^Naročnina 1	JL	št	V	Jk	i 'CleieUadsta tatrib'
j $2 00	£\	Hfl	II	i# I	K	/l
j ua leto.	^^^^	1 W ■	M^^	■	■	j CLEVELAND,
^fc<ii>aiiiiitiiiii!iiiit8!!!:iiai!Biiiii(titiiiiiimcnnBiž	w	' IfHHRBp	'	flP	fl^P flv V^V	SiriDiiiiiiiiiBiiiiii!tf)ir[»iiiiiBtiiiiitiiiii<ia»<i<iwl^
^^afe^Tfe', ' S'lraJr Sag-jM	, 'V ' ,'!'-> SaSrtijjjn;	V ' -«">vili^^sH .t "Sl ; '	'* ■ '!,'lf|-. '"'■'». , r=".T[ . 'v' «3 ■	• '*:'■' ■	' •	' "ji '.'•':: ; ! ' "" ,''T ' T H- V-	1m • • l^.fwjmBK
Bjj,. ■ H^' .... • :' ..'■.v*. ■ - ~ . ,	j1'. : ." i: '. ^	» ('' ■ " '	' t*4 ''' * ••	'*•/ • ;"3 .t ,	' -r ■	it;-it pp*'- i jjrfy"'!>. ,'.. t W S kj ;	. V. '■ .1 »"•'''* • V'; '
JferEV. 33. NO. 33.	„	CLEVELAND, OHIO, V TOREK, 26. APRILA 1910..	VOL.
it Mark Twain.
IJBOL7ŠI AMERIKANS-KI HUMORIST SAMUEL L. CLEMENS JE UMRL PO DALJ8I BOLESTI.
trt na duši in telesu fe šti-riinsedemdesetletni starček preminul.
NJEGOVO ŽIVLJENJE.
Mew York, N. Y„ 22. aprila.
Kar se je že dolgo s skrbjo čakovalo, se je zgodilo ne-ionia v petek zvečer, ko je» •minul v starosti 74 let naj-| iji in naboljsi ameriški budist Samuel Langhorne Cle-1 ns, ali bolje znan pod ime-nv Mark Twain. Ni imel talu kak narod tacega moža i je bil pokojni Twain. Pre-časa se je zdravil v Vermu-kjer mu i>a ni hotelo posta-bolje, nakar se ji želel, da de nazaj na svoj dom. Po-na duši in telesu je prišel rček na svojo domačijo. Baje povzročilo Mark Twaino-bolezen smrt njegovega Iju-enega prijatelja Kogersa in ostna smrt njegove hčere, je lansko leto v kopališki >j zblaznela in umrla. Mark Twain je umrl pretno-ir«Ctu<li ne bogat. V njegov zapuščini so dobili mnogo {oddanih rokopisov, glede :erih bode odločila njegova hči. ki mui ruskega komponisti ta Gabriloviča za moža.	1 I Rojeu je bil Mark Twain, I flli kakor se zove po rod'bins-|: (kem imenu, Clemens v Flori-
IK<1a, ,Mo. O njegovem očetu se IM^ toliko ve. da je bankerotiral Fpri neki banki, nakar je kma-I lu umrl ter pustil sina sam*, ^rpu sebi. Odg<ije ni imel dru-j|fg-e kot navadno ljudsko- 5olo.! nakar je postal stavce in bil I zaposlen v razlitih tlržavab' H repiri>like. Ko je bil st:»r 18 I let. ga je vleklo na ladijo, in EW kmalu je bil nastavljen na BLneki jadrnci kot pomožni kr-M,' rnilar. ' Jadrnica je -prevažala J blago po reki Mississippi, dok-I ler ni meščanska vojska stori-' r la konec njegovemu mornarst-' yu. To je popolnoma sprente-I Alijt) življenje Twainovo O-I j pustil je moruarstvo in črko-l^stavstvo in se priučil "črni Ijbanosti," postal je urednik in PSialu tudi pisatelj. vSkušenj icl dovolj'., llii je kopač a v Nevadi, iskalec zlata liforniji, časnikarski poto-ec v Californi j i. potem jm >ni dopisovalec na Sand-ških otokili. Point je >e »al kot poročevalec po pi, "po orijentiv in duitjj«?. ove talente za humor, ki 1 pristno amerikanski so lali najprvo v Evropi, in rikanci so ga začeli šele eje uvaževati. Ko je bil 36 let se jc oženil z boga-rerlso ntke rodbine z El-Y,. 3 katewi je ves-živel v mirnem zakonu, ova žena je umrla lansko
pokojnem Marku Twainu ■ipovednjc mnogo original-Ko je bil pri nekem kot urednik, je imel stav-ff ca,- k i je moral tudi uredniško 1 sobo pometati. Stavec je ved-I no pravil, da mu je Mark vsak dan dal pet cen-I (ov; da ni pometal tam. kjer E je imel noge, samo da 11111 ni ^ bilo treba vstati. Baje je bil ^^ n^rm/ciI11 ivrpr^i len Nekoč ic
P J tVtil" Jr1 J	* ~	, *
Iz inozemstva.
VELIKANSKA POTODENj V SRBIJI JE NAREDILA MILIJONSKO ŠKODO.
Zopet nesporazum med vatika-• nom in med knezom v Monaco.
NOVI DUNAJSKI ŽUPAN.
Belgrad, Srbija. 23. aprila —
Povoden j je poplavila Škot o celo Srbijo in povzročila neizrečeno veliko šlfodo. Dosedanja poročila pravijr, da je utonila j že u oseb pri poplavi, vendar je število žrtev veliko večje. J ker poročila so jako nezadostna in povodenj je prišla nad vasi in sela prebivalcev tako nenadoma da je bil skoro vsak beg nemogoč. Škodo računajo sedaj na 12 milijonov frankov. Kralj Peter jc osebno prevzet rešilna dela v pomo? ubogim ljudem.
Rim, ? talija, 23. aprila. — Tu je nastalo novo nesporazum-Ijenje med vatikanskim dvorom in med knezom iz Mona-ee. Slednji se je izjavil ,da hoče obiskati Rim kot učenjak? in hoče pri tem predavati o zemljepisju Papežev državni tajnik pa mu je pisal, da se nikakor ne strinja z njegovim obiskom, ker če se pokloni italijanskim državnim oblastim v Rimu. se ne more pokloniti papežu. Kakor znano, smatra i papeževa oblast Rim in okolico še vedno kot svojo lastnino, ker so Italijani nasilno ugrabiti' papežu njegovo last, leta 1K70.
Dunaj, jy aprila. — Novim dunajskim "nadžupanom" je ! bil /voljen dr. jos. Xewmayer. ki je bil dosedaj prvi podaipan. ! Ljudstvo je njegovo izvolitev z veseljem pozdravilo.
Dunaj, 25. april;i. — ^d tu se poroča, da so se poslanci državnega zj>ora, ki spadajo v ,'češko skupino združili trdno z j jugoslovanskimi poslanci, t j. z Slovenci m Hrvati. Ta nova 'zveza llo močna falangh proti ' nemški ošjibnosti v državnem : zboru, ki tlači in tepta vse kar je slovansko. Od te nove slo-I vanske vzajemnosti in sloge je I pričakovati, da podere na tla nemškega mololia .ki ie stoletja tlačil slovanske uaroae, ki so v velikanski večini v Avstriji-
1 Mcxskva. Kus'ja. 24. aprila. Pred nedavnim časom je bilu ukradeno iz tukajšnč katedraj-I ne cerkve velika množina bisc-' rov in nakitja, katerih vrednost so računali na več milijonov I dolarjev. Sedaj o so pa prišli tatu božjega svetišča na sled. Ker so bila vsa poizvedovanja in iskanja zaman, so oblasti prišle na misel da je mogoče tat še v cerkvi, lu resVerkev j je obkolila stotrsija vojakov, nakar so zasledili tatu- za oltar* jem skritega. Bil jc ves onemogel, ker pet dnij ni ničesar jedel ne pil. Tat je neki sedemnajstletni deček. Pri njim so bili vse ukradene stvari.
Domovina je priznala Tvvai-nove zasluge; imenovan je bil doktorjem peterih univerz in I tudi največja angleška univerza Oxford v Angliji, ga je i-j menovala častnim doktorjem j literature.
i Pokoj njegovi duši. Ame-L riški narod se ga bo vedno hva-
Mestne novice.
Velik ljudski shod elevelandskih Slovencev v Knausovi dvorani v prid toliko potrebne sloge, zjedinjenja in miru.
PRIŠLI SO LJUDJE VSEH MIŠLJENJ, VSEH STRANK IN VSAKDO JE IMEL PROSTO BESEDO, DA SPREGOVORI, KAR VIDI POTREBNO.
Povedali, oziroma pisali smo že 1 j. aprila v našem listu, da se jes sešlo v vetrtek, 7. aprila nekaj zaupnih mož, ki so se posvetovali po kakh potih bi se prišlo do toliko zaželjenegf. ljubega miru v eleveladnski naselbini. Zjdedinili so ne, segli so si v revke dosedanji sovražniki in pri misli, da smo vsi Slovenci, vsi bratje med seboj se iim je Ic zazdelo žalostno, da že prej niso prišli na to misel. tla ljubega miru in ziedin-jenja že prej niso upeljali Sad tega prvega shoda mož se je pokazal v nedeljo, ko se je o-koli pete ure zbrala velika množica samih uglednih gospodarjev in mož ter so tako priredili javni ljudski shod. Javili ljudski shod za to, da se da prilika vsakomur, da odkrito pove svoje mnenje, da pride naravnost na dan /. besedo, kaj on misli o vsej stvari itd Potem ko je bil predsednikom izvoljen. po malo daljši debati. Mr. Prank Snl adolnik in zapisnikarjem shoda Mr. Krank Turk, se je pričela živahna delni a. Mr. John Gornik je pojasnil, kaj je namen javnemu ljudskemu shodu, nakar so se udeležili govorov Mr- ježek, Grdina, Anton Jančar, Frank Turk, John Meie. Rudolf Per-dan, Lovrenc Suhadoliiik in dr.
Mnogo lepega se je slišalo, pa tudi nekaj neumestnega. Za kratek čas se je skoro zdelo, da se zborovanje burnim po toni razidc. posebno, ko je prn čel Lovrenc Suhadoliiik s svojim govorom in čitanjem svojega iieviiika; sprva 11111 je bila, beseda odvzeta, ker je pa veči-l na zahtevala, da se" nadaljnjo 7, govorom, ker prosto besedo jima vsak. je Mr. Suhadoliiik nadaljeval: prepričani pa smo. da slednja stvar, ki jo jc predaval. ni spadala na javni ljudski *hod, ali pa ni bilo pravilno povedano. Iz tega govora je donela tiuli nekaka osebna mr-žnia. dasi jc mogoče — mi ne Vemo — kaj pravilnega.
Mnogo se je tudi slišalo izrazov "prodani smo", "nazaj nas hočejo vleči/' kar je bilo vselej zavrnjeno odločno in prepričevalno. Povdarjeno je bilo, da nihče nikogar ne sili nikamor, zakaj je torej izrazov kot "prodani" treba prinašati na dan. Vsak ima svoje prepričanje vsak svoje mnenje in po svoji najboljši vesti naj dela:
Lepo je bilo videti in slišati, da so bili vsi — z nekaj izjemami — zadovoljni, da se zje-dinimo, da pridemo skupaj in ne gledamo več. 'brat brata postrani. Dovolj osebnega sovraštva, dovolj jeze. dovolj splet kovanja t Kaj nam koristi ta nesrečni prepir v naselbini, so pokazala zadnja štiri leta. Prav je povdarjal Anton Grdina. ko je dejal: "Dovolj imamo miru, miru je še preveč v fari, oziroma naselbini, toda delovanja ni. živahnosti ni,' napredka ni. In da se to začne, je treba skupaj udariti, skupaj nastopiti in v dejanjih pokazati, ne z bese-
ba . nespametnega govorenja med seboj, hinavskega zahrbt-nega govorenja, s katerim se neti samo sovraštvo m prepir. Ali ni bilo dovolj tega? Ali se ni pokazalo, koliko nam jc prineslo koristi. Še daner se lahko sramujemo, pred drugimi naselbinami, ki so manjše. Raz-ven majhne lesene cerkvice in lesene Sole, nimamo ničesar pokazati, kar bi bilo v ponos naši naselbini. Samo poglejte Joliet in Calumet, pa se vprašajte potem, kako je bilo tem bratom Slovencem mogoče, kaj takega postaviti. S slogo, in skupnem delovanjem, katerega smo v Clevelandu zadnja leta tako krvavo pogrešali."
In kal<o veseli človeka, ko se rojaki združijo, ko pridejo skupaj in skupno obljubijo eden druzemu, da bodemo delovali po znanih geslih*. Vse za vero in narod, eden za vse. vsi za enega! To je edina prava pot k napredku. (<* redlfflfttW de lovalo. videti hočemo v krat» kem uspehe. Mladina naša se pomnožil je otrok za šolo je vedno več. Kam naj gredo vsi? Treba je velike moderne Sole, dobre stavbe, ki odgovarja vsem potrebam. Treba jo cerkve, lepega božjega hrama, ki Im> ponos naselbini. In vse to se zgodi lahko, se zida lahko, sedaj, ko ni več osebnih predsodkov, ko je zjtdinjenje tnkaj. ko stremimo vsi za enimi cilji. Kako lepo je življenje v lepi bratski slogi med seboj, posebno v naši naselbini, kjer nas je toliko, Saj smo prišli vsi sem za svoje življenje, in i sem smo prišli ne radi prepirov temveč za skupno dejovanje. Dal Bog.'da bi se čimpreje pokazala dejanja' In mi vsi skupaj upamo in smo trdno prepričani, da se bo tako zgodilo.
—	Pri nedeljskem javnem ljudskem shodu se jc prebrala brzojavka Rev. F. X. Hajea, ki naznanja, da je zadrž.Mi za mesec maj. da ne more prihiteli v Cleveland, pač pa je ol>-1'itbi! da pride mesccea junija Pravi čas se nnznant ljudem. I:i» bo določen dan.
—	Pretekli teden se je mudil v našem mestu potovalni zastopnik Avstro-Amerikanske parobrodne družbe, Mr. V- J. Kubelka. ki je Slovenec. Mr. Kubelka je na potovanju, da pregleduje delovanje [številnih agentov gori omenjene družbe. Tu se je mudil tri dneve in je pri tej priliki obiskal tudi naše uredništvo in tiskarno.
Opozarjamo naročnike, katerim je potekla naročnina, da se čimprej blagovole naročiti še zanaprej. Zunanjim naročnikom smo poslali povabila za naročitev, a cenjeni naročniki v mestu, naj blagovole plačati v našem upravništvu ali pa naj izroče svoto našemu zastopniku Mr. Ivanu Lahu, ko jih obišče na domu. 15. maja ustavimo nepreklicno list vsem i ki do tedaj ne poravnajo naročnine. Neradi sicer storimo • j to, toda naša dožnost je to, in
Velikanska škoda.
ZADNJI MRAZ JE PO O-SREDNJEM ZAPADU POVZROČIL ŠTIRIDESET MILIJONOV SHODE.
Posebno hudo je prizadeto sadno drevje, pa tudi žitna in druga polja.
OHIOSKI" FARMERJI.
Chicago, 111., 25. apriia —
Radi zadnjega mraza je ves pridelek po osrednjih državah republike skoro uničen, po nekaterih državah popolno, drug« ie pa deloma. Posebno hudo je prizadeto s-tdno drevje. Poročila v/, raznih držav pravijo, da so setve in sadnjo drevje tako zelo hudo oškodovane kot še nikdar ne v zadnjih petindvajsetih letih. Škodo, ki jo je povzročilo mrzlo vreme, cenijo že sedaj na svojih štirideset milijonov dolarjev. Sneg pokriva žitna polja in drevje po državah Michigan, Wisconsin. Illinois, Indiana in" skoro v državi Tennessee. Tudi o-srcdiija Ohio je deloma pokrita s'snegom Iz vseh okrajev južnega Michigana se poroča q veliki škodi, ki jo je mraz povzročil sadnemu drevju. Sadje 5z tcira dela dr/ave se po* šilja povečinoma v Ohio. Olivni pridelek so češnje in bres« k ve. Devetdeset odstotkov grozdnih nasadov v Mitchiganu je uničenih. Drevje češenj, Ureskev in hrušk je pa popolnoma uničeno. Radi tega se pričakuje visokih cen za letošnje sadje, ker ga bode povsod pri-mnnkovalo.
še cenjene naročnike, da store svojo dolžnost, kakor jo hočemo tudi mi, in skrbeti, da jim ponudimo, kar je najboljšega v dnevnih novicah, novicah iz stare domovine, dobrih člankov, kratkih povestij in daljših, zanimivih romanov.
—	Mr. Janko Zorman, naš slovenski komponist, 11am je pravkar sporočil, da je kom poti iral mično mazurko, kateri je dal naslov "La Tosrana." In ko smo jo slišali proizvajati lia piano, smo prav želeli, da se igra tudi enkrat pri naših veselicah in ljudem bi gotovo ne manjkalo urnih nog.
—	Mr. John Kralj se zaliva-
•	Ijuje vsem sedanjim obiskovalcem svoje brivnice ter naznan-* ja, da je prodai svoj dosedan-
, ji posel Mr. Frank škrjancu, ki I bode istotako nadaljeval prvo slovensko brivnico ter skušal, da bo vsem rojakom najbolje j postregel;
1 — Slovenski Sokol nam je
•	naznanil, (la se udeleži t. ma-? ja slovesne otvoritve novega
sokolskega doma češkega Sokola "Cleveland." Poslopje stoji na Central ave. in vogal E. 1 S3, ceste. Sokoli se zberejo v ' Knajsovi dvorani 1. maja ob t2. opoldne, nakar odkorakajo na mesto, da se združijo z brati Čehi.
—	Okoli 3. ah 4. maja se ot-i vori v Collinvvoodu na 670 Col-x lamer ave. nova trgovina z vso ) moško, žensko in otročjo opra-i vo in sicer pod spretnim vod-1 stvoni Jos. Gornika in Maks
-	Temistokleja. Rojakom zelq 5 priporočamo novo podjetje, ker, 1 če bodo zahajali v to prodajal-
-	da bodo vedno najbolje pestre-
Iv/; - v t>.„	rs.'	Li'-1-
iem
Milijonski požar.
MESTO LAKE ST. CHARLES V LOUISIANI JE BI DO DELOMA PO POŽARJU RAZDEJANO.
Velikanski ogenj je napravil nad itiri milijone škode.
DVA TISOČ LJUDIJ BREZ STREHE.
Lake St. Charles, La., 24. aprila. — Včeraj popoldne je zbruhnil v tem mestu velikanski požar, ki je v preteku krat« kega časa upepelil vse hiše v okrožju dvajset cestnih kvadratov ali blokov. Skoda, ki jo je povzročil požar v mestu, je žt sedaj cenjena na štiri milijone dolarjev, vendar bo še veliko večja. Hudo prizadet je pokrajinski urad ker so v pokrajinskem poslopju pogorele vse važne lisine. Iz vseh bližnjih mest je hitelo ognjegastvb na pomoč, katerim se jc po šestih urah napornega dela šele posrečilo omejiti požar. Po zadnjih poročilih se je dognalo, da pri tej grozni nesreči ni bil nihče ranjen. Dva tisoč ljudij je sedaj radi ognja bre/ strehe in morajo prenočeval napfbstein; Oblasti <e trit<T7jo7
da doženejo, kako je nastal požar.
-—o-
"Pošten" uradnik.
Newark, N, J., 23. aprila —
Od tu jc pobegnil mestni a veli' tor Geo. Foreman. Sedaj iŠčt za njim policija, ker se je dognalo. da je odnesel s seboj 500 mestnega denarja, ki ga je.dobil od davkoplačevalcev,
.........—-O"
Taftova proklamacija.
Washington, 24. aprila. —
Predsednik Taft je včeraj podpisal prvo proklamacijo, s katero se odpira nov svet za one. ljudi, ki sc hočejo naseliti na farmah. S to proklamacijo se izroči zopet štiri milijone ak-rov zemljišča uaselnikom po<\ pogoji, ki jih daje vlada. 7 razdeljevanjem zemljišča začnejo še to leto, mi vsakdo, ki je toliko srečen da pride do sveta, jc lahko hvaležen.
—o-
Poštni roparji.
i Richmond, Va., 23. aprila.
) — Tukai so obsodili poštne . roparje, ki so pred enim mese-; cem oropali pošto v Richmon-du in odnesli pri tej priliki veliko svoto $85,000. Roparja
-	sta Eddie Fay in Dick ITirris, " katerih vsak je bil obsojen na 1 deset let ječe in v plačilo $6000 " globe. Oba roparja sta sc pri-
poznala krivim.
-n-
Saloonarji pozor!
Ker nam je za današnji list prišla prepozno novica o novi postavi za saloonarje danes samo omenimo, da stopi nova } postava v veljavo četrti pon-deljek meseca maja. Kaj o-menja vse ta postava, razloži-5 mo natančno v prihodnjem j listu.
r. — Kdor hoče prodati hiSo,
-	opravo, loto, trgovino, naj po-!, skusi z oglasom v našem listu.
Pisis list|4Tiu gotovo prcsKroi
Taft gre? f
BAJE JE PRBDSEiDNlM TAFT ŽE TRUDEN SVOJEGA POSLOVANJA IN ODIDE.
Njegova srčna Želja je bila vedno, da postane predsednik najviijega sodišča.
- %
LEPA PRILIKA.
vflS
Washington, 24. aprila. —
Ali bo predsednik Taft doslu-žil svoj termin kot predsednik? • To važno vprašanje se sedaj razpravlja v zaprtih sobah o- i beli oddelkov zvezinega kon- | gresa. Med uredniki listov v * Washingtonu se tudi kaj ena^ j cega razpravlja. In trdi se, da ^ predsednik Taft nekega lepe-1 ga dne ostavi belo hišo, kjer ^ sedaj predseduje, ne da bi P«n;|| fcakal svojega termina, ki se iz- p teče 4. marca 1913- Taft ni i- • mel nikdar ravno prisrčne že~|| Ije, da bi postal najvišji ekaajgl kutivni uradnik naše republj-J ke. Če bi lahko naredil, kafcfj je sam hotel, tedaj on ne bi bife-, nikdar kandidat za predsednici ka. Kandidat je postal le n^ izrecno željo predsednika Rc^l osevelta, ki ie bil prepričan, do| " fie h'l WT1 Ivcffjcn HTgtjM predsednikom, pa je hotel irtic|H ti moža na predsedniškem stolji lu, na katerega bi sc lahko mola glo vedno zaneiti.
Bila bi pač redka prikazen v||l zgodovini ameriških predsednlfl kov, da bi se kdo odpovedat!! predsedništvu, predno iztečfij njegov termin. Toda baš daj je lepa prilika za Tafta^l Qovori.se, da odstopi predsed- v nik najvišjega zvezinega sodil^j ča, Mr. Fuller, od svojega rada in gre v pokoj. T&ff|nH srčna želja je bila vedno, drag pride do predsedništva tega dišča, ki je najvišjie v 7jediti|M jenih državah.
MORILEC WOLTER KRIV. I
Porotniki so se takoj zjedinitt^ o njegovi krivdi.
New York, N. Y. 22. aprU«
— Sodnijska obravnava proti^i morilcu WolterjM, k je kakor I zano umoril petnajstletno^ Ruth Wheeler, je sedaj konca-8 na. Obravnava je trajala sa*|| mo pet dnij in je bila ena naj^S hitrejših obravnav v (IržaVf^ New York. - Wolter je zvabil | svoio žrtev v svoje stanovanj^^ ko ji je obljubil, da ji preskrbi dobro službo. V stanovanju ■ jo je pa umoril; nakar jo je za-.-; vezal v vrečo in vrgel na cesto. Wolter ni tajil svojega dejanja ! Ko ie yodni'k naročil popotnikom, naj se grejo posvelovat, 1 <čc jc kriv ali ne. 50 se porotni- J ki čez eno uro vrnili in soglasno priznali, da kriv umora pr* ^ vega reda. Obsodba se razglasi v petih dneh. Za umor te |
i I čun za plin. Mi smo agent M
Izdaja: Slov. tiskovna družba
l|fk>samezne številke po 3 cente.
P Popisi brez podpisa in o sob-gjiotti se ne sprejemajo in ne
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA*
6119 St. Clair ave. N. R
* '"Clevelandska AMERIKA"
inesdays and Fridays
Published bv — /tERIKA Publ. Co. corporation.) . Clair ave. N. E. veland, Ohio.
y 15.000 Slovenians ) in the City of Cle-d else where, ing rates on request-Princeton 1277 R.
>d as second - class nnary 5. 1909. at the e at Cleveland, Ohio Act of Mar. 3. 1879."
c Apr. 26 '10 Vol III.
syev komet
telj observatorija v uhovnik Teodor Mo-e o Halleyevem ko-
šnjeni času se veliko Halleyevem kometu, itev je znana od le-To je prvi komet, ki »recejšnjo natančnost-unali pot. Za časa še niso mislili na pri-sometov s planeti, in k ni vedel, da so med i imajo najbolj zao-ot, in med kometi, najrazsežnejsi elipsi, i prehodi. Kmalu na-ty prišel na misel, da >gli različftii, večkrat kometi, vračati ved-m potu, da so kakor ►esna telesa podvrženi privlačnosti. Prei
0	nato tek kometov 11«, 1607. in 1682, in
prepričanja, da je misel prava. Halley za leto 1758 napo-ratek nekega kome-
3 pozneje je kome-lova preračuni 1 Clair-alu opazil, da je bila
1	svojem potu po prl-velikih planetov, ka-
g| Kor Jupitra ovirana. Sklenil pjc, na podlagi novih metod ^Oskrbno dognati natančen datum za povratek Hallevevega I kometa. To je bilo izredno Presko delo. Pomagala sta mu §|tbvariš Lalandc in žena slove-čega pariškega urarja Horten-sa Labeaute. Uspeh večme-- večnega napornega dela je po-kazal, da je bil komet na svoji Ugiptl zadržan in se vrne na . svoj perihel (solncu najbližjo točko) šele sredi aprila 1759. |$Vendar pa preračuni le nisq popolnoma točni, kajti ko-I met se je prikazal en mesec preje. Prihodnja vrnitev te I repatice leta 1835 se je napovedala le s pomoto treh dni. V I 4miašnjih dneh pa je profesor j Wolf v Heidelbergu repatico ||opazil že lani n. septembra, ko p|je bila od zemlje oddaljena še 522 milijonov kilometrov.
Halleyev komet se sedaj ''vedno bolj približuje solncu in |jt v tebruariju in marcu zjutraj ; bil že viden. Svoj perihel (losi segel je 19. aprila in potem na-i) stane večerna zvezda. Zjutraj 18. maja bo Šel mimo solnca I in tedaj bo skrajni konec njego-Kyega repa obrnjen proti zemlji. SiRep bo meril približno 22 in Kjbot milijonov kilometrov. Re-patica bo nato šla skozi različ-na ozvezdja, a koncem maja se zopet za eno dobo «krije
Poglejmo sedaj še, koliko je
resnice na govoricah, da preti zemlji nevarnost, udarca s Halleyevim kometom. To bi se moglo zgoditi le tedaj, ako bi zemlja in komet ob istem *cnsu došla na točko, kjer se njuna pota križata- To pa se ne bo zgodilo in j>o najmanjša razdalja med zemljo in jedrom kometa znašala približno 22 milijonov kilometrov. V to bližino pride repatica najbrže 18. maja. S kometom samim torej nikakor ne pridemo v doti ko, pač pa bi se znalo zgoditi, da vderemo v notranjo atmosfero njegovega repa. ki bo 18. maja ob 5. uri zvečer obrnjen navpično proti zemlji.
Vendar pa tudi to ni lahko mogoče, dasi je Halleyev komet dovoljno razvit in so repi kometov naravnost neizmerno dolgi., Ako vzamemo, da ima repov krog približno en milijon kilometrov v premeru, potem bi naša pot skozenj trajala dve uri.
O kemični sestavi kometa nas poučuje spektralna anali« za. Nahajajo se na njem, ogljik. vodik in dušik, in sicer obstajajo lahko posamezni) ali pa v spojinah. Vsekako bi bilo mogoče, da se nahaja na kometu tudi najhujši strup, pruska kislina. Bila l>i pa lahko tudi le fina vodna sopara. Iulino možna nevarnost je torej v tem. da bi se zemlja križala s kometovim repom in bf isti obstajal iz smrtnonosnih plinov. Ko sta leta 1861. križala pota zemlje in lune z repom nekega kometa, niso mogli tedanji astronomi nič drugega zaslediti. kot nek čuden rmen svetlikajoč se svit.
Kar se tiče zgodovine Hallevevega kometa, je znano o njem to le: Leta 1066. zaznamujejo njegov prihod vse kronike kot 4'strašiy)" zvezdo. Leta 1145. je njegov rep dosegel 40-kratno dolžino luninega premera. Leta 1222. se je prikazal kot zvezda prve vrste. V letih 1301 in 1378 ga je bilo možno skozi šest tednov občudovati. Leta 1456, je zavzemal v krovu 70 stopinj skoro eno tretjino nebesnega oboka. Tedaj je njegova prikazen vzbujala v vsej Evropi velik strah. V letih 1531. in 1607. je bil njegov rep jako manjši, in takrat so ga opazovali samo zvezdoslovci. Leta 1759 se je svetil močneje, a leta 1835. ni več dosegel prejšnje svetlosti čeprav je bil prostemu očesu viden,
—-o--
Smrtna kazen.
Na stolu obtoženca sedi danes v velikanski svetovni metropoli, v New York ti, mladenič. nesrečnež Albert Wolter. da pred tribunalom sodnikov odgovarja za gnjusni zločin u-morstva. prizadetega nedolžni, 15 letni deklici.
V* imenu civiliziranega človeškega društva toži tega nes* rečtiika državno pravdništvo, narodni tribun, kaetrega do** žnost je. da preganja vsakega, ki se pregreši proti obstoječim postavam. Državni odvetnik toži in priporoča najstrožjo obsodbo — smrt na električnem stolu.
Dandanes živimo v dvajsetem stoletju in imamo še vedno kot najostrejo kazen za prestopek postave — smrt. To je še nekak obstanek starodavnega — oko za oko, zob za zob in življenje za življenje. V vseh današnjih modernih državah obstoji še ta navada, in kakor drugje, tudi pri nas. v najmoderniji in "najbolj svobodni" državi, v Zjedmjenih državah. Tu je modernizem še veliko bolj napredoval kot drugje. Tu je nastopila elektrika mesto krvnika in rablja, elektrika, ki se dandanes tako razširja v moderni obrti. Državniki so uvedli elektriko v sod-nijo, da ona ugonobi človeško življenje, čim manj mukotrpno tem hitreje. Od nomadskih časov do "civiliziranega" dvajsetega stoletja se je zdržala smrtna kazen: spremenila se je le toliko, da ko so svoje dni grešnike raztrgavali s 'štirimi konji, jih pekli na ražnjih in 1
na teza I i po natezalnicah, da jih
danes ubijajo z elektriko, drugje streljajo, drugje obešajo. Najstarejši ljudje so morili med seboj: ta način morenja
ja svojega bližnjega, se nam zdi skoro živalski." Živali se koljejo med seboj, miš pogine pred mačko, maoka pred psom itd. Neka sila močnješega.
Naš moderni morilec Wolter tudi ni mnogo drugačen kot živali. Smeje se na sodnem stolu. in skoro ne ve, kaj je zakrivil, ko je ubil nedolžno človeško življenje. I11 vprašali bi, kolika je korist moderne druž-1 be, če zopet ubije tako poži-vinjenega morilca?
Cel svet danes trobi v svet ( * pozavnami o človekoljubju. . o "modernih" zakonih in pos-1 tavali, s katerimi se hoče zgub-i ljene zločince privesti nazaj na t pot morale in spoštovanja do zakonov. Vse te postave, pa naj groze s smrtnimi kazni, pa še niso odvrnile niti enega zlo-činca, da bi ne zvršil svojega 1 nameravanega zločina. Niti 1 najstrožja kazen ne more od-vrniti človeka od zločina, ka-
■	dar se zavzame, da hoče zlo-i čin izvršiti. Smrtna kazen se
nam torej vidi le kot nekako
■	nezadostno strašilo, kakor slain . nat mož na žitneln polju, katerega se vrabci sicer 'boje, ven-
> dar žito zobljejo vseeno. Na ' drug strani pa pustijo nasi po-; niankljivi zakoni marsikatere-
■	ga zločinca 11a prosto radi "po-, mankljivih dokazov." Tako L se take zločince uči, kako mo-
■	rajo drugič zločin izvršili, in 1 ko pridejo pred sodnijo, fc zo-. pet zagovarjajo tako. da se jih - oprosti radi "pomankljivili dokazov."
Kdor je kriv kakega zločina, mora trpeti za svoj zločin.'Ako je zvršil zločin v stanju trenutne blaznosti, naj ga zdravniki preiščejo, ako je blazen, v blaz-nico z njim. če ni, tedaj v ječo. da pomni, kedaj je prekršil postave. Ako je pa zločinec v resnici pomilovanja vreden, tedaj naj se ga pomilosti in pred tribunalom proglasi nedolžnim krivde, ker nedolžnost zbriše vsako krivdo storjenega zločina. katerega se hoče ta zločinec spominjati, dokler bo živ.
Kolikokrat zgreši smrtna kazen svoj cilj, tolikokrat zgreši poniiloščevanje svoj cilj, in dobra reforma v obeh slučajih bi bila jako potrebna.
" ■ o
*	Neki sodnik je ovrgel izrek porotnikov, ker so neki o-sebi priznali preveliko odškodnino za poškodovanje. Lep sodnik to! Zakaj so pa porotniki 5 Zakaj posvetovanje?
*	Meso ostane drago kot do-sedaj. Edina tolažba, ki jo mamo pri tej draginji, je, da je meso v Londonu še dražje.
*	Gospa Wittib James Henry Smith, rojena Annie Armstrong, ločena Mrs. William Rhinelander Stewart, se bo o-možila z Bartow Van Boor-hisom. Prvič se je možila pred 31 leti. Toda milijoni so vedno mladi.
*	Korake r. senator iz Ohio, je izjavil, da ni nevoščljiv Ro-oseveltovim triumfom. Jaz tudi nisem nevoščljim Rock-fellerjevim milijardam, ker če bi bil, kaj mi pomaga. Dobim jih vseeno ne.
*	Dva zdravnika Belleue bolnice v New Yorku sta bila odpuščena, ker sta^ izjavila, da je hrana v bolnici zanič in nezadostna. Vprašanje je, če se je hrana sedaj poboljšala?
*	Vsa čast Glasilu S. N. P. J. Tudi uredniku naše častno priznanje. Pa vendar pri stvareh kot je "avstrijsko" časopisje bi moral biti malo bolj previden.
*	Ameriški kongres je sam priznal, da "avstrijske" narodnosti ni na svetu. Zakaj se torej priobčajo oglasi v "avstrijskem" časopisju? Slovenski listi v Ameriki se toliko trudijo, da zbrišejo ime "avstrijski," tu pa nam Glasilo zopet osveži spomin v "Avstrijci."
— Kdor išče svojega prijatelja, naj da oglas v naš liat. List ho skrbel, da se najde, ker
i^^iT0 VSCH Sl°"
Politik svita.
! '**...	I
Tako ngtlaga stanico in po- ■ jav življenja sedanja znanost '
in sicer viled natančnega pre-iskavanja. Nastane vprašanje:
odkod prva stanica in prvo življenje? Sedaj je znanstveno ' gotovo, da živo bitje nastane le iz živega bitja, stanica iz stanice, stanično zrno iz sta-uičnega zrna. Od kod prva stanica, prvo življenje?
Ttogotajni prirodoslovci so si prizadevali, dobiti nižja samo-stalna živa bitja, češ, da po takih bi se laglje prišlo iz neor-ganične, nežive tvarine do on ganizma in življenja. Večkrat so že veselo zagnali krik, da so dobili živa bitja ne še v Staniči osredotočena, ali pa stanice brez staničnega zrna; to naj bi bil prirodni prehod iz neživ-Ijenja v življenje. Toda veselje je bilo vselej prenaglo.
Pri polaganju severoatlanti-škega brzojava so menili, da so našli davno iskano organično pratvarino brez notranje osnove. Privlekli so namreč iz morja neko morsko blato. Huxley je pa to "prablato" opisal kot "male organične kepice brez zrna in brez notranje osnovi." In kako se je HneckePtega veselil! Opisal ga je že leta 187c ' v knjigi ''Prirodna zgodovina stvarjenia". kjer se raduje:
"Po Huxieyevem točnem preiskovanju je razvidno, da je dno morja v precejšnji glo-bočini pokrito z neizmernimi masami prav fine žive proto-plazme in sicer v prvotni obliki, to je, nimn še nobene določne oblike, le komaj je individualizirana. Čuditi se moramo temu dejstvu... in zdi se za gotovo, da srno'v tem llathy bi ju našli ono praslezo starih prirodosjovcev, ki je postala na dnu morja in pravil* vsega življenja, materija! za proizvod organizmom.' Toda veselje je bilo kratko: par let pozneje sta 011 in Huxley morala svoje nazore javno preklicati. J<er se je znanstveno dokazalo, da ona pratvar ni nič drugega i kakor mavec.
, Zatem se je Haeckel poprijel takoimenovanih "moner", ki naj bi bile brez staničnega zrna kot najednostavnejši pra-organizem. V razred "moner" je Haeckel hotel združiti vse ptaživali, ki nimajo staničnega zrna; in teh je bilo legion! Toda znanost ga je kmalu razočarala. Raziskovanja so dokazovala stanično zrno pri zmeraj večjem številu teh pra-živalic. Ljubljenec Haeckelov, Richard Hertwig. piše v knjigi zoologije (1903.) so se v monerah zrnca prezrla, ker jih je včasih težko najti; prej je bilo teh moner veliko, a število se je silno skrčilo, ko je boljša tehnika v premnogih zrn* ca dokazala. Zato je jako vr-jetno, da se je pri oblikah, ki še sedaj za monere veljajo, to zrnce le prezrlo." Torej "monere" so znanstveno ubite, ni jih; ne morejo se navajati za dokaz, da obstoje nijža organska bitja od stanice. Toda morebiti so Haeckelijanci pri naj-nižih rastlinah bolj srečni.
Jn zares ozir bakterij, kamor spadajo gljive cepljivke, ozir bazillariacej in sorodnih oscil-lariacej, prirodoslovci še niso edini, da li imajo pravo stanično zrno. Nekateri trdijo, da zrno obstoji, drugi mislijo, da je razlito po stanici, ali da zrna vsaj za gotovo ne morejo dokazati. Iz vseh raziskavanj je toliko razvidno, da tudi bakterije niso vsaj brez zrnčne snovi: torej se ne sme trditi, da so popolnoma brez zrna, akoravno zrno ni dovršeno; popolnoma brezzrrienih organizmov ni.
Prirodoznanci zato sklepajo, da je stanica najnižji organizem, najnižje živo bitje; ni živih bitij, ki bi bila J)olj edno-stavno zasnovana. Posamezni deli stanice nemorejo zaso obstati, zunaj stanice živeti; zato niso samostojna biološka bitja, ampak le bistveni ali iz-popolnilni deli stanice same, vse nižje.biološke enote so izmišljotine.
Torej, od kod prvo življen-
lo, dokazano je, da najnižja oblika samostalnega življenja stanica z zrnom ali vsaj z zrn-Cno tvarjo in nižjih samostai-nih oblik ni, dokazano, da vsaka stanica ,prihaja iz stanice. vsako zrnce i« zrnca.
(Dalje prihpdnjič.)
— Pišite po cenik nalih knjig. Mi imamo največjo zalogo slovenskih knjig v Ameriki.
POZOR ROJAKU
ePo dolgem času se mi je
posrečilo iznajti pravo in najboljše sredstvo za rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstrani, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte pri J. WAHCIČ, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. *
J	Potrebujejo se dekleta |
S	za izdelovanje smodk; +
S	plačane so tudi, ko se u- 5
S	čijo Ko so izttčene. do- *
S	bi jo od $ro — 15 na te- 5
S	den. American Cigar Co. Z
#	922 Woodland ave. S. E. S
mil! m m in 1111 i 1113 m f ii i ti i »t 111 -11; »nii m m m um »iggrmft
H •	H
H	H
!! Fran.Bernik I
u-
Najboljša slov. j j i I GOSTILNA II
h	n
I v Clevelandu, O. jj
li 3829 St. Clair av. \\
t»	h
Zastonj!	Zastonj l
1 Prvi stotniki zinvllii C/ t liv Yifki, >. Dr. J. E. ^^ Thompson,
342 W« 27th Street, ^Br New York City. N. Y. j
1 ft g Z«4rton| t Kakor .pomladi narava «buj. v« rwtliwtvo,	^	jjj
' 3 3	drevje Itd; iatoUko je potreb, »»buditi človeško kri,	A	jjf
X d* *e lasje pretaka in delaj« t človeškem telesa. Temu oHtmi	Z	J <
S * vsem slovenskim rojakom dam idmvila Eautonj. Ne odlašajte	J	J
»H f	pišite takoj ter priloiite par snamk za pofitarino.	▼	*
S POZOR ROJAKI!
* 4 • ■ ■
t	Veliko naših rojakov nalaga svoj težko prisluženi de-
1	nar v hranilnice ali banke, in nekateri držijo denar celp
t	doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička. — Reff je,
i	da banke plačajo nekaj obresti, veliko bank pa tudi
f	bankerotira in rojaki trpijo škodo, katero jim nikdo ne
J	povrne. — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje
|j	naj hranim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga ne
j	zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vpra-
P	šanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se
L'	obrne na #
John Kracker, Euclid, 0.
t	kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte, sadje in svet za druge domače pridelke. Vsi loti so ze-
I;	lo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bliži-
I:	ni slovenske cerkve in sole in prav blizu poulične zelez-
!	nice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so
f	postavljene že tudi hiše- Loti so po različnih cenah, od
f	$50.00 do $200.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 —
E	140 Čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez
f	vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača
l	celo svoto. dobi povrhu nizke cene še 6% popusta.
1	Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi
I	kraj, obrestonosno, da ne bode imet skrbi, naj ga nalo-
i	ži v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se
t	mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obresto-
|	vali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dva-
il	krat, petkrat več, kot so plačali za nje.
5	Kdor želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno
9	ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.;
I	kdor "pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6.
\	— 8. ure zvečer pri Jos. Jarc-11 5384 St. Clair ave, kateri
f.	Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojas-
<	nil. — Rojaki, ne prezrite teh vrstic!
JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO, j	Prodajalec zemljišč in poslopij.
[ Telephon: Shore 203 L.
RAZPRODAJA 1
Pozor!	Pozor!
Ker sem prekupil od ene tukajšnjih najboljših tvornic vso zalogo krasnih ženskih spomladanskih oblek, (krila in žeketi) po jako nizki ceni zatorej se mi sedaj nudi lepa prilika, da našim odjemalkam, kakor tudi odjemalkam drugih trgovin postrežem v tem slučaju po tako nizkih cenah, kakor še nikdar prej.
Tukaj navajam nekoliko cen:
Najcenejša obleka poprej $15.00 sedaj $6.50
$17.00 „ $7.00 $18.00 „ $7.50 „ $19.00 „ $8.00 „ $21.00 „ $830 m $25-$28.00 „ $9.00 do $10.50
Cena vseh teh oblek bo ista, dokler ne bo prodana vsa zaloga. Posebno opozarjam rojake tudi na tedensko razprodajo, ki se bode vršila za nedoločen čas vsak četrtek in petek. Pri tej razprodaji dobite blago za razprodajo določeno, in ne samo po kosih, ali po dva ali tri jarda, kakor se to godi drugod, temveč kolikor kdo hoče.
Ne glejte na velike izložbe, ki vas samo slepe, temveč pridite naravnost v trgovino, kjer vam lahko dokažem, da je resnica, kar pišem.
Za obilen obisk se priporoča,
JEMEJ^^J
i	BI = MH!
■fy ■ ■	iu ■ n r ■ n n i
r!™|
-
■i'
v
Ana je dohajala k Leškovu I/Vsaki večer dan za dnevom ter
HffisTr -
| se je ondi mudila po dve po r tri ure. Bila je kot popre| f zmerom zelo bojazljiva ter oči-|r vidno ni iinela jasne predstave J o tem, kar se je z njo godilo in za kaj se je odločila. Toda B^na Leskova se je navezala |*stra$tno. kakor se naveže na človeka psiček najden na ulici, Jjf ko se slučajno pri njem ogreje. Ana je ljubila dijaka kot f nekakšna plašna žival, katero je vjel za svojo zabavo... Ona || ni razumela svoje ljubezni. nI r Tazumela niti njega, ni mislila ; na prihodnost. Ona je samo t z nemirom spoznala, da ne mo-f t e živeti brez tega mladeniča, kateri ne le samo, da je ne kre-l ga, marveč ravna ž njo nežno ter ie laskavo zagotavlja, da jo k ljubi in je nikdar ne-zapusti. Ana se je vkvarjala samo r. mislijo na Leskova in na to, da | io vzame s seboj v Petrograd.
Mater in sestro je sovražila, M^joče ie umiral.,, tega je ponii-'Jr»ovala. toda... ljubiti ... Ana f je ljubila samo Les'kova in nikogar več. Niti za trenutek ji ni prišlo v glavo, da bi ji zaniogel kdaj presedati in po-f tem da dospe na rob brezna g. ter bode končno po njej .. m Ona pa se je med tem začela že dolgočasiti. Leskov se je •dolgočasil ž njo; že mu je jih) presedati njena Otročja nalv* nost, ki se mu je zdela kazati že bedasta. Toda Ana ie pos-v tala neprestano bolj molčeča in čimbolj je silil va-njo, poziva-joč jo k resnemu premišljevanju, tem upornejse je bilo njeno molčanje! Postajala ie bo-Kfiazljiva ter se je hudovala nanj. P^Jjega je to dražilo. Najpoprej jo je oštel in jo imenoval nori-s co, v drugič pa ji je celo za-pretil s knjigo. Ona se je raz-ft jokala. Tedai se je razjezil i do te mere, da jo je vrgel ven iz sobe.
Ana ga ie vrhu t-ega tudi ovi-I rala v štfdijah. Leskov se je odločil, da prebije na vseučilišču namesto dveh let, samo še eno leto. za kar si je tudi dobil I, dovoljenje od senata in radi te-| ga se je moral pripravljati na , javno izkušnjo. Ni šel donut j niti na božične praznike, mar-iL več se ie zaglobil marljivo v ■delo. Pogostoma Ane niti n! spustil k sebi. 2alostila se je, toda v pokorni vdanosti ni o-ml. pešala.
K Preteklo je nekoliko mesecev. Napočila ie pomlad. Ana je 2; grozo zaslutila, da je pos-t, tala mati, C"dno da ni prišla ob pamet radi tega. Nakrat se ji je zazdelo, da je izgubljena. da je ugonobljena. Nika* kor ni vedela, kam se naj obrne, kam naj se skrije radi sra^ mote. Njena prva misel je bila, da se naj vtopi. Toda na-urnila je. da poprej naprosi j Keškova pomoči.
Leskov je ostrmel ter postita! zbegan. Nežno jo je objel, Blo poljuboval, Ana pa se je jo-■ kala na njegovih prsih. V P kratkem se je pomirila. Ko je I' pa odšla, si je Leškov takisto z grozo predstavil, kaj vse še nastane iz tega...
"Bes te plentaj, skuhal sem si kaj zalo kašo. In k temu $e sedaj, ko imam že skušnjo na vratu. Ko bi čim najpoprej zbežati od tod. Saj je ne fc i morem vzeti s seboj v Petro-; M/ grad... bedasto, odurnoP
Ana je prišla nekolikdkrat j| ter ga vneto prosila, naj jo pus-| ti k. sebi. toda 011 jo je vedno K odganjal pod pretvezo, da ima vse polno nujnega dela. Tu je nekega krasnega jutra mali I Veronkln sinček naznanil Le$-kovu, da je Ana zginila, da nih-; Iče ni vedel kani Leskov se je ! v strašil. Toda pomiril se je, |lco je poizvedel, da Anina mati ;l ni napravila nikakih korakov i zastran poiskanja hčerke. A jp kaj bi mu tudi mogli? Pozvali ti ga k odgovornosti Kdo mu zamore dokazati krivdo? Vrhu tega je dijak, črez tri tedne bo semestra kone£ in on odide. Vse to je sicer podlo,
rekel Leskov nad seboj opra-vičevalno obsodbo. Vsekako
pa mu je bilo Ane žal. Skrivoma ie povpraševal po njej, iskal jo celo sam kolikor mu je
i dopuščal njegov skopo odmerjen čas. Naposled se mu je posrečilo priti ji na slecf. Neka 1 ženska, vkvarjajoča se z gnusnim rokodelstvom, je vzela Ano pod streho. Nesrečmca premagovana že od obupa, je sprejela njeno ponudbo. Toda človekoljubni Leskov je 'bil vsled tega razburjen do dna duše. Sel je v stanovanje o-menjene ženske in se jel hudo-vati na njo. Prav dobro jo je oštel. Konec prepira pa ie bil. da je obljubil Ani plačsfti ženski za Amino oskrbovanje, ta pa se je zavezala vrniti mu Ano ko bo okrevala. Črez dva tedna se je preselila Ana k Leš-kovu, dasiravno še ni bila povsem zdrava. Dete ji je umrlo, toda ona se radi tega ni ža-lostila, da, nasprotno bila je te-' ga celo vesela in ob enem je nekako oživela. Mati se ji je »odrekla. Ana ie bila srečna. Bili so trenutki, ko je Leškov preklinjal svoje "človekoljubje." a bili so tudi takšni, ko se je čutil ponosnega na svoje dejanje. Izkušnja je izpadla z uspehom... Minil je še teden in konec je bil vsega... Leškov je mogel oditi... toda ni se pripravljal k temu. Kako naj postopa z Ano?...
VI.
liil je odločen dan odhoda. Ana se je radovala kakor otrok. Pojde v Petrograd: Leskov se je odločil za to- Noče se ločiti od nje Kakšna sreča* Ves strah in muke so izginile za zmerom. Več ne bo videla svojega rojstvenega kraja! Ne bo 'videla. Nu, 7 Bogom. saj itak v njem tli nič zalega !
Spravila je skupaj svojo obleko. Druge prtljage ni imela. Njegova prtljaga je bila že na postaji. Poslal jo je tjekaj že v jutro. Uprav ob tretji uri odhaja vlak. Sedaj pa je ura dve. On je šel pred eno uro kupiti nekatere drobnosti za na pot sedaj bi se mel vrniti, da bi šla skupaj na kolodvor...
Preteklo je četrt ure. Ana se je začela vznemirjati. Vzdiha la je ter presedala zaporedoma z naslonjača na mizo, na posteljo, raz katere je bila sne- , ta odeja, preproga in vajšnice; končno je šla ven na stopnjice. V jena nesirpljivost in nemir je naraščal. V čumnati je bila ura. Poslušala je. pridržujoča sapo, boječa se, da se ni.zmotila. Nikakor, o Bog, ona bi bila celo vesela, ko bi se zmotila. Toda ura je odbila
Ane se polasti strah. Le malo je manjkalo, da se ni zjo-Inla: nestrpljivo se je sprehajala po hodniku iz enega kota v drugi. Doletela ga je nesreča — to je .bila prva njena misel. Padel je s koleselja. se ranil, ali zgubil prtljago, denar? — Bog ve, kaj se mu je pripetilo? Toda kaj ji je početi? Kam nai ga gre iskat? V kratkem, čez pol ure, odrine vlak! Pravični Bog, kaj ko bi bila opeharjena? Če se je pa odpeljal brez n je?! Sam!... Ali je mogoče, da bi to bilo res?> Ostala je kakor obglavljena. Bila je slična kamenitemu stebru Razvozlanje zagonetke je bilo preveč nepričakovano in neusmiljeno. V očeh se ji je stemnilo, pogled je imela vprt v daljavo, toda ni videla ničesar. Samo neka črna toška na durilvnjegove sobane, toda zdelo se ji je, da ie rastla ter postala pravcat orjak, ki žuga. da se zavali na njo... Prevzeta od groze, se Ana ni mogla niti ganiti z mesta. Toda naenkrat kakor posiloma se zrav-navši. zdrvi na vrat na nas po stopnjicah navzdol, steče ven na ulico, urno /.dirja mimo vse- , učilišča ter naravna svoje ko- 1 rake po Dumski ulici proti ro* tovžu. Topo je vpirala svoj pogled na uro. Kazala je u- j prav V* na 3. Ana je slabo , zakričala in omedlela. Ko se 1 ie zopet zbrihtala, stali so o- 1 krog nije neki nepoznani Ijud-
"Pustite me. jaz moram na
JKlif^f	PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH
I ^ A	1
M /\Q0 I	ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug sretovnomanega in
^^^^ if5^^! (\0# t I	alavnega ravnatelja od
j I	THE COLLINS NEW YORK MEOICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuj in je ocdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri
11 NAV0D 6 I	seie zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega za voda je bil zadovoljen, zadobil popolno
K tt®** * ** ^ I	zdravje in srečo, katere se veUko dnižin, očetje, matere in otroci vecel«.
E ZDRAVJU ^fl^®HO^^tf^^iS^j I	Nima bolem i na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih
li t /*> I	zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsi bode možica; ženska ali
t* ^SJtfk * I	otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zaraorejo povoljne j
E"'* ■■■" """ o* wP*" I	uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni
BY l I	bolniki z najprisrčnejimi beseda mizah valj ujej o za jim podeljeno pomoč in zdravje.
IbfCCflUNS i I	drugi zdravniki kateri oglašujejo IN govore veliko O
s^ i	sebi ne morejo dokazati niti jed'nega povoljnega
fc i	^^ svojega delovanja-
^ ] v^tft ''^»u ^ I	Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti In posvetne srečo in trpi ▼ bolezni, I
ft I S* I	naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker naiel bode naj- I
S ! v^V0 ' I	večjo Brečo in pridobil zopetno popolno zdravje, 5= faiK * -gtvve®® I
P Vf^i ' ^Ž^^Ttv^K^^ I	Pndite osebno ali pa pišite na
lm	The Collins N.Y. Medical Institute
tens'	140 W. 34th Street, New York City.
H ^S^ i	Dr. S. K. Hyndmwi, vrhorni mrnatelj.
Hi I ^^^^^^ '	-
^^^^^^	Uwdno ure io: Vatkl dan od B nre dopoldan do 1 popoldan In od S do 5 ure popoldan. Ob nedaljsb la inunikih 19
on 9 ore dopoldan do 1 popoldan. Vaaki torek In petek od 7 do 8 nrt aretjr.
kor bi se na nekaj spomnila, doda:
"Oh, on ni prišel!"
Ana je prišla ob pamet!
(Konec.)
-o--
RAZNO.
*	Prebivalstvo velikih mest nekdaj in sedaj. — V začetku prošlega stoletja ni bilo v Evropi več kot 20 mest. ki so imela okoli 100.000 prebivalcev, danes je takih mest na<l 160 London ie imel leta 1861. milijon prebivalcev, danes je število njegovih prebivalcev narast-lo nad sedem milijonov. Število prebivalstva v Parizu se je dvignilo v teku prejšnjega stoletja otl pol milijona na tri milijone, v Bruselju od 66.000 na 623.000, v 1'erolinu od 172.000 na 2,500.000. na Dunaju od 331.000 na dva milijona, v Madridu od 100.000 na pol milijona. Te številke izgledajo še bolj neobičajne, če jih primer« jamo s številom prebivalstva glavnih mest v starem veku. Tako je imel Rim za vlade cesarja Avgusta — v Času Kristusovega rojstva — nad milijon duš. Kartagina tristo let-ja pred tem 700.000 in Aleks andrija 700.000. V srednjem veku imelo je mesto Milan zr. časa kralja Filipa Lepega 200 tisoč, kakor tudi Pariz. London pa je imel leta 1377, samo 30.000 ljudi.
1 '
*	Ideali angleških šolskih otrok. — Zanimiv vpogled v čustvovanje mlade angleške gene« racije podaja neka enketa, v kateri je bilo glavno vprašanje ; "Kateri poklic ie najlepši, kaj hočeš postati?" Skoro vsi augl. odgovori mladih dečkov izražajo močno razvit narodni ponos, skoro ^Tsi dečki hočejo postati slavni možje. Eden izmed dečkov je odgovoril, da bi rad postal mornar na angleškem 'brodovju, da bi branil domovino na morju, ako bi ji pretila nevarnost od Nemcev. Dejal je. da bi polovil vse nemška podmorske čolne in potem naredil mir med obema državama. Nekdo drug je odgovoril, da bi rad prepotoval vse dežele, da bi videl, če so tolike vredne kot angleška domovina. Zopet neki drug dečko h» rad postal inženir, da bi ustvaril in iznašel kaj velikega.
*	Tolstojeva dela prevedena v arabski jezik. — Arabci so se že pred nekoliko časom seznanili z nekaterimi Tolstojevimi deli. Tolstojevo inie je zelo tlobro poznano v Egiptu in na Turškem. Vendar so bili prevodi- redki. Sedaj je V Kairi i^sel lep. umetniški prevod mnogih Tolstojevih del, kot n. pr. "Moč teme," Vojna in mir** "Ana Karenina" itd — Raz-ven Tolstoja je zelo popularen Corkij. Njegova "Mati" je doživela sedem izdaj. Tudi Če-
lwwri ui tvrJ	•irpvaiati
Mali oglasi.
Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje Poizvedite na 991 63rd St.	(33
Hiša in lot 50 \ 174 na prodaj 5423 Sackett ave. Collinvvo-od. Vprašajte pri F.. Krajzl, 12*16 Wood h ill K d. ali pri Jakob Grdinn. Cena je bila sedaj se proda za $1800.	(33.
Na prodaj je čisto grocerijsko blago, io '/t. ceneje kakor je kupna cena. Vzrdlc prodaje je, ker se odpusti prodajalna. Ravno tako se proda mesnica pod/istimi pogoji. Vprašajte na 6036 St. Clair ave. vogal 61. ceste.
1	1
Prodajo se dve prodajalni na
St. Clair ave. blizu 61. ceste. Devet sob z vsako prodajalno. Vredno $14000. Kdor se hitro oglasi dobi za $11.-000. Ravno tako je naprodaj lot 40 X 120 11a E. 64th St. blizu St. Clair ave. JCn tisoč dolarjev. Poizvejte vse bolj natančno pri Mckenna Bros. 1365 E. 55th St. Telefoni.
(35
J. M. Scholtz, detektiv, je preselil svoj urad na 3948 Vine ave. V zvezi je z Couilter & Co. zavarovalni urad in prodaja zemljišč. Urad mirovnega sodnika.	(33.
Kje je John Hrib, doma iz Vipave. Nedavno je pobegnil iz So. Loraina in odnesel svoto $20.00. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Raho-tini, 1770 E. 28th St. So. Lorain, Ohio.	(33
Priden, delaven mož z družino išče lahkega dela, ker je radi bolezni nesposoben za trdo delo. ;Vsakemu bo hvaležen, kdor mu da kaj malega dela. Poizvedite na 1173 E. 60th St. ali pa v našem uredništvu.	(33
Priporočam se Slovencem za slikanje in papiranje sob, kakor ttidi za izdelovanja vsakovrstnih imen na vrata, ali vozove in tudi hiše (House-Painting.) Delo trpežno in garantirano. Se priporoča Kari Gamperl. 5715 Prosser ave, N E. Cleveland, O. _(34-
Potrebujejo se ljudje za delo v šumi. Tudi se potrebuje
' več delavcev za delo pri železnici za razkladanje železne rude iz vagonov. Delo deset ur, plača $2.00 na dan. Zadnji čas, da se zglasite je v četrtek. Podrobnosti se
! poizvedo pri John Knaus na 1001 E. 62nd St. (33.
Naročajte "Ameriko." Izha-
• j 1	j MX'*
Lepa hi&a in lot naprodaj Cena $225000. 1418 E. 41st. /it. Nasproti katoliške cerkve. $800 se sprejme za prvo plačilo. Vprašajte pri P, J. Crottv, 4709 Superior ave.	(34.
Ono dekle, ki je pri meni služila, poživljam, tla, prinesti stvari, ki jili je odnesla, kmalu nazaj, če ne jo objavim s polnim imenom v listu. Jos. 'Ogriti, 990 E. 61st St. (33
Hiša naprodaj radi odpotovan-ja v staro deželo. Lot 31 X 156. Hiša ima deset sob z vodovodi. Vprašajte na 3328 St. Clair ave.	35
Naprodaj ie saloon poleg tovarn na E. 55th St. Proda se radi odhoda iz Clevelanda. Vprašajte v našem uredništvu ali pa 11a 1268 E. 55th St.	# (35-
Opomin1
Vsi, ki so mi kaj dolžni, naj se v kratkem oglasijo, ker jih bom sicer znala drugače poiskati, Mary Rosman, 3913 St. Clair ave.	(32.
PDRPICHTER^
f PAIN- g
EXPELLER"
Pri tvinjenja, odrti-
nth, sploh prenftpor-	^^
njenju miilc, pri rev-	B
mfttizmu, nevrftlgiji in	^J^^B enakih tež koča 1> no-^gjrj^m %
miri enkratno rarg-	Ej 1
ncnfc t	Ji *Sm M \
8 EXPELLER	;
H Pobi m v vkIi J \lU r it/M 1 a lekarnah po !IScA^JW j JtHJ
K f. a j Rfcht.r jT dfc^^jgHJ
Jfc	A1. L ^^Jy^^JL
® Grenko ITI
-Be.o vino
, ^ Rdeče J *
1 Slavno- za zadovoljstvom References First
. ' .. Nat'1 Bank, Cle- j
znana	T^asa carancija	. . ^
* 1 v eland Commer-
Euclid vina. nli pa denar na/::j cial Agencies. . Ij
GRENKO VINO
I Calona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12 — 6s .. $5.00 in $6.00 '
BELO VINO (SUHO.)
I $17 50 — $20.00 — $22.50 in $30.00 sod.
RDEČE VINO.
$13. — $15.00 — $17.00 —• $20.00 in $25.00 sod.
Rdeč vinski jesih .................$10.00
Bel vinski jesih ................$.9.00 sod -A
Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke., Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo tudi manj kot cele sod- • I <čke, a računamo za posode in sicer:
35 in 30 galonov pol sodčki ..............$1.25 vtiM
I 10 galonov kegs........................$1.00 vsak3
I 6 galonov kegs ............... .......$ 75 vsakJ
Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. I I POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ekspreaiuS I denarna nakaznica z naroČilom. KI	I
The Schuster Company
i)
Euclid vinogradi, vinarna in distilarna. CLEVELAND, C HIO.
JOHN QORNIK,, »g
Se priporoča rojdkom za nakup moških oblek in pe- 4 rila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporqca se društvom v izdelavo društvenih oblek. SVOJ K SVOJIM!
trii *T>I mu —^ t —■' ni rffi rfcj TJ t * TiAnJiaai HftintiiHiMB
ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE UREDNIfttl^ NE UPRAVNIŠTVO!
A ICO ^^ denarje v staro domovino, I
^^ obrni se na zanesljivo tvrdko, katera ti Hitro in po-" Hteno postreže
Frank Sakser Co*
6104 St. Clair At«,	CLEVELAND, OHIO
AKO	parobrodni listek k.
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ara.	CLEVELAND, OHIO
a ir a želiš arojega sorodnika,ženo ali kakega dragega is starega A i\ U	kraja ▼zeti t to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek pn Frank Sakser Co.	j
6104 St. Clair Ave..	CLEVELAND, OHIO
a tt /> želiS svoje trdo prlslnženenovee&igriT-iio in ot>re- J AIV U stonofliiio naložiti v kako Hranilnico m l ■	dobrimi obrestmi, od din o vloge do dne
dviga, obrni «e.na
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ati.	CLEVELAND, OHIO|
a Tjr pa poslušaš Hudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, AlVU	pa ni krivda
.	JFrank Sakser ,Co» ^ . ^ ^ .J ^ ^^ .-^Jj
■Kirol m*V; za "HatriM" priredil t X F.
(Nadaljevanje.)
I) ost do \lma-
, da smo prej iak iznu 1 nas set, in Kar ne
močjo, dose-
et; nckr.j hjih
c ničesar, ker tanje. Mi jim :esar. k r be-»opraviti, kar : pa jih prosilko se je žgo-napadla veli-ar bi sc dalje ) spomnili, da i udje 1) »I j ko žnikom njih niso zaslužili ih povi Ijnik. i, kako mu je egnil. vendar ustiti pi.d no-
1 talk « j <edaj toda pričali "Hi io Ri-
ibrenja na o-o včeraj /gra-
:apazi prihod n lah! o spre-
cko in nazna-
ko pr< 4ora za
e je iMoral na »vati. tv r mu
iji na J j a pri
dvnu 7 iro-
Hitr:- Riba, letou p Ijede-odprl -ivoje no n," neien-a je H !;a do-►ji ne v - čnas-n vojn sem in^ sa' • prišel
ozna i 'ojega landa. Vi stoji
a j, nu gleda reče \ ,stra-
najvi-j' ,a za-
nisei" ujet,''
[t imen Nje-lika, n go ve ivišep toda
iti. I : i sem
sem 1 i I pO-»rostii. Moje
Kje j#.i ie se-
rnega Hi vola/
se va<	vojni-
sča, di	mrje-
colu.	i smo
Ji v y	e, da
snio mu zelo hvaležni."
In sedaj smo odšli lahko proti Skalnatim Studencem. Čim prej se nam posreči oprostiti naseljence, tem manj bodo trpeli. Seveda, če se nam to posreči, je bilo še veliko vprašanje. Imeli smo pred seboj še tri straže po pet vojnikov in ostale Indijance pri Studencih. In če se nam tudi to posreči, smo morali čuvati več ujetnikov kot nas je bilo, nakar se moramo sprijeti se z Melto-noni, \\ ellerji in ostalo je še tristo vojnikov pri Almaden A It o To je bilo več kot se more od človeka zahtevati; toda pli sebi sem imel \\innet#>-na, ki je v resnici štel za sto drugih, in pričakoval sem sko-rajšne pomoči od Mimbrenjov,
»Ker nas ni bilo veliko, smo se morali zanašati bolj na zvijajo kot moč. in pazil sem posebno na igralca, od katerega sem pričakoval, da bo izdal svoje tovariše. C'e mu razložim naš načrt, je bilo lahko pričakovati, da bo izbral to sredstvo za svojo rešitev. Seveda nisem smel prepustiti, da občuje z ujetimi J umi, ker slednji bi ga drugače pregovorili. Naredil sem torej tako, da je jahal v posebni vrsti; pri sebi je imel Mimbrenjn. ki ga je čuval.
Seveda nismo spotoma vprašali fume po potu ; in sicer smo jim popolnoma skrivali naše načrte. Winjjjetou je poznal Studence. Najbrž je uganil moje misli, ker mi reče:
"Mojemu bratu ni treba skrbeti, da zgrešimo Studence. Dobim jih tako gotovo kot zadene moja kroglja. Ponoči pridemo tja, kar je boljše kot po dnevu, ker nas ne morejo videti. V temi bodemo Jume tako prestrašili, da nam nihče ae uide in nese novico naprej."
Pot je bila zelo pripravna; ure in ure nas je vodila po široki ravnini, poraščeni s kratko travo. Temne črte, ki so se kazale sedaj na vzhodu, sedaj na zahodu so pričale, da je ravnina obkrožena z gozdom. I'll) največji vročini dneva ob-stanemo, da se konji nekoliko oddahnejo in popasejo; nato pa zopet naprej. Dali se ni mnogo poznalo, vendar je ravnina se spenjala vedno višje, dokler ni prenehala pri listnatem gozdu, katerega so okroževali manjši griči. Kmalu nastanejo iz gričev gore /. iglastim drevjem obraščene, in ko jahamo po dolinah, pridemo mimo več sotesk. v katerih je bilo že precej tema, ko so gore še žarele v zlatem večernem solncu.
Sedaj moramo jahati počasneje kot prej. Winnetou kot vodnik ie bil na čelu vseh. Da-si je nastopila popolna tema, vendar nas je vodil tako varno kot bi bil v teh krajih doma, le na ujetnike smo morali radi teme bolj paziti,
Že so minile tri ure. odkar je nastopila tema. ko se ustavi ob neki vodi. Bil sem zadnji pri sprevodu, in od jaham sedaj naprej kei sem slutil, da smo že v bližini Studencev. Ko pridem do Winnetona. mi reče:
"Moj brat je opazil, dy la dolina. ki leži pred nami. se raz teza proti severu, dočim leže Studenci in Almaden proti severu. V tnali razdalji od tukaj pa vodi stranska dolina na tlvs-no, torej proti vzhodu: iz te doline prihaja voda, pri kateri smo sedaj; ta voda izvira tam med skalami, in rad i tega se i-nienuje kraj Iutetite de la Koča. ali Skalnati Studenci. Sovražniki morajo biti tam, vsi skupaj, ket" ni pričakoavti, tla se sedaj v temi klatijo okoli.
Ujetnike moramo pustiti na tem mestu, ker če pridemo bližje, nas lahko izdajo s kričanjem. Kaj misli torej inoj brat kaj naj storimo? Ali naj vzamemo s seboj toliko Mibren-jov kot jih potrebujemo za napad, ali naj se Winetou prej splazi v bližino tabora, da po-izve vse okolnosti?" , "Zadnji nasvet je boljši. Moj'
jjiK ,' A VS «
brat Winnetou naj prej pdzve. Kako daleč so Studenci od tukaj?"
"V četrt ure sem lahko tam, in v eni uri se že lahko vrnem."
Winnetou torej razjaha, mi poda svojo srebrno puško ter z^ine v temi. Tudi mi Irugi razjahamo, posadimo ujetnike s konj in položimo enega poleg druzega, ker smo jih tako la-glje nadzorovali. Ko se vse-dem. pride k meni juriskonzul-to in reče:
"Opazil sem, da je šel Apač proč. Kam je pa šel, senor-"
"Proti Studencem."
"Kaj hoče tam?"
"PrfiplazM se hode k Jumom, da poizve, kako jih lahko naj-laglje primemo."
"To je preveč! . Če bi takoj tja jahali, bi jih lahko presenetili ; tako se pa bojim, da ga zagledajo in pobegnejo še v pravem času."
"Vaš strah je popolnoma nepotreben. Jumi bodejo Win-nctoua ravno tako zagledali kot zagleda polnoč jasni dan."
"Kdo je pa pravzaprav določil. naj gre on naprej?"
"On in jaz seveda."
"Čudno, senor! On je Indijanec. ki ničesar ne velja: vi ste sicer belec, vendar popolnoma tuj v deželi. Jaz sem pa zastopnik tukajšnjih oblasti j, in kadar se gre za to, da se prime rudeče hudodelce, moram zahtevati, da se ničesar ne zgodi brez moje vednosti Vi bi me morali torej vprašati."
"Aha. ali res' Potem se pa že ne bodeva ujemala, ker jaz imam navado, da delam, ne da bi veliko povpraševal."
"Prosim, da spremenite to navado. Prosim vas. da me odslej naprej ne vprašate več samo za svet, pač pa tudi za dovoljenje, predno storite kaj važnega."
"Mm! Čudno govorite, senor! Kar se tiče vašega urad-ništva, nic prav nič ne zanima. Kar se pa tiče vaše časti, jo nisem vohal tedaj, ko sem vas dobil kot ujetnika Indijancev, ko ste bili na drevesu. Vi boste potrebovali naše pomoči, pa ne mi ^iših povelj. Najbolj pametno, kar morete narediti, je molčanje. Tu imate moj odgovor."	i
"S katerim pa nikakor nisem zadovoljen, senor! .Če st mogoče domišljujete, da sU» naš po\eljuik. tedaj — —• —" , "Molčite!" ga ostro prekinem. "Jaz si na vsak način dofhiSljujem, da sem tukaj po* lleg Winnetona poveljnik. Če vam to ne ugaja, tedaj jahajte nemudoma tja, od koder ste prišli. Če spregovorite še eno tako besedico, in če ne bodete takoj mirni, tedaj vas uka/em zvezali. Tedaj pa lahko zapovedujete, kolikor hočete."
To je pomagalo. Juriskon-/.ulto odide proti hacienderu, kjer se vsede. Govoriti si ni upal več, pač pa je tiho godel pred sebe. To veselje sem mu privoščil.
Se ni minilo tričetrt ure, že se vrne Winnetou. ki naznani)
"Štirinajst j umov sedi pri Studencih, dvajset jih je bilo; pet' in Hitro Ribo imamo že v oblati,' torej so vsi skupaj."
••Ali bo lahko ali težko?"
"Lahko. Mislijo, da so varni ter so odložili orožje. Konji se pa pasejo ob studencu."
Nato pa poiščem in izberem petindvajset Mimbrenjov, ki <«> morali vzeti s seboj svoje auške, ker smo nameravali potolči Jume s puškinimi kopiti. ()stali so pa čuvali ujetnike.
Ku tako korakamo ob vodi eden za drugim, sc držimo skupaj, da eden ne zgubi drugega, Kmalu pridemo v stransko dolino, ki je vodila na desno; postati smo morali skrajno previdni. K mahi nam za« sveti nasproti sijaj ognja. V bližini ognja pa začujemo ko-pitanje konj.
Mi ne korakamo naravnost proti ognju, temveč Winnetou nas pelje v loku naokoli. Ko pa pridemo potem do Studencev, opazimo, da prostor ne more biti boljši za napad kot je. 1'akoj zapovem, da se voj-niki postavijo v polkrogu okoli, nakar si zberem one Jume, katere sem hotel jaz in Winnetou napasti; nato pa skočmi na prej. Imeli smo le nekaj ko-• rakov hoje. Ko Jumi začutijo
šum naših korakov, so bili Že obkoljeni; trije, ki so se pečali s pripravo večerje, so kmalu , pobiti od puškinih kopit, Osta-1 li pa skočijo prestrašeno kvis-i ku, da sežejo po svojem orožju. Toda prepozno je bilo. i	(Dalje prihodnjič.)
DruMoelasi.
Slovensko telovadno in podporno društvo "Slovenski Sokol", ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. \ Knausovi dvorani. Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisati po kakem bratu Sokolu. Sprejem in plačevanje deškega in dekliškega naraščaja oil i —2 ure pred gl. sejo.
Telovadne vaje: I. oddelek za deški naročaj od 7 — 8 ure ; III. oddelek od 8 — i o ure zvečer vsaki torek v tednu.
II. oddelek dekliški naraščaj od 7 — 8 ure zvečer vsak pc-tek v te d mi.
Vaje v korakanju vsak drug torek od meseca aprila naprej do konca septembra.
Starosta: jos. Kalan 1128 K. 63. St.; tajnik: Franc« Iludo-vernik 6128 St. Clair ave: blagajnik: Ivo Spelicflc, 6013 St. Clair ave. dr. zdravnik: Dr. J. M. Seliškar 61.27 St. Clair ,-ive.
Društvo sv. Janeza Kratnika
ima svojo redno sejo, vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih 6021 St. Clair ave. N. E. Predsednik John Avsec, 3<)4<> St. Clair ave. gl. tajnik Anton Oštir, 6131 St. Clair; Anton O-cepek, zastopnik, 1065 East 61 cesta. — Rojaki se vabijo k o-bilnem priatopu. S,
K. K. podporno društvo Pr. Srca Jezusovega ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. wri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1910 so: predsednik Fr. Knafek, 1154 E. 60. Street; podpredsednik: J. Kraševee, I. tajnik: Stef Brodnik, 1096 E 64 St.; II. tajnik: M. Oblak; blagajnik: John Levstek; odbornika: Jo^in Pekolj, Anton Zupančič in John Golob; zastopnik: Josip Božič 5107 Scot ave. Collin wood, O.; vratar F. 1 Prelogar. Društveni zdravnik 1 J. F. Schmoldt, 5132 Superior Njegove uradne ure: 7—8 zv.
Društvo "Slovenija" ima s\o-je redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, v prostorih na 3048 St. Clair i Ave. N. K. — Kdor želi pristo- 1 piti, mora biti vpisan mesec dni popreje po društvenemu bratu. — Predsednik John Gorjli'p; tajnik Frank Čeme 1308 Bast 55th St.; blagajnik Frank Špe. ko, 3504 St. Clair Ave. N. E,: društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar: Urad 6127 S<t. Clair ave. N. E.
Slovenska Narodna Čitalnica. Prostori na 1113 Norwood Rd. vogal Glass ave. Preds. Jos. Žele. glavni tajnik Mih. Lah, 12O8 E. 55. blag. J. Požun 1164 E* 61 st St. Knjižničar K. Rogelj 1165 E. 61 st cesta in Ivan Lah ^030 St. Clair ave. ^italniški Ikolektor.
Knjige sc izposojujejo v nedeljo oil 9. dol 1. dop v četrtek od 7. do 9. ure zvečer.
Novi udje se sprejemajo pri mesečni seji Vsak prvi četrtek v mesecu
K. S. P. društvo sv. B*rba
re št. 6, spadajoče h glavni po staji v Forest City, Pa., inu svoje redne mesečne seje vsake prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v Stockes Hali, John Grdina. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 45 leta. Vstopnina po starosti Bolniške podpore se plača $7, na teden in to takoj po vstopu Uradnici za leto jqio: Predsednik John Gornik; 6105 St. Clair ave. podpredsednik Anton Oštir; prvi tajnik: Mihael Jalovec, 6424 Spilker ave.; II. tajnik Jos. Žakelj; blagajnik r
AnMh UWiMV; odborniki: An-ton Benčin, Mike Vintar, Jos Sintič; vratar: Jos. Venčin; zastavonoša Anton Starič. Pojasnila dajeta predsednik in pr.vi tajnik. Dr.ustveni zdravnik dr. J. M. Seliškar.
—	Društvo sv. Vida št. 25 K S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Predsednik: Mike Setni-kar, 6131 St. Clair Ave.; tajnik: Jos. Rus. 1306 E. 55. cesta: društveni zdravnik: dr. J. M Seliškar, 6127 St. Clair Ave.
Člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Plača se $500.00 ali $1000.00 usmrtnine in tedenska bolniška podpora. Novovpisani član mora prinesti zdravniški list pred društveno sejo k tajniku, ki ga pošlje vrhovnemu zdravniku. Ako ga ta potrdi, društvo pri prihodnji mesečni seji gfautje o sprejemu. Isto velja za članice.
SAMOSTOJNO K. K. P. Or. Sv JOŽEFA. R«dne bmmčm mJ« Mrtc nedeljo t m »ecu ob 1 art pop. 1 ffaauiovl dvorani, «181 St. CUtr Ave — Vstopnina od 18.—SO. lota fl.10 odSO,—as. je 11 $100; od M.—40. let« $1.61). — Predaedotk Prank Mtlav M, lOfil B. 62n<t. St, tajnik Prani Koimerl, «418 Metla Are. N. dr idrarnlk dr. J. M. Saltikar, «117 Bt Glalr Are, — Rojaki M rabijo k e bihiemu prlatop«.
Slovensko katoliško, viteške podporno društvo Sv. Alojzija
ima svoje redne mesečne »ejt vsako četrto nedeljo popoldne v mesecu iu redne vaje vsak drugi torek ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani.
Predsednik: John Gornik, 6113 St. Clair Ave.; podpredsednik: Anton Anžlovar, 1284 E. 5£th St.,; blagajnik: Joseph Gornik, 6105 St. Clair Ave.; tajnik in načelnik: Math. Klun, 1571 Contant Ave. Lakewood, Ohio.
Vsa pojasnila daje društveni tajnik.
Slovensko mladeniško društvo Ž. M. Božje ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, v mali Knausovi dvorani ob 2 uri popoldne Predsednik John Kuhar, 3830 St. Clair ave; I. tajnrk Josip* Glavič, 6401 Metta ave; načelnik Jakob Žele.
Ker daje to društvo v shiča-[ ju bolezni lepo podporo, $6.00 na teden, se vabi vse slovenske ( mladeniče k obilnem pristopu !
Kranjsko žensko pod. društvo sv. Srca Marije ima svoje mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v mali Knausovi dvorani. Uradnice za leto 1910 so: Marija Mihelčič, predsednica. Ivana Pel an, 6030 St. Clair ave tajnica, Marija-Strniša, blagaj-ničarka. V društvo se sprejemajo od starosti 17 do 30 leta se plača $150, od 3° (1° 45 lcta se plača $1.75 pri vstopu. Pri mesečni seji svečana se je sklenilo, da se sprejemajo drušfrve-nice tudi iz Nevvlnirga in C<>l-limvooda, Rojakinje se vabi-jok obilnem pristopu.
8,niarionpl
—	Društvo sv.*Frančiška. Št 66. K. S. K. J. je sklenilo pri svoji zadnji mesečni seji, da bode sprejemalo člane vstopnine prosto in sicer le za tri mesece. Sedaj ima vsak lepo priliko, ki še ni pri nobenem društvu, da pristopi k gori imenovanemu društvu in sc zavaruje 7.a življenje in bolezen. Mesečne seje so v Perzovi dvorani 11a E. 7Qtfc St. Vpiše se pa lahko pri tajniku J, Perko, 6gi4 Grand ave, ali pa pri predsedniku 3632T/2 Hamilton ave. 24—33
—	Slavnim društvom vseh Jednot se priporočamo v na* ročila raznih tiskovin. Na razpolago imamo zahvale številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo unijske delavce. Delo jako fino. trpežno, cere nizke, kakor nikjer drugje.
E. -ZL- Sclb-ellorxtia grex LEKARNAR, 4B 3361 St. Clair ave. N. E. Govorimo slovensko Prsni "Balzam, ozdravi prehlad in kašelj 25* Magični i Anodyn linament. Najboljši za bolečine 25* Schellentrage's Carbolic Ointment, zdravi praske* ^J
'V) ' 1	koine bolezni	.»x&M
mm	0	i
£ V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do- 2 L« mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah.	*
ft	Posoda velja $i 50.
/	Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite
^	in nikjer po tako nizki ceni.
^	Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj 1
i«	odpočijem vino.
\\	MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS, COLLINWOOD, O.
■■M.«**«* 'I-M-IU'I' 111 lini
ApAlJV PRODAJALNA ŽGANJA IN j • WVJIHl f VINA NA DEBELO.
Tel. Cent. 6619 R. 5819 St. Clair ave Bell East 453J 4
Josip Meden, agent, stanuje 1063 E. 6ist. Street.
Tropinjevec.......... $2.50. 3.00, 4.00 galona.
Brinovec .......... $2.50, $3.00, $4.00 galona ;
Žganje .........$2.00 do $4.00 galona,	J
Slivovka ............$3.00 do $5.00 galona,
Runi ................ $2.40 do $4.00 galona
Concord vino po ...............£o<f galona.
Catawba vino po.......j......$1.00 galona
Posebne cene če se kupi -v sodih Poskusite enkrat pri meni in zadovoljni bodete,
——i-'*-^*—11-^—j runi ir*---
Geo. A. Lorentz
67« BONNA AVE. N. &
PLUMBER
Polaganje cevi za vodo in plin, kopeli itd. Se priporoča rojakom.	Cent 8873 R,
-Zastonj-
V|vsakem žaklju Forest King moke.
KUPOLI w katerimi dof>ite po«
lii&tvo za svoj dom.
Napišite svoje ime — izriiite to in popeljite nam in mi vam /	pošljemo katalog naših dari).
The Weidemao Flour Co.
W. 53rd St. & Big 4 R. R.
Imc.......................................................................................
Nnslov...................................................................................
........................................................(Tišite natančno)
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1009 le sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr: J. C. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnatelja Slovenskega ZdravišČa v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet sprituje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskuŠenost in zmožnost v zJravljenju vseh boleznij
PV~ Najbolša Garancija ^V
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdravitizato torej Če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor:
^^^^^^^^^^^^ na
DR. J. B. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
t riper Ju, čankerju, sifilisu, Izcurenju moškega soka, nezmoi-nqsti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovltosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem
svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vslh spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoii slavni zdravnik :
^^^^ m	■■■ M ^Bfa MUM BHfc ^Hfc.