St. 78. V Gorici, v torek dne 29. septembra 1908. Letnik X. Ixhaja Tiak torek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. zTeder. Staue po poflti prejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in Äetrtlotno 2 50K. ProdajaseTGorici t to- bakaraaa Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriitx y Nunskih ulicah in Le- b a n na Veidijevera tekaliiču po 8 Tin. Ilredniitvo in uprayniötvo ie nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopue je nailoriti na uredniltTo, oglaie in naročnino pa na upravniitro >Gorice«. Oglasi ie računijo po pet.it- Tntah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat titkajo, raču- uijo ie po pogodoi. _______________________________ I Udaiatdj in odgovorni nrednik Anton Bavsiar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Vprašanje do visokorodnega gospoda Henri ka grofa At terns-a, vo- ditelja c. kr. glavarstva v Go- rici. Po §. 51. deželnega volilnega ,-^r^iaße rnia v slučajih; ko se gla- sTTfeza isto volitev v več nego v enem volilnem zborovanju, skupni vspeh vseh glasovanj konštalirati na naslednji način: 1.) Glavna volilna komisija prevzame volilne spise; 2.) glavna komisija se zbere v to določenem kraju; 3.) v lokal komisije imajo pri- stop med poizvedbo volilnega vspeha Ie volilni komisar in člani kornisije; 4.) glavna komisija mora se- staviti vspehe volilnih opravil, ki so jlh ustanovile posamezne volilne komisije; 5.) ko se poizve skupni vspeh volitve, sklene se zapisnik, in člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo. Ta postavna določila so se pa pri prvi volitvi kmečkih občin za goriško okolico, ki se je vrsila dne 4. marca t. 1. na nečuven način kršila. In sicer: 1.) ni glavnu, komisija prevzela in razpečatila volili.ih spisov, ampak se je to zgodilo na c. kr. glavarstvu v Gorici; 2.) ni se napravil škrutinij v sedežu in lokalu glavne komisije v Sempetru, marveč pri c. kr. glavar- stvu v Gorici; 3.) škrutiniju niso prisostvovali udje glavne komisije, marveč na- pravil se je brez udov komisije od raznih v to nepoklicanih uradnikov c. kr. okr. glavarstva v navzočnosti » c. kr. namestništvenega tajnika ', Gasser-ja, šolskega nadzornika Fin- šger-ja in pisarja Frantz-a. 4.) Volilni komisar c. kr. kon- cipist baron Teusfenbach je na gla- j varslvu sestavljeni prolokol Ie pod- pisal. I 5.) Udje komisije so bona fide Ie podpisali volilni zapisnik, ki se je sestavil na c. kr. okrajnem gla- • varstvu v Gorici. { V zapisniku so se vspehi vo- litve napačno zaznamovali s tern, da se je seštelo 2305 veljavnih gla- sovnic, dočim jih je v resnici Ie 2264, in po krivici se je prokla- mirala ožja volitev med jprof. Ber- buč-em in Obljubk-om, med teni ko je bil prof. Berbuč z 1150 glasovi, torej s 17. glasovi večine, pravilno izvoljen. Z ozirom na te okolščine, ka- tere lahko vsak hip dokažemo, vpra- šamo: l.)"Je-li V. Visokorodju znano kršenje zakona, pouzročeno na c. kr. okrajnem glavdrstvu v Gorici, kateremu Vi stojite na čelu? 2.) Nameravate-H postopati dis- ciplinarnim potom proti uradnikom, ki so to zakrivili? 3.) Nameravate-li provocirati kazensko postopanje proti onim osebam, ki so zakrivile menda pre- stopek proti veljavnim kazenskim določilom? V Gorici, dne 27. sept. 1908. Sledijo pod pi si. Položaj. V zadnji številki sixto rekl;, da ni priČBkovati, da bi me gel deželni zbor gc- liški r svoji sedaoji sestavi priti do mir- nfga, uspešnega dela; ker je zaSel vanj človek, katerema je tako delo neznano, ki hi hotel Ie s strahovanjem in 8 pc- mo'jo nekakxifcL, zaveznikov vihteti bič nad 8«dri^\n^v^vravljati deželo po src.ih DKZorih, kakor apravlja razne za- rode in pedjetjp, katerim je na čela. „SoČa" bi rada zvrnila krivdo radi nedelavnobti deželnfg* zbcra na zabtop- nike Ijadske straake ter 1 a ž e, da jim je bila potujuük roka od GabršČekove Btraai, a da so jo udbi!'. Djkler „SjčV ne pove, kdo in koma je to pcnndil, kdo ' in koma je odbi', imena^emo ojeno tr- j ditev nesramno iaž. Nam pa je znano, \ dt. so slovemki hbertlci iskali aveze pri ; ittviijanekih libcraloh zoper elovenske ] klerika.'ce z nemenorr, da bi OBamili dr. [ Gregorčiča. Nikdo ne more biti načelno ! zoper pošteno sodelovanje tlüvenakih i strank. Ali k term je treba najprej, da ; so posaniezoiki možje, posebno če z&- ¦ ^zemajo v strankth odličoa mesta, da so mož besed», katerm se more verovati, kar cbecajo, ter ztnpati, kar govorijo, ' in da bo pegoji častni in sprejemljiyi dji T&e fctran1. Z Ijndmi, ki javno in Tztrajno blatijo in Emeäijr, kar je kato- ; ličaca »veto in spcštovanja vredno, se katoiiäki človek ne more bratit*. Pogodbi, po kateri bi eden tihtel pasji bič nad glavhiui dtog h in stopal po Djih tilnikih^ d agi pa da bi ponižno klaojali hrbte pod batimmi mcgcčneza ter pcl.nboyali rh ice, a kateio jih bije, ne sprejme p&- mtten čloeeir, dokler je ie življenje v njtgovern teletu in čot časti v Djcgovih ! prsih. * | Gabršček ei je del t glavo, da za- ; stopnike Ijadeke straake mora popolnoma izkljnčiti iz deželnega odbora, od deželne upraie, ter v posamezn h odsekih apra- viti jih v Uko ojaDJšino, da so na miiost in nemilost "izročeni njema in njegovim laTtznikcm. To je prvi pegoj, popolno rtzoroienje natprcti ljutema, nenasitnema sovražnika; potem p», ko so tako vrženi ob tla in ^klen]eni v železne voze kln- bove ali z?eziae discipiiae, zveato slnžbc- vanje ia poslašnost btez ngovora in brez cmevljenja v izogib — Gabrščekove gorjače v ^Soči". Take ocmoiaje naj imc- noje „skupQO sIozqo delov&nje** kdor hoče. Kdor ima ifckro (uta za človeiko eamczavebt in do&tojno&t, te taki «kop- nosti ogne na sto korakor. Če pa kdo trdi, da vkljnb temc in vkljnh nepresta- nema boja t Gab. o?ih liatih zoper Tse, kar je krščenema človeko BTeto in drago. mora slovenska gmajna skapai ; potem pa menjajmo vloge. Kar je tebi drago, je meni mile. S poeameznimi člani slovenskega kioba E6 da govoriti in Boi&limo, da ni nepremag^ivih tezay, da bi ee jzbližali. Ali Y to je pctrebno, da bo gcepodje profcti Gab.-OTih vezij, v katere jih ie vkotal med Tolitvijo; a pomtcjo dr. Fran- kota in še trdnejie po voi:t»ab, ko jih je združil t klab, katerema zapovedujp, ter izvabil jim obi obo zrestobe in kia- boTe discipline. Priti mora do nov h to- litev, da se gospeda oswobodijo sedanjih verig ter Ee pcttm protto zdrnžijo — brez sedaDjf ga načelnika — ? t^ko zvezo, ki prija DjihoTi osebni casti in koriati celokapo(ga slovenskega krsčsnekfga ljndstva ! Zastopniki slovenske Ijodjke Etranke se ne dajo ukleniti v Gib.-Of jarem in niso voljni pripnstiti, da bi Gib. zavla- dal v dežel;, katera ima sihbö skainje ž njegofim delovanjem za to, da bi nžit- nina še dalje ostala ˇ rokt>h zasebnika, ki si je 8 ceatnino in ožitnino milijone prislažil, med tern ko kmit in posestnik plačnjeta, da ata cm*. Tekega aprsTite- lja dežele, m izkljačnega apra?itelja na skvenski slrani, nočemo pa noöemo. Eako tree ima A. Gab. do sloven- eke marjjšinp, pck&zal je s tern, da je po dr. Franke to etavii predlcg, naj bi imel edsek, ki bo razpravljal o posameznih voliWah 9 članoT, in sicer tako. da on in zaveznik Faidutti bi imela večino, Ijndska stranka pa da bi bila zastopana Ie po enem iMana. Srojo namero je Gab. sporočil obema ita). klnboma ter pavabil jih, naj imenajeta svoje zastopnike v ta odsek; slcvenske Ijadeke straake pa ni ne obveiH, ne povabil, marveč čez nje- no glavo je g. Klančiča postavtl v svojo i liEto. Eakien prijatelj slcvenske ijadske stranke je A. Gabršček, kaže s tern, da I zuhteva, cdkar so volitve končane, naj se razveljatl izvoiitev pref. Berbaö», dasi mn mcra biti znano, da Berbuč je bil LISTEK. ; Pod Crno prstjo. Spisal: Dr. A.Pavlica. „Z Bogom, baška dolinal Ne vidiva se nikdar več 1"* Tako je govoril sam pri sebi Janez Jesenkor, edini sin že pri- letaih fctariev Janeia ia Neže Jesenko, ko je Btopal tta poätaji avoje rojstue vaai v baiki dolini v železniški voz, da bi se odpoljal v svet. Sprl ae je bil a svojim ocetom, ko ga je bil ostro pa- 8varil radi ponočev»nja in popivanja, kateremu 86 je J*nez polagoma vd&jal. B 1 je prej poäten, zelo priden in varüen mladeniö — pravo veselje oöftu in ma- teri. Očetovu hiša na desnem bregu bistre Bdče so jb jela iirit', od kur je Janez pridno pomagal očeta pri dela. Toda Blabi tovariši so Janeza z*peljali in izpridili. Začel je ž njimi ponoöevati, igrati in zapravljati. Delo ma ni več dUalo. „Tako mi ne boä delal", zab c*val nau je veökrat oče, ki ga je sinova r&- zozdanoBt Bkrbela in iris. Janez je na 8 BTOjim cöetom in ma je na resne opomine prevzetno odgovoril: „Če me i nočete, pa grem proö ! Krnha je dovoij : na 8veta!u — »Pojdi, Ie pojdi, če imaš tako delati, prides so r*d nazaj", ma odgovcri nžaljeni o^e. Te benede bo bile Janeza dovoij. Čeprav ga mati milo prosi, naj lepo uboga oceta in naj nikamor ne hodi, oddide jezno iz hiše in se poda na po- stajO; da bi ae odpelja'. Ko atopi v vlak sede v kot in se zmiali. Nj?gove oöi so bile dremotne. Vlak oddrdra ppoti Pod- brdn. Janez je v srojetn preoaisljevanja skoraj zap pal, da ni niti dobro slišal sprevodnik», ki je z glasoim klicem n&- znaojal potnikom poetajo. Od Podbrda se ma jo zdelr, da drvi vlak Ie navzdol, navzdol v temni propad . . . Tcmna noč ga obda in zaziblje v §traäne aaaje .... > Janez pride v daljni svet. Nou to- vari&i ga dobe v svoje mreže. L$ parkrat je še pisal iz tajine htoji Ijabi, pa bc- lehni materi. Pozabil je todi na njo 1 kakor na očela. Veselil se je novega .. življenja in vžival krasni Bvet. Stara ~-o>: ;Ä di tci'jira intenzivEO obitoicča mlekarnije in droga kmečke zadrage po deželi ter da pospeinje nstanovitev novih. Berbaö : C. kr. vlada se pozivija, da podpira intenzivno „G >riško zv)zo kmečkih zadrng in drnšbv v G)r:ciM ˇ njeoem nspeinem ^delovanju na zadrnž- niikem polja na Gjriškem. RoBmač: G kr. vlada se pozivija, naj odnovi mlekarski tečaj, ki se je bil price! pred leti v C*rknem. K o a m a č : C kr. vlada se pozivija, naj dovoli „Kmetijskemn draštvnM v Cerknem 10 000 K podpore v dolno po- ravnavo dolga, ki si ga je naprti o z zi- danjem „Gjspodarakega doma" ia z na- baro potrebne oprava. Obrtne sole. Dr. G r e g o r ö i 6 : C. kr. vlada se pozivija, naj nstanovi praktične obrtne sole, pouebno za obdelovanje lesa, in kamna ter za öevljar3ko obrt, na pri- mornih krajih v deželi. Za Todovode. Dr. G r e g o r č i 6 : C kr. vlada se poiivlja, da podpira selišoa, vasi in ob- čine pri napravi potrebnih vodovodov in vodnjakov ter pri napravi potrebnih potij in cest in kanalizacij z državnim prispovkom, znašajočim najmanj 60 od ato proračaajenih stroikov. Geste na Kanalskem. Zega: G. kr. viada se pozivija, naj takoj da prirediti podrobne načrte za zgradbo cesto v kanahkem okraja, ka- tere je predlagil cestni odbor kan&lgki, v kolikor ti načrti niso še izgotov!jenir in nMJ pohtavi znesek 200.000 E v državoi proračan za leto 1909 kot prvi obrok državnega prispevka k tem grad- baror ki naj He odmeri najmanje z 80 od sto proračanjenih atroškov. Prispevek cestnii» odborom. Zega : C. kr. vhda se pozivija, da stavi v državni proračunr počenši z le- tom 1909 letni državni prispevek okraj- nim cestnim odborom na Gjräkem r zne8ka 180.000 za vzdržavanje obatoje- öih in za zgradbo novih okrajnih in dra- gih cest. C 9 8 t e T B rdih. E 1 a n č i Č ' C. kr. vlada se poziv- > lja, naj začne brez odloga z gradbo in popoinitvijo potrebnih cest v Brdih, v sodnih okrajih Ermin, Gorica okolica in Kanal. Ceste na Ge r klj an skem. Kosmač : C. kr. vlada se pozivija, da izgotovi podrcbae načrte za cestno cmrežje v sodnem okraja cerkljanskem ter da postavi v državni proračau za leto 1909 zneaek 80.000 K lot prvi obrok drfavnega prispevtn k tem gradbaon, ki naj zoaSa najmanj 70 od atoprea ö i n a m za posle v preneäenom delokrogü. Koe^&č: C. kr. v!&da se pozivija, iiai nredloži drž&vnfimu zhorn »aLrt za- kon«, po katerem so z^gotovi občibam primorna odäkodaina iz držarnega z\- klada za oikrbovanje poslov v prene- ženem delokroga. Izboljianje plania io plan- ša rs tv». Dr. G r e g o r ö i d: C. kr. vlada se pozivlj», da podpira planšarstvo tadi 8 tpm da prispeva iz državnih blagajnic k Btroškom, ki ao potrebni za napravo iff zboljianje potij, za napravo in popravo staj in stanov, za nabavo potrobne mle- karske oprave, za napeljavo in zbiranje vode, za trebljenje in gnojenje po pla- ninakih pišnikih, najmanj 60 od «io. Uravnava Šijaka in Nadiže. D r. G r e g o r Č i 6: C. V. vlada se pozivija, da pripravi vae, kar treba, da se oredi tok hadoarnlka Šjaka pri Eo- barida, ter da obrne vso svojo pozqrnost na Nedižo in njene pritoke (hadonrnike) v Koto, ki naj no zahtevajo hitra in te- meljita obrambena dela. Odškodnina p o s e s tnikom o b bohi.n j ski žele z n i ci. Dr. Gregorčič: C. k. viada se pojfivlja, naj sestavi posebno kotnhijo, ki naj zaališi pritožbe po9e9tnikov ob bo- hinjski železnici, poaebno t bašti in soški dolini, radi raznih ikod in podkodb, katere je provzročila žaleznica, za ka- tere posestniki do zdaj niso dobili nikake odškodaioe, ter naj jim oiloči ia izptaöa odškodnino v razmeri ikode, ki je pro- ˇzročeoa. Geste na Tolminskem. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se pozivija, naj sprejme v državno npravo cesto od Perseta pri tolminskem rnostn skoz Tolmin do Sr. Lncije. D r. G r e g o r ö i č: G. k. vlada se pozivija, naj sprejme ˇ državno apravo okrajno casto, ki pelje od državne ceste, na Biči po baški dolini pod B.*d) in čez Pdtrovobrdo do kranjske meje. Dr. Gregoröiö: G. k. vlada se pozivija, naj popravi na državne stroške cesto iz Podbrd» čez Petrovobrdo na Kranjsko, ki je na veö krajih nerabna in nevaraa, ker ni bila izdelana od ze- lezaiške aprave po danih načrtih. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se pozivija, naj takoj izgotovi podrobne načrte za popravo okrajne ceste iz Tol- mina skoz Gabrije, Dolje, Volarje in Sra- liiče na Karano ter napravo mosta öez Sočo, ki naj bi vezal rečeno okrajno cesto z državno ceato na desaem brega Soče, ter naj postavi v državni proračan za let j 1909 znesek 100.000 E kot prvi obrok državnega prispevka za to gradbo. Z e I e z n i c a Eobari d-S v. L a c i j a- Ž e 1 i n-I d r i j a. Kosmad: G, k. vlada se pozivija, naj sprejme v zsznamek tiaiih železiic, ki so imajct v kratkem graditi, tadi ie- leanico Sr. Lacija-Eobarid in železnico St. Licija-Ž^linldrija. Za povzdigo 8adjarstva na Ger k lj an sk em. Eosmač: G. k. vlada se pozivija ngj prepieaje s poakom in z denarnim prispevkom kupčijo s sadjeua na C^rk- Ijanakam in v drngih delib dežele. ZavodovodevBrdib. Elančič: G. k. vlada se pozivija, da intenzivno podpira napore prebi- valcev v goriikih Brdih, da bi si na- pravili potrebnih vodovodov-,, vodujakov in drngih sbramb za zdravo pitno vodo. Zdrava p i t a a v o d a a a Krasn. Zega: G. k. viada 8* pozivija, da poepeii dela, ki so potrebaa, da se pre- skrbi kraiki svet z zadoatno in zdravo pitno vodo, kar jo tudi z ozirom na celo- knpne državne koristi jako potrebno. Podpore po snši poš ko dov» nim. Zega: C. k. vlada se pozivija, da podeli onim krajetn v deželi, posebno na Eraan, ki so vsled letoinje snše močno tipeli, xdatno pedporo, da ljadstvo aabavi pctrebnegi živila za se in za ž vino. Cesto na E r » s a. Zega: C k. vlada se pozivlj», naj z nhilnimi driairninni nrianfiwk-i n^ni»» one fbčine in vasi na Erasu, ki se trndijo, da bi zboljiafe caste, ki bo zi navadoi promet ia za morebitne med- narodno koroplikseije rdikega pomena. Not ata v ben i red. Dr. Gregoröiö: Sprajma s) no r st&vbeni red za deželo na podlagi pri- bžencga /. načrta. Gesti ob laiki meji. Berbaö; V soka vlada se pozivija, da nemadoma nadaljaje in dovräi ce ti ob italijanski meji v idrijski dolini in po slenaeao Marijoceljskega pogorja. Uravnava Branice. Berbač: Visoka rlada se po- zivija, da dfi nemadoma napraviti po svojih organih potrebne naörte [za arav- navo Branice in drngih hndoarnikov, ki se stekajo v Vipavo. Uravnava Vipave. Berbač: Visoka vlada se poziv- ija, da dk takoj napra'iti po svojih teh- ničnih organih potrebne nadrte za nrav- navo Vipave. Brezobrestna p o so j i 1» vi no- re j c e m. Berbaö: C k. vlada se posivlja, naj pchiti z razdelitvijo brezobreetnih posojil med vinorejee, katerim je trtna nš vinograde pokončala, in kateri hočejo svoje vinograde obnoviti. Berbuč: C. k. vlada ae pozivija, naj odpiše brezobrestno posojilo tistim vinorejeem, kateum je že dotekel čas, ko bi morali posojilo vrniti. Gesta Tr en ta - E r a n j ska gora. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se pozivija, da izgotovi podrobni načrt za gradbo ceete od Baambachove koöe v Trenti čez Mojatrano v Eranjakogoro ter naj postavi v državni proračan za leto 1909 znesek 5&000 E kot prvi obrok državnega prispevka za to delo, ki naj znaäa najmanj 90 odst. proraSunjenib. stroškov. U'r.a vna v a S o če. Dr. Gregorčič: C. k. vlada se pozivija, naj začne takoj z. obrambeoim/ deli ob bregovih gorenje Soče in ujenih pritokov, ki naj Be izrrSijo povsem na državne stroške. E oz e r e j a. Dr. G r e g o r ö i č : G. k. vlada se pozivija, naj postopa človeiko in blago- hotno 8 planinei, ki so siljeni pasti svoje koze po bovlkib in sosednjih vrhovib ter dragih goratih krajih v dežali. Goriški deželni zbor. V ponedeljek dne 28. t. m. ob 10h dopoldne Be je zopet sešel goriäki de- želni zbor. 0) navzočnostt vaeh pcslan- cev, razan kaezonadikofd, otvori dežalni glavar sejo. Dnevni r e d je bil sledeči: 1. Volitev odseka, ki ma je namen doloöiti doloöiti slisvnoati o priiiki 60-letaega vla- danja Nj. Veličanatv»; 2. Volitev dežel- nozborskih odsekov, in sicer: a) finan- öneg»,, b) pravnega, d) šolskeg«, č) teh- nično>gospodar8kega, d) železniikega, e) peticijakega, f) ver fikacijskega. Po prečitaojn zipisnika v italijan- akem in sloven^kem jezika se oglasi k besodi A. Gabrsöek, ki zahteva od gla- varj», naj se zapisnik popravi, ker Be v zapisnika njegov klab zove na razoena- čine, nikdar pa ne ^Slovenaki klub", ka- kor se csicielno zo?e. Deželni glavar odgovarja, da v po- slovnika nikjer ne stoji, da se morajo poslanci v zapisnika iraenovati po ska- pinab. Vsled tega ne bo dal popmiti zapisnika. Nato Gabršček stay? piedlog, ki naj se kot dodatek zabeieži v zapit- nik, da se naj v bodoče njegov klab na- zivlje „Slovenski k!ubu. Nato se prfčitt^ zahvala Ijabljan- skega iapana Hribarja za izraz sožalja. Zapianikar pröbere celo vrsto prošenj za podporo iz cele deželo. Elob poBlancev S. L. S. je vložil veö najnih predlogos-, izmed katerih se jih je preöitalo 42. Priobčajerao jib na rlrnnam mcaln M?d Öitanjem nojnih predlogor je mnogo poalanceT odi!o iz zbornice, med lemi je odšel tadi deželniglavar. Ob 12h in 40 minul prevzame predsedniiUo pod- glavar dr. Greg orči č. Zbornica k.h med tern vedno prazni. S!ednjiö je navzocih le 14 poslancev. Dr. Gregor in opozori predsedn- jočega dr. Gregoröiöa, da zbornica ni več sklepčna. Dr. Gregorčič konštatira nesklepönoat, nakar se seja zakljači. Poslsnci S. L. S. inrajo vloženih še nekaj nujnih pred!> gor, ki niao bili äe preč tani. Od italijanske strani je vlože- nih tadi mnog > nujnih predlogov. Slovene! in Slovenke! Žrtvam 20. septenbre 1. 1908, Uko neiiolžno1 namreenim in ranjenim, se slovenaki narod najlcpše oddolži * tern, da priBpeva v prvi vrsti za oskrbo po- nesrečeccer, od katcrih bo maraikateri pohablJHn ali taaj zelo oslabljen zapastil bolcico, potem pn za njihove rodbine, ki bo podpore potrebne. Združeni narodni odbor se zatorej obraöa do vseh Slovencev in Slovens da se odzovejo tema rodoljab- nemu poziva in vsak po svoji moči t ta naoaen prispevgjo, prar posebno pa naši deoarni zavodi, občiae, korporaeije itd. Kot neizLrisno znanaecje naie Ijo- bezDi do cnih dveb, ki sta padla 20 septembra 1908 kot svedoka smrtnega somitva, ki ga dn nas goji naä narodni naaprotnik, obeaem kot opomin k tkap- nema dela za prava naäega roda in je- zika, pa je tadi potrebno, do jiina po- stavimo spomeiiik dostojen Btvari, za katero ita padla. Sio- venci in Slovenke! Nabirajte in priape- vajie, da na ts» način ovekovečimo spo- min na naša narodna mucenika! Združeni narodni odbor. Prispevke, o katerih se bo polagal javen račan, sprejeraa za zdrnženi na- rodDi odbor g. dr. A 1 o j z i j K o k a 1 j, odretnik v LjabJjani, oprejemajo jih pa tadi aprayniätva sloven polnoma prav. Znano je, da se brani Gabršček popravkov; tudi ta v soboto doposlani odborov popravek je „Soča" ^ ( objavila še le v čelrtek. „Sočine" ne- sramne laži pä je bilo treba hitro zavr- niti — in zato se je objavil popravek že v soboto tudi v „Gorici". i (Dalje prihodnjič). ' V zadevi iineuovnnja proft-sir- jev moramo danes še enkrat povdariti, • da so vsi importirani nemški profesorji najhujši nemški nacionalci. Navaden človek ne more pojmiti, čemu je dobro to, da prihajajo k nam poučevat mla- dino ljudje, ki ne poznajo nobenega dež. jezika in ki so vrhu vsega še hudi nacionalci prenapeteži. Ali spada k dobrim lastnostim dobrega pedagoga tudi nemški nacionalizem ? Ali hoče . morda minister Marchet tudi na svojih podložnikih izvesti načelo: Biti naj- prvo Nemec? Teh razmer kratko malo ne bomo trpeli. Prihodnjič povemo mično stvar o nekem letošnjern nemškem privandrancu, da bode slovenski svet videl, kako inteligentne ljudi importira k nam gospod minister oz. njegovi dvor- ni svetniki. Obenem bo pa iz te zgod- bice tudi razvidno, kako mislijo iz naše Goriške napraviti drugo Bukovino t. j. ' nemško deželo z nenemškim prebival- stvom, 1 V nfdeljo — x Cerkno! Opozar- jamo vse naše somišljenike in bratska društva še enkrat na lepo slavnost, ki bo v nedeljo v Cerknem. Udeležniki iz ( Gorice se odpeljejo v nedeljo zjutraj ob 6h do Sv. Lucije; odtod z vozom do Cerkna, kjer so lahko že ob 9h. Zvečer se vrnejo že ob 9h. Somišljeniki, v nedeljo vsi v Cerkno, da pokažemo ondotnim svojim bratom svoje simpatije in priznanje za njihovo vzorno organi- zatorično ljudsko delo! Tečaj za pletenje koäev te otrori v Sjvodnjsh 8 1. oktobrom t. 1. Poače- val bo g. TJ r š i <5, doseianji nčitelj pie- tarske sole na 'ZigL V petek pride z Da- naja v Sovodnje s posl. Fonom mini* steroki odposlanec F a n k e. Obrtoa sola /a mizarje se otvori s 1, novembrom v Solkana. Sola bo ˇelike važnosti za Solkan. Pre*kuŠnje u^iteljske usposobije- nosti za obče Ijndske in meščanske sole začno na c. kr. ženskera noiteljišda v Go* rici, dae 4. novembra t. '. ob 8. ari do- poldnc — Pravilao opremljene prošnje se imajo prfdložiti podpisanim potom do 15. oktobra t. I. ravoateljatva c. kr. iz- priievalne komisije za oböe ljadske in m iöanske sole r Gorici. Rtvuatciljstvo c. kr. izprašavalne komisije za obče Ijadike in meäöanske Sole. „8ad grehau jo b I naslor oni dran?, igri, katera ba je igrala r Št. Andreia pri v< selici tamošojega liberal- nfga draätva v nedeljo 20. t. m. Pri igri je bilo mucg.) š)hk h otrok, ki bi takih iger ne smeii poslašati in gledati. Uči- t€*Ilie» je igrala riogo matere t igri wSad grc'hi". Pauielai Ijodj« so obsojali upri- zontev take igre. Sa celo razpelo so privlekli na oder k amazani igri „Sad nanco nekrgp, ki je le pred nedavnim čaaom kiel liberalno ätandrfzko drnitfo. Zoačaji, kje stc ! Nekdo tadi naisli, da ni TSČ pod loliko oblaetjo, odkar je postal agrirni liberalec; misli, da ma je fse dbroljeno. Ali ne ve, kaj pravi šilska prtstaia o adeleibi otrok pr. t»k h po- hojiljiiih predstaxah in plesih ? Pozabil j« oa Tse. Predobro se ma «odi t Št. Andrein pri sedanj h ratmerab, Zgodilo pa se je (slačsj ali neslačaj), da je po aprizontvi „Sad greha" baknil požar tik dtcrane. „To je §ad greha", se je i'rilo med občinatvom. Nartočo !ja Istvo Be ni 8 posebno vaemo loti o gtieoja in ako bi ne bilo tojako? - dragoEcer, ne vetno, kaj bi lahko Se nastalo. Pra?ijo celo, da Be je hotelo tadi še po požara plesati, a naizoči grt f Attems da je to prepOTedal. Ne Temo, če je to rea, a tako Be govor'. SloveDske abiturijente, ki cdha- jajo na tisoke iole, opozarjamo, da se ob prarem časn preekrbe z zadostnim stefilcm potrebnih listto. Treba je : 1. Vsaj d»a od sodnije potrjena z 1 krono kclekotana prepisa zieloetoega spriöe- vala; 2. teč ubcžo h lhto» (ir *isoke iole so predpisani posebi i frmolarji, pctrjenih od žnpana, žnpnika, zemlje- knjižnfgi in dgvčnega nrada ; 3. za po- loviCQO Tožojo po jnžni železnici je treba prositi na rarnateljstTO t Treto. Priloiiti se mora potrdilo gimnazijskega ravnateljBtva, da si oprošten iotnine, in koYerto 8 prilfpljeno zcsnoko iD avcjim DatloTom (t Dji ti pcšljejo Cfrt fikat); 4. Slika brez kartons, ki se rtbi pri vpisQ in pozaeje kot hgitimacja. Čsetno zlato svetnjo je dobil za 40 letno zresto elazbovanje \rtcar Jožif Grad i na. Na žtipnijo Yogrsko se je v če- trtek preselil č. p. žnprik Janez Re- na e c, doBedaj karat v Štrbin*. „SloTencc" — koLfircirai». Si- nočnji „Slovenec" je bil zaplenjen radi tega, ker je poročal na podlagi dejstev, da v Ljubljani povzročajo razburjenost le izzivajGči vojaki ter Nemci; nadalje •je poročal na podlagi izjav očividcev, kako so vojaki streljali in priobčil je tu strovnjaški članek, kakšno povelje je dal Mayer. Gospodje so se pa teh res- nic tako ustrašili, da so „Slovenca" za- plenili. II). vsesloTeuBki delavski ^hcd. Nazsi^DJamc, da aao akleoili predlcžiti III. T86ülo?enBki deiaveki shod na tretjo nedeljo meseco nofeuibra (15. dot.) Shod se vrši tretjo nedeljo v oorembra zato, ker predljži vlada držnvnema zbora nieteca DOTtmbrt« Laitt o f-tarostnem deltiTBkem i-avarovanjc, in tako bo mog( č^ o tpm Televažnem vpraöinja razpravljtti na 111. Tsoälovenskem dolhvekem thoda. 0 delavekem zavarovanja poroča na III. TsesloYenskein del&vfckem ihoda držarni in deželsli poslamc dr. Jinez E». Krek. Opozarjamo na^a de'arska drnitvp, naj odgovore na tt&vljera vprašan;a, čc~ tndi ie niso dobila poziro?, da naj se fchoda adeleže. Izvrševalni odbor slorenskega k r s č a n iko-t c cial nega delavetra — Italijanom daju državna del». Zidarska dela nore vojaimce lo\cer t Trbižo je vledi oddala Ilalijana iz kra- ljeetva, Nanimbemja. V neji celovike trgovske in obrtne zbornice je zbornični svetnik Poltnigg ostro obiojal lo kratko- vidoo staiišče naše tlade. — Ukrad^na krava. — V pone- deljek je policija aretirala v Podturnom čevljarja Angela Tornado iz Vidma, ki je prav po nizki ceni prodajal kravo, ki je je, kakor je pozneje sam priznal, ukradel iz nekega hleva blizu Kormina. Ta človek je bil svoj čas že izgnan ra- di mnogih tatvin. Loterijske številke. 26. septembra. Trst.......14 63 85 37 V Line ...... 73 2 7 72 8f Cerkvena mizarsha dela »rimsttem in gotišhem slogu izdclujc fl. Cernigoj-Gorica. MtOil čevljar v Semeniški ulici 1. v Gorici ! priforoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Ivan Bednafik friporoea svojo knjigoveznico v floriei ulica della Croce stey. 6. Prva goriška tovaraa umetnih ognjeu s strojnim obratem iidclujc: raketc bengalične luči, rimske svečc, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap:rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ----------palače.)----------- Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta iiaj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno ; ToTaraa lisa oillibpi na obrtni , s« razstavi v Gorici 1.1900 1L ; FRANC KRAU i - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - h priporoča cenj. gg. trgoveem razno- 1 vrstnega kisa. Cene zmerne, pö- ^ strežba točna in poštena. Rojahi! hupujte napodni ftoleti ' JolshEpa Doma". Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meičanom in okoličanom pekovski niojster JAKOB BRUTUS v ^oriri Šolnlia ulica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. ^m—~~~*—««_-----m—^-----^mmrn-----m*~*---•^rnm^- —^^ »»«p <1^ ----^ v mizar in ** lesni trgovec v Föflpri, n iüiIi novep ielemifteEi loita (na cesti, ki fieljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi >; opeko, ima ve- liko zalogo Tsakovrstüe^a trde- ga iu mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohiš t va, vinskihposod, stiskalnic itd." Fani Drasceky zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosii Priporoča se slav. občinstv u Prosiva zahtevati list k e ' Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, 3vinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežbaj luo krost«» Hiiagrade izplačava vsakema, köor dokaže 8 potrdili najine nove an&erlkaRske blafiajne, da je kupil pn b^k *& 100 kron blaj^a. Proaiva aahtevati 1 i » t k <» * - Pcsori Eno krono nagrade! rosor! Eno krono nagraae CENJ. PAME IN siOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjab sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ,______ Original-flictoria stroji deiajo • po 10 ietni uporabi brezšumno. Opiginal-Victaria stroji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najbop izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria'4 stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, ri.vokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, ----- — ^ __-------------— ----------_ _ — __