poznali kemičnih analiz, je bil kuhar kemik. Neka-ter. so bili neprekosljivi mojstri po svojih sintezah. 2e vedno jih obdolžujejo, da so znali kombinirati sicer same na sebi povsem nedo.žne jedi v čudov te strupene mešanice. Clovk je jedel, u ž val. se veselil zeme; k:h darov, potem je pa na lepem umrl brez očtnih zrakov zastrupi i en j a. ltekaterl kuharji bili baje na to umetnost še bolj ponosni kakor na firuffc umotvore svoj.h kuhalnic Pozabljeni recepti Kuharske recepte so zapisovali že zdavnaj. Baje so izdali prve kuharske knjige na Kitajskem, Kitajska kuhinja je še mnogo bolj rafin rana kakor francoska. Toda starih receptov se ni ohranilo mnogo zapisanih, pač pa so nam ostale nekatere jedi, ki so postale tako vsakdanje, da ne mislimo več na izvor njih receptov. Mnogi stari recepti so pa pozabljeni ali so tako izmaličeni, da več ne znamo kuhati takšnih jed. kakor nase babice. Lahko rečemo, da spada med pozabljen« reepte tudi pravilno kuhanje močnika in kase. Kaša ie bila naša prava ljudska jed m najbolj pogosto na miz:. Na Kranjskem so kmetje pridelovali več prosa in ajde kakor v druiih slovenskih deželah. Zato so bili tu tudi draga C m jedilniki. To se pravi, da so znalf kuhan boi je ali vsaj drugačne ajdove žgan.e. Kakor v pokrajinah, kjer niso pridelovali ajde, in da je bila kranjska kasa apecialite-ta_ Zdaj se pa zdi, da so ljudje pozabili celo kuhati tako dobro kašo. Ni dovolj, da napišeš" recept in tudi ne. da ga znaš pravilno citati. Recept mora prti kuharju ali kuharici v meso in kri. Dobra kuharica kuha po svojem nezmotljivem čutu, ne pa po receptu Ta kuharsk; čut je mnogo zanesljivejši od lekarniške tehtnice. Ne gre za to. da zna kuharica nameriti in nateh-tati toliko in toliko živil za jed, temveč da zna jedi tako rekoč vtisniti svojega duha, duha svoje umetnosti. Ne gre pa tudi toliko za to, katero jed skuha, temveč kako io skuha. Dobro skuhana kasa je mnogo bol;sla od »spackane« majoneze. Kaj so jedli naši prednamci Ne si L nas ambicija, da bi napisali zgodovino jedilnika ali kuharske knjige. Ne-moremo tudi naštet: vsega, kaj je *lo v slast ljudem v prejšnjih stoletjih. Tudi ni mogoče zanesljivo opisati vseh dobrot sta-rh časov. Morda tedaj tudi ni bilo vse tako dobro, kar so jedli. Pomisliti moramo, da se okus stalno spreminja Marsičesa, kar jemo dandanes mi. bi ljudje z okusom naših prednamcev ne spravili po grlu. prav tako bi ne teknilo vse nam. kar se je zdelo slastno starincem. Reči pa smemo, da prejšnja stoletja ljudem prav tako n. smrdelo meso kakor ne dandanes. Pojedli so ga ob raznih prilikah mnogo več. Imeli so nedvomno boljši tek. prebavil še niso imeli rx>kvarjemh z nekater.mi >delkatesam« kakor mi m, kar je glavno, znali so b*->:Je jesti. Jedi; so počasi, kajti obed ni bil le potrebno zlo. temveč naj-lmeni'nejše opravilo dneva. Kadar so ljudje v tistih časih jedli, so v resnici jedli — polovičarstva niso poznali in med jedjo niso delali kakor n. pr. dandanes, ko prigrizujemo kruhek med delom v pisarnah ali v delavnicah al. ko zjutraj zajtrku jemo stoje in Še med potjo v službo. V splošnem ?e bila hrana prednamcev enostavnejša, a obilnejša in redilnejša. JcdH so mnogo mesa. vsaj če smemo soditi po tem. koliko so ga pospravil-; na raznih pojedinah, k, so pa bile prav za prav le zakuske ... »Zakuska« leta 1601 v Ljubljani Ko so 1. 1601 na velikonočni torek v Ljubljani zopet posvetil: hospitaLsko cerkev, ki je bila dotlej pol stoletja v rokah protestantov, je magistrat priredil na čast odličnih gostov imenitno »zakusko«. Lahko jo 'm en ujete tudi banket. Da :e bila pojedina res imenitna sprevidimo fe po količini živi, ki so jih pospravili. Ohranjen Je račun o nakup! J enem meri ln drugih dobrotah. Zdi s« pa. da račun ni popoln, ker ni šteto marsikaj, cemr nedvomna niso mo»!; pogrešati pri take mastni go*t ji Blaga In'k *> zapfsal. da ie kupil 67 funtom govedine 2 pljučni pečenk j po 6 funtov* težki in dva volovska jezika. Razen tega so pa zaklan šur teleta, pet kozi;lov. 9 pare golobov. 14 kopunov in 5 puranov Za svinjino je blagajnik izdal 7 goldinarjev in 6 kr Za ta denar je dobil cent in 42 funtov mesa. Med dekkalesam; so bile predvsem morske in rečne rbe. Kronist poroča da so ljudje v tistih časih jojedli mnogo morskih rib. precej več kakor v novejši dobi. Baje tedaj nj bilo obpda v imenitnejši meščansk: h s; hrez morske ribe. Za morske r.be je plačal blagajnik (vračunani so ftrošk; za prevoz) 17 gld. ln 13 kr. Da so se na tej pojedini v resnici mastili, sprevidimo rudi po i -ođatktn o porabljeni m;*-t'. Porabil <=o :e 23 funtov (funt je bil po 10 kri In četrt bohi. Kazen tega so porabil] ie 40 funtov prekajene slanine (po 8 krajcarjev) Koliko B pospravil: pr-kuhe. je težko reči. Zelenja- va je bila nedvomno zelo poceni, razen tega so pa lahko uporabili domai pr.delek. Blagajnik je izdal za čebulo le 2 kr., za kisio zelje 10 kr. in za zelenjavo a kr. Meci zelenjavo je bilo najbrž največ salate, saj :*o porabil; še precej olja. namreč 4 funte. Seveda so že tedaj poznal: močna te jedi; kakor dandanes na banketih, je prišla tud: ob tisti primki nazadnje na mizo neke vr~ **te torta. Za njo so porabili za 7 gld. 2 kr. pšenične moke. Slaščice so pa še ku-pUi v — lekarn.. V računu je zapisat:*.' »Confekt aus Apoteke«. — 1 gld. 57 kr. Kave tedaj seveda še niso poznali, a po -užite dobrote so vendar *e »zataknili«, tli sicer z jabolk: in sirom. Razumljivo je. (Ji so jedem tudi dobro prillvali, pili so p ipavca in kraški teran, kajti cviček teč 3 ni bil v časteh. Bokal terana je bil tedaj po 8 kr.. cvička pa samo po 3-4 kr. Najnevarnejša bolezen našega časa Umrljivost za rakom v Ljubljani ie na tretjem mestu Ljubljana. 17. februara. Prejšnja desetletja se \g zdela Mudem je-r-.k-a posebno nevarna ho'czcn Umrljivost za njo je bila velika, razen tc<*a r*a je bila jetka se razcfLa*ena za neozdravljivo bolezen. Jetika t šc vedno zelo nevarna bole z en in boj proti nji je zelo potreben, četudi ji ne prznamo značaja sociaJne bolezni. Vedno več j e skrbi pa budi naraščajoča umrljivost za rekom. Medtem ko je boj proti tuberkuloz čedalje uspešnejši m umrljivost za to nekdaj tako strašno bnflezni;o nazaduje in ko x veti no bolj uveljavljajo moderne metode zdravljenja raka se ne moremo otresti vprakanja. zakaj je umrljivost z* rak7"n ror.iifl r^k. Zdravlicnie oboleMh za ^akom je dandanes zek> nanrodovajTo: nvv'c-nc zdravilne metode so v re*n:c; zelo '"--""ne seveda ie treba začeti zdravlie-nie <-kvx>!i zdodai C^c ie r>* usipe^no zd-ovijen ie in če zdnavi dandanes mn.°. več" Ijuil <-JS^tdili zlasti se, ker je umrljivost za rubcrlcu'fr-zo na šestem mcMu. da je rak tudi pel nas najnevarnejša bolezen našeca 5aw. Pri nas umira največ ljudi za oMare-loftjo Tstansjtno oslabelostjo, izčrpanostjo') Na drugem mestu je umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Ne gre le za eno in isrto bolezen. Pod »bolezrrmi srca in ožilja« raz umemo tudi starostne bolezni, na premer oeteriosklerozo. Za temi boleznin-ti oboleva-jc^ zlasti ljudje, ki cenijo preveč tobak in alkoholne pijače. Nekateri zdravu ki trde da je oh-r^en; ožilja jn srca v vel "ki mer1 kriv nikotin, Če^ da se je to jasneje nokn zalo ^ele v non-cj"em ćar jc r.e\ i.".-.. £ega 1 rava Po raz- i Dagoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega komisa- ita za Ljubljansko pokrajino priredi v liodnjem tednu te-le dokone za klavne mo: ZS. febr. v Črnomlju za povedo in svinje 24. febr. v Stični zia govedo in svinje. 24. febr. v Mokronogn za povedo in s^-nje 25. febr. na Vrhniki za govedo in svinje 25. febr. v Grosupljem za govedo in svinje. lB eieztttca KOLEDAR I>f.:n"v: Torek, 17. februarja: Pu»t; Franc Kle DANAŠNJE PRIREDITVF Ivino Matica: Leteča vraga Kino Sloga: Vesela prikazen Kino Union; Lepa hisnikova hči Umetnostna raz.sta.va bratov Vidin.'"' v v galeriji Obersnel na Gosposveti.v. časti, odprta od 9. do 16. Vedeli teater ob 18.30 v Delavski zbornica DltUBNI LEKARNE *^-\nes: Dr. Piccoll, Tj*rseva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus. Moste, Zaloška cesta 47. Enterik Filipan f V devetdesetem letu svojega življenja ;t. umrl splošno znani in priljubljeni g. Emer.k Filipan of:c'al finančne direkcije v pokoju in upokojen- uradnik Trgovske zbornice v Ljubljani. Rodil *c ie leta 1852 na Hr\*atsicem. thnttl je v Ljubljani xi leta 1884, od leta 1911 pa je bil nameščen pr TftjfVdjici >fbevića. l"de!cžil se je leta 1878 okupacije Bosne ter :e bil pri Ključu ranjen nak.ir ie kot invalid srtopil v civilno državno arfužbo. Starejši ljubiiansdci rod se ga gotovo toplo snorninja. Na i v miru poč'va žalujočim nreovtalim naše sožalje! Iz Hrvatske — Banjaluka in Brod dobita avtomatične telefonske centrale. Po ureditvi in razširjenju avtomatične telefonske centrale v Zagrebu dobita avtomatično telefonsko centralo tudi Banjaluka ln Brod. Poleg tega bosta pa razširjeni že obsojeci avtomatični telefonski centrali v Osijeku ln Karlovcu. — V pričakovanju čitanja sabora. Pozornost hrvatske javnosti je obrnjena sedaj na čitanje sabora. Priprave so v glavnem fe končane Iz Srbije — Stedenje z električnim tokom v Beogradu. V svrho štedenja je bila poraba električnega toka v Beogradu in v okolici strogo odmerjeria. Kdor bi porabil več električnega toka, bo moral plačati zanj 10-kratno ceno. Izmed 60.000 porabnikov električnega toka je prekoračilo predpisano količino samo okrog 1000 ali pičlih 5 odstotkov. — Znamke so aežgali. 12. t m. so sežgali v državni tiskarni, kjer tiskajo poštne znamke, neprodane ostanke posebnih srbskih znamk, izdanih v zvezi s protiframo-sonsko razstavo. Sežiganju so prisostvovali zastopniki nemških vojaških oblasti. E>a bi ae čimbolj izločila špekulacija so izdali od te serijo, doslej največjo naklado posebnih srbskih znamk, namreč 500.000. Od teh jih je ostalo okrog 300.000, ki so jih kot rečeno sežgali. Pri svojem konju umrl Kakor malone v vseh evropskih velikih mestih, Izginjajo polagoma tudi v Bukarešti kočije, ker jih izpodrivajo avtomobili Izvoščki bi vedeli marsikaj povedati iz starih časov, ko so se ljudje Se radi vozili s kočijami, ker so mislili, da jih drugi zato bolj cenijo. Tudi prebivalci Bukarešte so se v starih časih radi vozili v kočijah po mestu ln v okolici. Najstarejši med Iz-vodčkl Bukarešte Je bil 80 let stari Laghe G aH, ki se je lahko pohvalil, da je užival posebno zaupanje mnogih bojarov. Mož je vedel marsikatero anekdoto in zgodbo iz Življenja Bukarešte v starih Časih. NJemu samemu Je ostaio malo sijaja onih dni. Gmotno je vedno bolj propadal in tuđi sicer Je bil že pozabljen. Končno je živel tako slabo, da ni mogel plačevati niti najemnine za eno sobico Zato je večinoma spal pri svojih konjih v stajd. Nedavno so ga našli v staji mrtvega. Legel je bil h konju, da bi se ob njem po grel, pa >e tako za vedno za. ti sni l oči. Z Gorenjskega — Prometne nezgode. Iz Šenčurja pri j Kranju poročajo o dveh prometnih nesrečah. Avlo je zadel 841etno Marjeto Okorn in jo podrl iako, da je zadobila nekaj poškodb. Druga nesreča se je pripetila na ovinku, kjer sta trčila skupaj dva avtomobila. Ranjen k sreči ni bil nihče. — Uradni dnevi na Jesenicah in Tržiču. Okrožno vodstvo NSDAP in deželni svet v Radovljici poslujeta od 1. februarja v uradnih dnevih vsak prvi in tretji četrtek na Jesenicah, vsak drugi in četrti četrtek pa v Tržiču od 9. do 12. — Nemški optanti iz Ljubljane v Podkorenu. V Podkoren je prispelo 50 nemških optantov iz Ljubljane. — Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil pri gradnji ceste blizu Sv. Križa pri Tržiču delavec Kristjan Perko. Med nakladanjem gramoza na vagončke se je nad njim utrgala večja plast zemlje in ga zasula. Prepeljali so ga sicer v boln co na Golnik, kjer je pa še istega dne umrl. — Cela vrsta kuharskih tečajev. Po raznih krajih Gorenjske prirejajo zadnje čase kuharske tečaje, ki so zelo dobro obiskani. Tako je bil prirejen tečaj na Brezjah, v G°rJah, v Šmartnem pri Litij , v Komendi, na Črnučah in Holmcu. — Javna tombola na Bledu. Ob dnevu nemške policije priredi blejska policija javno tombolo na Bledu, Lescah, Radovljici in Vintgarju. — Kolovodja tatinska družbe prijet. Orožniki iz Goričan s0 izsledili in aretirali mizarskega pomočnika Miho Muleja, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi vlomov ln tatvin in ki je pobegnil iz sodnih zaporov na Jesenicah. Mulej je bil kolovodja tatinske družbe, ki je zagrešila zadnje čase v radovljiškem ekrožju več vlomov. — Se ena smrtna nesreča. Med delom na železniškem tiru v karavanškem predoru je lokomotiva zadela delovodjo Franra Zemja Težko poškodovanega delavca so prepeljali v bolnico na Jesenicah, kjer je pa kmalu umrl. — Bivši ravnatelj cementarne v Mojstrani umrl. V torek 10. t. m. je umn na svojem stanovanju v Mojstrani komisar občine Dovje-Moistrana in bivši dolgoletni ravnatelj cementarne v Mojstrani Fiilp Winzig, rojen leta 1870 v Paverbachu prt Dunajskem Novem mestu. — Ustanovttev pevskega društv* v Domžalah In Kamnikn. V Domžalah je bilo ustanovljeno pevsko društvo, ki ga vodi strokovni učitelj Oberrauter. Tudi v Kamniku je bilo ustanovljeno pevsko društvo, ki ga vodi vodja Prehranjevalnega urada Franc Ueberlacher. Kako je nastal gordijski vozel Teiavno. zamotano zadevo Imenujemo navadno gordijski vozel Mnogi ljudje pa ne veoo, kako je ta izraz nastal. V »tarem IPhrvg+u ▼ Mali Aziji je vladal v p rad a j-zdh časih kralj Gordles. Prvotno je bil rd_ remašen kmet. Nekega dne, ko je oral nji_ se Je spustil na njegov plug orjajki orel ln mu svetoval, naj ae odpelje v mesto, češ, da postane kralj Phrygie. In to prerokovanje se je res izpolnilo. Phrvglj-d so bili namreč ta čas dobiM od proro-Člšča migljaj, naj Izvolijo za svojega kralja tistega, ki Jih prvi sreča na poti v Zeu-aovo svetišče, sedeč na vozu. In prvega so srečali kmeta Gordiesa, ko se je peljal s polja domov. Tako je bil Gordles izvoljen za kralja Phrvgte. Svoj voz Je daroval Zeusu. Oje tega. kmečkega voza Je imelo vozel, po katerem J« voz zaslovel. In tako je nastal ftzraz gordijski vozel. Na njegovo razvoz-ljanje je bilo pozneje baje vezano vladanje med Arijo. Znano je, da je leta 1333 pred Kristusom Aleksander Veliki rezil to nalogo tako. da je presekal z mečem vozel, ki ga nI bilo mogoče razvozlati. *AMO PO SMI RAZUMLJIV OMOVOR Stric: Povej mi Mihec ali so v vašem ■ azredu tudi poredni deckl. Mihec: Scvcia stric Tri> smo. Radio Ljublpna ČETRTF.R, 13. FEDr5ITARrJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasba, v odmoru napoved časa. 8.1.*»: Poročila v italijanščini 12.15: Koncert mc. zoeopranistke Bogdane Stritarjeve, pri klavirju Marijan Lipovšek 12.35: Koncert tria na klarinet. 13: Napoved Časa — poročala v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini 13.17: Ljubljanski radijski orkester tn komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert pod vodstvom Simonetta. 14.45: Poročila v slo_ venščini. 17.15: Prenos iz cerkvice sv. Andreja delle Frasche: polifonlčna glasba dona Lorenza Perosia, dirigira avtor, sodelujejo pevci sikstinske kapele. 19 30-Poročlla v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved Časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Koncert Ljubljanskega komornega tria 21.10: Trio Emona. 21.30: Prenos z Madžarske. 22.10: Mah orkester g. Bojana Adamiča. 22.45: Poročila v italijanščini. PETEK, 20. FEBRUARJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini, 12.15: Koncert pianista Bojana Adamiča. 12.40: Sekstet J and--i:. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Orkester pod vodstvom Angelinia. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca: lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert tenorista Ivana Francia. pri klavirju Marijan LipovšeK. 17.35: Zborovski koncert Iz Siene — odlomki Lz Perossijeve mase. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le beri 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahi: glasba. 20.: Napoved Ča^a — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevn'b dogodkov v slovenščini. 20 45: GledaMSkn sezona EIAR: s'mfonični koncert pod vodstvom Tonla. v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. Diagnoza bolezni dreves Vsakdo, ki se je kdaj ukvarjal z neg" dreves, bi gotovo rad vedel, da-li so s*3 povsem zdrava, preden na moteni rasti aH na listju opazimo, da bolehajo. Oe bi to vedeli, bi bolnemu drevesu hitreje prisKO-čili na pomoč in ugotovili. da_li so zakrvili, njegovo bolezen škodljivci. Izkazalo se je, da lahko uporabljamo v ta namen menjajočo se električno napetost, ki Jo kaže drevo pod različnimi pogoji. Vir drevesa je med močno rastjo spomladi pozitivno nabit, dočim leži pozneje, med letom, ko kupdči drevo nove rezerve, pozitivni poi spodaj na deblu, ©e je drevo v svoji rasti ovirano po zunanjih vplivih recimo po lu badarju, nastanejo v njsgovl slektrizacM motnje, v taktm drevesu Js manj elektrk^ ali pa nastans drugsčna izprememba. Z občutljivimi voltometri se lahko vsak Čas prepričamo o tem. " etev. 3 g »3LOVBNS&1 N ARO D«, ^rek. 17. februarja 1©42-XX. Nekaj nepremičninskih kupoprodaj Ob koncu januarja In met na v začetku trgu neznatno ie Ljubljana, 17. februarja Proti koncu preteklega meseca in v za-čeUcu tekočega je promet na nepremičninskem trgu nekoLko popustil, kar pa je nedvomno bolj prehodnega značaja in bo verjetno do konca meseca tudi februar dosegel približno enako viSino kakor januar. Prodajalci s-cer cenijo svoje nepremičnine zelo viaoko in nekateri v svojem brezmejnem pohlepu zahtevajo ne samo prejšnjo d-nar-ako ceno spremenjeno v hre v razmerju 1:1, temveč špekulirajo z vsotami, ki so tudi trikratno pretirane Kljub temu pa se t večini pr.merov le končno zedinijo s kupcem na ceno, ki je kolikor toi-ko sprejemljiva. Med prolajami. zabeleženimi v zemljiško knjigo v omenjenem razdobju so bile tudi naslednje: Anton lesih, posestnik v Pancah je prodal Josipu Jesihu. zasebniku z Ižanske ceste gozdno parcelo v kar. obč. L;pogIavu. Parcela men 4567 m? in je kupec plačal zanjo 1500 lir. Marija Boceva, posestnica z Dolenjske ceste, je prodala Francu Mehletu, posestniku v Spodnji Slivnici, dve njiv. v kat obč. SpodnJ Slivnici za 7600 lir. Ista je prodaJa posestniku Antona Pennetu 17 Slivnice travnik :n njivo, oboje v kat. obč Slivnici za 4000 lir. Ernest GaJIe, veleposestnik z Vodnikove ceste, je prodal zasebniku iz Gajeve ulice Alfonzu Zarniku in njegov: sestri Avguštini Zamikfni, uradnici, iz Kamnika pn Preseriu njivi v kat. obč. Zgornji siki Njivj merita 881 m* in sta kupca plačala 31.160 lir. Isti je prodal Ani Rotovt, trgov_ ki z Mestnega trga v kat. obč. Zgornji SiSki dve njvsJc parceli v izmen 1423 m-in 1313 m- za 100.000 lir. Franc Krizman, posesLn.k v Sp. Slivnici, je proiai Francu Mehletu, posestn ku iz iste vasi njivsko parcelo v kal. obč SLvnicj za 3420 lir. 1 \anka Vodnikov a, posestnica iz Kolodvorske ulice, je prouala Jožetu Vodniku. Dusestniku v Podutiku neprem_čn:ne v kat obč. Ulince za 8000 Lr. Zastopajoči kot zakoniti uediei ležečo zapuščino po umrlem Aiojziju Vodn.ku. posestn;Ku .z Peržanja odnosnu kamnoseškem mojstru iz Kolodvoiske ulice so pro-uai. Ivanka Vodnikova, Alojzij Jankuvič in -Jofcipina Kokaljeva posestniku v Podutiku .Jožetu \ odniku neprem čn;ne v kat. obe s t. Vid za 2o0t> lir. Luka Jer in, posestnik iz Pred jamske ulice je proiai Ivani Semičevl iz Kolodvorske ulice v kat. obč. Stož;ce nj.vski parceli hišo št. 58 in drvai nico za 30.000 lir. Franc Cerne s Ceste XIX v Kožni uohn je prodal Mariji Ramovševi iz Gleda:iakt ul. travniško parcelo v kat obč. Stožice Parcela meri 628 m* m je znašala kupna cena 11.932 Ur. Antonija Komotarjeva. posestnica s Ste-panjske ceste je sporazumno s svojim a-nom Vidom prodala mizarskemu pomočniku Jožefu Kunca z Rudnika dve gozdni parceli v izmeri 621 m- oziroma 748 mJ. Parceli ležita v da v. obč. Stepanji vas* in sta stali 9520 lir, Franc Medica, posestnik s Cankarjevega nabrežja je prodal dve svoji nepremičnini v kat. obč Moste: njivo v izmer. 657 mi za 43.000 lir m dve njivski parcel, v izmeri 516 m* z garažo vred za 53.500 lir. LjUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14 30. 16.30 in 18.30 »vi NO MATICA • rELEFON 82-41 STAN LAIRK1 ln OLIVER HAROY najpopularnejša komika * duhoviti moderni burki v ostalih vlot^h »can Parker Reemalo vl.NO (MO> • f ELF.FO.N u-z • Slami italijanski k o m J v Toto v sljajn* nurki Lepa hišnikova hči : "to. »borni filmski ILl.LI-ti.v *;-.*« komik t zabavnem Vesela prikazen I no Primavera CUi P..rvo Lmc> Pave«e KINO MOSTE Danes ob 1?. dva film* TRINAJSTI POVABLJENI Kriminalni velcfilm r Giffer Roger* PLES SLONOV Sadu in slon Kala Nag DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lina*. »Službeni Ust za Ljubljansko pokra ino« st 13. z dne -4. februarja 1942-XX. E. F. objavlja: Kr ukaz z dne 2. decembra 1941-XX. št 1573 Carinske določbe za blagovni promet med ozemljem Italijansko - albanske carinske Unije in ozeml.em bivše kraljevine Jugo-slavlje, ki je postalo del kraijevine Italije ali je zasedeno po italijanski vojskj, naredbe Visokega komisarja: začasni predpisi za izvrševanje proračuna Vlsok?fea komisariata Ljubljanske pokrajine, dopolnilne določbe za izvi sevanje naredbe o ustanovitvi posebne blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad in imenovanje čla. na Pokrajinskega namestitvenega odbora.. Nenuakj optanti ii Ljubljane. /,a preselitev v Nemčijo so zaprosili na podlagi Kalj an*»ko-nemškega sporazuma dne 2o uia 1941-X1X Hausmann An- ton, Brandt Hermina por. Hausmann m njuna hči Eva, Hlrscheg-ger Rupert. Kut'-na Ana por. Hirschegger, Kainz Jožef in i, Kajnr. II : tja por. La?etzky, Sleberer Pavla. Thai«r Helena, Ze^chko Henrik iii Kunz Gabrijela por. Zeschko — Tudi tramvajski promet bo omejen. Zahteva po Štednji elektrike je naletela na splošno uvidevnost italijanskega prebivalstva, ki se odpoveduje vsemu udobju, ki mu ni neobhodno potrebno za gospodarsko življenje. >Corr1ere della Sera« poroča sedaj tudi o predlog-. .a Si se v Milanu omejil tramvajski promet. Predlog na pristojnih mestih o črnske uprave že proučujejo, vendar res t ve. ki bi prehudo ne zadela gospodarskega živij-nji Milana, ni mogoče najti takoj. Tram. i^ski obrat je tako tesno povezan z vsem življenjem meščanov, da bo treba skrbn^, pretehlati vsako omejitev. Doslej so se strokovnjaki zedinili predvsem na uk nitev nekaterih postaj ter na omejit,\v v notnem prometu, ie s tem se bo prihranilo mnogo električnega toka. Vsekakor bo tak način ćtednje za prebr. aistvo sprejemljivejši kakor tisti, ki se ga je te dni posliifrilo mesto Bern v Švici, ki je enostavno ukinilo ves nedeljski tramvajski promet. — prepoved proizvodnje u^njVnih lid.-I-kov. Kak', r javljajo iz Rima bo v kratkem uveljavljena posebna uredba Ministrstva za korpora Švicar In trije židje pr^d Izrednim •odiSčem. Zaradi prepovedanih valutnih operacij so v Comu aretirali Švicarskega državljana Inocenta Miloša, rojenega na teritoriju bivše Jugoslavije Miloš je bival ▼ Chlassu. kjer je bM carinski posrednik. Po njegovi službi mu je Iti olajšan prehod italijsnsko-svlcarske meje ln to je Mil os zlorabil za prenašanje velikih denarnih vsot. I>ogovorIl se je s tremi Židi, bivajo-iimi trenutno v Milanu, da jim sprani v Švico njihove kapitale, in jim tako omogoči odhod iz Italije. Oblasti so pri preiskavi ugotovile, da je Miloš vtihotapil v Italijo tujih valut v vrednosti nad 1.500 000 lir Sedaj so ga aretirali, mu zaplenili vse njegovo premoženje v Italiji in obenem z omenjenimi žldi so ga izročili izrednemu sodišču za zaščito države. — Promocija Na medicinski fakulteti v Beogradu Je bil 20 januarja promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Idi K >-pač iz Novega mesta. Iskreno čestitam >' — Hrvatska društva v Ameriki ra/r Ačena. Ameriška politična policija je nastopila proti društvom hrvatskih emigraa. tov v 17 državah, zaplenila je njihove poslovne knjige in zapečatila poslavne loka le. V Ameriki živi okrog 600 000 Hrva tov in nekatera njihova društva so riclr vala propagandist-čno za ustanovitev Neodvisne Države Hrvatske ter podpirala ta pokret tudi denarno — Preskrba Hrvatske z mlekoni. s 1 februarjem je prevzela na Hrvatskem cvit_ trala za mleko vso preskrbo države z mlekom. Centrala za mleko namerava zsrr-i'il< v kratkem v Zagrebu poslopja, kjer bo osredotočena prodaja mleka — Proizvodnja papirja na Hrvatskem pod nadzorstvom. V* akviru načrtnega spodarstva je bila ustanovljena po odrVi. bi gospodarskega ministrstva družba za papir, ki bo v bodoče nadzirala proizvodnjo in razdeljevanje papirja. — Hn at»ka h~» poostrila nadzorstvo m I eenaml. Hrvatska vlada namerava orgar. zirati posebno orožništvo. ki ho zlast: po kmetih nadziralo cene in skrbelo, da ho^r kaznovani vsi. ki bi se pregre^li zor-r določbe o maksimiranju cen. To pornc'ii pr>o.«?trit!?' nadzorstva nad cenami. — Ležišča hsnxita pri Mostar ju. Pri čht hiku v bližini Kast a rja so bila odkrita nova lež'sča hauxita ki so bae zelo boga^ - N"m*ki profesor na zagrebški in: \f-n.i. Za lektorja nemško,hrvatskih Ki.1-tumih stikov na zagrebški univerzi j° h 1 povabljen dr Franz Hille. ki bo nastopil 1 , mesto v poletnem semestru 1912 Naipir-bo pre>laval nemško in hrvatsko romani i ko Dr. Hille. ki je kot lektor uspešno deloval na nemški akademiji v Velikem EW-kereku in Beogradu, je bil pozneje honorarni profesor na ljubljanski MlUl ll. Zn:\~ je tudi kot prevaj.^ec iz hr'»atske li-" -rature. Tik pred vojno na Balkanu je Sla na Dunaju zbirka n 'egovih prevodov hrvatskih ln bosanskih novel v DemJ*9nci — Slovensko čebelarsko dništ\o v Ljubljani je pravkar prejelo vso dovoljeno količino slaJkorja za krnvjenje čebel. Dobe ga predvsem Otd ("ehelarji. ki so j h podružnice navedle v predloženih seznamih. Po 1. marcu pa bo društvo o'.'.'rnaU) s\i '-kor tud. čel ga 24 do 100 in 22 do 85. tretja ir> do -.0 banaški tobak pa 6 do 38 dir. kg. — Blagovni promet med Hrvatsko fn Bolgarijo. Hrvatska državna bnnka je o'v • rila bolgarski Narodni bank; lomprnZT i-ski konto, k: se bodo iz n:»?ove?a SStoro-imetja krile terjatve hrvatskih izvojovk .v Hn-atski uvozniki so biU opozorjeni na t-naj vse iz blagovnega prometa z Bolear.io izvirazoče račune plačujejo na ta konto, iz katerega bodo dobivali hrvatski izvozni!.i pripadajoče jim zneske. Iz L*?*k**^~* —lj -Južneg-a vremena *e ne bo. Čeprav nam bo južno vreme prineslo mnoge ie. prijetnosti — niti pomisliti ne smemo Sna brozga bo na ulicah! — vendar !iuH v že težko čakajo temeljite vremenske spre membe. Letošnja širne Jim gre že na £iv ce. kakor se pravd Zadnje dni ae e »d^-lo. da bo končno nartopilo izrazito Južno vreme. Popoldne vse Vej Je bilo že prijetno toplo tB »neg se jr zaCel solziti Tako Zf znašala včeraj maksimalna tempernt"i-s sredi mesta jf0.4°, v Trnovem pa 0.3 . Davi ;e pa pihala zopet neprijetna burja Toplomer v Zvezdi je kazal --6.5°. v Ir-novem sc pa nameriii —5.3°. Davi je zopet začelo snežiti. Snežilo je tudi včerai popoldne in dobili smo poldrug centimeter novesa snega Snežna plast je bila davi *9 cm 'debela Zračni tlak je čez noč precej narasel, zato ne moremo pričakovati južnega vremena. Najbrž se bo zopet zjasn^o. morda že popoldne, in jutri nas bo zopet zeblo. —lj Zaradi posipanja hodnikov je v ^o. boto neKi ljubljanski dnevnik priporoča1-, naj bi mestna obćina dala na razpo ^£0 pesek posestnikom, ki nimajo 9 čim posut] hodnikov pred svojimi hišami. Ta dobJ^> mišljeni nasvet pa gotovo ni potreben, saj vsi hišni posestniki dobro vedo, da lahK3 dobe na vrvh straneh Ljubljane dosti peska za posipanje, prav tako pa tudi vsak hišni posestnik ve, da je po vsem mestu seda; dosti pepela Ln premogovih ogorkov za posipanje hodnikov, saj so pred kratkim V3i dnevniki opozarjali, da mestna elektrarna oddaja ogorke brezplačno. Enako imajo pa preveč pepela in ogorkov* tudi vse druT° centralne kurjave, ki so še hvaležne, če jim kdo odpelje ogorke in pepel premoga Zaradi peska in pepela torej ni izgovorov, ker je posipnega gradiva po vsem mescu več ko dosti brezplačno na razpolago, pač je pa gladkim hodnikom kriva površno < J in malomarnost. Zato pa spet opozarjamo na strogost predpisov, ki so jo nekateri 1 morali že občutiti, drugi bodo pa le do- j bili plačilne naloge. u— MaSa zaduanica za pokojnim ini Metodom Gabračkom bo v frančiškan?k | rerkvi v sredo 18. t. m. ob 8. zjutraj. —lj Spet redni promet na cestni železnici ' se prične današnji torek zjutraj Ob 5.4S ] peljejo vozov, iz remize in ob 0.30 sk začno ; redni promet na vse srtrani. Ob 19.15 pelje jo zadn'i vozovi 2 Ajdo-v^mc na vse strani ■b 19.30 pa zadnji vozovi s končnih postaj j vpaija v remizo Ob 20.15 odpeljejo služ . beni vozovi z Ajdovščine na Vič. Rakov j niit. Mos-te ;n v Si-'ko, a ob 2C.4:> sc sJuž ! beni vozovi z Ajdovščine ft*>et rs^ vrnejc , v remizo. —lj V vrtnarskem tečaju Sadjarske ln j vrtnarske podružnice Ljubljana I bo v srr- j do 18 t. m. predaval g inž. Scnj'j Gorjup | o Sipomladanski saditvi sadnem drevja m o snomladanskem gnojenju s posebnim ozi rom n« nauk o prehrani raMlinstva sf>loh in »adncfl« drcv;a posebej. Začetek točne ob 18 uri v kemijs*ki p-redavaimci I držav ne realne gimnazije v Vegov1" utlici. Vstop prost. —lj Vajo pev*kejra zbora Glasbene M» Hce se bo vršila danes 17. t. m. ob 18 uri. —lj Koncert Komornega orkestra, no.! umetniškim vodstvom Karla Rupla se l o vršil v ponedeljsk 23. februarja t. I >b "«7. uri zvečer v vneliki Filharmonični dvo_ rani. PUSTNI TOREK VESELI TEATER ZAČETEK OB 18.30 URI —lj Predprodaja vstopnic za pustno predstavo v »Veselem teatru« je danes od 10. do l/sl3 in od 16 ure dalje. Začetek predstave ob 18 30. konec ob 20. Na sporedu je naš veseli 15. program, ki je som petja, flal ln skečev. Kdor hoče preživeti prijeten pustni večer, naj pride drevi k nam! —lj Go*talna Lovsm priporoča avoja kvalitativna vina za domače pustne zabave. G°stilna Lovšin. Začasni predpisi o proračunu Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s posebno naredbo izdal začasne predpise za izvrševanje proračuna Visokega Komisar-.ata Ljubljanske pokrajine. Ti predpisi so izdani glede na potrebo, da se do končne ureditve stvari izdajo za izvrševanje proračunov začasne določbe, upoštevajoč- zahetve m predloge ministrstva za finance jn glavnega državnega računovodstva. Proračun Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino izvšuje Visoki komisar ob lastn; osebni odgovornosti. Proračunsko leto se glede izvrševanja proračuna začne s 1. januarjem in se konča z 31. decembrom. Predlog proračuna se sestavlja do nadaljnje drugačne odredbe v obliki bivših jugoslovanski banovinskih proračunov in se mora predložiti v odobritev ministrstvu za f nance. Pri sestavi proračunskega predloga sodelujejo upravni urali Visokega komisariata ;n ravnateljstvo računovodstva. Uprav-n. uradi predlagajo p.t.ecne postavke z obrazložitvami, lavnateijstvo računovol-stva pa vzporedi .n povzame podatke, dobljene od teh uradov. Proračun je samo ..-den. Zato cbsega t.ohodke Ln izdatke, kakor so se po bivših jugoslovanskih predpisih nanašal; bodis. na državo, bodisi na 1 anovno (pokrajino). Vendar je treba navesti dohodke in izdatke ločeno, po črkah, to'a v istih partijah, kakor se pač nanašajo na državo ali na banov no I pokraj noV V proračun se morajo postaviti v=i zneski, k: sc kakorkoli dohodki ali izdatki Visokega komisarjata. izvzemši tiste, ki ge nanašajo na podjetja s samostojno upravo in s svojim proračunom. Proračuni teh podjetij se priključijo kot priloge k splošnemu proračunu. Dohodki in dobički kakršnegakoli zvora se ne smejo upoiflbljat; za zv -sanje postavk izdatkov, kolikor to ni odrejeno v določbah, glede rezervnih kreditov. »f«o e j h z kak. ^n- ga koli ranoga pjbero JHMđl V iokega komisarjata se morajo po ci. a. kom sarske odločbe z dne 29. juli a jiMi-X!X takoj v celoti oi.vecti Hianilnici Ljubljanske p^kiajine na tekoči načun. ki j,a ima pij hraii inici V.r*oki koadsar Proračun nioia b^U &icut uohockov in iz-liatkaJV u. avnovtšan. Jj;/,a\ a pa sme, če s-c.tko 1 a »\«vjt.(. dtje nc da doseči, izjemno pr--spavati v neogibno pet eoni meri. Tai. dr-ž.vn. p:;.-;pe\ek se v p še v p.oiauunu v ,^jseiaio p^g.avje dohodkov. Prispevka Ustrezni proiacunski iz^alki se vpiftejo v proračun niniartritvi flnsjic MorautBJ Pi-e-j.tt-ri ob sk epu pzora unsk^ t leta se u*> >-šieva h.ji. jt. ta s rc.ni vsotami u j c R - .t p: .r..;':-i\n.; |KNftsVJ| n MC0T t > b;« o^en m' p.i.t^i. v diran nr <^J rav. . « f a r ;.čtmov i*vi*tN a Ti o»d «-k • *-«. m«.rajo o: : ^bč:ti ft^ftavnaoMl d:/a v ritiii .j računov« d stvii .n |NiiOiiM /ak 'u^nemi računu. Če s; rxj iiucinc prvitm- n*»*r.ivkt rv; teli dih h tj\o sprcinoiij-.). da ma ujo SprCfiTKrfflbc nt;d 1 r.i cn.n »ir le /ut- | r-ebna r>red- ho.ir.a -xiobr::e\ ain^rr.st. j haance na iKii»hr;tev ic potrehnj ne 2 edt na IUCXk tud; /d /vi anic /d:»rki.\ /a »ebit rcprczci.tanC'u- d' kad«. ■ <«i /ai pne p<>-itične izdatke. P*j h'v-'ih 'U'.>*^" va-iA". ioločMifa ust.iua. ia \ nrora.^tL n ^pi^iu \ r><.sainezna po-2'avta proračuni al1 v nev? v,hm\j\h za v'-je al /a ncprpd vide n < :/darkc m sicer /. od (>'»' ^_c<*a Komivarta vnt-ran m* <»>J ravnatcl istva ra"t;n('V-k4r#c rnad lctx^m pi.trtb« pc- no j vib ali virih ^darkih -n ce ni muf>in z eneuu poc'smj ia Jru ?o s? vrnejc ti nen-i flli vi^j :zdau ter t* vi ' r'e^ežkov pn Š* ' p ^i'1 čc ■ r.-r\- ut« tovljeni dohodki preacgsjo dohodke pred videne za vse izdajo za natančno upornbo teh predpisov. Naše gledališč® • Drama Turek. 17. febr.: cb 17.30 uri: Človek, ki j..- videl smrt. Premiera. — Red Fre- mierski. Sreda. 18 febr.: Qb 1730: Voda. — Rec Sreda. Oetrtek. 19. febr.: ob 17.30: CloveK ki i« videl smrt. Red Četrtek. Drevj ob 17.30 uri bo premiera trklejan-*ke komedije »CLOVEK. Ki JE VIDEL S.MiiT«, ki jo je napisal rum unski pisatelj Virtor Eftimiu. v režiji in inscenaciji 'n^. arh Bojana Stupice. Pisatelj duho-v to ironUira majhnoet provincijalcev, lo lompada d! quolita prodotta nello sta bili mento di Milano detla TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana f Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM njihovo filistrstvo in njihove smele želja, za poletom in pomembnostjo. V mir pro-vincijalnega življenja pride potepuh, ki skali s svojim prihodom pokoj mesteca ter zanese vanj konflikte, nemir pa tudi srečo in zadovoljstvo. Igrali bodo: ."an, Ceaar. Vi. Skrbinšek Raztresen, Gabtijel-čičeva in Simčičeva. V »redo bodo igrali ob 17.80 Vomber-g»rjevo fidejansko komedijo »VODA« za red Sreda. Dejanje se plete okrog vodovoda, zaradi čigar zgraditve je ločena vas v dve nasprotni stranki. Konflikt razreši na Izredno zabaven način kipar, ko spozna, v čem leže ovire. Njegova zvijača je zgrajena na ničemurn~sti in častihlepju vaieanov. ki končno proti lastni volji dooe vodovod. Opera Torek. 17. febr.: ob 17. uri: Pustni večer pri grofu Orlovskem. Izven. Sreda. 18. febr.: Prodana nevesta. Izven. Četrtek. 19. febr.: Bvgenij Onjegin. Red Premierski. Abonenti v*k*h abonmajev bodo dobfli letos ponovitev ©ajdovskega opere »Bvjjjpo-nlj Onjeginem tta hianiline ilte tvrdka v GcnoTt. Plača 1*00 lir. Po ntidl->e na : Walter — Casella postale 47 — Genova Umrl nam je nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat. stric, svak in tast. g-ospod FILIPAN MIRKO finančni oficrjal v pokoju dne 15. februarja t. 1. v starosti 90 let. Pogreb blagega pokojnika bo v torak, dne 17. februarja 1942 ob 3. uri popoldne z £al — kapala sv. Asdraja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. februarja 11 dobo*« ftalajMI: MARIJA, eapraga — MIRKO, sla PAVLA roj. JASOVC. SHaJu — LJUB0MIL, vnuk in sorodstvo Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D c, torek, 17. februarja 1942-XX. Ste?. 30 Kako se bodo izplačevale rodbinske doklade V ..Službenem listu" za Ljubljansko pokrajino" it. 13 z dne 14« t. m. so objavljeni podrobni predpisi o tem Visoki Ko;nisa.r za Ljuoljansko pokrajino odreja na podala v: kt ukaza z dne 3. maja 1941-XL\ It 291 .n g.ede na člen 9. naredbe o ustanovil vi posebne blagajne za izplačevanje roobinskin doklad z dne 13. januarja 1942-XX St 3 Čl. 1. Pravico do rodbinskih doklad 12 naredbe z dne 13 januarja 1942-XX M. 3 imajo t!sti de domski poglavarji, ki so za plaćo zaposleni v siuzbi drugih ni ozemlju Lj:it,.anske pokrajine n 00 >t»-veznc zavarovani za bolezen pn ..eruc u£'i» novah: 1. Zavodu za socialno zavarovan ,e Ljut-Ijarske pokrajina v LjUb^aai. z Bolni.*/ blagajni Trgovskega bolni§k in --olrc: nega društva v Ljubljani. 3 Bolniški bia gajni *Merkur« v Ljubljani 4 Glavni bra-tovsk: srfi IntO v Ljubljani in njenih krajevnih organih. Od doklad pa so poleg razvrščenega ln nerazvrSčenega državnega, pokrajinskega ln občinskega osebja izvzeti uslužbenci drugih javnih in pomožn h ustanov s samoupravo nadzorovano po državi, pokrajini ali občinah, za katerih rodbine je p< akrbljeno z zakonorn. pravilnikom ali upravno odredbo. Rodb nske doklade pa dobiva nerazvrseeno n^^ie v s.užbi države pokrajine ali obCm. ki je pri zgoraj navedenih ustanovah obvezno zavarovano za bolezen. Cl. 2 Glede otrok ln njim Izenačenih oseb. žene in rod teljev ve^a da jih vzdržuje rodbinski poglavar, če ta skrbi za m .ih preživljanje in žive v skupnosti z njim. Za izplačevanje rodbinskih doklad se Štejejo za rvdbmskega poglavarja: a) oij, b) mati vdova ali samska z otroki, ki jih oče ni priznal, ali ločena, ali po možu zapuščena jn z vzdrževanimi otroki, ali katere mož je trajno nesposoben za delo ali brezposeln in ne uživa podpore za brezposelne, ali v zaporu čaka na sodbo radi I k zni ali je odsoten po poli- cijskem ukrepu, c) delojemnik, ki vzčtr-žn;e brali .; 1 eaCre ali nećake, ker je njih oče umrl ali jih zapustil ah je trajn« nesposoben za delo. to pa. ako njegova žena ae dobiva rodbinskih doklad; d) delojemnik . k iterini ao po redni poti izročeni najden :ki v rejo. Z zakonskimi ali p^zakonjenlml otrsKi 80 izenačeni zakonito pr znani nezakonski Jkakor tudi otroci iz prejšnjega zakona drugega zakonca in v primerih iz črk c) ki d) bratje ali sesLe ali nečaki in naj-c: u. iznoenj po redni poti v rejo. Do-Jklnde np gredo za otroke, ki so v reji zunaj ozemlja te pokrajine ali sprejeti v dobrodelne ali učne zavode ki čeloma ali le loma skrbijo za njih vzdrževanje Doklade ne gredo za ženo. ki je zakonito ločena, izvzemš? če je r'elavec zaveza« plačevat' vzdrževalnmo. prav t?ko gre doklada za tiste osebe glede katerih se je sodno izreklo 061 'ovstvo delavca, tudi *e ne žive ▼ skupnosti z nj;m če je po spisih ugotovljena obveznost, plačevati vzdrževan vio V skupnosti živeči roditelji se štejoio za vzdrž- van^ če je oče star nnd 60 let mat4, pa stara nad 55 let in če n'sta zaposlena za plačo \ ! drugih ali pa če sta trajno nesposobna za delo. Cl. 3 Za izplačevanje rodbinskih doklađ ae štejejo /.-. me USU delojemn ki. ki so po > 1. zakona z dne 30. oktobra o pO* .em zavarovanju name- ščencev, objavljenega v Službenih novi-nah z dne 12. decembra 1933. št. 285. zavarovani v Ljubij i ni za onemoglost, starost m -mirt, vštevSi osebe, ki so izvzete Od dolžn sti taktna zavarovanja po $ 3. Istega zakona. Cl. 4. Izplačevanje rodbinskih doklad se nadaljuje: 1. ob odsotnosti zaradi bolezni za dobo največ treh mesecev; 2 ob nezgodi pri delu v času začasne delovne ne-sp sobnosti za dobo največ treh mesecev. 3. v Mas obvezne odsotnosti od dela zaradi nosečnosti ah poroda, za delojemnicv ki imajo do tega pravico, za sest tednov pred porodom in Sest tednov p0 porodu Ce je bil delojemnik v poslednjih Šestih mesecih pred boleznijo. nezgod0 ali porodom zavarovan za bolezen manj ko 50 npoSt* vanih dni ima pravice do doklade za toliko dni. kol kor ini je bil zavarovan. CL 5 Rodbinske doklade se plačujejo za vsak k ledarski dan zaposlitve, tz-vzemši nedelje Dnevna rodbinsKa doklada se izračuna, če se deli tedenska doklada s 6. V isti rodbini je dovoljena za vsako vzdrževano osebo samo po ena doklada, Cl. 6. Delavec, ki dela pri več podjetjih, ima prav-co do rodbinskih doklad samo za glavno zaposlitev. Za glavno zaposlitev se Šteje tista zaposlitev, kjer traja njegovo delo najdalj m ki mu je glavni vir zaslužka Delavec mora sporočiti delodajalcu, pn katerem je postransko zaposlen, ime delodajalca svoje glavne zaposlitve, za kater0 prejema doklado. Člen 7. Rodbinske dekiade se ne morejo prištevati k plači pn računanju minimalnih mezd. pn določanju odpravnine al'. 1mge oblike pokojninske odmere, pn odmerjanju prispevkov za socialno zavarovanje in tudi ne v davčno obnovo. Cl. 8 Rodbinske doklade se ne morejo jrenesti na drugega ali odstopiti, zastav-jat-. dajati v pobot ali zaseči, razen za dačilo vzdrzevalnine Cl. 9 Upravičene: morajo radi preje-nanja doklad predložiti svojemu deloda-aicu listino, ki jo izda pristojni župni al: anagrafsk. urad občine izvora ali bivališča in k- izkazuje njegovo rodbinsko stanje Ta listina se mora sestaviti na posebnem obrazcu z odrezkom. ki se dobi pri 2avodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. :« mora navajati ime vzdrževanih oseb. stopnje sorodstva in rojstni ■lan za vsako, kakor rudi vse druge podatke, ki se zahtevajo v obrazcu. Listina je veljavna največ eno leto in se mora obnoviti v mesecu decembru vsakeca leta, kakor tudi ob vsaki spremembi rodbinskega stanja. Odrezek obdrži delavec in ga lahko za trajanja veljavnosti listine namesto te :>okaže drugim delodaialcem Upravičene: morajo poleg tega predložiti delodajalcu vse druge listine, k: bj se zahtevale v dokaz njihove pravice do doklade. Cl. 10 Vsako spremembo rodbinskega stanja mora delavec svojemu delodajalcu takoj prijaviti. Pravica do doklade se prične z dnem. katerega je nastopil pnmer Pravica do doklade ugasne, ko dosežejo predp sano starostno mejo otroci ali z njimi izenačene osebe, od dne smrti vzdrževane osebe ali od dne. ko, četudi iz drugih vzrokov, preneha njih vzdrževanje. CL 11. Delodajalec mora prijaviti pristojni zavarovalni ustanovi delavca, k: ima pravico do rodbinske doklade. v osmih dneh od dneva njegovega sprejema na delo. To prijavo mora delodajalec predložiti hkrati s prijavo za obvezno bolniško zavarovanje. Prijavi mora priložiti delodajalec vse listine, ki jih predpiše Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in ki dokazujejo delavčevo pravico do doklad. Delodajalec mora priobčiti v osmih dneh tudi vsako spremembo v službenem razmerju ali rodbinskem stanju delavca ter nove sprejeme in odpustitve na način, ki je v rabi pri bolniškem zavarovanju. Ce delodajalec delavca ne prijavi, se sme ta sam prijaviti. Radi prve uporabe te naredbe morajo vložiti delodajalci pr javo iz prvega odstavka tega člena, opremljeno z listinam: iz gornjega člena 9., do 15 marca 1942-XX. CL 12 Po prijavah in poslanih listinah ugotovijo zavarovalne ustanove za vsakega delavca, ali so dani pogoji za izplačevanje rodbinske doklade. določijo znesek :z tega naslova v razmerju s številom ko-ristnikov in zaposlitveno dobo m odredijo neposredno tudi ustrezno plačilo v mesečnih obrokih za nazaj ter predp#ejo prispevke za rodbinske doklade z istim plačilnim nalogom (ali s posebnim plačilnim nalogom) kakor za druge prispevke obveznega bolniškega zavarovanja. Zoper odločbo ustanov o priznanju al: visini rodbinskih doklad in zoper plačilni nalog o dokladah samih je dopustna pritožba v 8 dneh od dne prejema na odbor za rodbinske doklade iz člena 19. Pritožbo je vlož:ti preko pristojne zavarovalne ustanove. Zoper odločbe tega odbora je v enakem roku dopustna pritožba na Visoki ko-misariat. ki odloči dokončno. Pritožba tako na prv: kakor na drugi -topni- ne od!ož» izvršitve. Cl. 13. Delodajalec, k: ne plača prispev-kov v osmh dneh po dospelosti, je dolžan plačati hkrati 6*~rne zamudne obresti. Ce pa se plačajo prispevki, predpisani s plačilnim nalogom, samo delno, se porazdeli plačani znesek sorazmerno na vse z istim plačilnim nalogom predpisane prispevke. Cl. 14. Terjatve iz naslova rodbinskih doklad zastarajo v petih letih od dne, ko se je vročil plačilni nalog. Ce se plačilni nalog ne vroči v treh letih o I konca prvega leta po dospelost; terjatev zastara. CL 15. Plačilni nalogi o prispevkih za rodbinske doklade so javni izvršilni naslovi. Ce ni plačila. Jih izterjajo zavaroval- ne ustanove prisilno po upravni pou na način in s prednostni n pravicami za državne davke. V stečaju \«..jdjo pr-spevki za rodbinske doklade za pririligirane terjatve. Cl. 16. Zakonski drug delodajalca, ki živi z njim v skupnosti, jamči sohdarao za plačilo prispevkov, ki Jih dolguje delodajalec za rolbinake doklade. Prav tako jamčijo soL da iti o s podjetnikom za plačilo prispevkov tisti, ki je naročil delo :n glavni podjetniki z manj Si mi podjetnki. Katerim so poverdj izvršitev posameznih del. Cl. 17. Deiolajalci, ka po pogodbah poslovnikih podjetij in sporazumih svojim uslužbencem že plačujejo višje rodbinske doklade nego so doklade, ki bi jim Sle po naredbi z dne 13. januarja 1942-XX st. 3. so j h dolžni izplačevati Se nadalje za tisti del. ki presega znesek doklad, katere izplačujejo zavarovalne ustanove. CL 18. Prt Posebni blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad se ustanavlja odbor, kateremu prelseduje predstavnik Visokega komisarja in ki je sestavljen -z sledečih članov; enega predstavnika Narodne fašistične stranke (P. N. F.); enega predstavnika glavnega računovodstva Visokega komisariata; inšpektorja dela; obeh strokovnjakov Visokega kom sariata pri Zvezi delodajalcev in pn Delavski zvezi; enega predata vnika Zveze delodajalcev; enega predstavnika Delavske zveze in ravnatelja Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pok:rajine. Čl. 19. Naloga odbora za rodbinske do-klaJe je: 1. da nadzoruje Posebno blagajno za izplačevanje rodb-nskih doklad; 2. da pregleda letni poslovni uspeh in predlaga Visokemu komisarju, za kaj naj se namenijo razpoložljivi prib.tki; 3. da podaja predloge o splošnih vprašanj:h, tlčocih se rc>dbinskih doklad in o njih razširitvi na druge skupine delojemnikov; 4. da od laja mnenje o nesoglasjih^ k: bi nastala pn uporabljanju predpisov o rodbinskih dokladah; 5. da odloča o pritožbah glede prispevkov in doklad. Cl. 20. Blagajno za Izplačevanje rodbinskih doklad upravlja Za vol za socialno za_ varovanje Ljubljanske pokrajine po določbah naredbe štev. 3 z dne 13. januarja 1942-XX, po teh dopolnilnih določbah in po notranjih predpisih Zavoda. Proračunsko leto Blagajne se začne 1. januarja in ae konča 31. decembra vsakega leta. Prva proračunska doba se je začela 1. decembra 1941- XX in se konča, z 31. decembrom 1942- XXX CL 21. V proračun vsake poslovne dobe spadajo bremena in posebni poslovni izdatki, sorazmerne delež splošnih izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokra, jine in drugih ustanov, ki jih določa Visoki komisar po predpisanih prispevkih, ko je dobil mnenje odbora in prispevek za poslovanje Inšpekcije dela. Od čistega prebitka vsake poslovne J obe je določen odstotni delež, ki ga odredi Visok; komisar po dobljenem mnenju odbora, za rezervni sklad. Ostanek prebitka določi Visoki komisar po zaslišanju odbora za pospeševanje izobrazbe in spopolnjevanja delavcev ter v prid akcijam za zaščito rodbine. Cl. 22. Blagajna za izplačevanje rodbinskih doklad zastopata pred oblast vi in nasproti drugim osebam skupno in pravno-veljavno predsednik in ravnatelj Zavola za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ali njiju namestnika. Cl. 23. Zavod za socialno »varovanje Ljubljanske pokrajine nadzoruje poslovanje ustanov iz člena 1. te naredbe, kolikor se tiče Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad. Cl. 24. Pooblaščene zavarovalne ustanove ne smejo v nobenem primeru trajno ali prehodno uporabljati vsote, pobrane za Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Od pobranih, a še ne odvedenih prispevkov se računajo 6% ne zamudne obresti. Cl. 25. Za poslovanje Blagajne za izplačevanje rodbinskih do kl a 1 vodi Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ločeno posebno knjigovodstvo. O finančnem poslovanju Blagajne sestavlja mesečne, tro-mesečne in letne obračune. Najkasneje do 28. februarja vsakega leta se mora sestaviti letni računski zaključek za minulo leto s posebnim poročilom o delovanju in denarnem poslovanju Blagajne in z vsemi potrebnimi statističnimi podatki. Tako obračuni kakor računski zaključki se morajo, ko jih je pregledal nadzorni odbor, predložiti v odobritev odboru za rodbinske doklade. Cl. 26. Vseh vrst taksnih pristojbin so oproščeni vse listine§ knjige, vloge, predlogi, prijave, seznami itd. in vsi solni spsU W se nanašajo na izplačevanje rodbinskih doklad med Zavodom in njegovimi krajevn.-nii organi z ene strani ter upravičenci ali delodajalci z druge strani, kakor tudj med Zavodom in dria.vn.mi, pokrajinskimi, občinskimi in cerkven mj oolastvi, zavodi in ustanovami. CL 27. Delavec, ki bi oškodoval Blagajno s tem, da bi neupravičeno prejemal dokla-le, mora povrnit; Blagajni za izplačevanje rodb-nskih dokiad vse neupravičeno prejete doklade in stroške postopka. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je v takem primeru dolžen zadržati doklade, dokler ni poravnana povzročena škoda. Ce je povzročil delavec škodo Blagajni za izplačevanje rodbinsk-h doklad z lelodajal-čevo vednostjo ali pomočjo ali po njegovi malomarnost-, je delodajalec z delavcem solidarno odgovoren za povzročeno škodo CL 28. Ce dejanje ni huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 100 lir do 1000 iir: 1. delodajalec, k i pr^tojni zavarovalni ustanovi ne da o pravem času osebnih ali ro 1-binskh podatkov in drugih dokazilnih listin delojemnika ali ki ne prijavi delavčevega vstopa v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad ali njegovega izstopa iz nje ter vseh sprememb glede delavčevih osebnih ali delovnih razmer ali o njegovem delodajalca glavne zaposlitve ali ki ne spo- vsi, ki vodijo delo, če nočejo biti pri ovel-bah funkcijonarjem in nadzorovalnim organom na pomoč ali jim dajati podatke ali potrebne listine radi uporabe predpisov o rodbinskih dokladah, ali ki j h dajo vedo-ma neresnične ali nepopolne; 3. kdor odda neresnično izjavo ali stori druga dejanja prevare, J a priskrbi sebi ali drugim rod-b.nske doklade. — V denarju od 20 do 200 lir se kaznuje delavec, ki ne sporoči imena delodajalca glavne zaposlitve ali ki ne sporoči o pravem času delodajalcu spremembe v rodbinskem stanju. CL 29 Kaznva dejanja iz člena 28. te naredbe sodijo krajevno pristojna oblastva prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem z naredoo z Ine 26. januarja 19-12-XX št. S. Denarne kazni se stekajo v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Cl. 30. Uporabljanje naredbe št. 3 z dne 13. januarja 1942-XX in te naredbe nadzoruje Inspekcija dela Visokega komisariata. Cl. 31. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 9. februarja 1942-XX, Visoki komisar Emillo G razlog Kako je prišlo do izgraditve Singapura Sklep ie bil storjen v marcu leta 1921 na tajnem posvetovanju v Londonu 17. marca 1921 so se zbrali v poslopju angleške admiralitete najvišji oficirji vojne mornarice na tajno posvetovanje. Prvi lord admiralitete je zahteval od udeležencev posvetovanja tajnost in prosil jih je celo, naj si ničesar ne zabeležijo in naj se vrnejo na svoje domove prav tako neopa-ženo, kakor so bili odpotovali v London. Nekateri admirali so bili prispeli z Daljnjega vzhoda in z obale Sredozemskega morja. Angleška tajna policija je zastra-žlla poslopje in konferenčne prostore po svojih najboljših detektivih in pred vrati so stali agenti, ki niso nikomur dovolili vstopa, če ni imel legitimacije prvega lorda admirahtete. da mu je dovoljen dostop k tajnemu posvetovanju. Kaj se je dogajalo? Svetovna vojna je bila oslabila angleški vpliv v vzhodnoazijskih vodah v korist Japonske. Politično, zlasti pa gospodarsko je bila dosegla Japonska tako velike uspehe, da so se začeli Angleži bati za svojo oblast v Južnem morju, čeprav je morala Japonska zelo popustiti napram Amoriki ln Angliji. Da bi zavarovala svojo posest v Vzhodni Aziji, je Anglija sklenila svoja ondotna oporišča z velikimi stroški ta silnim naporom Izgraditi in pripraviti Japonsko s pomočjo Pacifiškega Gibraltarjac do tega. da bi se spametoval-1 in Iztreznlla. Za pacifički Gibraltar je bil Izbran Singapur, kateremu so posvečali Angleži dotlej malo pozornosti ta ki je bil le slabo utrjen. Dočim je angleško ministrstvo zagotavljalo Japonce, da so prijateljski stiki med obema državama v duhu leta 1902 sklenjene angleško-japonske pogodbe slej ko prej neokrnjene, dočim so angleške vojne ladje posečale japonska pristanišča, da bi bflo tako podkrepljeno dozdevno prijateljstvo med Anglijo in Japonsko, sta angleška vlada ln admiraliteta že od leta 1920. razmišljali o tem, kako bi se mogla Anglija upreti morebitnim japonskim aspi raci jam v vzhodnoazijskem prostoru. Posledica tega razmišljanja je bila tajinstvena konferenca za zaprtimi in zastraženimi vrati, a rezultat tri dni trajajočih posvetovanj je bila zgraditev trdnjave Singapur. 20. marca 1921 je izjavil takratni poveljnik vzhodnoazijskega brodovja admiral Beattv, da mora postati Singapur »utrio-no oporišče prve vrste«. 1. januarja 1922. so hoteli začeti z utrjevalnimi deli, ki naj bi trajala 10 let. Stroški so bili preračunani na 11 milijard funtov šterlingov. Angleški tajni policiji se je res posrečilo prikrivati sklep tajne konference do pozne jeseni 1921, potem pa je le prišlo na dan, kako je v resnici z angleškim prijateljstvom do Japonske. Prvi udarci krampov in lopat v Singapuru so silno razburili japonsko javnost. Izgraditev trdnjave Singapur pa ni bila končana v desetih letih in tudi ne v petnajstih letih. Ko je prišla leta 1924. na krmilo delavska stranka, so nad leto dni počivala v Singapuru vsa utrjevalna dela. Leta 1932 nov. malone leto dni trajajoč zastoj, ko je državna konferenca ugovarjala utrjevanju Singapura. Ugovori so prihajali v prvi vrsti iz Avstralije ta Nove Zelandije. Od leta 1933 so pa Angleži skozi pet let neprestano in mrzlično nadaljevali utrjevalna dela. V Singapur ali vzhodnoazijski Gibraltar je vtaknila Anglija 17 milijonov funtov šterlingov aH 340 milijonov mark. In zdaj je padla ta moderna pomorpka trdnjava, o kateri je svet mislil, da je nepremagljiva. Japonci so jo zavzeli v presenetljivo kratkem času, kar je ovrglo nedavno Churchillov© izjavo, da bodo Angleži Singapur branili, dokler ne prispe pomoč. Obnovite naročnino! Ezio d Errico |- J<©5 iz lepenke 38 >Skušal vam bom pomagati. . . Zamislite si, da je najinega prijatelja snoči obiskal nekdo, ki mu je prinesel steklenico vina in morda tudi kakšno sladko reč ... V vinu ah v slaščici je bilo nekaj, kar je imelo nalogo, spraviti gospoda Filberta na oni svet. Toda strup je učinkoval zelo počasi . .. tako počasi, da tisti, ki je bil skuhal vso stvar, zaradi spodobnosti ni utegnil počakati učinka, ampak je moral oditi, čeprav nerad... Filibert Masson je spremil prijatelja do znožja stopnic, da bi mu odprl hišna vrata ... Razlog je očiten: v tem velikem mravljišču imajo stanovalci .meubleja* gotovo pravico do hišnega ključa in lahko odhajajo in prihajajo, ne da bi ]im bilo treba nadlegovati vratarico. Masson je bil seveda v copatah, a zaradi mraza je bil oblekel površnik, in s tem jc mrtvečeva čudna toaleta pojasnjena .. . « »Toda. ne zamerite ... »Dajte mi. da povem . . . Ponavljam, da je Masson spremil prijatelja do hiSnih vrat: v trenutku, ko jih je odklenal. pa mu je po*r»to slabo . . strup je sa-čenial učinkovati . . in tedai *a je prijatelj jadrno zgrabil za noee. ta ker se ni čutil dovolj močnega da bi nesel trunio in tehta, na oko sodeč, vsaj svo- jih devetdeset kilt dve nadstropji visoko, ga je zavlekel na konec kletnega hodnika in se s tem zavaroval zoper vsako presenečenje po tem ali onem stanovalcu, ki bi bil utegnil v tistem trenutku stopiti v hišo.« »Toda lepenkasti nos ... « »Počakajte, pravim ... zastran nosu bova še govorila ... Ta mah me ne zanima vprašanje, ali je bil nos takoj nataknjen ali je neznani prijatelj rajši počakal, da je bil Masson do dobrega mrtev... a porok sem vam, da se je storilec potem vrnil v sobo svoje žrtve in tam vse premeta!, v upanju, da najde briljant. potem pa je razočaran odšel...« »Ali ste prepričani...« »O tem zadnjem trdno prepričan, kajti briljant sem našel jaz »Vi!« »Evo ga!« Tako govoreč je komisar pokazal dragi kamen Miltonu, ki si ga je radovedno ogledal. »In kje je bil?« »V edinem skrivališču, kjer se niti nadzornik Har-pe niti jaz nisva spomnila, da bi ga iskala ... čeprav bi naju bflo moralo na prvi mah zbosti v oči... Človek, ki zapusti markizovo vilo in pri tem ne pozabi vzeti s seboj medeninast svečnik . . . Tem korenite je sva si privoščila budilko ... a pustiva to . . . Bi mi hoteli povedati vse. kar ste ugotovili pri ogledu mrliča?« »Evo... smrt je nastopila po vsej verjetnosti okrog dveh zjutraj... strašna smrt. ki se je pričeli s krizo, slično napadom pijanskega delirija... Sodeč po razširjeni zrenici bi se skoraj upal trditi, da gre za zastrupi jen je z atropinom . . .€ »Je ta strup lahko dobiti?« »Vse kaj drugega ko lahko___pridelujejo ga iz tako imenovane .volčje češnje'... toda z naravnimi jagodami bi bilo človeku težko zavdati, in učinek bi bil prepočasen. Ce gre, kakor domnevam, za atro-pin, je moral rajnki zaužiti majhno, a zelo koncentrirano davko ... ni izključeno, da s primesjo kakega drugega strupa ... a vse to bo moči zanesljivo povedati šele po kemični analizi.. .c »Ta mah mi zado3tuje. da gre za strup, ki ni vsakomur dosegljiv .. .« »O, gotovo ne. Toliko drži, da so zastrupi jenja z atropinom silno redka in da so storilci skoraj vselej lekarnarji in zdravniki, posebno očesni, ki ga uporabljajo pri operacijah roženice.« »Kak homeopatski lekarnar, na primer...c »Denimo tisti, ki je zalagal...« »Markizovo omarico ... in ki je v tem, ko se je sklonil k truplu Piliberta Massona, da bi mu nataknil lepenkasti nos. izgubil tole malenkost. ..« >Svinčnik ?« »Kovinasto držalce za svinčnik z napisom »Aspirin Kriiller« ... enega tistih majhnih svinčnikov, ki jih farmacevtske tvrdke razdeljujejo odjemalcem za reklamo . . . Mož ga je imel najbrže v žepu suknjiča in ni čutil, kdaj ga je izgubil, kajti svinčnik je padel za ovratnik plašča, ki ea je bil Masson nataknil po vrhu domače obleke ...« »A kdaj ste ga našli?« 'Ko sem delal baš nasprotno... to je, ko sem snemal truplu lepenkasti nos . . . toda evo, oblastveni zastopniki prihajajo, m midva se vendar že lahko odpraviva zajtrkovat. . .c S temi besedami je komisar vstal, med tem ko se je ob vhodu v vratarsko ložo obotavljala gruča ljudi in je nekdo vpraševal: »Ali je dovoljeno?« v Naprej ... le naprej,« je veselo odgovoril Ri-chard, »prepuščava vam torišče.« Vstopil je fotograf, ki so ga spremljali pomočnik z reflektorji in še dva izvedenca poizvedovalnega kabineta. Zadnji je bil nadzornik Harpe, ki je na moč osramočeno buljil okrog sebe in jecljal, da so ga prepozno obvestili. Toda prihajal je o pravem trenutku, kakor bi ga bila poslala sama previdnost. »Ostani tu in vodi vso stvar, dokler ne pride preiskovalni sodnik... jaz moram iti, da nekaj pojem,« mu je rekel komisar. Nato sta z Miltonom stopila v snežni metež, ki je gonil svoje vrtince po ulicah, med tem ko je za njunim hrbtom posmehljivo klical vrataričin hripavi glas: »Le pazite, še kinematografirali ga bodo...« Njen mož, avtobusni sprevodnik, ki se je bil pravkar vrnil iz službe in je morda upal najti na mizi vročo juho, je začudeno gledal okrog sebe, in fotografov pomočnik, ki je pravkar iskal stikala, da bi priključil reflektorje, ga je nadrl: »Vi, spravite se izpod nog. .. kaj ne vidite, da mi zapletate žice?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani