ijNENJSKA RAZISKAVA: delavci podpirajo ; stabilizacijske [ ukrepe i" ^ekaj ugotovitev Centra za raziskavo javnega j! mnenja pri RS ZSS ii j' Večina delavcev v SR Slo-'1 Veniji pozitivno ocenjuje začas-1)ne ukrepe zveznega izvršnega 'eta za stabilizacijo gospodarji tVa- še posebej odločno pa rj ^^rznitev cen. Strinja se tudi z af Zamrznitvijo osebnih dohodkov jl»V (*e^ovnih organizacijah oziro-ir y z zamrznitvijo teh dohod-Kov v tistih delovnih organiza-^ pldh ali panogah, kjer so visoki. \ retežna večina delavcev daje o' J!0čno podporo tudi prizade-co anjeni za sprejem zakona o t llolnih merilih, po katerili bi v rf,, 7etj‘h delili dohodek na lit vsehne dohodke in sklade. Ob tit tem pa je potrebno po-sj.1 afiti še naslednje: zaskrblju-!|J Ce visok odstotek delavcev je 'm h0n';injkljivo informiran o naj-i- ^oiejših dogajanjih v našem p« ružbeno-gospodarskenf življe- nju oziroma teh dogajanj sploh ne pozna ... Te ugotovitve, ki smo jih pravkar navedli, izhajajo iz rezultatov, ki jih je dala anketa Centra za raziskovanje javnega mnenja pri RS ZSS. Sodelaci omenjenega centra so to anketo izvedli novembra lani v 100 delovnih organizacijah industrije in rudarstva, zajela pa je nekaj več kot 3000 delavcev, pri čemer so bile sorazmerno upoštevane vse kvalifikacijske kategorije. Vprašanja, ki so bila zastavljena v tej nakcti, so zajela različna področja, za katera so sindikati želeli izvedeti mnenje delavcev. To so bila, denimo, vprašanja v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi, dalje vprašanja v zvezi z zaposlovanjem, kadrov-(Nadaljevanje m 3. strani) ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka V OKVIRU Je res najbolj smotrno pozapreti vrata jam? Položaj in perspektiva premogovništva sta se zadnja leta bistveno spremenila. Še pred tremi leti so mnogi šteli dneve premogu kot viru energije, s tem pa seveda tudi premogovništvu. Zdaj pa tako v svetu kot pri nas premoga spet primanjkuje. Vse bolj se krepi prepričanje, da ima premog še zmeraj perspektivo in da bo imel spet pomembno vlogo v energetiki. In slednjič: v nekaterih tehnoloških procesih je premog — vsaj za zdaj še zmeraj nenadomestljiv. V nekaterih zahodnoevropskih državah so sicer v zadnjih desetih letih zapirali premogovnike, niso pa pri tem bistveno zmanjševali proizvodnje premoga, povsod iščejo način, kako zagotoviti zadostne količine premoga. Zaloge premoga na depojih iz prejšnjih let so skopnele. Ker manjka rudarjev za delo v premogovnikih, jih iščejo povsod, tudi pri nas, zlasti še v Sloveniji. Zvezna republika Nemčija pa išče možnost za sklenitev dolgoročnih pogodb o dobavi premoga iz Jugoslavije, pri čemer govorijo o možnosti prodaje kakih 5 milijonov ton premoga na leto. In kako je s položajem premogovništva pri nas? Zadnjih pet let proizvodnja in poraba premoga v Jugoslaviji stagnirata oziroma pri rjavih in črnih premogih celo upadata. Čeprav je bilo sprejetih več ukrepov samih rudarskih kolektivov, pa se težave premo- govništva spet zaostrujejo. V vsej svoji ostrini so se te težave pokazale na začetku minulega leta. S petletnim družbenim načrtom smo v Jugoslaviji predvideli proizvodnjo 42,5 milijona ton premoga letno, v rudnikih pa ga zdaj nakopljejo na leto le kakih 26 milijonov ton. Upadanje proizvodnje pa samo zmanjšuje dohodek in slabša materialni položaj premogovnikov, kar vse se odraža tudi v vse manj zadovoljivem standardu zaposlenih. Gmotni položaj rudarjev se v primerjavi z zaposlenimi v drugih panogah gospodarstva nenehno slabša. V teh gibanjih je na primer položaj nekaterih premogovnikov, kot denimo velenj- * * * * * * * S * * * * * S * i * * * * * * * * t * * * * * * * * * skega, bistveno boljši. Velenjskim rudarjem je uspelo - ob pomoči širše družbene skupnosti, ohraniti kupce premoga kot energetskega vira. Poraja se celo vprašanje, če bo Rudnik ligriita Velenje po letu 1971 sploh lahko zadostil vse potrebe po lignitu. Vendar pa se tudi velenjski rudarji vprašujejo, zakaj smo se tudi pri nas, če so se še v svetu, kljub opozarjanju, prenaglili pri zapiranju premogovnikov, zlasti pa pri zmanjševanju proizvodnih zmogljivosti v rudnikih. Premoga imamo v Jugoslaviji dovolj in v prihodnje, kot vse bolj poudarjajo rudarji, moramo na premog bolj računati in ga tudi bolj ceniti. MARIJAN LIPO VŠEK Korak pred drugimi Minuli torek je sindikalni odbor podjetja Gradis, tega največjega gradbenega podjetja v Sloveniji, opravil obračun svojega dela za minuli dve leti. Gradis danes šteje 6211 delavcev, zato so občnemu zboru, razumljivo, prisostvovali le delegati. In morda je prav v tem tičal vzrok, da na tem občnem zboru ni prišlo do tiste neposredne izmenjave pogledov, ki je (Nadaljevanje na 2. strani) in >s£al*’ nteikosia5 7 DNI V SINDIKATIH Minulo sredo so se sestali člani pododbora za šolstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Na seji so razpravljali o izrednem študiju učiteljev osnovnih, posebnih in srednjih^ šol ter dijaških domov v Sloveniji ter o osnutku zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke. S stališča nadaljnjega razvoja šolstva so razpravljali tudi o dolgoročnem in srednjeročnem planu razvoja Slovenije, posebno pozornost pa so na seji pododbora posvetili 'samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov v šolstvu, ki jih bodo delovne skupnosti sklepale po temeljitih in vsestranskih razpravah. NA LINIJI 323-554 RAVNE NA KOROŠKEM: Po sicer nepopolnih podatkih zaposlujejo zasebni delodajalci iz Mežiške doline kakih 130 delavcev. Ker problemov v zvezi z nagrajevanjem, delovnim časom, dopusti in drugim ne manjka, bo Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem skhcal v februarju ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. V okviru svoje sindikalne organizacije in ob pomoči občinskega sindikalnega sveta naj bi ti delavci reševali probleme, ki jih tarejo. (ma) LJUBLJANA: O socialni diferenciaciji Center za družbeno-politično izobraževanje je minuli teden priredil za sindikalne delavce dva enodnevna seminarja na temo socialna diferenciacija pri nas. Odločitev za to tematiko je temeljila na ugotovitvi, da je razumevanje socialnih razlik v naši družbi čedalje bolj neenotno pa tudi politične ocene tega družbenega problema so različne. Na seminarju je-Vlado Vodopivec razložil temeljna stališča Zveze sindikatov do problemov socialne diferenciacije. Njegovim uvodnim mislim je sledila obširna informacija mag. Slavka Podmenika o študiji, ki je poskušala razkriti vzroke in posledice socialnega razlikovanja pri nas. Nekatere glavne ugotovitve sociološke raziskave leta 1970 v Sloveniji z naslovom „Socialna stratifikacija v samoupravni družbi'’ pa jc udeležencem podal Andrej Caserman. ZASAVJE: Opravljena naloga VELENJE: Skladi za rekreacijo D. R. Vodstvo velenjskih sindikatov je na zadnji razširjeni seji razpravljalo tudi o nekaterih problemih oddiha in rekreacije ter regresiranje letnih dopustov. Med drugim je predlagalo samoupravnim organom delovnih orga-nizacij iz Šaleške doline, da ustanovijo posebne sklade za rekreacijo, v katere naj bi vplačali najmanj 300 dinarjev na zaposlenega, po možnosti pa še sredstva za nezaposlene družinske člane. Merila za delitev tako zbranih sredstev pa naj bi spodbujala zaposlene, da bi preživeli dopust izven domačega kraja. Velenjski sindikati se ob tem tudi zavzemajo, da naj bi vsi zaposleni v delovni organizaciji prejeli regres v enaki višini. (vš) KORAK PRED DRUGIMI Občnega zbora sindikalne organizacije podjetja Gradis sta se med drugim udeležila tudi predsednik RS ZSS Tone Kropušek in predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Lojze Capuder (Nadaljevanje s 1. strani) značilna za manjše delovne organizacije. Ta pripomba pa ni bila izrečena zlonamerno, res je namreč tudi to, da je bil občni zbor kljub vsemu tak, kakršnega bi si želeli še v marsikateri delovni organizaciji. USPEL SISTEM DELITVE DOHODKA „Sindikalni odbor podjetja je že na svoji prvi seji sprejel program svojega dela, ki ga je pozneje tudi vestno izpolnjeval. V minulem letu pa smo svoj delovni načrt dopolnili s programom političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. S posebnim zadovoljstvom danes ugotavljamo, kako prav smo ukrepali, da smo že na drugi razširjeni seji sprejeli pravila sindikalne organizacije. S pomočjo teh pravil smo namreč dokončno izoblikovali odnose, naloge in način povezovanja med sindikalnim odborom, sindikalnimi podružnicami in našimi delavci, člani Gradisovega sindikata . . .“, je dejal Tone Zaletel, predsednik sindikalnega odbora. Za tem pa je predsednik Zaletel poročal: Bo statut zagledal beli dan? Z občnega zbora sindikata v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo Razprava na občnem zboru osnovne organizacije sindikata v Tovarni glinice in aluminija „Boris Kidrič41 v Kidričevem je izzvenela v ostro kritiko vseh tistih dejavnikov v podjetju, ki so krivi, da ta 2.000-člansld kolektiv še danes nima statuta usklajenega z določili XV. ustavnega amandmaja in akta o sistemizaciji delovnih mest. Največ krivde za neizoblikovano interno zakonodajo je občni zbor pripisal nesposobnosti komisije, ki je bila zadolžena, da pripravi osnutek statuta in akt o sistemizaciji delovnim mest. Šele ko je osnovna sindikalna organizacija ob podpori organizacije Zveze komunistov in mladinske organizacije zadevo vzela v svoje roke, je delo steklo po normalni poti. Na pobudo osnovne sindikalne organizacije so izvolili novo komisijo za pripravo statuta, ki je svoje delo opravila uspešno in v rekordnem času. Tako je osnutek statuta te dni le zagledal beli dan. V dokumentu so se predlagatelji iz- rekli za veliko bolj decentralizirano samoupravljanje, kot so ga doslej imeli v tovarni. Namesto upravnega odbora je v osnutku statuta predvidenih več odborov, ki bodo opravljali konkretne naloge v okviru svojih pristojnosti. Osnutek statuta poleg kolektivnih izvršilnih organov uvaja še več individualnih izvršilnih organov, ki naj bi pri-pomogli k uspešnemu delu kolektivnih organov. „Gradis ima enote po vsej Sloveniji pa tudi v tujini. Enote so po svoji dejavnosti sicer različne, vendar nam je uspelo uveljaviti enoten sistem delitve dohodka za vse naše delavce. Ko bomo gradbinci prilagajali že uveljavljeni samoupravni sporazum v gradbeništvu zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, bomo prav gotovo z našim v praksi potrjenim sistemom delitve veliko prispevali k oblikovanju meril. Naš sistem delitve izhaja iz najnižjih startnih osnov za posamezne kvalifikacijske skupine, ki jih moramo zagotoviti s sporazumom. Sistem delitve dohodka pri nas že danes omogoča načelo, ki je zapisano v vseh programskih dokumentih družbeno političnih organizacij. Gre za to, da enote, ki dosegajo nadpoprečen dohodek na delavca, prispevajo več za sklade, hkrati pa imajo delavci v teh enotah tudi višje osebne dohodke v primerjavi s poprečjem, in obratni enote, ki ustvarjajo podpo-prečni dohodek. Te enote prispevajo za sklade, na primer, le 13 namesto 18 odstotkov dohodka, njihovi delavci pa imajo temu ustrezno tudi nižje osebne dohodke . . .“ DOKLEJ BEG V ZAMEJSTVO? Ko smo že pri osebnih dohodkih, ne moremo mimo ugotovitve, da so v gradbeništvu v primerjavi z drugimi panogami še vedno prenizki in da ne ustrezajo vloženemu delu. Res je sicer, da so se v zadnjem času popravili, toda delavci še vedno bežijo v tujino, kjer njihovo delo bolj cenijo in ga seveda tudi bolje nagrajujejo. „Lani v novembru smo bili gradbinci po osebnih dohodkih na 45. mestu med 57 dejavnostmi. Poprečje osebnih dohodkov v lanskih prvih enajstih mesecih je bilo v gradbeništvu precej nižje od slovenskega poprečja in nižje celo od osebnih dohodkov delavcev v industriji. . .“, je razlagal Stane Uhan, član Gradisovega kolektiva in predsednik Mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev. „Povsod v tujini so gradbeni delavci za 5 do 20 odstotkov bolje plačani od zaposlenih v industriji. Delavci v Gradisu smo v primerjavi z drugimi gradbenimi delavci v Sloveniji dobro nagrajeni, kljub vsemu pa zaslužimo še vedno 2 odstotka manj kot naši kolegi v industriji. Skratka, bojazen, da odliva naših ljudi v tujino še ne bo tako kmalu konec, je resna ... -a J **************%%%%%%%%%%%%%%%%%%**%> p0 V Trbovljah pa tudi v hrastniški in zagorski občini so v glavnem vse osnovne organizacije sindikata že opravile občne zbore. Tako so torej vodstva sindikatov dejansko izpolnile svoje obveznosti še nekoliko prej, kot so predvidevala. Sedanji delovni dogovori osnovih organizacij sindikata v Zasavju so bili po zatrjevanju občinskih vodstev izredno dobro obiskani, razprava na njih pa je posegla na najpomembnejša področja gospodarjenja in dejavnosti sindikatov. Največ je bilo govora o uresničevanju dokumenta ..Politični cilji in naloge slovenskih sindikatov" in v zvezi s tem tudi o vključevanju osnovnih organizacij sindikata v izvajanje programa stabilizacije našega gospodarstva. Na skoraj vseh občnih zborih so sprejeli dokaj konkretne delovne programe ali pa so zadolžili novoizvoljena vodstva, da izoblikujejo programe bodoče dejavnosti. Na občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah bodo v kratkem pripravili temeljito oceno poteka občnih zborov in jo predložili v razpravo plenumu, podobno pa bodo bržkone ravnali tudi v Litiji, Zagorju in v Hrastniku. ! n> a i i S 5 I * I * * * S * s ** i * * * * * * i * * * Občni zbori formalnost V F 1 Člani in vodstva osnovnih organizacij sin^ dikata v Mislinjski dolini se premalo zavedajo nalog in odgovornosti Ta mesec bodo v Slovenj Gradcu, kot računajo, končali z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata. V večini organizacij so jih opravih v roku, za katerega so se dogovorili na občinskem sindikalnem svetu. Žal pa ugotavljajo, da so le na dveh ali na treh občnih zborih osnovnih organizacij poglobljeno razpravljali o nalogah, na katere opozaijajo — med drugim — tudi stabilizacijski ukrepi. Tako v občinskem sindikalnem vodstvu sodijo, da se člani in vodstva sindikalnih organizacij iz Mislinje doline premalo zavedajo celovitosti nalog in odgovornosti, ki jih čaka v prihodnje. Na večini občnih zborov osnovnih organizacij sindikata v Mislinjski dolini tako ni bilo razprav o problemih delovnih organizacij, o razvoju v prihodnje, o stabilizacijskih ukrepih itd. Več doslej opravljenih občnih zborov torej ni pomenilo pregleda dela niti ocene zavzetosti oziroma pripravljenosti kolektivov za razreševanje problemov in nalog, ki so pred delovnimi organizacijami v Mislinjski dolini. Ponekod so torej vzeli občne zbore osnovnih organizacij sindikata za formalnost. Za stvar, ki jo je pač treba opraviti. Živo nasprotje tega pa so bile tudi v okviru osnovnih organizacij priprave na občne zbore, ki so veliko obetale . .. Pa še to: na nekatere občne zbore osnovnih organizacij sindikata niso prišli (predstavniki) vodstev delovnih organizacij! A.N. Ji ( tihoti io j ♦eri ♦en- la c ski| ^jei Hia dru &nk pt hied R 3{ v dr, d°hr Polo Pa s Jaz vi *eta din preje ^ t\. i>. j Razumevanje in Mik pripravljenost kor speVa ‘gC Edij JANEZ PAKIŽ, predsednik cerkniških sindik* ^ tov: Napredovati vsaj po stopnji 10 %! r?čif Predsednika cerkniških sindikatov Janeza Pakiža smo vprašali, kako so na njihovem območju odjeknili ukrepi za stabilizacijo gospodarstva in porabe, oziroma na kakšen način bo njihovo izvajanje podprl tudi ObSS Cerknica. „Na splošno vzeto so ljudje na našem območju te ukrepe sprejeli z razumevanjem in kot nekaj, kar je bilo sprejeto raje prepozno kot prezgodaj," je odvrnil Janez Pakiž. ..Slišati pa je bilo tudi pomisleke, češ da lahko dosledno izvajanje teh ukrepov na našem področju še bolj zaplete že tako zamotano prpblematiko rednega financiranja družbenih služb. V pripravah na plenarno sejo, kije bila zadnje dni decembra lani, se je naša komisija za družbeno-ekonomske odnose prav zavoljo navedenih pomislekov, ki so po svoje utemeljeni, ukvarjala predvsem z vprašanjem, kako naj bi v občini ukrepali, da bi M nasprotij med načinom zajema11; dohodka gospodarstva in tehniko Piš nanciranja družbenih dejavnosti haj kolikor toliko normalno finaUhp] ranje teh dejavnosti, ne da bi zavot, tega bilo gospodarstvo dodaC obremenjeno. W Da ne bi ostali samo pri teh lev. ’ ..................... zagotovili skladen razvoj gospodar stva in družbenih služb. Zal pa so bili v tej komisiji predvsem člani, ki delajo v gospodarskih organizacijah, zato plenum v bistvu ni sprejel njihovih predlogov in zaključkov, saj so preveč očitno izvirali iz interesov gospodarskih organizacij. Na plenarni seji smo nato izoblikovali konkretne zaključke, za katerimi stojimo cerkniški sindikati kot celota." , JCaj vse imate v mislih? ' ,,Menimo, da bi se obseg proizvodnje v letu 1971 moral gibati po takšni stopnji rasti, kot smo jo dosegli lani, torej po stopnji 10%. To nam bi zagotavljalo — neodvisno od videz načelnih stališčih, smo pot£j)j posegli še malo dalj. Strokovfju organom v delovnih organizacih. smo med drugim priporočili, da rajo čimprej začeti sproti ugotavljaj plačilno sposobnost svojih P^Vai neijev in lastnih organizacij ter tem upoštevati na prvem mestu PL trebo, da zagotove sredstva za P moten potek proizvodnje in sredsj*tn .za redno izplačevanje osebnih hodkov. Če tega ne bi storili, hi'šW namreč lahko dogodilo, da bi »t, ogrožen tudi minimalni standard (1,E poslenih, še posebej pa tistih z jimi osebnimi dohodki. Delova11 organizacijam smo tudi vnovič P1 poročili, da čimprej izdelajo dol/ ročne načrte razvoja. Zavzeli stn0.^ za pravočasno, tekoče in temelj11; informiranje vseh zaposlenih o s1; nju in problemih njihovih kole^ vov. „Kako so priporočila sindikat I odjeknila v kolektivih? “ „Lahko bi rekel, da so jih ljulf'^ sprejeli z razumevanjem. Še vo marsikdaj doslej smo slišali oči® da se sindikat vtika v stvari, ki naj jih pustil pri miru. Tokrat, ko ji" bolj odločni kot kdaj poprej, sliši1") nasprotna mišljenja: prav je, da sindikat po tej poti brani interes0 delavcev - svojih članov." Pravna f»»sv4‘iovalnira DE VPRAŠANJE: Po smrti očeta sem na sodišču ugotovil, da ne bo po njem zapuščinske obravnave, ker ob smrti ni imel premoženja. Prepričan pa sem, daje razpolagal z večjimi denarnimi zneski, saj je v zadnjih letih vse nepremično premoženje, ki ga je imel, prodal. Pred smrtjo mi je oče povedal, da si boVa po njegovi smrti z bratom denar lahko razdelila. Kako lahko uveljavim svoje pravice? S. A. obveš. - Celje Razen kritike zavoljo prepočasnega oblikovanja interne zakonodaje pa smo na občnem zboru slišali tudi mnogo spodbudnih ugotovitev o poslovanju podjetja v minulih dveh letih. V proizvodnji glinice so tako lani prvič presegli količino 120.000 ton, kar sta jim omogočila modernizacija tehnologije in rekonstrukcija kalcinacij skih peči. Nekaj slabše rezultate pa so imeli lani v proizvodnji aluminija, saj so ga proizvodu za 1 % manj kot leto poprej. . M. Ž. ODGOVOR: Sodišče ni uvedlo zapuščinskega postopka po vašem pokojnem očetu zaradi tega, ker je dobilo podatke, da ob smrti ni imel nobenega premoženja. Podatke o tem posreduje sodišču matični urad občine, pri čemer se oslanja na izjave enega svojcev. Ker ste prepričani, da je oče ob smrti imel večjo vsoto denarja, lahko predlagate sodišču uvedbo zapuščinskega postopka, pri čemer morate posredovati trditev o njegovem premoženju in tudi dokaze o obstoju premoženja (denarja). Če vam bo v teku zapuščinskega postopka uspelo dokazati, da je oče ob smrti imel gotovino, bosta z bratom tako ugotovljeno premoženje dedovala po zakonu, torej vsak do polovice, ker je oče umrl brez oporoke. M.KNAFEUC Ker želim izkoristiti svoj redni letni dopust za minulo leto po poteku ‘T^sku 3 ga delavnika, sem to svojo željo sporočila podjetju, vendar so zahtevali/spi0En izkoristim svoj letni dopust še v minulem letu. ščati" Prosim vas, da mi pojasnite, ali sem bila dolžna glede na polovični d*k nalni < čas nastopiti letni dopust že lani? vtročr B. S. - Dravog1*eailov . Kes ODGOVOR: *vati. Po določilu čl. 63. temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima del^^ 0v med letom pravico do letnega dopusta. Letni dopust je dovoljeno prenesi' tekočega v naslednje koledarsko leto le za člane posadk rečnih in °Vn ladij in za delavce, ki delajo v tujini, pri tem pa pogoje za to določa organizacija v splošnem aktu. Glede na citirana zakonska določila je b stališče vaše delovne organizacije, da morate izkoristiti letošnji dopust jcKDaj minulem letu, pravilno, saj letošnjega dopusta ne morete izkoristiti v na' .sI^AKa njem letu, kajti polovični delovni čas delavca ni predviden v TZDR • j izjema, po kateri bi bilo možno prenašati letni dopust iz enega v < kcinfon koledarsko leto. A. POLJAN#1 ^ VPRAŠANJE: Zaposlena sem v delovni organizaciji, kjer delam že tri leta, ter sem lani 3. avgusta nastopila porodniški dopust, ki je trajal vse do 15. 11. S 16. 11. 1970. leta sem pričela delati 4 ure in bom tako delala do 2. 5. 1971. leta. 7 DNI V SINDIKATIH STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO Rednem delovnem času___________________________________________________ Krško: drugo polletje odločilno !* izjave EDIJA KOMOČARJA, predsednika ObSS Krško: »Sindikati v na-s' občini so se v zadnjih dveh letih vztrajno prizadevali, da bi s samoupravnimi dogovori zagotovili vsem zaposlenim vsaj takšne osebne do-,0clke, ki bi jim zagotavljali minimalne življenjske razmere. Svojo akci-{° smo gradili na tem, da naj kolektivi uveljavijo vse možne ukrepe, ka-J^ih rezultat bi bili boljši poslovni uspehi in tako tudi višji zaslužki. Pri *e,Ti so si sindikati izborili nedeljeno podoporo družbeno-političnih organi-z9cij v občini in tudi pomoč občinske skupščine. Sklep konference slovenjih sindikatov o najmanjšem zaslužku 800 din je tem našim prizadeva-*ieni dal novo spodbudo. Po razpoložljivih podatkih je v septembru lani ^anj kot 800 din prejemalo le še 346 delavcev od 5700, ki so zaposleni v južbenem sektorju. Leto poprej je manj kot toliko prejemalo natančno še jrat več delavcev. Do konca minulega leta so se razmere še popravile. f^Pal bi si trditi, da bodo v drugi polovici letošnjega leta verjetno v celoti L odpravljeni zaslužki pod 800 din.« Delavci podpirajo stabilizacijske ukrepe svoji gospodarski moči in stopnji razvitosti občina Krško sodi ^ srednje razvite industrijske občine. S kmetijstvom se še ukvar-a ^8 % občanov. Izmed 27.000 prebilvacev jih je 5700 zaposlenih ^ družbenem sektorju, kakih 400 pa pri zasebnikih. Po narodnem °h,xlku, ki ga ustvarjajo, zaseda občina eno izmed mest v zgornji P°lovici razpredelnice slovenskih občin, po proračunskih dohodkih P3 * uvrščajo v spodnjo polovico. To pomeni, da so se doslej J^jali zlasti na račun odrekanja pri osebnih dohodkih. Le-ti so k 1969 dosegli povprečje 1140 din, da bi se lani dvignili na 1370 nui- Pri tem je septembra 1969 14,6 % zaposlenih ali 688 delavcev Pojemalo manj kot 800 din mesečno. Do septembra lani se je OHiihovo število zmanjšalo za več kot polovico, tako daje manj kot » t0»iko prejemalo le še 346 delavcev ali 7,1 % zaposlenih. I Kako so ravnali SINDIKATI? i Kaj so k navedenim, vseka-°r pozivinim premikom pri-P^vali sindikati krške občine? ^|:%>varja njihov predsednik ^ dl Komočar: * >>Naša akcija na tem pod-°«ju se ni začela šele v lan- letu, ampak vsaj leto prej. n/ako smo v juliju 1969. leta ko Predlagali občinski skupščini, bi v občini sklenili samo-lVoi/™vni dogovor, ki bi delavcem lat' družbenem sektorju zago-; vljal zaslužek vsaj 600 dinar-o%V ^rati smo predlagali, naj 4‘s svojim odlokom predpisala tcKj 1 višje minimalne osnove za-3 Sriu/'k°v posameznih kategorij naiv , Vcev, Ki so zaposleni pri pri-n'kih. V obojem smo uspeli, u p'*0 Sl|io marca lani razpravljali a c Uresničevanju tega sklepa, pa dsL 10 ugotovili, da taki zaslužki 'bi JVolj° gibanja življenjskih stro->i h °v niso več primerni. Na za-dllev° sindikatov je občinska ^ Kupščina ob razpravi o rezul- • m i 0^ tatih gospodarjenja v letu 1969 sprejela 11 predlogov sindikatov za izboljšanje gospodarjenja, med njimi tudi priporočilo, da je treba zaposlenim zagotoviti zaslužek v višini najmanj 700 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času. Čeprav smo v naših predlogih poudarjali, da ne zagovarjamo politike zviševanja osebnih dohodkov za vsako ceno, marveč da zahtevamo, naj odgovorni posamezniki in organi v podjetjih uveljavijo vse možne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in doseganje večjih poslovnih uspehov, čemur naj sledijo tudi višji zaslužki, so nam mnogi vseeno še očitali kruhoborstvo. Ko pa je nekaj kasneje konferenca slovenskih sindikatov med drugim sprejela sklep o najmanjšem zaslužku 800 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času, je to našim prizadevanjem dalo novo spodbudo in tudi večjo družbeno avtoriteto. Zato ni naključje, da sta svet za go- spodarstvo naše občinske skupščine in predsedstvo ObSS septembra lani brez pripomb sprejela priporočilo, naj bi tudi pri nas najmanjši zaslužki znašali 800 din za normalno delo v rednem delovnem času. Zanimivo je, da smo sindikati v naši občini prav tedaj uspešno zaključili tudi svoja že dve leti stara prizadevanja, naj bi v občini začeli združevati prosta finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest. S tem hočem reči, da je ob ugodnem družbenem razpoloženju, ki pa ga seveda ni mogoče ustvariti prek noči, možno izpeljati tudi najbolj smele načrte. In še druga ugotovitev: če se naše akcije ne bi lotili na način, kot sem ga opisal, bi bržčas ostali osamljeni in je vprašanje, za kakašne najmanjše zaslužke bi si prizadevali. Tako pa smo,vseskozi nastopali s političnimi in ekonomskimi argumenti in zanje zainteresirali tako družbeno-po-litične organizacije kot tudi občinsko skupščino in njene organe. Z vsem tem pa je navi- : Inles ; £ ImmmJ ribnica £ £ prodaja £ £ POLKNA 2 2 VRATA * £ OKNA £ / NA KREDIT ^ £xxxxxxxxxxxxxxxxxx£ dežno sindikalna akcija dobila širšo družbeno veljavo." PRED ODLOČILNO BITKO kakor smo že omenih, se je v letu dni za polovico zmanjšalo število delavcev, ki so zaposleni v podjetjih na območju občine Krško in ki še prejemajo manj kot 800 din. Kdaj in kako pa bodo dokončno odpravili zaslužke pod 800 dinarjev? Edo Komočar odgovarja: ,,Rečem lahko, da so se po delovnih organizacijah že poprej trudili, da bi v mejah možnosti izboljšali zaslužke najslabše nagrajevane kategorije delavcev. Vendar pa je do odločnejše akcije osnovnih organizacij sindikata prišlo šele po znanem sklepu konference slovenskih sindikatov. Podatki, s kateremi razpolagamo, povedo, da je večina kolektivov hkrati s popravljanjem nizkih zaslužkov poskrbela tudi za ustreznejše nagrajevanje vseh vrst kvalificiranega dela. Sicer pa bi si upal trditi, da bodo v drugi polovici letošnjega leta v naši občini v celoti odpravljeni zaslužki pod 800 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času. Glede na specifične pogoje gospodarjenja sicer pričakujem težave v dveh kolektivih, v obratih tovarn LABOD in LISCA, čeprav so tudi tamkaj na dobri poti." MILAN GOVEKAR (Nadaljevanje s 1. strani) sko politiko, odnosi do različnih kršitev zakonitosti, financiranjem šolstva in zdravstva, spreminjanjem statutov itd. Skratka, anketa je odgovorila na mnoga vprašanja, ki so zelo pomembna za politiko slovenskih sindikatov, in zato lahko tudi pričakujemo, da bo pomenila precejšnjo pomoč pri usmerjanju nadaljnjega dela naše organizacije. KAKO OCENJUJEJO DELAVCI POSAMEZNE STABILIZACIJSKE UKREPE? Seveda pa tako široko zastavljene ankete ne moremo predstaviti v enem samem članku; morali jo bomo obdelati postopoma, za danes pa naj se zaustavimo le pri tistih njenih ugotovitvah, ki zadevajo mnenje delavcev o ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva. Na splošno bi lahko rekli, da so slovenski delavci podprli prve stabilizacijske ukrepe ZIS, čeprav ne vseh enako odločno. Glede zaupanja v njihovo učinkovitost pa anketa ni pokazala pretiranega optimizma, saj je le nekaj več kot 23 % delavcev bilo prepričanih, da bodo ti ukrepi zelo učinkoviti oziroma učinkoviti, kar 27 % pa je menilo, da bo njihova učinkovitost „bolj srednja". Le majhen odstotek delavcev je bil prepričan v njihovo neučinkovitost, zato pa zelo mnogi delavci 27,5 % niso vedeli odgovoriti, kakšna bo ta učinkovitost, kar precej (14,60%) pa jih je odgovorilo, da teh ukrepov sploh ne pozna. Značilno za vprašanje, kako bodo ti ukrepi vplivali na poslovanje podjetja, v katerem delajo, je to, da so bili odgovori delavcev zelo različni, predvsem pa dejstvo, da skoraj 61,5% delavcev ni vedelo, kakšne bodo te posledice (to je izjavilo blizu 42 % anketiranih delavcev), oziroma da teh ukrepov ne pozna in da zato ne more dati odgovora (blizu 19,5 %). Kaže, da je bila med stabilizacijskimi ukrepi najpopularnejša" zamrznitev cen: pozdravilo jo je blizu 59 % anketiranih delavcev, nadaljnjih 21,68 % delavcev pa se je z njo strinjalo vsaj delno. Popolnoma nega- tivno pa je menilo o zamrznit/i cen le 12,75 % anketiranih delavcev. Omejitev potrošniških kreditov na skupno največ 6000 dinarjev ni bila pozdravljena tako enodušno, pravzaprav sploh ne bi mogli reči, da je naletela na kaj prida topel sprejem. Docela pozitivno mnenje o tem ukrepu je imelo le blizu 38 % anketiranih delavcev, le nekaj manj delavcev (kakih 35,50%) anketiranih delavcev pa je povedalo, da se s to omejitvijo ne strinja. Med tema dvema skrajnostima pa je bila še tretja skupina: nekaj več kot 21 % anketirancev je izjavilo, da se delno strinja, delno pa ne strinja s tem ukrepom. Tistih delavcev, ki menijo, da bi bila potrebna tudi zamrznitev osebnih dohodkov v vseh delovnih organizacijah, je sicer zelo malo, zato pa večina delavcev (52,62 %) meni, da bi bilo potrebno zamrzniti osebne dohodke v tistih delovnih organizacijah, kjer so visoki. Tudi tretje mnenje - da zamrznitev osebnih dohodkov ni potrebna nikjer — ni le posamično, saj ga zastopa blizu 30% delavcev. Naj s tem v zvezi poudarimo še naslednje: čeprav so se sindikati zelo angažirali v razpravah o potrebnosti oziroma nepotrebnosti zamrznitve osebnih dohodkov, je kar dobrih 60% anketiranih delavcev izjavilo, da ne poznajo stališča sindikatov do tega vprašanja .. . Vsaj v delno tolažbo pa je naši organizaciji lahko to, da je anketa potrdila pravilnost njenih prizadevanj za sprejem zakona o enotnih merilih za delitev dohodka na osebne dohodke in na sklade, saj je več kot 61 % delavcev odgovorilo, da je tak,šen zakon potreben. ^ p Prejeli smo VELENJE: V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju so te dni končali s sestanki člamv Zveze sindikatov po enotah, na katerih so govorili o dosedanjem delu osnovne organizaeijc sindikata in o bodočih nalogah ter izvolili delegate za občni zbor osnovne organizacije sindikata, ki bo 6. februarja. (v5) KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE Pomembne so ekonomske S N PRIMERJALNE INFORMACIJE la ■es*1 POTREBO PO NAJRAZLIČNEJŠIH INFORMACIJAH NAREKUJE POLOŽAJ SAMOUPRAVLJAVCA K ^ 0b e.r.Pokušam nuditi v teh sestavkih odgovore na vprašanje, zakaj in kako VanjSc.at' samoupravljavec, sc moramo omejiti pri obravnavanju zadovoljc-t^skun c*ovekovih interesov predvsem na tiste, ki so najbolj pogosti in ki so 1>’ sp|0-ni Za vc'čino članov neke delovne skupnosti. Največkrat slišimo dokaj ščat|no zahtevo, izraženo na različne načine, da moramo zaposlene obve-ilotjnalnj0 dogajanju v delovni organizaciji, kjer delajo, ter o dogajanju v komu-vžročSkUpnosti’ katcrL' člani s0- Pr' tem se kal radi sklicujemo na nekakšno T(!(>^anovnOSt’ t*a brcz obveščanja in obveščenosti samoupravljavcev in ob-^ Sc n' nC de*avskc8a in nc družbenega samoupravljanja. ševati"’5e*oma takšne trditve držijo, toda nikakor jih ne bi smeli posplo-i v^Uhov -G naj °bčan v delovnem procesu kot proizvajalec materialnih ali l_ni' dobrin resnično sodeluje v procesu samoupravljanja, potem mora til1* sam tldcloviA dobro Poznati predmete svojega dela, njihov namen in uporabo, rSflPrni-,nc P°stopke in uporabo delovnih pripomočkov, ampak tudi odnose v lovt emizvodnjj ,............... jtako 1.1 1 tcl1 dobrin in seveda še vse tisto, kar take odnose spremlja ... Le LNCDaj. 0 v samoupravnem odločanju zmore vselej zdravo presoditi, KAJ, 'sI^Kai"1 Z^KAJ je nekaj splošno družbeno koristno in KAJ, KDAJ in > tJinform r'C' ^amo dobro oborožen z znanjem, izkušnjami in potrebnimi plovni aCijami 50 lallko obnaša kot kolektivni podjetnik v samoupravni de-Kaše ,0r^an'zaciji (dr. Josip Županov: Samoupravljanje i društvena moč, 'fl°si;bn C-t'C' ^a8rcl,’ - str. 62-75). Dobro ve, kako naj uresničuje svoje ^5 lntcrcse v okviru skupnih, kolektivnih interesov. ^gnimj ■ SOcia(istični družbeni red temelji na odnosih med ljudmi kot svobod-||i2k|jučn cnakoPravnitni proizvajalci in ustvarjalci dobrin, ko nam delo služi lldružij no za zadovoljevanje naših osebnih in skupnih potreb. Od tod R|gakoljCn-a las,nina proizvajalnih sredstev, ki izključujejo vrnitev kakršne-jSveka oj1StL'ma izkoriščanja človeka po človeku in odpravlja odtujenost člo-^*litCv ,a Produlccijsldh sredstev in drugih delovnih pogojev. Od tod osvobo-tfs nakosr 3 k°l Preraščanje zgodovinsko pogojenih družbeno-ckonomskih nc-p: 11 in odvisnosti ljudi pri delu, ki je zagotovljeno z odpravo mezdnih odnosov, s samoupravljanjem delovnih ljudi, z vsestranskim razvojem produkcijskih sil, s skrajševanjem družbeno potrebnega delovnega časa, z razvijanjem znanosti, kulture, tehnike ter z nenehnim širjenjem izobrazbe. Od tod pravica človeka kot posameznika in kot člana delovne skupnosti, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu „vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu" in njegova,dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za lastno in družbeno, delo in da prispeva k zadovoljevanju družbenih potreb. Od tod samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji; svobodno združevanje delovnih ljudi, delovnih in drugih organizacij ter družbeno političnih skupnosti, da so občani kar najbolj neposredno udeleženi pri usmerjanju družbenega razvoja, pri odločanju o družbenih zadevah. Od tod demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku uresničevati svoje interese, pravico samoupravljanja ter druge pravice in vzajemne odnose in ki omogočajo pravico razvijati svojo osebnost z neposredno aktivnostjo v družbenem življenju. Od tod enakost pravic in dolžnosti ter odgovornosti ljudi v skladu z enotno ustavnostjo in zakonitostjo. In od tod tudi solidarnost ter sodelovanje delovnih ljudi in delovnih organizacij, njihova zainteresiranost in svobodna pobuda pri razvijanju produkcije in drugih družbenih ter osebnih dejavnosti v prid človeka in njegove družbene skupnosti. BREZ DOBRIH IN TOČNIH INFORMACIJ NI KVALITETNIH ODLOČITEV Glede na poseben položaj, ki ga ima sleherni član delovne skupnosti v naši socialistični družbi, so zanj kot proizvajalca dobrin in soupravljavca proizvajalnih sredstev pomembne predvsem nekatere gospodarske in primerjalne informacije. To so informacije o: 1. gospodarskih razmerah v delovni organizaciji glede na sprejet plan in napovedi oziroma prizadevanja za bodočnost; 2. gospodarskih razmerah delovne organizacije in njenih ekonomskih enot v odnosu do posameznih izdelkov oziroma dejavnosti, ki so predmet njenega poslovanja; 3. razmerah, gibanjih in težnjah na tržišču izdelkov oziroma uslug, ki so predmet poslovanja delovne organizacije; 4. ukrepih družbeno-ekonomske politike, ki zadevajo tudi delovno organizacijo; , 5. značilnostih in težnjah v gibanjih splošnega gospodarskega razvoja ter razvoja znanosti in tehnike doma ter v svetu; 6. odrazu vsem omenjenih gibanj na položaj, mesto in razmere v delovni organizaciji. Zakaj so informacije o tem tako zelo pomembne za človekov položaj? Dokler pritekajo informacije o vsem naštetem v centre za odločanje v delovni organizaciji hitro, neovirano in nepretrgoma, je upravljavcem lahko sprejemati primerne odločitve, hitro ukrepati in se prilagajati okolju. Ce pa je pritekanje potrebnih informacij v centre za odločanje ovirano, če informacije niso točne, če so zapoznele in pomanjkljive, so tudi na osnovi takih informacij sprejeti sklepi oziroma odločitve pomanjkljive, neprimerne ali celo škodljive! In potem seveda so tudi ukrepi takega gospodarskega organizma neustrezni, slabi ali celo napačni. Brez omenjenih informaciji tudi ni mogoče pričakovati socialističnega podjetniškega obnašanja člana delovne skupnosti, za kakršno sc zavzema dr. Josip Županov v svoji knjigi ..Samoupravljanje i društvena moč". Ko govori o podjetništvu v socialističnem tržnem gospodarstvu, pravi, da je v takem gospodarstvu podjetništvo možno in celo nujno. Podjetniška vloga seveda ni namenjena kapitalu, to je opredmetenemu delu, ampak ŽIVEMU DELU. Člani delovne skupnosti vlagajo svoje delo in ga kombinirajo s sredstvi za delo, ki so družbena last; dosegajo določeni čisti dohodek, zanj prevzemajo tveganja; razporejajo čisti dohodek na sklade in osebne dohodek; volijo strokovno vodstvo in organe upravljanja. Takemu sistemu podjetništva, ki opredeljuje kot podjetniško vlogo živo delo, imenuje Županov kolektivno podjetništvo, podjetje, zasnovano na takšnem sistemu, pa imenuje samoupravno podjetje. In gospodarsko reformo vrednoti tudi kot prizadevanje v popolni meri uresničiti v naših delovnih organizacijah sistem kolektivnega podjetništva. Čeprav sistem takega kolektivnega podjetništva pri nas povsem še ni zaživel, kažejo raziskave, da marsikje že deluje po svojo logiki. Čeprav to ni pravilo, poznamo delovne organizacije, katerih delovni kolektivi ob ustvarjanju večjega dohodka tudi relativno več izločajo v sklade, da bi si v bodočnosti zagotovili še večje osebne dohodke .. . DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: OBVEŠČENOST LJANJA NI EDINI POGOJ UČINKOVITEGA SAMOUPRAV- KRATKOVIDNA KREDITNA POLITIKA Medtem ko v državah z izrazitim tržiščem pomenijo potrošniški krediti eno od pomembnih spodbud trgovine in proizvodnje, pa pri nas gledamo nanje samo kot ia enega izmed vzrokov inflacije Potrošniški krediti predstavljajo eno od pomembnih spodbud trgovine in proizvodnje oziroma trajno sestavino potrošnje v vseh državah z razvitim tržnim gospodarstvom. Pri nas pa bi morali potrošniški krediti dobiti še večji pomen zlasti zavoljo sorazmerne nizke kupne moči prebivalstva in ožjega tržišča. Na razvoj gospodarstva je tako delovala dokaj ugodno odobritev potrošniških kreditov, ki so jih dajale banke prek gospodarskih organizacij. Nedavno sprejeti ukrep o omejitvi višine dodeljevanja potrošniških kreditov bo tiedvom- Komentatorjev stolpec Kakšna naj bo davčna politika? V razpravah o aktualnih vprašanjih našega gospodarskega in družbenega razvoja, ki potekajo te dni v naši republiki, posvečamo dokaj pozornosti razvoju našega davčnega sistema. Ta skrb ni le razumljiva, marveč tudi povsem logična in upravičena. Če namreč republike ne bodo imele možnosti za oblikovanje samostojne davčne politike, za katero bodo seveda v celoti odgovorne, so vsa stališča o pomenu in pristojnosti republik prazne besede. Razumljivo pa je, da bo v njihovem interesu, če bodo to politiko usklajevale med seboj. Oblike in intenzivnost usklajevanja bodo nujno različne. Ne moremo si, denimo, zamisliti enotnega tržišča brez enotnega carinskega sistema. Carine morajo biti dohodek federacije tudi zato, ker delitev po republikah največkrat ne bi bila izvedljiva; vendar pa naj bi carinske stopnje, ki bi veljale za vse področje federacije, določale republike z medrepubliškim sporazumom. Dokajšnja usklajenost bo nujna tudi pri davku na promet, dohodek iz tega naslova pa mora seveda ostati republikam. Različnost v obdavčevanju osebnih dohodkov je obstajala že doslej, in to ne samo med republikami, marveč tudi med občinami, čeprav to ni ogrožalo enotnega jugoslovanskega tržišča, bo vendarle potrebno še naprej usklajevati obdavčevanje osebnih dohodkov med občinami in tudi med republikami, saj bi prevelika neusklajenost lahko povzročila politične ter gospodarske probleme v občini ali republiki, ki bi previsoko obdavčila svoje občane. Medrepubliški dogovori o preprečevanju dvojnega obdavčevanja naj bi ostali v pristojnosti federacije, ki pa bo morala ob vsakokratnem dogovoru upoštevati razmere in interese vsake republike. Dokajšnja samostojnost republik bo nujna tudi pri financiranju splošne in skupne porabe. Medrepubliška izmenjava mišljenj in izkušenj bo sicer tudi tukaj stalna praksa, intenzivnost sodelovanja pa bo nujno različna glede na posamezne zvrsti porabe, tako bo, na primer, večja pri financiranju pokojnin, manjša pri financiranju šolstva itd. Federacija naj bi imela torej pri oblikovanju davčne politike čim manj pristojnosti. Njen edini dohodek naj bi bile carine in carinske ter konzularne takse, in še to samo zaradi tega, ker teh dohodkov ni moč deliti med republikami. Druge nujne dohodke pa naj dobi federacija s pomočjo kotizacije iz republik. Izdatke federacije je treba omejiti na financiranje skupnih zadev, ki bodo po zakonu in ustavi sodile v njeno pristojnost. Financiranje gospodarstva pa je treba prepustiti republikam in njihovim medsebojnim dogovorom. Še bolj pomembno je, da se federacija ne bi mogla več zadolževati. Če pa bi že sprejela poroštvo za mednarodno posojilo neke republike, bi to lahko storila le ob ustreznem,poroštvu zainteresirane republike ali republik. Davčna politika federacije bo morala torej nujno postati rezultat republiških dogovorov. Na sedanjih posvetih slovenskih gospodarstvenikov o prihodnji podobi našega gospodarskega sistema so oblikovali tudi že konkretne predloge, katere davke in prispevke naj bi poslej samostojno predpisovala prebivalstvu republika v dogovoru z občinami. Mednje sodijo: Davek na skupni dohodek občanov, ki bo postopno moral postati osnovna oblika obdavčevanja osebnih dohodkov, ker omogoča zmanjševanje stroškovnih obremenitev gospodarstva in uvaja elemente socialne politike v davčni sistem, zatem prispevki iz dohodka kmetijstva, obrti in drugih zasebnih dejavnosti, prispevki za uporabo mestnega zemljišča, davki na promet nepremičnin, pravic in na rento ter vse vrste taks. V. B. no zožil obseg potrošniških kreditov, najbolj pa bo prizadel trgovanje s prevoznimi sredstvi, pohištvom in tistimi trajnimi dobrinami, ki presegajo predpisano vsoto denarja, ki si ga je mogoče sposoditi - 6.000 dinarjev. Pri sprejemanju novih ukrepov v 1971. letu bi zato morali obenem z usmerjanjem na stabilizacijo gospodarstva in tržišča ocenjevati tudi posledice zoževanja potrošniških kreditov glede na obseg proizvodnje v posameznih vejah industrije. Razen tega je dokaj nelogično, da ocenjujemo le kredite za nakup potrošnik dobrin, prihranke prebivalstva - hranilne vloge - pa porabljamo za nove investicije, ki so, kar dokazujejo nekateri, glavni krivec za razmah inflacije. IZ POGOVOROV Z LETOŠNJIMI KRAIGHERJEVIMI NAGRAJENCI CEZ PET LET: MILIJON PAROV SMUČI Kot prvega predstavljamo direktorja podjetja Elan dipl. inž. Jožeta Ostermana # Še pred trinajstimi leti v Prisilni upravi, danes že eden vodilnih proizvajalcev športne opreme v Evropi • Za načrte Elana se zanimajo nekateri proizvajalci v ZDA in v Zvezni republiki Nemčiji Dipl. inž.' Jože Osterman sodi med tiste naše gospodarstvenike, ki so znali pripeljati delovno organizacijo iz prisilne uprave do podjetja, ki danes v Evropi in v svetu nekaj pomeni. Inženir Osterman je bil namreč v Elanu pred trinajstimi leti imenovan za prisilnega upravitelja, po letu dni prisilne uprave pa ga je kolektiv izvolil za direktorja. Potem je ostal za krmilom tega podjetja vse do današnjih dni. Zato se je prvo vprašanje, naslovljeno na direktorja Elana, glasilo: „Kdaj je Elan preživljal najtežje trenutke? “ „Mislim, da pred desetimi leti, ko se je bilo treba odločiti, kakšna naj bo proizvodna usmeritev tovarne. Tedaj smo bili pred dilemo, ali proizvajati različne lesnoindustrijske izdelke ali pa se specializirati za proizvodnjo športnih rekvizitov in predvsem smuči. Kljub temu, da smo veljali v očeh mnogih vodilnih ljudi v takratnem kranjskem okraju in v republiki za neperspektivno podjetje, smo se pogumno odločili za specializirano proizvodnjo športnih rekvizitov. Samo z izdelanim proizvod-nigt programom smo se tudi lahko prikazali pred bankami s prošnjo za kredite, ki bi naj zagotovili našo nadaljnjo rast." PRODOR NA SVETOVNO TRŽIŠČE tržišče v Kanado in ZDA smo si začeli utirati s pomočjo norveške tovarne Gresvig. Tedaj so bile naše smuči kvalitetno precej slabše od tujih. Zato smo pred dobrimi osmimi leti v tovarni ustanovili institut, ki je prevzel skrb za našo razvojno dejavnost in s tem tudi skrb za izpopolnjevanje kvalitete smuči. Z znanstvenim delom na tem področju smo kmalu dosegli dobre rezultate. V tujini so spoznali, da Elanove smuči tudi po kvaliteti in ne samo po ceni ne zaostajajo za drugimi izdelki. Organizirali smo tudi izvozili oddelek, pri čemer je veliko pomagal Slovenijales," razlaga inženir Osterman. O zdajšnji kvaliteti Elanovih smuči priča tudi dejstvo, da z njimi na svetovnih smučarskih tekmovanjih v alpskih disciplinah tekmujejo najboljši smučarji iz Zvezne republike Nemčije, Švedske, Italije in drugih držav. Kar pa zadeva skakalne smuči, Elan oskrbuje že več kot 40 % vse svetovne elite. Elanov izvoz smuči na tuja tržišča je danes že tolikšen, da se s podobnim lahko pohvali le še malo-katera tovarna. Izvažajo v 32 držav, glavni kupec Elanovih smuči pa je Švica. Lani so izvozili za 2,700.000 dolarjev ali blizu 200.000 parov smuči. Izvoz v Elanu predstavlja 4000 dolarjev na zaposlenega, kar je najvišji izvoz na zaposlenega pri nas v lesni stroki. republikah skorav vse smuči prodamo v Sloveniji. To je blizu 20 % naše proizvodnje," razmišlja direktor Elana. ,,Veliko nam je do tega, da pomagamo tudi-pri Razvoju kvalitetnega smučanja. Vsako leto odštejemo za razvoj smučarskega športa 85 milijonov S-dinarjev. Pri čemer pa niso upoštevana tudi sredstva za organizacijo velikih smučarskih tekmovanj. Ta denar ne gre le za vrhunske smučarje, marveč tudi za opremo smučarskih učiteljev, vaditeljev in klubov, kar spet pomaga k rasti smučarskega športa." OBETAJOČE PERSPEKTIVE V Elanu računajo, da bodo letos proizvedli 300.000 parov smuči, 2500 plastičnih čolnov in s telovadnim orodjem opremili blizu 200 telovadnic po vsej Jugoslaviji, kar pomeni dobrih 7 milijard strnili dinarjev bruto produkta in 3,2 milijona dolarjev izvoza. O nadaljnjih načrtih Elana pa pripoveduje direktor Osterman. Proizvajati smuči in se z njimi pojaviti na tujih tržiščih ob konkurenci Fischerjevih in Kncisslovih proizvodov ni bila lahka naloga. Smuči so pač tak izdelek, da nimajo na tržišču veljave, če z njimi na elitnih tekmovanjih ne vozijo priznani asi. Toda Elan se je kljub temu spustil v spopad s svetovno elito. „Samo s proizvodnjo kvalitetnih smuči smo lahko pogledali prek meje, kajti doma še ni bilo pogojev, da bi jih lahko toliko prodali, kot smo jih že tedaj naredili. Pot na tuje VELIKO ZA RAZVOJ SMUČANJA DOMA Elan pa ima velike zasluge tudi za razvoj smučanja in zimskega turizma pri nas. „Kako bi se lahko s tako naglico razvijali naši zimsko-športni in turistični'centri, kot so Kranjska gora, Pohorje in drugi, če ne bi pri nas proizvedli toliko kvalitetnih smuči. V teh centrih smo zgradili tudi servisno službo. Zaradi nerazvitosti smučarskega športa v drugih naših „Kot veste, smo s posojilom mednarodne banke za obnovo in razvoj pravkar končali rekonstrukcijo podjetja, Pri tem smo spoznali, da bomo morali v naslenjih petih ali desetih letih, če se hočemo obdržati na svetovnem trgu, povečati proizvodnjo smuči na milijon parov letno, proizvodnjo čolnov pa na 5000 kosov. Načrte, o katerih vam govorim, pa bomo lahko uresničili" te z drugimi zainteresiranimi partnerji. Zanje se že zanimajo nekateri proizvajalci iz ZDA in Zvezne republike Nemčije." M. 2. I n nr s POHIŠTVO NEN^ LEPE OCI! Upravni odbor G spodarske zbornU SRS je odklonil po< pis družbenega d< govora o ureditvi n* katerih vprašaf splošnega družbeni ga pomena na p(X ročju elektrogospi darstva Za slovenskim izvršnim s'' tom je minuli četrtek tU‘ upravni odbor Gospodarji zbornice SRS odklonil, da bi imenu gospodarstva podph; družbeni dogovor o ureditvi katerih vprašanj splošnega dru; benega pomena na področ) elektrogospodarstva. Čl3( upravnega odbora so si narnh bili enotni v naslednjem: Gospodarstvo je zainteresir no za nemoteno preskrbo z j dostnimi količinami električi' energije po sporazumno dol1’ čenih cenah. Več kot jasno i1 da v tej ali drugačni obliki ino1 prispevati svoj delež sredstev' razvoju energetske baze, med h tero sodi tudi električna en1' gija. V zameno za to, če lal^‘ tako rečemo, pa mu mora W zagotovljena možnost vplivanj na tiste odločitve elektrogosf' darstva, ki bi lahko gospodarst'1 postavile pred dejstvo. Predi1 ženi osnutek samoupravnega o1 govora, izoblikovan v elekt(C gospodarstvu, pa po mnenju Č spodarske zbornice tega ne zS gotavlja. Če pa je tako, Gospodar*! zbornica v imenu svojih član0; - gospodarskih organizacij ^ more ,.na lepe oči" prevzem111 nobenih obveznosti, zato P! podpisovanju navedenega dr111 benega sporazuma v obliki, k' je zdaj predložen,-ne misli in f more sodelovati. V razpravi so člani upravne? odbora gospodarske zbornice? poudarili, da je edinole zborni1 pred leti nasprotovala razcepi*? tedanjega ELES v več p!01.' vodnih, prenosnih in distribud skih podjetij. Njen protest, skupščini tedaj ni bil sprejet-*? zdaj ugotavljamo, da sedanja-bistvu vsiljena organizacija elc> trogospodarstva povzroča vC škode kot koristi, bi bilo pr8' če bi isti organi, ki so takrat 0* bili stališče zbornice, izkoris*1 svoje zakonite pravice. Gosp? darstva namreč prav nič ne z' nima, kakšna je proizvodna c01? električne energije na posamc> nih območjih, kakšni so P*: nosni in drugi stroški, zanj f važno samo to. da je na ni08,1 prevzema električne eneiffi' le-ta kar najbolj poceni. D0! nost elektrogospodarstva pa t da s svojo notranjo organiza01" to tudi omogoči. V OBJEKTIVU MAXI SEJEM MODE Prav gotovo je najstarejši in, kot pravijo kupci in prodajalci, tudi najuspešnejši sejem mode v Ljubljani. Prirejajo ga že 16 let. Letošnji je odprt od 16. do 24. januarja. Vsako leto je zanimanje za sejem večje. Letos so na Gospodarskem razstavišču napolnili vse prostore. Vsak meter so oddali. Celo v restavraciji sediš med razstavljeni vzorci in modeli. Še posebej pa je zanimiv plastični paviljon, ki gaje posodila tovarna „Meblo“ iz Nove Gorice za rešitev prostorske stiske. Letos razstavlja 182 jugoslovanskih proizvajalcev tekstila, usnjene galanterije in modnih dodatkov. Prav vsi, ki nekaj pomenijo ali hočejo pomeniti, so zbrani na sejmu s svojimi najboljšimi izdelki. Proizvahalci metrskega blaga pravijo, da vsako leto prodajo manj blaga v trgovinah. Prav to se vidi tudi na sejmu: vsako leto več konfekcije je! Mnoge tovarne pa se hvalijo z majhnimi in ekskluzivnimi serijami. Večino tistega, kar vidite na pupah po raz-staviščnih paviljonih, vam vsak dan razkazujejo živi manekeni na modni reviji. Če smo lani za midi in maxi modo mislili, da se je ne bomo nikoli privadili, ugotavljamo, da je bomo letos videli še več na ulicah. Tovarna Meblo iz Nove Gorice je s svojim paviljonom rešila ..stanovanjsko stisko" letošnje Mode. Med mnogimi radovedneži, ki si tešijo radovednost, je tudi precej strokovnjakov. 3 X* £ KTS 3 rf-Z+STSOtO 3 CTS 3 < MM 3? i—* sr* 3 n 3 m rTrj-a en & 'zr isr 3 ts željo, da v medsebojnih stikJ1! najdemo pot za učinkovito akcij jo na tem področju. To v enak1 meri velja za ekstremna stališč? ki prihajajo iz središč drugih r? publik, prav tako pa tudi za p°' dobna stališča v BiH. Zato fflO' rata odgovornost in reagiranj biti recipročna. Dr. VELIMIR RAJKOVIČ direktor Zavoda za plan Sl Hrvaške, v izjavi „Vjesniku“: Ker se v razpravah o novci* gospodarskem sistemu zavzern* mo za bolj vgrajen mehanizem i( elemente tržišča kakor tud zato, da bi gospodarski sistem i* ekonomska politika morala čil11' manj direktno vplivati na sisten1 ske pogoje gospodarjenja, oC£' njujem razpravo o kompenzacij1' kot deplasirano. Prizadevanja ** kompenzacije pomenijo hkrt11 prizadevanja za nadaljnje vgraj£ vanje administrativnih elenid1 tov v gospodarski sistem. Pf9' sedaj pa se odločno zavzemanj za takšen režim in politiko ccH ki bo pretežnemu delu gospoda* stva omogočila njihovo sve bodno formiranje na tržišču, zJ' voljo česar odpade tudi glava1 argument za uvajanje konipc11 zacij. Glede republiškega aspek|( .kompenzacij pa menim, da jc c njem deplasirano govoriti v ra? merah, ko že imamo prelivanj1 sredstev v korist premalo razvij tih republik in Kosova in to ’ obsegu, ki tako rekoč nin'1 vzora v mednarodni praksi. G*1 za 1,85 % družbenega proizvod? ki ga plačujemo v sklad za kred* tiranje razvoja gospodarsko p*£ malo razvitih republik, dalje ? proračunske dotacije v višini 1 družbenega proizvoda, za obve? nosti za obnovo Skopja oziron1' Banjaluke - kar vse skupaj tudi brez drugih ukrepov povzroč* zelo pomembno prelivanje sred' stev v korist premalo razviti1 področij. S tem ne samo pop0' noma zadovoljujemo potrebi* socialistično solidarnost, tcniv^j hkrati zagotavljamo tudi zadov0; ijivo osnovo za ,,kompenziranj1' vseh morebitnih slabih strani A ta področja v prihodnjem gosp0 darskem sistemu. Če pa bi s sb lišču razvojne politike sprej1 id' l zahtevo po kompenzacijah okviru panog, bi to celotno H*0 nomsko politiko pripeljalo d£ absurdu oziroma v nezmožno*! sprejemanja kakršnihkoli ukn' pov. 8®M*3»eS3SaeiiS J Kaj s turizmom? Na Hrvaškem predlagajo davčne olajšave, rea len tečaj dinarja in uvedbo deviznega tržišča Komite za turizem izvršnega sveta Sabora SR Hrvatske predlaga za razvoj turizma v razdobju 1971-1975: povečanje retencijske kvote za potniški promet, ptt storitve ter letalske in pristaniške storitve s sedanjih 7 na 2fj 7<: uvedbo retencijskih kvot (v višini 20 7) v vse dejavnosti, ki posegajo v področje' turizma, kot denimo, prodaja naftnih derivatov, restavracije, žičnice, galerije, muzeji, prireditve itd.: novozgrajenim hotelom pa naj bi prva tri leta poslovanja ostale vse devize. Vsi ti predlogi so zasnovani na pričakovanju, da bo še naprej v veljavi sedanji zunanjetrgo- vinski in devizni režim. Če pa bi111 ristične organizacije dobile stat? devizno aktivnega izvoznika, bi b' ustvarjeni elementi za ukinitev l£ tencijske kvote. . Predlagane rešitve jc torej nj0! strniti v zahteve, naj bi poveča, davčne olajšave v turizmu, naj bi n to področje določili realen tečaj *rJ lute in naj bi uvedli devizno tržiš01’ V sklop ukrepov za rešitev sist°|J skih vprašanj v turizmu pa sodi)’ tudi beneficirane obresti, s kateri1'1 spodbujamo vlaganje kapitala v f° stinsko turistično izgradnjo. j -P, ’***+****'**''"*'''***r**,*''r*J *************jrsMSjrssssjM*** jr s**jrssssfjjjsj PODOBE NAŠEGA ČASA - Kdo je kriv, tovariši, za vse, kar je, kaj pravite?! vpraša rezko predsedujoči in z ostrim pogledom ošine omizje. ' — Deviantni -odmiki od reformne smeri! pravi resno človek na drugi \ strani mize. — Po mojem delitev! — Samoupravna? — Ne, to ne, bog vari! Nekontrolirana. I — Po mojem investi-r cije. |' - Tudi jaz tako mislim. Še zlasti zaplanirane. — Pa prevelika potrošnja! — Osebna? — Ne bogvari! Splošna. — Toda saj ne investi- čitev in drugih ustrezajo- še za sanacijo pereče si- - Ampak to dvoje ne čih subjektov. Tako je tuacije. Kaj predlagate? gre skupaj. moje mnenje. - Zamrzniti cene. Ne- — Jaz pa mislim, da - Bi morali po tvojem mogoče je ... gre. poudariti tudi odgovor- — Prav, Janez. Pa — Tudi mi mislimo, nost? plače? da gre. nam je zelo potreben, zato bi jaz bil za to, da ga imamo že letos. — Je kdo proti? Nihče. Še kakšno vprašanje? Hvala! Reči pa (REPORTAŽNI ZAPIS Z USTREZNE SEJE) ^ ';V- ramo preveč, tovariši. Študije kažejo, da celo premalo. Investiramo pa neracionalno, to je tisto. — Investicijska potrošnja torej ne pride v poštev, ne? — Ne kot glavni krivec! Ce pa že, le povezano z odgovornostjo nosilcev investicijskih odlo- - Na vsak način! - Kaj pa pritiske? - Tudi! — Emisijske prekoračitve? — Ja, seveda! Ampak predvsem kot posledico objektivnih razmer. - Dobro! Platforma je s tem dana, zdaj gre pa - To pa ne! - To pa ja! - Kaj zdaj’ - Če ne gre drugače, naj bo! Ampak samo za štiri mesece. — Sklenjeno! Še kakšen predlog? — Ja. Oživiti delovanje tržnih zakonitosti. n - Sklenjeno! Še kaj? — Imeti moramo tudi konvertibilni dinar. - Se strinjam. Do kdaj? - Jaz sem za leto 1975. — Jaz sem pa za zelo kratek rok: na primer do prihodnjega leta. — Konvertibilni dinar vam moram iskreno, da sem prišel na današnjo sejo s precejšnjo mero pesimizma. Zdaj pa z zadovoljstvom ugotavljam relativno veliko enotnost naših pogledov na vsa ključna in pereča vprašanja. Hvala lepa, tovariši! VINKO BLATNIK i DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je v sodelovanju z beograjsko založbo Jugoslavija izdala pomembno delo: Umetnostni zakladi Jugoslavije Področje Jugoslavije je bilo naseljeno od najstrejših časov. Prve, jasne sledove civiliziranega življenja je mogoče zaslediti v šestem tisočletju pr. n. š. Od takrat pa do našega časa so se na tem ozemlju menjale različne kulture in se razvili različni umetnostni stili, ki so le izjemoma zajeli vse jugoslovansko ozemlje, kakor se je to zgodilo za rimske vladavine. Kulturni razvoj je najpogosteje potekal glede na zemljepisne, politične in etnične vplive in pustil tako za sabo izredno bogat in raznovrsten mozaik kulturnih spomenikov. UMETNOSTNE ZAKLADE JUGOSLAVIJE so napisali najuglednejši umetnostni zgodovinarji vseh narodov Jugoslavije. Med avtorji so tudi slovenski strokovnjaki (France Stele, Emilijan Cevc, Marjan Kušič idr.). Knjigo je uredil in ji napisal uvod OTO BIHAJLI-MERIN. V prid njeni vsebinski pomembnosti in likovni enkratnosti govori podatek, daje bila srbohrvaška izdaja takoj po izidu v celoti razprodana. V KNJIGI je 77 barvnih reprodukcij, 393 čmo-belih reprodukcij, 115 risb in 10 zemljevidov. Knjiga je natisnjena na umetniškem papirju, vezana v celo platno in ima 450 strani velikega formata. Cena: 380 din. Slovensko izdajo knjige dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 * * * * * * * * * * 0 0 0 0 i '0 \ 0 0 0 '0 '0 0 0 0 0 '0 0 \ 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 < * s s N $ * * * * s *> * N S * * % * N s s * N * s s * s I* s * N * s * ! v s s N * N * s s s s v N s N Bolnišnico potrebujemo V petih letih naj bi zaposleni na širšem mariborskem območju s prispevkom 0,5 % od bruto osebnega dohodka zbrali denar za dograditev mariborske bolnišnice Vse kaže, da so letos podane realne možnosti za nadaljnjo izgradnjo in dograditev mariborske bolnišnice. To so ugotavljali na svoji prvi seji člani novoimenovanega odbora za gradnjo bolnišnice, ki ga je na zadnji lanski seji imenovala mariborska občinska skupščina. V odboru za gradnjo so predstavniki družbeno pohtičnih organizacij ter naj večjih delovnih kolektivov s širnega mariborskega območja, zastopani pa so tudi predstavniki nekaterih sosednjih občin. Na prvi seji odbora je direktorjbolnišniče, primarij dr. Ivo Koražija obrazložil dosedanji potek del ter položaj, v katerem je sedaj bolnišnica. Za dokončno ureditev bolnišnice bi potrebovali 66 milijonov 530 tisoč dinarjev. Vrednost sedaj zgrajenega skeleta znaša nekaj nad 9 milijonov dinarjev, razen tega pa je bolnišnica zgradila tudi novo kotlarno, s katero so že zagotovili energijo za bodoče potrebe. Za to kotlarno so plačali 6 milijonov 470 tisoč din. Prvotni predlog za zbiranje sredstev, dodatna prispevna stopnja v sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev, ni bil izvedljiv zaradi stabilizacijskih ukrepov v našem gospodarstvu. Zato je ostala edina možnost finansiranja nadaljnje gradnje bolnišnice družbeni dogovor in sklepanje pogodb z delovnimi organizacijami, da v poseben namenski sklad izdvajajo v na- KOPER Pred dnevi so organi upravljanja Splošne bolnice Koper seznanili delovne organizacije obalnega območja s stanjem, v katerem je ta zavod. V dopisu ugotavljajo, da so zgradbe, ki jih bolnišnica uporablja, zelo stare, ena je bila sezidana celo leta 1680. Oprema in druge delovne priprave bolnišnice izkazujejo visoko stopnjo iztroše-nosti, v poprečju nad 70 %. Dopolnjevati je treba sodobni zdravniški instnimentarij in opremo za namestitev, nego in hranjenje bolnikov. Vse to bolnišnica sama težko zmaguje s sredstvi, ki ji sedaj dotekajo. Zato so naprosili delovne organizacije, da bi po zaključnem računu dodelile bolnišnici za njeno opremo in novogradnjo vsaj nekaj sredstev. S tem bi podprle tudi novogradnjo prepotrebne bolnice v Izoli. K. c. slednjih petih letih 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. S tem predlogom se je odbor strinjal, še zlasti razveseljivo pa je, da so ga podprli tudi predstavniki gospodarstva. Ker gre za namenska sredstva, bi bil ta prispevek oproščen republiških in zveznih dajatev. Razen tega naj bi 20 odstotkov potrebnih sredstev prispevala tudi republika, saj gre za ustanovo regionalnega pomena. Z dograditvijo mariborske bolnišnice bi pridobili 420 standardnih bolniških postelj, razen tega pa bi uredili tudi funkcionalni prizidek, v katerem bi bili prostori za zdravljenje. S tem bi lahko končno rešili nepopisno gnečo po bolniških sobah, v katerih je sedaj tudi po dvakrat ali celo trikrat več bolnikov, kot dopuščajo zdravstveni normativi. Z dograditvijo bolnišnice bi v Mariboru rešili problem internega, nevropsihiatričnega in po-škodbcnega oddelka, razen tega pa bi v starih objektih pridobili dodatne zmogljivosti. Če bodo delovne organizacije pristale na tak način zbiranja sredstev in sklenile ustrezne pogodbe, se bo v naslednjih petih letih zbralo v mariborski občini 42 milijonov 750 tisoč dinarjev, Lenart bi prispeval 550 tisoč, Slovenska Bistrica 3 milijone 550 tisoč, Ptuj 7 milijonov 300 tisoč, Ormož 1 milijon in republika 14 milijonov 500 tisoč dinarjev. Med večjimi delovnimi organizacijami, ki so pripravljene pomagati bolnišnici, je tudi Mariborska tekstilna tovarna, prav gotovo pa se ji bodo pridružili še ostali kolektivi. Sicer pa so se člani odbora za gradnjo dogovorili, da bodo z akcijo podrobno seznanili vse delovne organizacije na širšem mariborskem območju ter tako delavcem posredovali vse potrebne podatke, ki kažejo, kako nujna je čimprejšnja ureditev normalnih razmer v največji zdravstveni ustanovi na tem koncu Slovenije. D. P. • NELIKVIDNOST NA TELEFONSKI LINIJI Ne slišim, pridite osebno! Kaj vse nam bo prinesla nelikvidnost? Vsak dan je starejša in tisti, ki imajo to besedo vsak dan na jeziku, postajajo iz dneva v dan bolj prebrisani. Poslužujejo se vseh mogočih in nemogočih izgovorov. Res težko je biti prodajalec v teh časih, ko nikoli ne veš, kdaj boš za prodano blago dobil plačilo. Vse kaže, da v dobi nelikvidnosti slovenski pregovor: ,,Izgovor je dober, če ga pes na repu prinese" postaja vse bolj resničen. Vprašali boste, zakaj? Na hitro lahko odgovorim, če vam povem, to, kar mi je pred dnevi povedal znanec iz celjskega Etola. Tudi Etolu kupci ne plačujejo redno. Mnogo neplačanih računov leži v predalih njihovih kupcev po vsej državi. Delavci, ki so zadolženi za ,,opominjanje" kupcev o njihovih dolgovih, kličejo vsak dan na vse strani države. Tudi moj znanec je poklical neko podjetje v sosednjo republiko. Na drugi strani žice se je oglasil predstavnik podjetja, s katerim se moj znanec dobro pozna. Začela sta govoriti o vsem mogočem. Tudi vremena sta se dotaknila. Lepo, razločno sta razumela drug drugega. Ko pa je znanec začel pogovor o denarju, ki jim ga je to podjetje dolžno, je začelo motiti razgovor škrcanje v telefonu. Na drugi strani žice je komaj še razločil besede sogovornika. Ne slišim, oglasite se osebno, da se dogovorimo! Tako je dolžnik še za nekaj časa zavlekel plačilo računov. Kako dolgo bo to še trajalo? Bodo motnje pri telefoniranju še dolgo preprečevale prodajalcem, da dobijo svoj denar, ki ga potrebujejo za osebne dohodke, nabavo surovin in še za marsikaj drugega. • M. BRECL IZ NAŠE DRUŽBE v I i t Zakon eimprej Predlog zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov vgrajuje v družbeno-eko-nomski in samoupravni sistem pravno izoblikovan postopek, po katerem mora biti tako delovnim organizacijam kot tudi neposredno zainteresiranim družbenim dejavnikom zlasti sindikalnim organizacijam - omogočeno na organiziran, ekonomsko in pravno izoblikovan način, vzpodbudno vplivati na delitev dohodka in osebnih dohodkov. Družbeno usmerjanje delitve dohodka po predlogu zakona torej ni ukrep o tem, kako deliti. Prav tako ni omejevanje samoupravnih pravic delovnih skupnosti, temveč je sestavni del družbeno-ekonomskega sistema,. Posebej je v predlogu zakona poudarjena vloga sindikata kot tistega družbenopolitičnega dejavnika, ki je še posebej po svoji družbeni funkciji poklican zagotoviti, da se uveljavi samoupravno sporazumevanje kot poglavitna metoda in oblika, po kateri naj bi uspešno usklajali razmerja tako v delitvi dohodka kot tudi v delitvi osebnih dohodkov. Vse to mora prispevati, da postane ta delitev spodbuda za racionalno gospodarjenje pa tudi za obvladovanje raznih socialno-političnih problemov, ki nastajajo zaradi premajhne usklajenosti, zlasti v delitvi osebnih dohodkov. Zorni kot družbenih dejavnosti, s katerega so člani predsedstva tega sindikata na seji, minuli torek, ocenjevali predlog zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ni prav nič uokvirjal razprave samo na te dejavnosti. Dolga leta je že prisotna težnja tega sindikata, da je treba, kolikor je najbolj mogoče, izenačiti položaj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Prav zaradi tega so člani predsedstva sindikata delavcev družbenih dejavnosti pozdravili dejstvo, da je predlog zakona v zaključni fazi. Soglašali so z zasnovo zakona in menili, da gaje treba čim-prej sprejeti, kajti le tako bo delo na družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih lahko steklo. O svojem stališču, da se strinjajo z zasnovo zakona, bodo obvestili sindikalne organizacije svojega sindikata. Razen tega pa so sprejeli tudi odgovornost, da bodo delovne organizacije družbenih dejavnosti zakon tudi izvajale. Po mnenju članov predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti naj bi družbeni sporazum zavezoval vse, četudi delovne organizacije ne bi sklenile samoupravnih spora- %V«iVVVV%.VV*V%.V%.VV%%VV\.*.%V*%V%XV*V».%%V*fV%t Preprečiti špekulacije Zemljišča, posebno še stavbna, so že leta predmet špekualcij. To spoznanje se je končno zakoreninilo tudi v naših predstavniških organih in tako so v republiški skupščini pripravili zakon o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča. Zakon naj bi uravnaval le promet s-kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, ker je pridobivanje teh zemljišč v družbeno lastnino glavna osnova za nemoten razvoj stanovanjske gradnje, pa tudi zato, ker omogoča promet s temi zemljišči vrsto špekulacij. Zato je nujno potreben družbeni poseg tudi v obliki predpisanih natančnejših meril za določitev odškodnine. Izhodišče za zakonsko ureditev tega vprašanja mora temeljiti na ocenitvi številnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na pravičnost odškodnine. Kot eno od osnov za določanje pravične odškodnine za kmetijsko in stavbno zemljišče je treba upoštevati katastrski dohodek kmetijskega zemljišča. Upoštevati pa je treba tudi vlaganje prejšnjega lastnika v zemljišče in tržno ceno, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja, v katerem je kmetijsko zemljišče. IZBOLJŠANJE j PRAVNE POMOČI Odjuga je razkrila zaplate zemlje. Nič zato. Še vedno najdejo vneti smučaiji tudi v nižinah dovolj snega, da se „podričkajo“, če pa to ne, izkoristijo prosti čas za pomenek. Saj so vendar šolske počitnice! V Sloveniji pripravljamo zakon o odvetništvu in drugi pravni pomoči. Po tem zakonu naj bi imeli odvetniki pravico nuditi pravno pomoč strankam v celotnem obsegu, druge službe pravne pomoči pa naj bi imele status pravnih posvetovalnic brez pravice zastopanja in zagovora strank v postopkih pred sodišči in drugimi organi delovnih in drugih organizacij. Pogoji za sprejem v odvetništvo bodo poostreni; predvidena je triletna pripravniška praksa, namesto dosedanje dveletne. Med pogoji za pridobitev pravice do odvetništva je tudi znanje slovenščine. Samoupravnost odvetništva se zagotavlja z organiziranjem odvetnikov v odvetniški zbornici Slovenije, ki tudi samostojno odloča o vpisu v imenik odvetnikov in imenik odvetniških pripravnikov ter o izbrisu. Status odvetništva kot samostojne in neodvisne družbene službe pa bo zakon zagotovil z družebno ekonomskim položajem odvetništva, ki bo v načelu enak pravicam in obveznostim delovnih ljudi v delovnih organizacijah. I di ki Pi S1 d< g< U! je zi n; ve že loj to za I go Zw%.\.%XV*.V%V*%WW%%V%%V*.VV%%V*%VVV*X'VX%V nji nii osi Za tesnejše sodelovanje organizacij Zveze sindikatov in Zveze komunistov Družbeno-politične organizacije v delovnih skupnostih med ljudmi so najmanj pristopne pri urejanju odnosov Na Koroškem so se nedavno tega lotili oblikovanja podrobnejše ocene položaja delovnega človeka v združenem delu, vloge družbeno političnih organizacij pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov ter oblikovanju kratkoročnih in dolgoročnih nalog pri razvijanju teh odnosov. Sicer so že nekajkrat doslej podrobno analizirali delo družbeno političnih organizacij v Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti posameznih delovnih organizacijah, najmanj prisotne pa so, kot je mogoče ugotavljati, pri urejanju odnosov med ljudmi. Večjo učinkovitost v delu družbeno političnih organizacij v delovnih organizacijah v Slovenjem Gradcu, Radljah ob Dravi,, na Ravnah na Koroškem in v Dravogradu bi zagotovili zlasti še s tesnejšim sodelovanjem organizacij Zveze sindikatov in Zveze komunistov, posebej še s skupnim dogovarjanjem in pa z akcijskim usmerjanjem dejavnosti. zaostrene odgovornosti za izvajanje sklepov. Nadalje na Koroškem ugotavljajo, da slabi odgovornost za položaj človeka, predvsem tudi zato, ker razvoj samoupravljanja ne gre vzporedno z razvojem proizvodnje, POHIŠTVO Iz dosedanjih razprav je torej mogoče razbrati, da so družbeno politične organizacije v delovnih organizacijah neobčutljive za vse te slabosti oz. probleme, da skorajda ni razprav o samoupravnih odnosih, o krepitvi položaja delovnih ljudi, o informiranju itd. Izkoriščene 'pa vse doslej tudi še niso bile vse možnosti za skupno dogovarjanje za posamezne akcije. (M. A.) NA POL POTI Poročilo zvezne komisije za delovni čas med drugim ugotavlja, da razen mnogih prednosti skrajšanega delovnega tedna obstaja tudi več problemov, ki smo jih s tem ustvarili in ki jih je potrebno reševati. Z uvedbo skrajšanega delovnega tedna smo opravili samo del nalog. Čas dela je namreč skrajšan ne samo za ljudi, temveč tudi za stroje, ki jih zdaj izkoriščamo samo 50-70%. Pretežni del zaposlenih ima prost dan v soboto in nedeljo, tedaj pa ne delajo banke, servisi, občine, sodišča itd. in zato delavci med tednom odhajajo z dela, da bi lahko opravili tam svoje zadeve. V velikih mestih prihajajo na delo vsi ob istem času, tako da 'nastajajo zastoji v prometu. Usklajevanje delovnega časa gospodarstva in negospodarstva je torej zdaj glavna naloga < k stv ške za< vse šir zas vo. skl zd bazi, to je v delovnih organizacijah v vseh štirih koroških občinah. Pri tem so ugotavljali, da dejavnost družbeno političnih organizacij — to je organizacij Zveze sindikatov in Zveze komunistov — ni najboljša, zlasti pa, -da družbeno politične organizacije niso dovolj občutljive do problemov, ki se porajajo v V dosedanjih razpravah o položaju delovnega človeka v združenem delu so na Koroškem poudarili, da je tudi v Mežiški, Dravski in Mislinjski dolini doseglo samoupravljanje velik napredek. Ob tem pa je mogoče vendarle še marsikdaj ugotavljati, da ponekod samoupravljanje odtujujejo od delovnih ljudi. Osnovna slabost je zlasti še v tem, ker ni uveljavljeno informiranje pred odločanjem, to je v fazi nastajanja samoupravnega procesa, ker ni kritike odločitev in ker tudi ni proizvajalnih sil in tehnologije, pa tudi zato, ker se aktivnost največkrat konča že takrat, ko so sklepi šele sprejeti. Vse te in druge slabosti povzročajo, da delovne skupnosti niso homogene ustvarjalne enote in da delovni ljudje še niso oblikovalci politike delovnih organizacij. V nobeni od delovnih organizacij na Koroškem tudi še ni uveljavljen, v vsej svoji celovitosti, samoupravni proces, niti ni ljudi, ki bi skrbeli za organizacijo takega samoupravnega procesa. Del vodilne strukture v delovnih organizacijah pa podcenjuje vprašanje samoupravnih odnosov. S& OV • « enut IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, Miklošičeva 10/IV mum Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO !5%'%%%'*%%%%%%%*%%%v%%v*'*^*'*^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'y 5 VELE B LAGOV N I CA 5 ______________ * m M * mk *m. JI ' aM IBk g asm * «S I H £ fJB I H ® priporoča potrošnikom hiter, sodoben in ^ Mg 1 mm cenen nakup vseh potrebščin za sebe, ** ^ za družino, za dom in za gospodinjstvo £ H 9 potrošnikom nudi blago na obročno od- ji< plačevanje |J # za tuje kupce je v hiši menjalnica ^ LJUBLJANA Z * OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje Hladilnica in zorilnica banan: ZALOG pri Ljubljani Hladilnica: BOHOVA pri Mariboru Predstavništva in skladišča: 1; MARIBOR VOLČJA DRAGA KANAL KOPER BEOGRAD SUBOTICA ZAGREB BRČKO I i I! axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx! STRAN 8 I; fe IZ NAŠE DRUŽBE Končno tudi po drugih poteh do javnega spričevala Kot je znano, naj bi ta mesec še Republiški zbor sprejel zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, [d se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem. To je zakon, ki ga je Prosvetno-kultumi zbor Skupščine SRS ob koncu minulega leta že sprejel. Ta zakon, ki se je pisal zelo dolgo, je za načrtnejše in dolgoročnejše urejanje pogojev izobraževanja odraslih v Sloveniji gotovo izrednega pomena. V Sloveniji imamo ta čas 47 delavskih Oniverz in 3 zavode s podobno dejavnostjo, imamo pa tudi v podjetjih 35 izobraževalnih centrov, okoli 45 podjetij pa ima organizirano službo, ki se ukvarja z izobraževanjem zaposlenih.’ Iz obsežne fnaterije, ki jo zakon ureja, smo izbrali nekaj vprašanj na eno samo temo in jih zastavih predsednici Zveze delavskih univerz Slovenije, tovarišici Tilki BLAHA. Že doslej so delavske univerze in izobraževalni centri, ki so organizirali izobraževanje odraslih v posebnih oddelkih osnovne šole za odrasle ali posebnih oddelkih strokovne šole za odrasle, lahko v povezavi z rednimi šolami izdajali javno veljavna spričevala. Zanima nas, ah se bo s tem zakonom ta možnost (sevda v sodelovanju z rednimi šolami) odprla še drugjm, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih? Delavske univerze in izobraževalni centri so do zdaj praviloma nastopali le kot organiza-torji izobraževanja v oddelkih za odrasle, medtem ko je pedagoški nadzor in pravica izdajanja spričeval pripadala le rednim šolam. Izjema so le redke osnovne šole, ekonomska sred- nja šola in nekatere strokovne šole — za odrasle, ki sojih ustanovile delavske univerze, Dopisna delavska univerza ah izobraževalni centri, s tem, da so zagotovih vse pogoje, ki jih določajo zakoni za posamezne vrste rednih šol. Novi zakon glede izdajanja spričeval za šolanje odraslih v okviru rednih šol ne prinaša torej nikakršnih sprememb. Bistvena novost je v tem, da zakon razširja možnost izdajanja spričeval tudi za tiste obhke izobraževanja ob delu, ki jih v rednih šolah ni in ki so posebnost izobraževanja ob delu: posebni specialni poklici, za katere se lahko izobražujejo le odrasli oz. pomenijo posebno specializacijo; razne oblike funkcionalnega izobraževanja; dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje znanj iz posa.- meznih predmetov oz. področij (matematika, tuji jeziki, kemija, knjigovodstvo itd.). Ker so posamezniki pri nas pogosto motivirani za izobraževanje, če zanj prejmejo spričevalo, ali pomeni ta novost le razširitev motivacije? Kaj je še vodilo predlagatelje zakona, da so se odločili za to? Razen motivacije posameznikov, ki je pri izobraževanju odraslih izredno pomembna, ima ta „novost“ še globlji pomen. S tem, ko bomo družbeno enako vrednotili (na osnovi enotnih učnih načrtov in izpitnih kriterijev) tudi druge ne-šolske oblike izobraževanja, bomo postopno odpravljali več-tirnost v izobraževanju. Tako se bo izobraževanje ob delu, za katerega je značilno, da se mora hitro prilagajati spremembam v delovnem procesu in organizaciji dela, lahko samostojneje razvijalo. Ozka dehtev na tako imenovano šolsko (javno priznano) in interno družbeno (nepriznano) izobraževanje bo moralo postopno odpasti. V izobraževanju odraslih se bo hitreje lahko uveljavilo izobraževanje za tiste poklice, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje, a jih v rednem šolstvu nismo in jih ne bo smotrno razvijati (že omenjeni ožji specializirani poklici, dopolnilno funkcionalno znanje ipd.). Spričevala, ki jih bodo udeleženci dobili za doseženo znanje, pa bodo morala imeti enako veljavnost kot spričevala rednih šol. Seveda bo moralo to pospešiti določene sprememba v našem šolskem sistemu, ki je še dokaj okostenel. Zanima nas še posebej, ali bodo in pod kakšnimi pogoji lahko tisti, ki izobražujejo odrasle, zlasti, delavske univerze in izobraževalni centri v podjetjih, izdajah spričevala kot javne listine za zaključeno strokovno izobraževanje, potrebno za posamezne poklice, za katere največkrat niti nimamo posebnih šol? Zakon predpisuje za vse organizacije, ki se bodo registrirale pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo in ki bodo torej imele pravico izdajati spričevala, le nekatere najbolj splošne pogoje: letni program dela, kadre, učila in prostore. Verifikacija posameznih oblik izobraževanja za zaključeno strokovno izobraževanje pa bo potekala po enakem postopku, kot to velja za drugo poklicno izobraževanje. Na osnovi zahtev posameznih poklicev bo treba izdelati učne programe ter določiti pogoje za izvajanje ter programov. To bo opravljal isti organ, kije po zakonu pristojen za ugotavljanje in določanje poklicev. S. G. Izobražavanje gradbenih delavcev Gradbeni delavci se v Jugoslaviji izobražujejo in usposabljajo za potrebe gospodarstva v okviru izobraževalnih inštitucij, ki so samostojne' ali združene v gradbeniške šolske centre ali pa so v sestavu mešanih strokovnih šol kot oddelki, smeri in odseki. Sedanji sistem izobraževanja delavcev v gradbeništvu ni zadovoljiv in ga je nujno potrebno reformirati. Izobraževalne inštitucije in gospodarstvo sta soglasna, da je treba izdelati enoten sistem izobraževanja gradbenih delavcev za celq,državo in daje tu treba najti najboljše rešitve za vse. Glede na splošne interese gospodarstva in skupnosti mora sistem izobraževanja vsaki mladi generaciji zagotoviti pravice in možnost, da si pridobi solidno raven splošne izobrazbe, ki ji bo služila kot podlaga pri usposabljanju za življenje in življenjski poklic. OBISK V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU VELENJE: Izobraževanje in proizvodnja neločljiva partnerja V letu 1971 najmanj 90 milijonov dinarjev realizacije in milijon dolarjev izvoza 9 Novih 200 delovnih mest V Sirjenje dejavnosti Osnovno vodilo: usklajena zdravstvena dejavnost na Koroškem V tem letu bo Koroški zdravstveni dom Ravne na Koroškem, razumljivo da v splošno zadovoljstvo zavarovancev iz yseh štirih koroških občin, razširil dejavnost, pri tem pa bodo zasledovali še posebej osnovno vodilo — v prihodnje zagotoviti skladen razvoj in usklajenost zdravstvene dejavnosti v ob- |l ki bi morali biti vključeni š ; v varstvo zaradi neurejenih == ! razmer doma, pa jih starši g : niso prijavili, ker ne morejo == i Plačati oskrbnih stroškov, g I vsekakor pa je vzgojno var- == j stvenih ustanov v mariborski g i občini odločno premalo. To g | Je osnovni problem, s kate- s I rim se že tretje leto ubada g j Temeljna skupnost otroškega = j varstva Maribor. Nekaj uspe- =§ j hov so že zabeležili, vendar g I Je klasična gradnja vrtcev = ! Prepočasna in predraga. Od- jp I ločili so se za preusmeritev v s j montažno gradnjo, ki je hi- = | trejša in cenejša. Mariborčani g I dali pobude za izdelavo §§§ | 'dejnih projektov za gradnjo g j montažnih vrtcev, istočasno = ; Pa so navezali stike s pred- = j stavniki Marlesa, ki naj bi = | montažne element izdeloval g I Za gradnjo vrtcev po vsej Slo- EE S veniji. Predvidoma bodo = I Pričeli v Marlesu s proiz- = I “vodnjo .montažnih vrtcev že = 5 marca letos! ^lUlHIIIlllllllllllllllllllllIllllllllllllilllllllllllllll činah Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. Tako ima Koroški zdravstveni dom v načrtu ureditev več novih ambulant in drugih služb ter začetek dela dispanzerjev za borce v Radljah, na Ravnah in v Slovenjem Gradcu. Sicer pa bodo v Dravogradu letos zagotovili stalno oskrbo v domu ostarelih in razširili delo diagnostičnega laboratorija. V Radljah je v načrtu ureditev diagnostičnega laboratorija in oddelka za fizioterapijo, prav tako pa tudi okulistične ambulante, če bo za to zadosti denarja. V Vuzenici pa bodo odprli obratno ambulanto. V Slovenjem Gradcu bodo v tem letu povečali število ordi-nacijskih ur v splošni ambulanti ter uvedli tudi popoldansko V delo v diagnostičnem laboratoriju. Na Ravnah pa bodo namestili še enega zdravnika v obratni ambulanti Železarne, razširili bodo dejavnost dispanzerja za medicino dela. Stalnega zdravnika bodo imeli poslej tudi v Mežici, kjer je v načrtu še razširitev preventivnih pregledov v obratni ambulanti, uvedba pnevmoftiziološke ambulante ter odprtje fizioterapevtskega oddelka. Zapišemo naj še, da bo v letu 1971 kupil Koroški zdravstveni dom novo sodobno opremo za zobne ordinacije in laboratorije, da bo zaposlil spremljevalca reševalnih avtomobilov ter da bo zagotovil v vseh 11 zdravstvenih okoliših na Koroškem stalno prisotnost zdravnika in medicinske sestre. Se pravi, da bodo zdravstveni delavci nudili najnujnejšo prvo pomoč ob vsakem času. (ma) Cerkniški sindikati so želeli na zadnji plenarni seji obširneje razpravljati tudi o novem statutu Komunalne .skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ljubljani, še posebej pa o višini prispevne stopnje za leto 1971. Da bi lažje izoblikovali svoje stališče, da bi med drugim podprli v občini že večkrat poudarjeno zahtevo, naj nižjo prispevno stopnjo plačujejo kolektivi, ki skrbijo za medicino dela in katerih bolniški stalež je pod poprečjem, so vse delovne organizacije zaprosili že pred začetkom priprav na sejo, naj posredujejo svoje konkretne predloge, zamisli in pobude. Odgovorov pa niso dočakali, kajti vse delovne organizacije so ostale povsem ,,gluhe“. Tako so se člani plenuma na seji lahko zgolj seznanili s spremembami za letošnje leto, kakor jih pač predvideva Komunalna skupnost zavarovanja delavcev Ljubljana, niso pa zavzeli nobenega stališča do teh sprememb. Marsikdaj lahko slišimo o slabo pripravljenih sejah in o sestankih zavoljo sestankovanja. Očitno pa je, da temu niso vedno krivi organizatorji sej, ampak so za take primere odgovorni tudi tisti, ki so jim sestanki ali posveti namenjeni, oziroma katerih skupne probleme naj bi pomagal razreševati tudi sindikat . . . -mg Velenjski Rudarski šolski center \ni zgolj izobraževalna ustanova, v kateri se v šolskem letu 1970/1971 šola skorajda 1000 slušateljev, od tega več kot 850 v rednih tehniških srednjih in poklicnih šolah. Vse bolj vztrajno se Rudarski šolski center Velenje uvršča tudi med najpomembnejše gospodarske delovne organizacije v Šaleški dolini, saj je zavzel v letu 1970, upoštevaje ustvarjeno realizacijo, med vsemi delovnimi organizacijami v Šaleški dolini že šesto mesto. Rudarski šolski center Velenje mora sam ustvariti večino denarja za financiranje dejav- mafizacije nenehno dopolnjujejo, delo gojencev pa nadzorujejo v šoli, druga - še bolj zahtevna kontrola pa je domače in inozemsko tržišče. V zadnjem času se je izredno hitro razmahnila serijska proizvodnja v elektro delavnicah, posebej še konfekcioniranje in priprava žic. Rudarski šolski center Velenje pripravlja žice za izdelke TGO Gorenje Velenje, za sarajevsko združenje UNIŠ, nadalje za Slobodo Čačak in za nekatere druge kupce. Pripravljajo pa se, da bi osvojili celotno proizvodnjo žic do končnega izdelka — seta. Ena od najbolj perspektivnih dejavnosti pa je ske galanterije ter za proizvodnjo konfekcioniranih žic. V novih prostorih pa bo potekalo tudi praktično usposabljanje učencev prvih letnikov poklicnih kovinarskih in elektro šol. Razumljivo je, da bo preselitev v nove prostore omogočila tudi občutno povečanje proizvodnje. Realizacija Rudarskega šolskega centra Velenje se je v letu 1970 približala 60 milijonom dinarjev. Po doslej sklenjenih pogodbah pa bodo v letu 1971 dosegli najmanj 90 milijonov dinaijev realizacije, in sicer s proizvodnjo premoga 25 milijonov din, z dejavnostjo elek- nosti šol in za vzdrževanje domov. Zato že od vsega začetka povezujejo izobraževanje in proizvodnjo. V okviru RŠC delujejo elektrokovinarski obrati in jama Škale. V kovinarskih obratih velja omeniti zlasti še orodjarno, strojni oddelek in serijsko proizvodnjo, v elektro obratih pa izdelavo transformatorjev, serijsko proizvodnjo, remont električnih strojev in pa instalacije. Izobraževanje ob proizvodnem delu zaradi hitrega razvoja tehnologije in avto- nedvomno orodjarna. Orodja za predelavo plastike, pločevine in bakelita so namreč vse bolj iskana, doma in na tujem. V prostorih, kjer so zdaj elektrokovinarski obrati Rudarskega šolskega centra Velenje, ni mogoče več širiti dejavnosti. Zato so se odločili za postavitev nove tovarniške hale — proizvodne dvorane, v katero se bodo preselili sredi januarja 1971. Novi prostori bodo tako zagotovljeni za orodjarno, nadalje za del serijske proizvodnje kovin- t roko vinarskih obratov pa 65 milijonov dinarjev. Za najmanj 1 milijon dolarjev izdelkov pa bodo tudi izvozili, in sicer na Švedsko, v Zvezno republiko Nemčijo, Italijo in v Združene države Amerike. Zapišemo naj še, da bodo v letu 1971 v-Rudarskem šolskem centru Velenje zaposhh 200 novih delavcev, od tega več kot 100 žensk, tako da bo skupaj redno zaposlenih že okrog 1000 delavcev. (vš) IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ENA MILIJARDA KILOVATNIH UR ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ TE TRBOVLJE KLJUB ZASTOJEM USPEH KOLEKTIVA 8 I VSAKO LETO NOVA POSLOVALNICA I Sredi minulega tedna je prišla iz novega energetskega objekta prva milijarda kilovatnih ur električne energije po njegovi dograditvi # če ne bi' S imel kolektiv termoelektrarne težav zavoljo pogostih okvar, bi bila dose- danja proizvodnja znatno višja % Ugotavljajo, da bodo letos proizvedli samo v TE II kakih 580 milijonov kilovatnih ur električne energije, skupna proizvodnja v obeh energetskih objektih pa bo dosegla nekaj več kot 780 milijonov kilovatnih ur električne energije I Trgovsko podjetje Mlekarna Slovenj Gradec, ki je enota mariborske Mlekarne, je lansko leto doseglo 18 milijonov dinarjev prometa. V podjetju, kjer imajo trenutno zraven mlekarne še 12 pošlo--valnic, imajo precej načrtov tudi za letos. I Pleteno obleko in tovarna dežnikov AGNIČ športni komplet je pokazala na modni reviji in pletenin INDIP - Lendava. — Foto: A. Delavski svet tega trboveljskega podjetja je na zadnji seji podpisal tpdi družbeni dogovor o urejanju splošnih vprašanj elektrogospodarstva pri nas, z omejitvijo, kot sta jo izoblikovala samoupravna organa Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn. Gre za zahtevo, da bi namreč do 1. julija letos pod-pisali in sprejeli tudi tiste dele družbenega dogovora, ki se nanašajo na optimizacijo proizvodnje in prenosa električne energije z razpoložljivimi zmogljivostmi elektrogospodarskih podjetij, na splošne pogoje poslovanja elektrogospodarskih podjetij ter na režim in politiko cen električne energije. Termoelektrarna Trbovlje je torej med prvimi tremi podpisniki družbenega dogovora o ureditvi vprašanj splošnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva, prav to kaže interes tega kolektiva, da se čimprej odpravijo vsa odprta vprašanja s tega pomembnega gospodarskega področja. Delavski svet Termoelektrarne zvezi z dobavami potrebnih količin premoga iz trboveljskega rudnika za redno proizvodnjo električne energije. Ta predvideva, da bodo Zasavski premogovniki letos dobavili Termoelektrarni okrog 900.000 ton tega goriva, kar bo dovolj za izpolnitev letošnjega plana. Kolektiv pa se zavzema tudi za boljšo kakovost dobavljenega premoga. I Nedvomno najpomembnejša in najzahtevnejša naloga bo preusmeritev proizvodnje v mlekarni. Opustili bodo pripravo in polnjenje mleka za široko potrošnjo, namesto tega pa začeli s predelavo mleka. 1 Zraven tega je v načrtu tudi gradnja nove delikatesne trgovine z manjšim gostinskim obratom v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu ter ureditev ribarnice v samem Slovenjem Gradcu. I I Čeprav se bo promet v mlekarni zaradi predvidenih investicijskih del občutno zmanjšal, pa računajo, da bo Mlekarna Slovenj Gradec dosegla, upoštevaje odprtje novih trgovin, za najmanj desetino večjo realizacijo. Računajo tako na najmanj 20 milijonov din prometa v letu 1971. je na svojem zadnjem zasedanju po daljši razpravi osvojil tudi letošnji proizvodni oziroma gospodarski načrt in ugotovil, da je podpisana tudi pogodba v MIMOGREDE V PREVALJSKEM INŠTALATERJU Nova, perspektivna proizvodnja Pomoč slehernemu, ki se želi dopolnilno izobraževati Prevaljsko podjetje ,,Insta-later“ je bilo ustanovljeno pred 12 leti. Takrat je zaposlovalo 30 delavcev, zdaj jih že 150, ti pa so lani dosegli 11,800.000 dinarjev realizacije. Osnovni proizvodni program delovne organizacije so, kot pove že samo ime, vse instalacije — vodovodne, električne in instalacije centralne kuijave. Z instalacijskimi deli ustvarijo okrog 70% vse realizacije. Drug promet pa ustvarijo s serijsko proizvodnjo za Železarno Ravne na Koroškem (s proizvodnjo izotermnih plošč ter eksoterm-nih nalitkov) ter z novim izdelkom - hlevsko opremo. Do nedavnega so Prevaljčani izvajali instalacijska dela po vsej državi. Zdaj pa so delovnp področje močno zožili. V glavnem si prizadevajo, da bi kvalitetno in konkurenčno opravili vsa instalacijska dela predvsem na Koroškem, za letošnje leto pa imajo v načrtu tudi dela v Mariboru, Celju in Postojni. Čeprav so se, vsaj za zdaj, odločili, da od osnovne proizvodne usmeritve ne bodo odstopili, pa si vendarle prizadevajo osvajati tudi proizvodnjo nekaterih proizvodov, ki jih na našem tržišču ni. V času dokaj intenzivnega preusmerjanja proizvodnje v kmetijstvu, posebej še prehode na živinorejo, so se odločili za serijsko proizvodnjo hlevske opreme. S to proizvodnjo so začeli lansko leto, ko so tudi s pomočjo Poslovnega združenja Styria Celje - Maribor prodali za okrog 1 milijon dinarjev opreme predvsem v Savinjski dolini, nekaj pa so jo prodali tudi zagrebški Mlekarni, saj računajo, da jim bo hlevska oprema navrgla vsaj 3,500.000 dinarjev realizacije, prodajno področje pa bodo razširili tudi na Pomurje. Želi si le,, da ne bi imeli težav pri oskrbi s potreb- nim reprodukcijskim materialom. Pred dograditvijo je tudi nova proizvodna dvorana, ki jo bodo predvsem uporabljali za izdelavo hlevske opreme. V Inštalaterju na Prevaljah bodo v tem letu, v primerjavi z letom 1970, povečali realizacijo za najmanj 2 milijona dinarjev. Po že izdelanem srednjeročnem razvojnem programu pa računajo, da bodo leta 1975 pri 200 zaposlenih dosegli najmanj 20 milijonov din realizacije. Med obiskom v Inštalaterju smo tudi izvedeli, da si v podjetju močno prizadevajo izboljšati kvalifikacijski sestav zaposlenih oziroma sami vzgojiti potreben kader. Zaradi možnosti zaposlovanja v tujini je nekaj delavcev z najbolj iskanimi poklici zapustilo delovno organizacijo. Za opravljanje instalacijskih del, pa tudi za proizvodnjo nove opreme, je treba delavce usposobiti. V tovarni pri- pravljajo sami več tečajev, povedali pa smo tudi, da je pri 150 zaposlenih trenutno kar 25 članov delovne skupnosti na dopolnilnem izobraževanju. V podjetju pomagajo zdaj, ko je na Ravnah na Koroškem organiziranih vrsta šol, slehernemu, ki se hoče dopolnilno izobraževati in šolati. (ma) pohištvo in oprema, za vaš dom lesnina, centrala ljubljana titova 51 TOVARNA UMETNIH BRUSOV SWATY IZ MARIBORA: PRODOR NA TUJA TRŽIŠČA Kolektiv Tovarne umetnih brusov Swaty v Mariboru je v lanskem gospodarskem letu v celoti uresničil svoj proizvodni načrt. To jim je uspelo tako po količini kot po vrednosti, kljub neurejenemu tržišču pri prodaji umetnih brusov in korunda. Tovarna se je med letom prilagajala zahtevam tržišča in sproti preusmerila proizvodnjo. Tako so med tetom znatno povečali proizvodnjo keramičnih brusov in zmanjšali količino brusov v vezavi z umetnimi smolami. Potrebe po umetnih brusih so v naši državi velike, vendar imajo v Swatyju težave zaradi prostega uvoza vseh vrst umetnih brusov, medtem ko je uvoz surovin omenjen in jih morajo domači proizvajalci tržišče, glavni kupec pa je Italija. Zaniftrivo je, da je tovarna dobila zelo ugodne ponudbe iz Amerike, vendar se v podjetju še niso odločili, ali jih bodo sprejeli. Ameriško tržišče je namreč zelo zahtevno in vprašanje je, ali bi lahko mariborska tovarna ob režimu restrikcij uvoza surovin dosegla ustrezno kvahteto proizvodov in tudi zahtevane količine. Proizvodni načrt tovarne Swaty za letošnje leto ni po količini bistveno drugačen od lanskega. Precej pa bodo spremenili izbiro proizvodov. Med drugim bodo pričeli izdelovati posebne bruse za čiščenje gredi na avtomatskih strojih v naših železarnah. Te bruse smo doslej izključno uvažali. Nova elektro-komorna peč z zmogljivostjo okoli 140 ton brusov letno, ki so jo nabavili lani poleti, jim bo omogočila tudi boljše prilagajanje zahtevam tržišča. Glede na potrebe v naši državi nameravajo še bolj povečati proizvodnjo keramičnih brusov. Rezultati dobrega gospodarjenja v podjetju se odražajo na znatno povečanih skladih, osebni dohodki na zaposlenega _a so lani znašali v povprečju od .450 do 1.500 dinarjev mesečno. kupovati doma ne glede na njihovo kakev • ŠTORE kovost. Lani je tovarna izvozila za okoli 750 tisoč dolarjev proizvodov, kar jp približno 35 odstotkov celotne proizvodnje podjetja. Svoje izdelke izvažajo na vzhod in na zahodno NOVA VAUARNA V novi veliki štorski valjarni so že začeli poizkusno obratovati. Poizkusno obratovanje bo trajalo več mesecev. Nova valjarna, ki sojo gradili več let, bo začela z redno proizvodnjo spomladi, bo pa za železarno velika pridobitev, saj gre za modernizacijo in povečanje tovrstne proizvodnje. Opremo za to valjarno so izdelah na Poljskem. g. Novomeška tekstilna tovarna Novoteks je lani začela s proizvodnjo konfekcije. Specializirali so se na otroške, ženske in moške hlače. Poleg dveh milijonov metrov blaga bodo, ko bo stekla nova proizvodnja s polno paro, izdelali okrog šeststo tisoč parov hlač. Že sedaj izvozijo 80 % hlač in kot pravijo, na zunanjem tržišču prodajajo laže kot doma. Foto: A. AGNIČ ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VEČ, DA, NIKOLI, NIKOLI VEČ, POSTREGLI Z ZREZKOM - BREZ KNORR DODATKA JEDEM ‘ m ■ 7&icW Dodatek jedem i i i i Jc rtr r a zbi nih org nei špe Jp sed ribi dve Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno! S Knorr dodatkom jedetn dosežete uspeh mnogo ža' nesljiveje kakor pa, če bi jed pripravljali po najno-vejših receptih Kolinska tud žbc »El Org elel ki lavr Mm 2 »o n muč stez TVt . N SC V( tia n ski i Ocvj N »sen “ort Uras Ud. ŠPORT IN REKREACIJA OB ZAKLJUČKU SLOVESNOSTI ČETRTIH LETNIH ŠPORTNIH IGER OSS KRANJ Na svidenje februarja v Mojstrani Od 22.500 zaposlenih na območju OSS Kranj, se je letnih športnih iger udeležilo 6% vseh delavcev 0 Startal je vsak 10. delavec in samo vsaka 172. delavka J°že Marolt, tajnik Republiškega sveta ZSS, je predal svojemu na-'ttenu novo smučarsko vlečnico v Kostanjevici. * r Vlečnica za jubilej Na pobočjih nad osnovno šolo Kostanjevica ob Krki je minulo soboto stekla prva smučarska vlečnica v Spodnjem Posavju. Občinski sindikalni svet v Krškem kot investitorje s tem izpolnil že staro željo občanov, da bi v neposrednem okolju, na obronkih Gorjancev, pridobili možnost kar najbolj organiziranega smučanja in zimske rekreacije sploh. Že v teh šolskih počitnicah s za smučarske tečaje na trasi ob vlečnici prijavljajo razne šole iz občine in tudi iz sosednjih občin, medtem ko se žičnice v popoldanskih in večernih urah v velikem številu poslužujejo tudi starejši občani; med ujimi številni delavci. Z izgradnjo vlečnice pa je občinski sindikalni svet v Krškem na svoj način prispeval tudi k praznovanju desete obletnice organiziranih delavsko športnih iger, ki jo bodo počastili s številnimi tekmovanji v raznih panogah. Glede na to, da je zanimanje za zimske športe vse večje tudi v Spodnjem Posavju, v krški občini razmišljajo o postopni izgradnji zimskošportnega središča v Kostanjevici. Podrobneje o tem bomo poročali v eni naslednjih številk DE. -m G Minulo sredo zvečer je priredil Občinski sindikalni svet Kranj zaključni sprejem s podelitvijo priznanj najuspešnejšim sindikalnim organizacijam in posameznikom na IV. letnih športnih igrah. V konferenčni dvorani Delavskega doma v Kranju so se zbrali predsedniki sindikalnih organizacij, vodje ekip, člani zmagovalnih moštev in seveda športniki, ki so zmagah v konkurenci posameznikov. Tudi to pot je bila slovesnost v Delavskem domu, kot vsa leta nazaj, na moč prisrčna. Vse navzoče je najprej pozdravil Pavle Novak, tajnik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj, kije med drugim dejal: „Organizirana dejavnost na področju aktivnega oddiha zaposlenih v okviru občinskega sindikalnega sveta je pri nas razmeroma še vedno mlada. Pravzaprav smo se šele leta 1967 pričeli pogovarjati, kaj bi storili za to, da bi imeli zaposleni čim bolj pestre možnosti športnega udejstvovanja. Delovne organizacije so namreč na veliko skrajševale delovni čas in potreba po organizirani dejavnosti v prostem času je rasla iz dneva v dan. No, komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem svetu ni kaj dosti oklevala. Tako je med drugim sklenila, da bo poživila športno dejavnost v delovnih kolektivih z organizacijo letnih in zimskih športnih iger, na katerih naj bi se srečavale najuspešnejše ekipe posameznih kolektivov. Za vse discipline smo izdelah podrobne progra-in kaj kmalu pričeli z de- me lom. Naše želje niso bile preveč ambiciozne. Zeleh smo le, da bi športne igre zajele kar največ zaposlenih in da ne bi predstavljale le enkratnega srečanja v letu, temveč redno in kontinuirano dejavnost zaposlenih .. .“ OBČNI ZBOR ZSSA ,ELEKTRA‘ V Ljubljani so se 15. t. m. zorali delegati sindikalnih šport-nin aktivov elektrogospodarskih 0rganizacij Slovenije na 7. občani zboru Zveze sindikalnih tortnih aktivov „ELEKTRA“. uPravni odbor, ki mu je pred-sedoval tov. Nace Košak iz Ma-obora, je položil račun za svoje dveletno delo. Najbolj pomembna in hkrati ^di najbolj otožna ugoditev zbora je bila, da je ZSŠA ”ELEKTRA“ trenutno edina Organizirana formacija v sklopu ^ektrogospodarstva Slovenije, p med seboj povezuje vse de-avce te gospodarske panoge. Nnogi so bili mnenja, da bi bilo vsaj takšno ah pa še boljše sodelovanje potrebno tudi na gospodarskem področju v tej veji našega gospodarstva. Dogovorih so se, da bodo skušah sedanje sodelovanje še popestriti in se prizadevali za večjo povezavo tudi na gospodarsko samoupravnem področju. Zbor je zlasti pozitivno ocenil dosedanje uspehe pri organizaciji letnih in zimskih športnih iger. Izkazalo se je,'da imajo te delavske manifestacije izrecno pozitivno vlogo tako v športno-rekreativnem pogledu, kakor tudi z gledišča medsebojnega zbliževanja delavcev in izmenjavo mnenj med posamez- ŠTORE železarske Štore so bogatejše za sodoben športni objekt. Po novem letu 10 namreč odprli novo tristezno avtomatsko kegljišče. Avtomate, ki so do-proizvodnje, so vstavili v staro kegljišče. Vseeno pa je avtomatiziranje veljalo blizu 300.000 din. Sredstva za modernizacijo kegljišča je zbralo vb Partizan-Kovinar ob pomoči Železarne. Novo avtomatsko kegljišče v Štorah bo prav gotovo občutno prispevalo k ; Vcčjemu uspehu štorskih kegljačev. V zadnjem času so se kegljači Štor tekmovanjih odlično izkazali. Posebej uspešne so ženske. V žen- “> mnogih ________. . vtsti imajo kar dve članici državne reprezentance: Evo Ludvig in Sonjo Na novem kegljišču so pripravili že tudi prvi turnir. Udeležilo sc ga je ,Scmnajst ekip iz Celja, Žalca, Hrastnika, Šempetra in Štor. Po trodnevnih “P.rbah v borbenih partijah po deset mož v dveh nastopih je zmagala domača l|Pa z 830 podrtimi keglji pred Celjem 819, Žalcem 808, Acrom 793, f“'Jstnikom 779, Libelo 762, Toprom 747, Klimo 736, Obnovo 729 keglji, M. BRECL Komisija občinskega sindikalnega sveta Kranj je v svojih prizadevanjih v marsičem uspela. Nekatera tekmovanja so namreč zajela velik krog zaposlenih in sploh so rezultati štiriletnega dela na moč razveseljivi. Še posebej množična so tekmovanja na snegu. \Birž:sr POHIŠTVO „Resnici na ljubo pa moram povedati, da z vsem že zdaleč nismo zadovoljni .. .“, je poudaril Pavle Novak. „Še vedno je namreč vehko sindikalnih organizacij, ki stoje ob strani, ki jim naša prizadevanja niso kdove kako mar. To se mi ne zdi prav, saj so tudi v številčno šibkih kolektivih ljudje potrebni razvedrila in aktivnega oddiha . . .“ niki, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi. Številna udeležba na teh igrah in pa — razen redkih izjem - tudi športno prizadevanje za čimboljše rezultate, sta porok, da je na tem področju tudi v bodoče zagotovljeno uspešno delo. Težave okrog tega so bile doslej le pri iskanju organizatorjev oz. prirediteljev športnih iger. Zbor je zato sprejel program, s katerim je do leta 1977 določil športne aktive posameznih podjetij. ki bodo v tem obdobju organizirali zimske ah letne športne igre. Zbor je izvolil 12-članski odbor, ki mu bo v naslednjih dveh letih predsedoval tov. Vekoslav Korošec, ing. in direktor Elektroinštituta Milana Vidmarja. V odboru so zastopani domala vsi športni aktivi elektrogospodarskih podjetij Slovenije. Na koncu so izročih skromna priznanja dvema požrtvovalnima športnima delavcema, ki odhajata v pokoj: dosedanjemu predsedniku ZSŠA ,,ELEK-TRA“ tov. Nacetu Košaku in nekdanjemu predsedniku te Zveze in športnemu mentorju v elektrogospodarstvu tov. Rudolfu Kernu. (F. D.) Komisija za šport in rekreacijo pri OSS Kranj ima pri svojem delu tudi druge težave. Zelo vehke ima na primer s potrebnimi športnimi objekti. Ob tem naj omenimo malce čuden odnos Zavoda za izgradnjo in vzdrževanje - športnih objektov Kranj, ki zahteva za vsako sindikalno športno srečanje na „svo-jem“ terenu ekonomsko najemnino. Ta pa je tako visoka, da predstavlja resno oviro pri nadaljnjem razvoju športne rekreacije zaposlenih na tem območju. Na minulih sindikalnih športnih igrah OSS Kranj, ki so bile letos že četrtič zapovrstjo, je nastopilo blizu 1000 delavcev. Pomerili so se v osmih discipli- nah: odbojki, rokometu, kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju, tenisu in šahu. Iger se je udeležilo 32 sindikalnih organizacij, ki so poslale na športno igrišče kar 80 ekip. Slavko Kalan, tajnik OSS Kranj, je poudaril, da so omenjene številke sicer ohrabrujoče, posebno če jih primerjamo s tistimi izpred let. K temu pa je dodal, da podrobnejša anahza kaže na stvari, o katerih bi bilo potrebno razmisliti. „Na našem območju je v rednem delovnem razmerju 22.500 ljudi. Vsega skupaj je sodelovalo na minulih igrah, letnih in zimskih, blizu 1300 delavcev ah 6 odstotkov zaposlenih. Na videz je podatek spodbuden. Podrobnejša anahza pa nam razkrije, da se je iger udeležil vsak 10. delavec v naši občini in samo vsaka 172. delavka! Torej, v prihodnje bomo morali storiti zares vse, da bomo z novimi oblikami dela, bolj pestrimi in bolj privlačnimi, pritegnili v naše vrste tudi ženske, ki so bile doslej očitno prikrajšane za prijetno razvedrilo v prostem času. Po podehtvi priznanj so se prisotni domenili za srečanje na V. letnih športnih igrah, ki se bodo pričele že zgodaj na pomlad. Še pred tem seveda čakajo kranjske športnike tekme na snegu, ki bodo 13. in 14. februarja v Mojstrani. Rezultati IV. letnih sindikalnih športnih iger OSS Kranj: STRELJANJE: 1. Iskra. 2 Sava, 3. 1B1 itd. ODBOJKA: 1 Iskra, 2. IB1, 3. Skupščina ob čine Kranj itd. ROKOMET: 1 Iskra I, 2. Prosveta, 3. Sava itd TENIS: 1. Peter Anzeljc, 2 Janez Mulej, 3. Inž. Bojan Be denk. MALI NOGOMET: 1 IBI, 2. Sava, 3. Iskra C KEGLJANJE: 1. Merkur, 2. Iskra A, 3. Elektro. NAMIZNI TENIS: 1. Sava, 2. Iskra, 3. KZ SZ. ŠAH EKIPNO: 1. Bolnica Golnik, 2. Sava, 3. Tekstilindus. ŠAH POSAMEZNO: Franc Štager, Franc Vujčič, 3. Ivan Kovič. A. ULAGA ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VEČ, DA, NIKOLI, NIKOLI VEČ, POSTREGLI Z ZREZKOM - BREZ KNORR DODATKA JEDEM Dodatek j jedem '.(tuiUItk ičdrnt K«io*' I' "Mlobn.i jiinnitiJ f‘* vfcvh i»ib i'"':'1 >'unfrivnih pukub • v*1’ '* “ •'»'h m rih|'h |im1' "rntn m pnrtobnib i"- -..in jed je 'liko bolj okusn*' ** * Jugosl«vi|l Kob1"’' Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno! S Knorr dodatkom jedem dosežete uspeh mnogo zanesljiveje kakor pa, če bi jed pripravljali po najnovejših receptih Kolinska TOLMIN Občinski sindikalni svet Tolmin je svetoval primorskim komisijam za šport in rekreacijo pri občinskih sindikalnih svetih, da bi letos organizirali meseca marca zimske delavsko-športne igre Primorske v enakem okviru, kot so bile letne igre v Novi Gorici. Meseca septembra 1970 so se v Gorici zbrali najboljši šport-■ niki spomladanskega dela delav-sko-športnih iger, kjer so tekmovali v sedmih disciplinah. Primorski sindikalni sveti oziroma njihove komisije za šport in rekreacijo so ugodno sprejeli pobudo ObSS Tolmin ter se bodo tako najboljši smučarji po zimsko športnih igrali sestali na skupnem tekmovanju v velesla- lomu na Livku meseca marca t. L K. C. Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT I A/i veste.. ... da prinaša obilica prostega časa ljudem, ki preveč radi počivajo, več problemov in težav kot radosti; I I I I L ... da bo imel človek v prihodnjih desetletjih še mnogo več prostega časa, kot ga ima danes; ... da nastaja v zvezi s spremenjenim osebnim in družbenim življenjem vrsta zapletenih vprašanj. Zato so na newyorškem sedežu OZN nedavpo ustanovili posebno združenje za prosti čas, ki v mednarodnem sodelovanju proučuje probleme prostega časa in išče najugodnejše rešitve; ... da je bil v Ženevi že prvi ,,mednarodni festival prostega časa". Prireditev je bila povezana z razstavo sodobnih pripomočkov in naprav za aktivno rekreacijo ter bo vsaki dve leti; ... da prihaja vse bolj do veljave znan pregovor: delo krepi organe. Svarilen primer je tako imenovana ,,upokojitvena smrt", ki je doletela že marsikoga kmalu po prehodu od poklicnega dela k mirnemu življenju brez gibanja: ... da strokovnjaki vse bolj pogosto govorijo o značilnih boleznih prostega časa, med katerimi čedalje pogosteje nastopajo depresije ob koncu tedna; ... da v podaljšanem prostem času popustijo zunanji pritiski,, medtem ko se notranja napetost stopnjuje, če brezdelje ni smotrno izkoriščeno; ... da so šport, ljubiteljska ustvarjalnost in potovanja pogla- vitni trije stebri preudarno izkoriščenega prostega časa; ... da si v svetu izmišljajo najrazličnejše športne igre in rekvizite, da bi ljudi, ki imajo veliko prostega časa, ohranili pri zdravju in dobrem razpoloženju; ... da načrtovalci mest zatrjujejo, da bodo imeli že v bližnji prihodnosti vsi večji stanovanjski bloki bazen in savno; ... da bo imela družinska hiša prihodnosti tudi sobo za konjičke članov družinske skupnosti in razne športne rekvizite, ki ne zahtevajo veliko prostora; ... da v svetu že poznajo neke vrste ,,nogalnik“, katerega raba že v treh minutah nadomesti hojo na tri kilometre; ... da se nam namesto tradicionalnega dopustniškega lenarjenja prav kmalu obetajo aktivne počitnice, med katerimi bomo delali tisto, kar nam je najljubše. I I I I I Zlasti v zadnjem desetletju, odkar lastovka s široko razprostrtimi krili pomeni njihov simbol, v polzelski tovarni nogavic doživljajo neverjeten vzpon. Prvi temeljitejši rekonstrukciji v letu 1962 namreč z ene strani sledita nenehna modernizacija in razširjanje podjetja, z druge strani pa ugotovitev, da kljub vsem prizadevanjem pravzaprav ne morejo slediti povpraševanju. Ker so nogavice vseh vrst splošno potrošno blago, ki ga našemu trgu nudi več znanih,proizvajalcev in še uvažamo jih za nameček, velja povedati, v čem sc pravzaprav skriva skrivnost njihovega uspeha. Odgovor je kratek in enostaven: njihovi izdelki so po kvaliteti med najboljšimi, kar jih je dobiti na našem trgu; po izboru so dovolj raznovrstni, po ceni pa dostopnejši od enakih ali podobnih, ki jih nudi konkurenca. Ce k vsemu temu prištejemo še izredno prilagodljivost vsakokratnim modnim novostim, zares ne preseneča, da npr. za letošnje leto programirajo prizvodnjo okoli 18 milijonov parov nogavic, kar je za 20 % več kot lani. S tako povečanim deležem pa ne bodo zgolj obdržali svojega deleža na jugoslovanskem trgu, katerega potrebe že zdaj pokrivajo približno s četrtino, marveč bodo kupcem obeh spolov in vseh starosti ter nagnjenj postregli tudi z obiljem raznih novosti. Kakor sami povedo, se tudi tokrat držijo že preizkušenega recepta, katerega bistvo je v tem, da proizvodnja je in mora biti prilagojena slehernemu žepu in okusu. vzdrževati in še izboljševati stopnjo kvalitete naših izdelkov, oziroma s produktivnostjo vsaj v glavnem pokrivamo naraščanje materialnih stroškov. Skupna posledica vseh naših prizadevanj pa je, da cen ne le da nismo zviševali, ampak so pri mnogih artiklih celo nižje kot pred desetimi leti. Drži, da smo se glede tega morali ravnati tudi po konkurenci. Ampak, vprašam vas: koliko je še izdelkov na našem trgu, ki so -podobno kot ženske nylon nogavice - danes cenejši kot leta 1962? “ povprašamo, kaj je v nogavičarski proizvodnji za široko potrošnjo zanimivo v tem trenutku, spet lahko ugotovimo, da „lastovka“ prednjači. ZMERAJ V OSPREDJU Kakor je polzelska tovarna nogavic pred devetimi leti ponudila Jugoslovankam za tiste čase zadostne količine takrat modernih nylon nogavic brez črte po primerni ceni, tako seje tudi kasneje sproti prilagajala razmeram na trgu. Če preskočimo dogajanja v zadnjih letih in se S tem ni mišljeno zgolj to, da je polzelska tovarna usposobljena za predelovanje vseh vrst sintetičnih prediv in njihovih mešanic z naravnimi vlakni; da vso za to potrebno opremo v zadnjem desetletju kupuje malodane izključno z lastnimi sredstvi. Enako pomebno je, da trgu lahko nudijo vsaj približno zadostne količine trenutno iskanih proizvodov. Ženskim hlačnim nogavicam v raznih kvalitetah in izvedbah trenutno npr. pripada najvažnejše mesto v njihovem proizvodnem in prodajnem programu. Da bi dohajali povpraševanje, so v zadnjem času opremili nov oddelek za konfekcio-niranje tovrstnih nogavic. Z druge strani vzeto pa vse manj moških in otroških nogavic izdelajo iz helance, v zameno pa uporabljajo zdaj mo- Nogavica še ni narejena, ko pride iz stroja. Treba ji je dati dokončno obliko, jo pobarvati, določit' natančno velikost in le tiste, ki pri skrbni kontroli ne pokažejo nobene napake, zapakirajo za prodajo derne surovine, npr. prediva akrilnega izvora in pa mešanice volne ali bombaža s tovrstnimi vlakni. „Drži, da nam .novotarije' povzročajo precej več dela in nasploh težav v proizvodnji,“ pripominja Ervin Janežič. ,,Toda tako je s tem: potrošnik zahteva kvaliteto. Zakaj mu ne bi ustregli, če mu lahko in če ob tem vnovčimo tudi več našega PRELOMNICA Dejstva, ki jih omenjamo, v svojem bistvu predstavljajo zgolj nasledek prelomnih trenutkov v letu 1962. ,,Vem, da smo bili pred tem, da tovarno zaradi 30 in več starih strojev in zaradi vsesplošne iztrošenosti bodisi počasi začnemo zapirati, ali pa da najdemo partnerja, ki bi nam pomagal in ki bi našo modernizacijo tudi financiral s kar največjim del -ženi lastnih sredstev," se tistih dni spominja vodja sektorja prodaje in izvoza ERVIN JANEŽIČ. V domovini takega partnerja polzelska tovarna ni dobila, ker je pač šlo za previsok znesek in ker po takratnih pojmih njihova proizvodnja tudi ni bila perspektivna. Ponudil pa se je tuji kreditor, ki je bil pripravljen dobaviti opremo, na račun dolga pa prevzemati nogavice in jih potem naprej prodajati. ,,Lastovka" je sprejela ponujeni posel, sicer prvo naložbo tujega kapitala v naša podjetja po letu 1945. ..Zadeva je bila za nas večstransko'koristna," dodaja Ervin Janežič. ..Nismo namreč pridobili le najsodobnejših strojev, ki so naravnost .bruhali' velike količine takrat modernih nylon nogavic brez črte tudi domačim potrošnicam. Pridobili smo veliko več: najsodobnejšo tehnologijo. specializirano in velikose-rijsko proizvodnjo, ne nazadnje pa nas je prevzelo spoznanje, da kaže pametno izkoristiti bazo, ki smo si jo ustvarili na račun kooperacijskega posla s tujim partnerjem z ene in na račun odtekanja pri osebnih dohodkih z druge strani. V našem primeru to pomeni, da smo stroje pognali na štiri izmene in da pretežni del dohodka še zdaj vlagamo v nenehno modernizacijo, oziroma nabavo dopolnilne opreme. To nam omogoča dela, kajti sedanja proizvodnja je v vseh ozirih zahtevnejša in dražja! tako po surovinah kot po vloženem delu. Zato naj vas ne preseneča po-datek, da vrednostno gledano pove; , čujemo proizvodnjo bolj, kot pa bi bilo mogoče sklepati na osnovi po-1 datkov o fizičnem obsegu proizvod- ' nje. Spremenjen okus potrošnikov je zategadelj za nas dvakrat koristen: j ob težjih pogojih lahko ustvarjamo sorazmerno več; več pa lahko namenjamo tudi za nadaljnjo moderniza-cijo podjetja in standard naših! ljudi." M. G. ] ] [ V polzelski tovarni nogavic niso najbolj ponosni na stroj za oblikovanje in barvanje nogavic, ker sodi med najstarejše, kar jih imajo v tovarni. Vendar pa brez njega ne morejo dati oblike in barve najbolj iskanim nogavicam iz Polzele. (Foto: A. AGN1Č) Konstruktor gradi v tujini Mariborsko gradbeno podjetje Konstruktor bo tudi v letošnjem letu precej gradilo v raznih evropskih državah. V podjetju predvidevajo, da bodo v Avstriji, Nemčiji in Franciji, kjer so že lani opravljali gradbene storitve, povečali letos proizvodnjo za več kot 50 odstotkov. Že decembra lani pa so predstavniki podjetja pričeli razgovore za prevzem del v Švici in v Holandiji. Pri Konstruktorju računajo, da bodo potrebovali za gradbena dela v Avstriji 200, v Nemčiji 300, v Švici 50 in v Holandiji 150 delavcev. Skupaj bo podjetje potrebovalo letos za dela v tujini nad 700 delavcev. Te delavce bodo zbrali skupaj s svojimi kooperanti. DP. I NAČRTI »OJSTRICE« Vsak od teh strojev v Tovarni nogavic Polzela napravi nogavico le v nekaj minutah. Trgovsko podjetje „Ojstrica“ iz Dravograda sodi med tiste trgovske delovne organizacije pri nas, ki namenjajo zadnja leta ves ustvarjen denar za modernizacijo prodajaln. Tako je „Ojstrica“ uredila vrsto sodobno urejenih specializiranih prodajaln, v katerih se radi ustavljajo tudi inozemski gostje, ki potujejo skozi Dravograd. Zadnji dve leti pa so v dravograjskem trgovskem podjetju „Ojstrica“ zbirali denar za adaptacijo stare osnovne šole v Dravogradu. S preureditvijo šolske zgradbe bodo pridobili več kot 400 kvad. m novih prodajnih površin. V spodnji etaži te nove blagovne hiše bodo uredili samopostrežno trgovino in prodajalno galanterijskih izdelkov, v zgornji etaži pa specializiramo prodajalno konfekcije, metrskega blaga, perila in pletenin. Preureditev stare dravograjske osnovne šole v sodobno blagovno hišo bo omogočila v letu 1972 občutno povečanje prometa. (ek) ri - "ILia I C T"% l(,T A GUsilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAlj a-e J-4XjfxTLV POGAČNIK. Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-S72, 316-693. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-1991, devizD1 f-\ £1 račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-dl0 — 13M S-din in letna 26 N-din — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana