"^SJKš"" Uto LXII. itev. 106. U Uubllonl v soboto 11 molo 19Z9. Ceno Oin 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedetle la praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.^ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 141— Din, za Inozemstvo 300,— Din. — Rokopbl se oe vračala — Naše telefonske številkt to: 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126. Nova potresna katastrofa v Perziji Včeraj je silen potres uničil vso vzhodno Perzijo - Pokrajina Chorassan je docela razdejana - Na zemlji so nastale ogromne razpoke - Več rek in jezer je usahnilo - 60.000 ljudi je pokopanih pod razvalinami London, 11. maja. Po najnovejših vesteh je zadela Perzijo včeraj potresna katastrofa, ka-kršne se ne pomnije Zadnji potres, ki je bil zabeležen pred tednom dni in ki je, kakor smo že poročali, porušil ćele pokrajine, uničil na tisoče domov in zahteval mnogo tisoč človcških živ-ljen, je bil po teh vesteh prava senca v primeri s to katastrofo* Vesti iz Teherana javljajo, da je prostrana pokrajina Chora san docela razdejana. Nad 100 večjih krajev in mest je dobesedno izginilo z zemeljske površine« Zemlja je razpokana in so skoraj vse reke usahnile, V veliki Solni puščavi (Kevir) je usahnilo več kvadratnih kilome-trov veliko jezero. Med Huseinom in Turutom je nastala 17 Km dolga in povprečno 8 metrov široka razpoka, iz katere se dvigajo podzemeljski plini. Ponekod je razpoka široka do 800 m, tako da so nastala ogromna brezna. Koliko človeskih življenj je zahtevala katastrofa, kakrsne zgodovina skoraj ne beleži, se ni znano. Računa pa se* da je našlo smrt gotovo 60.000 ljudi. S potresnim ozemljem so prekinj ene skoraj vse zveze. Vlada je odposlala v potresno ozemlje vojašta letala, da rekognosci-rajo položaj. Istočasno so bili delegirani v potresno ozemlje tuđi veliki vojaški oddelki, da po-magajo ori rese van ju. V Teheran je prispelo zadnje dni mnogo tisoč beguncev, ki v strahu pred potresnimi katastrofami zapušeajo svoje domove in beže v pokrajine, kjer še ni bilo potresov. Zelezna metla v Južni Srbiji Rigorozno izvajanje protikorapcijskega zakona — Pri skop-skem sodišču je vloženih že 1792 ovadb — Ćele občinske uprave na zatožni klopi — Beograd, 11. maja. Te dni so objavili beosrajski listi poročilo sodišča v Skoplju o naraščajočem številu ob-tožb po zakonu proti korupciji. To po-ročilo je najjasnejši dokaz, kako trhla uprava je bila zlasti v Južni Srbiji in kaka nevarnost je grozila državi, če bi ne prišla železna metla. Po poročilu »Politike« je vloženih pri prvostopnem sodišču v Skoplju došle j že 1792 tožb, ki se nanašajo na zakon o pobijanju zlorab pri izvrševanju službenih dolžno-sti. Skopsko sodišee Je pristojno za ves teritorij aoelaoijskejja sodišča v Skupini, na ka ter cm je 58 srezov in 24 sreskih ?odišč. Izmed obtoženih jih je okrog 100 v zaporu. Povprečno priđe na vsak srez 14 korupcijskih procesov. V većini primerov gre za poneverbe državnega denarja. za ponareianje in izdajanjc lažnih dokumentov in za podkupovanje. Med obtoženimi so uradniki od najnižjega do najvišjega, srećki poglavarji, davčni uradniki. šefi finančnih uprav, poštarji. blagajnik! itd. .Med njimi pa je zelo malo ljudi s fakul- tttno izobrazbo. To pa še ni vse. Pri skopskem sodišču se stekajo samo tož-be, ki spadajo pred okrožna sodišča. Se mnogo večie je število obtožb, ki spadajo pod kompetenco sreskih poglavar-jev. Tu gre zlasti za zlorabe samoupr. organov, nbčinskih beležnikov, uradni-kov itd., na katere se prav tako na-naša protikorupcijski zakon kakor na državne uradnike. Mnogo je ce|o pri-merov, da so obtoženi celokupnj ob-činski sveti, najmanj pa po trije elani, običajno župan, blagajnik in tajnik. Kakor zatrjuje »Politika«, pa število tožb neprestano narašča in računa se. da bo v kratkem obtoženih 4000 krivcev. Skopsko sodišče se je že obrnilo na ministra pravde s prošnjo za doctelitev desetih preiskovalnih sodnikov in po-trebnega števila pisarniškega osobja, da bi za moglo Čim prej resiti vSe te tožbe. V južni Srbiji se najbolj čuti novi duh in ljudstvo veđno bolj spo-znava, da ni več izročeno na milost in nemilost posameznim državnim in ob-činskini funkcijonarjem. Fašizem in mir — Rim, II. maja. Bivši glavni tajnik fa-šistične stranke Farinaci je izjavil na zbo» rovanju bivSili bojevnikov v Cremoni: »Fašisti smo proti vojni in kličemo: Doli z vojno! če grs za čin maščevanja. Vselej pa kiičemo: Naj živi vojna! če gre za to, da se ščiti italijanski narod in nove državne meje. Duce lahko računa na bivše bojevni-ke, ker so v notranjosti še vedno mobilizirani ter da se bo svet bal in spoštoval Ita-lijo.? Nov kandidat za nemške kolonije Oslo. 11. maja. Vodilno glasilo norveške poljedelske stranke prina^a daljsi uvodnik, v katerem prcdlaga, da naj prenese Društvo narodov po poteku angleškega mandata nad biv?iinii nr»mškimi kolonijnmi v Vzhodni AIriki 1p tpjra na N'onveško. čarota proti diplomatom v Pekingu London. 11 .rnaia. »Daily Telesraph« poroča iz Pekinga, da je bila tam od'krita zarota. ki ie nameravala umoriti inozern-sKe zastopmkc. Diplomati v Pekingu so preidi od bivšega ministrskesa predsednika Uan* Lanćtinsa skrivaj opozorilo. da se pripravna "aDad_na_vse_dinlc>mate. Ženska volilna pravica v Turčiji - Carigrad, 11 maa. -r^ nof ., nsimster »c na podlagi obstoiečih zakonov tedal odlok s katerim se priznava žen-^Kam, ki so dopolnile 21. leto. že za prihod-n.vomve, ki se bodo vršile začetom t n,^vUjI,na pravica in to aktivna in oa- Paul Boncour o razorožitvi Pariz, Itl maja. s. Socijalistični poslanec PaulsBoncour odgovarja v »Excelsiorju* na predvčerajšnja izvajanja ncmškcga zuna* njega ministra dr. Stresemanna glede raz* orožitve. Po njegovem mnenju je treba predvsem ločiti obe točki, to je vprašanje rezerv in vprašanje vojnega materijala. Glede rezerv je Paul*Bo*ncour mnenja, da je nemška teza nedopustna in nesprejem* Ijiva. Treba je namreč enkrat za vselej vpoštevati, da se evropske kontinentalne sile ne bodo nikdar odpovedale rekrutacijt in enakosti v vojaški službi. V Franciji po* meni splošna rekrutacija armado v službi naroda in varnosti Francije. Glede omejit* ve vojnih zalog daje Paul-Boncour prav Nemčiji, ker je popolnoma jasno, da ome* jitev oborožitev v mirnem Času ni izvediji< va brez omejitev nakopičenih zalog. Toda Nemčija mora razumeti, da ta omejitev ma* terijala ni mogoča brez mednarodne kon* trole Francija naj se torej priključi te] te* zi in propagira mednarodno kontrolo ome« jitv. vojnega materijala, ker bo omejitev v oboro/itvi dejansko samo tako mogoča. Čičerin v Berlinu — Berlin, 11. maja. Na povratku v Mo- skvo se je včeraj ustavil v Berlinu sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin, ki se je pri te? priliki sestal i zunaivi:n ministrom dr. Stresemannom ter je ime! žnjim daljši razgovor. Jubilejne svetovaclavske znamke Praga, 11. maja. Dne 14. t. ni. bodo izro-čene prometu nove jubilejne poštne znamke, ki so bile izdane ob priliki tisočletnice ev. Vaclava. Boksarska tekma s smrtnim Dunaj, 11. maja. Na včerajšnji mednarod-ni boksaski prireditvi v Zofijinih dvoranah se je zgodila pred glavnim bojem med Steinbachom in Turnerieru tragična nezgoda, ki je zahtevala življenje madžar«kega boksača Hudre. V predtekmovanjih sta v tretji točki naetopila Madžar Hudra in Du-najcan Anderschitz. Hudra je bil že v pr-vem in drugem kolu slabej?i oel k sodniji zaradi za» pušCinskt razp-ravc po s\o:cm umrlern bratu. Tone ie prijatelja žalostno pogledal in dejal: »Pri meni ie danes tuđi sedmina, pa zares žalrrstna. Zadnjič sem moral na vo« jaške vaje, pa sem dofcil p.r dni dopust. Doma sem imel nekaj de' Mislil sem, da ne bo tako natančno in sem na dopustnici popravil datum: iz številke 24 sem napra* vil 29. Takoj so me imeli in danes sem bil obscj čeS, Jadranska ©tražas v Pragi CJ-Liga ter potniški urad Cedok. V Poljski so jo podpirab pri propagandnem delu ratna ju-goslovenska dijalka društva in ot. potni>ki urad Orbis. Pri propagandi na Madžarskem jp šla na roko naša oficijelna trgovinska agentura v Budimpešti, na Danskem je imela zveza vnetega sori reoju z iii'>zi»!ii*ko konkurenti *o-?ejla zvezj znatne u>{»ehe. Tako ]• pokJu«U fttiitistika. da je [uništilo S|i»venij(» lani ^koli 7O.(K*U go>tov. Med njinn #o prevl.i t,»\ ih posebno v na>ilj cl.-ivrnh Ki)o\ istih in E-inembnejsa tun-tifna, tii>l%<> pr«»nietu« i« oloftševalna društva Zveza ]•■» miliju -t »f (U tu Ji za irb-ni^ta. Na razne i- -. . rske konfercnec. k; %o b:!e važne za razvoj tu'skesa prometa naše države, je zveza poslala *voie zasiopm, ke v informativne namene i" dj zjsCimhi interese tui^keca prometa v Sioveni: C«-soDisic ip v Dolni meri razu.-nevalo oornen tuiskeca prometa za na§e narodno gospodarstvo fer ie *!o Zve/: v vnakem pa^'p. du na roko. Velika je bila in:ci;ativnovt Zveze ulede podpiran'a vseh pri njej včls-n:en:h tujsko prometn;h in olep^cv n\'vh društev. Potovalna p;sarna Zveze v Ljubljanski kreditni banki te imeU v preteklem 'e:n precei prometa ter je vzorno Doslova!a v zadovoljstvo tuiccv in domr.iinov. l,e;r>5 otvori Zveza na RI?du kakor običajno se» zorsko poslovafnico, v režiji ima kioske zi pTodajo Časopisov in knjig na večišh kolo* dvorih Slovenije, !ani je otvorilj ':;U na jeseniškem kolodvoru novo poslovalnico, kl nudi tukcem prve informacije o potovanjih po Sloveniji. Na peronu clavneiLa ko'od\f>-ra v Mariboru ima kiosk, \ katerem oprav« 1 a Mtien uradnik rnenjaln'Čne oosle. Zveza se je vzdrževala predvNtm \t !jstnih sredstev ter iz duhod'kov svoj.h podjetij. Znatnej^o podporo n ie ćdla centrala »Putnika, kar ii je omogočiln !7dai'> nekaterih pu»blikacij. Boriti se morj s fi-nanc?je!nimi zadrejam:. toda blagain;^ko poročilo letošniesa leta /' r \ visok Drebitck za Ie \i^r>cl\:c\ic . . e v hU ter gospodarske zbornice da *e boli podpro n eno delo. ki ie pokazalo velikanske uspehe v sloven^kerTi narodnom ffo*podarstvu. Pred novimi nemiri v Mehiki Obnovljena akcija mehiških upornikov - Vlada je odločena z energičnimi ukrepi zatreti uporniško gibanje — Mexiko CUty, 11. maja. V zadnjem času je zno\a oživelo borbeno gibanje med mehiškimi uporniki. Tekom zadnjih dni je prišlo na već krajih do krvavih spopadov med uporniki in vladnimi će ta ni i. L'porniki so napadli med drugim vlak, ki je vozil hrano za vladne čete. Med po-sadko vlaka in uporniki se je razvila več ur trajaioca borba, \endar pa so se morali končno uporniki praznih rok in z \elikimi izgubami umakniti. V borbi pri Jaliscu so imeli uporniki 40 mrtvih. Pri drugem spopa-du v blizini Montzane so se morale vladne čete umakniti premoći upornikov. Vojni minister Calles je zaradi obnovljene akcije upornikov zo-pet osebno prevzel vrhovno poveljstvo nad vladnimi ćetami ter je odlo-čen z energičnimi akcijami enkrat za vselej zatreti uporniško gibanje. Za prihodnje dni se napoveduje več pohodov proti glavnini uporniškim centrom. Inž Hanssen se vrača na < Norveško Simpatični inž. Han&sen. trener našega fimskosportnega saveza, potuje v sredo dne 15. t. m. na Norveško. JZSS mu priredi v torek ob 8. uri zvečer v beli dvorani hotela Union prilateliski ooslovilni večer, na kate-rega vabi vse sportnike ter vse njegove pri* jateljc in znance. Inž. Hanssen je s svojim delom v zadnjih dveh zimskih sezonah iz* redno pripomogel k razvoju smučarskega sporta pri nas. S treningom za olimpijado v zimi 1928 je podal podlago za nagel in uspešen napredek. v pretekli zimi pa je to njegovo delo pokazalo svoje uspehe tako doma ko: v luiini. Razvi' ie nri nns skakal-ni sport v smučarstvu. pripomogel k zgrad» bi novih zimskosportnih naprav in h korek* turi obstoječih. V preteklih dneh se je mu» dil v Beogradu, kjr je napravit nacrte za gradnjo zimskosportnih naprav na A val i in Knšumiaka. Polee teea e nm >zo i»;*a' f> naši državi in naših krajih v norveških li» stih, revijah in publikacijah ter ««znama! svoje rojake z lepoto naših Lraiev In/enter Hanssen je pravi tip sportnika in gentle« mana ter je našim sportmkom nudil po'eg strokovne i/obrazbe tuđi prav odkrito to* varištvo. Uverjeni smo. da se bodo naši sportniki prav iskreno poslovili od inženjer« ja Hanssena ter da qa borno " prihoslovala V prostem prometu so notirali- Am^te'd^Ti 22.S7. Rerlin 114^. Rudirm)eimai 7.9965. London ?7f» 0,^, Newvork ^6.78 Pariz 222.27. Prara I6S33. Trst ?97 97. INOZEMSKE BORZE. Curlh: Beograd 9.1?75. London *5.WW. Ncwvork 519.30, Pariz 20.285. Mi lan ?7 195. BerUn 12106. Dimai 72^5. Praea 15.37. Stran 2 »SEOVENSKT NAR O D«. dne 11. maja 1929 Mev 1< h Opomln In poziv preblval-stvn ljubljanske oblasti V kratki đtKM šftfttti t*to>v ie zađe* ttuMJmfco <***t km mšmm več-Uh požarnih nesreč, ki so Imele v Jtirlli prtmerfli fcrtMti i Ini« oM—, Dva d»1 po velikonočnem požaru slovne bofttpotne otrkv« v T«*«* !• za-ž*a4a sireia v 2emvnkH pri Certaftct loaftnajst ©rtspdj^sklh utiMriiPi'. tri tedne paznefe fe iskra iz lokomotive zanatfci v Oallna pr| Qroanpl|Mn fttžar. k! le urtttl dei vaši. I stega dne ie »ore I ponov&M gocd. a dan na to MMnd v ćrnomaljstoem srezu. Neod|K^tMlva lahkomiselno« pa *e zoptt v m*tfii dneh t*yvzročfta velfcl katafttrofi v GiinJm na Dok«**— bi v Kotorsfct Reld. Z obćutkom skrbi in croze doznava le nesradne va^J vaatato, kl »a mu Sfndtto številne o-bubožane rodbine ta kl mu je mar nafte narodno 9 *tvo. Ti žMostni pofevi me sMiio, vejio srbsko književnost s posebnim ozirom na navzoće pisatclje. \'sak, ki mu je pri srcu moćna, kulturna Jugoslavija, ki naj črpa svojo moć in ugled v svetu iz nebroj duhovnih vezi, ki naj bi se pletle med tremi samonklimi kulturami Srhov. Hrvatov in Slovcncev, bo videl v tem \ ečeru srbskih književnikov kulturen d<»godek prve vrste Neoziraje se na poli* tične boje in strankarske zajki PEN klub v prestolico naše književnike, da so se s svojimi deli predstavili srbski publiki. Spre* .?eli vo jih navdušeno, pogostili sijajno in občtnstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. S strani beo^rajskega PEN kluba je bilo to vabilo visoko kulturno dejanje, ?a i je pomenilo, da smatrajo slovensko be* se do in književnost za enakovredno svoji lastni. Letos pa so srbski književniki gostje ljubi janskega PEN kluba. Prihodnje leto upamu. da pridejo hrvatski književniki bo* disi v Beograd ali Ljubljano ter prej ali slej slovenski književniki v goste k zagrebške* mu PEN klubu. Taki večeri grade trdno, pušteno in ravno pot k medsebojnemu ume* Nanju, eenjenju in spoštovanju. ki edina more voditi k resničnemu notranjemu zbli» žanju na podlagi pravilnega in pravičnega re^pektiranja treh samoniklih kultur. Pomembno in značilno je. da so se ti prijateljski književni večeri, rako polni medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pri* eeli v naših PEN klubih. Ko je Mistress Dawson Scott proti koncu leta 1920 žarni* slila lepo in na posledicah nepregledno ide* jo, obrati družbo angleških pisatcljev, ki naj bi s prijateljsko prisrenostjo sprejemala m gostila po Angliji potujoče tuje pišate« Ije, pać nihče ni slutil, da se bo v tako kratkem času iz tega prvotnega angleskega kluba, ki je v početku štel komaj 40 čla* nov, razvila gosta mreža cnakousmerjenih klubov po vsem svetu. V svoji priprostosti je ustanoviteljica Mistress Dawson Scott iz* našla ime PEN. ki ne pomeni samo »pero« i« ni samo skupina kratic za eno ili več ka* tegorij pisateljev (P.*poets, playwrights, pesniki, dramatiki. E. — essayists, editora, esejisti, založniki, N. — novelists, pripo« vedniki), marveč že s svojimi kraticami daje klubnm. ki nosijo to ime. zgolj literarni značaj brez najrahlejše politične pobarva« nosti. Prvi predsednik matičnega kluba v Londonu in pozneje osrednjega odbora PEN klubov, veliki angleškj romanopisec Jnhn (jal$\vorthy je izredno srečno izrazil glavno nalogo novosnujočih se klubov s sle* dečimi besedami: Imenujtc se, kakor vam ttrago. izberite si pravila po vaši mili volji, ckrbitc pred vsem le za to, da bodo po va« Jih Jcželah potu^oči pisatelji tujih narod* r.usti prisrčno in gostoljubno sprejeti; to zadostuje. Ta širokopotezrio&t in gibcno*t sta bili takoj nagrajeni. Se pred koncem leta 1921. se je ustanovil franeoski PEX klub, ki si je nadel ime »Cercle litteraire international« (C. L. I.), belgijski PEN klub v Bruslju z imenom »Cercle des Ecri* vains Bel^es (C. E. B.) ter PEN klub v Xe\vyorku. Pozneje so sledili še PEN klubi v Berlinu, Monakovem, na Dunaju, v Rimu, Madridu, na Skandinavskem polotoku, na Finskem, Portugatskem. Danskem, v Se\-er* ni in Južni Ameriki, v Južni Afriki in v skoro vseh manjših državah srednje in Nzhodne Evrope. Danes je po svetu 42 sa* mostojnih PEN klubov, ki predstavi ja jo »ligo pisateljev vsega sveta« in tvori jo silo, ki ima lahko nppreraeunl.jive posleđk-p. Na parišekm kongresu 1. 1925. so iz programa PEN klubov hote izločili vse zgolj stanovske, tehnične in materielne probleme, ki zadevaio današnjega pisatelia. Rešitev takili problemov spada v poklicna »Društva književnikove. V času, ko prednjačijo povsod materialni interesi, hoče biti federacija PEN klubov pred vsem duhovna in moralna sila. Zanimivo je v tern posledu stališče. ki aa je federacija PEN klubov za-vzela napram morebitni vojni in ki ga ie na kongresu v Bruslju preciziral Oeorges Du* hamch Sprejetje ali zavrnitev vojne je za-deva vesti vsakega posameznika. Toda literatura, skupna last vsega človeštva, mora za vsako ceno ostati izven zapletljajev v političnetn življenju narodov. Pisatelji so dolžni uporabiti do skrajnosti ves svoj vpliv, da vspostavijo in vzdržujeio medse-bojno mnevanje in spoštovanje med narodi. — Največjega potnena pa so PEN klubi za srednje in male narode. Danes n. pr. ima na svetovnih kongresih PEN-klubske federacije glas zastopnika slovenske literature isto veljavo kakor glas zastopnika angle-ske, nemške ali franeoske literature. PEN klubi so pot, ki vodi do enakopravnosti vseh literatur. Tuđi mi Slovenci smo si ustvarili svoj PEN klub pod predsedstvom pesnika Otona Župančiča. Ta naš klub nam pomeni pred-vsem vedno odprto, četudi zaenkrat še oz-ko stezico, ki vodi v širni svet. Z gojenjem družabnosti med našimi književniki vseh vrst in smeri bo morda sčasoma ustvaril literarni milje, visoko stoječo literarno družbo, ki bi blagodejno vplivala na potek vsega našega literarnega življenja. Morda naj-resnejša, najplodonosnejša in najpotrebnej-ša naloga naših treh PEN klubov v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu pa je zbližanje naših treh kultur, snovanje osebnih stikov med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi književniki, ustvaritev prijateljstva, vzbu-janje zanimanja in cenjenja duhovnih del, ki jih pora ja vsaka naših treh kultur. To je posebna, iz naših razmer vzrasla naloga naših PEN klubov. ki pa se idealno veže s cilji. ki jih je zamislila Mistress Dawson Scott. Večer srbskih književnikov je en korak uu poti k temu cilju. Zagrebški in beograj-ski listi so prinesli vest o tem večeru, kar priča, da se zavedajo pomembnosti tega do-godka. Upravičeno gleda te dni Beograd na Ljubljano, da vidi, kako borno sprejeli najodličnejse zastopnike srbske književnosti. Dolžnost vsakega, ki ima še resno zanimanje za kulturna dogajanja, je, da poseti v ponedeljek prireditev v dramskem gledali-šču. Člani beograjskega Pcnkluba se pripeljejo v Ljubljano jutri ob 8. zjutraj z beogradskim brzo vlakom. Sprejem na kolodvoru drevi ob 8. potemtakem odpade Rekordna vprizoritev „Kroga s kredo »Krog s kredo« ba vpthotfeo danes sedemnaistič. — Ga. Skuš-kovm Uormka fa^onsko jarnost o naMh kulturnih razmerah. tor tu pofiu cla^bene ninetruisti. >te\ilni pe\ski /Nir, rin^rn godh* na piliala. Čvrsti orkestralni ik' - '**ti\d društvena ^tasbcna *<>U t\on w ■_■ \tna dc1-^tva neumorneca dru*t\e! e»a Jelo\anJM in ^ tem vHokn dkt\\ no bn.i.'i^o pi\eia t(i-ictja. Pa tuđi /t'-'M\odju in kjpc'iiku g. tler-f^crt S\etclu 'c <>h tej prilikt c!ru*tvo i»lnbo-j kn hva!e#nn. Pnv\ cfil «# ic >\ oicmtt dtflj t j le njemu laMm* vpretno^tio in • tx?knn po-/rt\o> aniem. da nar.irrttra /c r»i€I'»va ov#b-i «ist s.-ima /a do^r^o \ isokcua +il.u. ki *| td }€ Jru*tvo \i \^e«a pnCetlU P«>-ta\iln: t. i. VKtelnvan \ naien, til1shcnem ^i\Hc-f.iu kut re^t-tt ktilturcu del.i tv. \ xlcd texa smemo tuđi upra\ičenn pnć«ik«>vati. da >-e ure^nrčiio /rfij na^ga glc^hcncita drti*t\a \ drunem 1 < ►-1 e 11 u. Ga. Skuakova v svoji japonski sobi Danes popoldne xre Klabundov Kroj^ s kredom kot dijaška predstava v naši drami v tej sezoni sedemnajstić čez oder. To je nekako rekordna vprizoritev te^a ule-^ališkega komada, će pomislimo. Ua 17 \ori-zoritev v eni sezoni doslej ni doživelo še nobeno odersko delo pri nas. Po prevratu je to prvo delo, ki ie doseglo tako vKoko število vpri/oritev. To rekordno števik) vprizoritev je »Kro<» s kredo dose^el piedvseui P<* za>luci na-šejja najmla.išejia. a izredno talentiraneKa ter nmoiio obetajočejra reži^erja kr. Cirila Debevca. V* tej se/oni nam ie pi)stavil na oder več komadov, ki so se v>i odlikovali po svoji temeljiti, vestni in sloboki režiji. Naj omenimo samo -Lepo \'ido . Bitko., in Krog s kredo^. V posledniem je, se zdi. še najbolj pokaza I svoje zmožnosti. Naša kritika ie brezpo>;ojno pripo/nala njegove vrline. Povdariala je pred vsem, da je poda! Kroj; s kredo vsebinsko izčrpno in z najmanjšimi sredst\i dose^el naivećje učinke. Pa tuđi itralski ansambel se ie \ lem komadu posebno i/kazal. Kritika je u^oto-vila. da so ieralei podali kreaciic. ki nam bodo ostale nepozabne. Prcdvsem omenim zo. šaričevo kot Haitango. ki ii po mnenju strokovnjako\ nuli na drugih svetovnili otlrih ni enake. Odlične kreacije so dali tuđi Mira Ba-latka. Rakarjeva in zz. Skrbinšek. Prefio-vec. Cesjr. lan in Debevec. Ce presledamo poročila o Kro«;u s kredo* v zagrebških in beograjskiii. pa tuđi v inozemskih časopiNih. se kaj kmalu prepričamo, da je bila liubljanska vprizoritev naj-boljša in njen uspeh največji. Zasluženo priznanje in hvalo je zato /el ansambel in režiser Kroga s kredo- ne samo v ljubljan-skern časopisju. temveč tuđi v ziirebških in beoRraiskih listih. Obširne in izčrpne v ce-loti pozitivne recenzije -Krota s kredo- so objavili nekateri slovenski ameriški listi. Posamezne prizore iz dela so objavile tuđi ilustracije, kakor ^Kulisa« itd. Nedavno ie obiavil oceno Krosa s kre-dor tuđi japonski časopis vOsaka meinicki sehinbun« v Osaki. Objavila xa je ga. Skti-škova. rodom .laportka. soproga ljubljanske- Otvoritev hotela „Bellevue" Skor lo let je poteklo odkar je v roman-ticneni hotelu •Beillevue*, ki je gotovo uaj-lep^ii razgledna toc-ka Ljubljane, xamrlo \ee življenje. 2e se je zdelo, tio iu elegantno preurejen. 'la bi se ž njim pona^ilo v?ako mesto. Zsornji -Ive dvorani je g. Šterk sprenienil v ]o\>ko sot>o in v ?ier Ka bančnega ravnatelja £. I. Skuika, ki io na^a javnost dobro pozna / raznih prireditev. (ia. Skuškova je bila tuđi ^U\Tia opora režiseria pri vprizarianju Kroga s kredo in >'Bitke<. Po njenih nasvetih in navodilih so se opremili japorski inter.ierii na oJru in vse, kar je prNtno japonskega. torej nam neznanega in nerazumliiveaa. Naš urednik ie ime! priliko covoriti / :^ospo. ki mu ie izredro ljube/nivo pojasnila iaponsko kritiko Kroga s kredo« v »O»aka meinicki sehinbunu . Nenavaden občutek ima človek, če sli>.i \/. japonskih u^t slovensko be^edo. nekatere malenkosti, ki nišo popolnoma v stilu, kar pa ie krivda pomanjkanja materijelnih sredstev. <> vprizoritvi >em sama poročalj v japon-skem časopisu. Pri tej priliki vam moram izdati, da sva nekaka kolega, kajti tuđi jaz sem novinarka. Sodelujem stalno pri časopisu ><)saka meinicki ^cliinbuni in poročam o slovenskih kulturnih prilikah tuđi v druge japonske Časopise in revije. Zlastt mnozo sem napisala že o slovenski /eni v japonskih ženskih strokovnih listih. Tuđi Bitka* ie bila za tukaisnje razme-re dobro zre/irana in izrana. Da dramatizacija Farrerejevega romana ni kaj prida. Pa naš teater seveda ni kriv. ridino to me je inotilo, da so gostie stopali v tapon^ko sobo s čevlji. To je pri nas nemogoće in skoro tako nemogoče. kakor iti Kvropejcu s čeviji \' posteljo, (i. Levar mi ie rekei na odrut ko sem pomagala režiserju in na-stevala napake: (iospa, k sreči ste ^amo \\ .Japonka v našem jiledališču! V celoti je pa bila vprizoritev kot reće-no, zredno uspela in tud? iaz čestitam g. režiserju in ansamblu k 17. rekordni \ rri-zoritvi. —z. Jruko pa otvori f>K>. l>an:.ištije [»orm iln v sJutru/. kjer je rečeno, da bo bentfaliČnft razsvetljava drevi, je treba v toliko popraviti. Ob 10-lelmci Sloge" 1. maja t. 1. je minulo prvih I«) let ko je prvič rano zjutraj ; veselimi kornčnicami budila železničarska sodba Ljubliančane in IJubljančanke iz sladketa sna ter jih vabila ven v probujajočo se majsko naravo. Ideja, ki se ie probudila v tedanji Zvezi jugoslovanskih /elezničarjev pod takratnim predsednikoin Ivanom L> e r Ž i č e :n, se je z dne 1. maja 1919 tuđi uresničila. Zveza iusovl. /elezničarjev je ustvarila svoj glav beni odsek ter osredotočila nanj vso svojo ražnju. V svesti si je bila, da je s to usta-novit\ijo napravila velik korak naprej na poiju kulturne pros\itljenosti in zavednosti >ioveiiNkejia železničarja. Poznejša dejstva jo nišo varala v tem prepričanju. Le nekai let kasneje ie bilo, ko je dobil ta odsek 2e tak razmah, da se ie- moralo začeti resno misliti na ustanovitev lastnega slasbcnesa društva. Zveza jugoslov. žele/uičarje\. kateri je iu srcu leial edino dobrobit vseh slovenskih železničarjev, je to ustanovittv na vso moč propagirala. Tako je Une \lK oktobra 1924 proniklo naše Nar. žel. glasbeno društvo ^loga. Društo se je pričelo poj predsedstvom zelo ajjilnega g. A. Ludv ika, postainega načelnika Ljubljana gl. kol. razvjati tako, da tvori društvo dane^ uvaievanij vreden i.ik- J$cLe ptica KOI ll)\R. 1>tnc*: S»lv»ta. U. friaia I^JO. k«t^H-čani: Mamert, pravoslavni; **. aprila, fa-son. Mitri: Nedclia. U. nuu iv>;; katohea-ni: Pankracu: pravoslavni: ?9. apnia, \asi- liie. Danas nje priredit %e. I>raina: Ub 15. km* », kredo. Kiru) Matica: Ana Kareninj. Kino Ideal: Cirkuska novine-*. Film ZKD: Narava im Ijube/en. t >h 14. v kinu Ideal za /cnske. ob 14.30 za moške v Matici. Prkt4k\t % nedel}o. l>ramj: Utopljtnca. Kino Matica: Ana Karentn.i. Kino Ideal: Cirkuska novinca, F*ihu ZKl»: Narava jn Ijuhtzrn. t )b pol U, /a ?enskc v Idealu, oh 11. zi moškt v Mahci. >l>ort: Sonoriietna tekm«< /a prv-cn^tvo Slovenije tned SSK Mariborom in Primof-iem. Dežurne \vk*rnc. l^afies ni iutri: >ušnik. Marijin trg: Kuralt: < iosposvet^ka cesta. Kupujte pri tvrdkah, ki inseri-rajo v. Slovenskem Narodu"f GcoiozjDa[X3aDaaoDaaaDaaaDanDC Novi vozni red n polnoci od 14. na 15. t. m. ttopi v veljavo v kraljevini SHS kakor tudt v vseh sosednih dr/avah novi vozni red /a let'» 19>v-.¥>. Detailnji vozni reU posamezniu vlakov je razviden vi atenskih vo/mh rtj-dov. \ ečje spremembe >o |>ri sledečth v lakih: Brzo vlak št. 2 Beograd — Zagreb -Jesenicc — Miinchcn odliaji iz Zagrebi ub \~.&\ \l Ljubljane gl. kol. ob 2<».36 in z Je« senic ob 22A*K lirzovlak št. 4. ki odiiaja \z Zagreba ob 5.25 nima več zveze v Zidanem mostu proti Mariboru na potniški vlak št. 514, ki ndhan iz Zidanejia mosta ob f>,53. Urzovlak št. 3 Maribor — Zaurcb — Beograd, odhod Maribor ob 14. U, %ozi na Zidanern mostu ua osebn? kolodvor tako, dd iinajo potniki vlaka st. *2\ iz Ljubljane ob M.lo tamkat zvezo $ tem brzov lakom v Zagreb. Istotako \ozi brzovlak It. K Zagreb - - Maribor — Ounaj, odhoU Zagreb ob 20. uri 4M min., na Zidanern mostu na osebni kolodvor tako, da imajo potniki, ki odruu-jo iz Ljubljane z brzovlakom št. 5 c,b 19.S7 v Zidanem mostu zvezo z zagreb^im brzo-vlakom proti Mariboru in Dunaju. Obći'i-%t\o se opozarja, da vozi 14. t. ni. brzoviak Zagreb -- Maribor Dunaj iz Zazrcba gl. kol. ob A).Sm in iz Celja ob ?115 ter da izostane zato iz Zatreba ul. knl. ta dan brzovlak z odhodom ob 23.25. Vozni red potniških vlakov bistveim ni izpremenjen. Nočni potniški vlaki Ljubljana—Maribor v obeh smereh in noCni potniški \ tak Zagreb—Zidani most tuđi po novein voznem redu ne v ozijo. Potmška vlaka št. 111? in 11?9 voziU Ic na proi;i Praser>ko—Kotoriba tako, da nio rafo potntku ki odhaiajo iz Maribora cb 5.?0, za smer Čakovec in oni, ki odhauh n Čakovca ob VJ.M za smer Maribor v Pri« gerskem prestopati. V dobi od 1. junija do 1S. septembri vozi potniški vlak št. 2219, odhod iz Ljub« lianc ob 18.45 do Karlovca, kjer ima zvero na potniški vlak it 314, ki odhaja iz Karlovca ob 1.13 in prihaja ua Sušak ob 7.1<\ V tej dobi ima omenjeni vlak in v obratnfm pravcu vlaki št. M3»92\4 ^t. j. odhod SuSak ob 2\ in prihod Ljubljana ob 8.41) direktni voz II. in HL razreda Ljubljana—Suiak. Ob nedeljah in pra/nikih vozijo izletni-vki vlaki in sicer v dobi od 15. maja do 15. septembra na proga Liubljana gl. kol. — Jesenice, Ljubljana ni. kol.—Kimnik, KnnJ —Tržič in Jesenice—RateCe Planica ter v dobi od 15. junija do 15. septembra na pro-Kah Ljubljana si. kol.—Bistrica Boh. Jez. in Ljubljana gl. kol.—V'rhnika. Vozni red i/lctniških vlakov je objavljen na posebnem plakatu »Izletniški vlaki«. Za i/lctniske \lake se izdajajo do ni-daljneja normalne vozne karte. Cm m M Krasno osvežujoča Pepermint-zobna pasta hlorodont n-"di-^....b^. Velika tuba Din. 13'—, mala tuba Din. 8'— PolljHe nam U oglas kot tiskovino (omot ae zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poriuisno tubo za veckratno uporabo. Tvornice Zlatorog Oddelek Chlorodont, Maribor. tev 106 »sroVFVSKl NAROD, dne 11. ma'a 1920 Strto 3 K ustanovit vi socijalno-higijenskega mladinskega urada Zdravnik mestnega fizikata dr. Franfa M i s pripoved»ijp; kako imajo ur?'"*™ sccijalnn-higijenske ustanove v Angliji in v Ameriki Uubljana. II maja. Zdravnik me-stnega fizikata dr. Franta M i s, ki se 'je inudil delj časa na študi'skem potovanju po Angliji in v Ameriki. je pred kratkim predaval ućuetistvu ljubljanskih osnovnih sol o socijalno - h■:ffiiC'nskih razmerah v orne njenih dveh deželah. N.iego-g:ova izčrpna izvajania su vzbu-dila med učiteljsivoTi veliko za-niman-c. Priopćujemo vodilne misli z. dr. M:s;u ki iih ie izrazil našemu uredniku, nadejajoč se, da borno s reni ustresli na-širŠe-rmi občinstvu ka kor tuđi učitclj-stvu izvcnljubljanskih sol. ki ni imelo prilike prisostvovati zani-rrrivemu predavanju. Izvajania S. dr. Misa zaslužio tem večjo pažnjo, ker priprava mestni tnasistrat ustanovitev Dos^bncsa socijalno - hiKi.ieirskega oiladin-skesra urada v Ljubljani. Središće socijalno higijenske zaSčite dece ie zdravstveni dom. Kot tip navaiam zdravsn eni dom v W i 1-1 e s đ e n u severno od Londona. Večje poslopje je v sredisču mestnega dela, kjer pr&biva 60.0* X) prcbivalccv. V ni om je sc-dež zdravstvene oblasti, ki ima evidenco 0 socijalno hisrijenskih razmerah vseh sta-novanj dojenčkov, otrok, tuberkuloznih, ^p'oh vsc socijalne hiffijene svoiesa okoli-Sa. Zvezo med domom in prebivalstom vzdržuje zaščitna sestra. visoko izobražena v socijalno zdravstvenih vprašairilu ki nos; evan&elii zdravja tuđi v najrevne.iše domove in isče ljudi potrebne zdravni^kesa sveta, uteh« ter socijalne ipo-TtK>ci. Naj-bol'j potrebne je treba nai-bolj iskati, mani potrebni si znajo na'ti pomoći sami. Vsaka zaščitna sestra i~na v svojem delo-krogu gotov okraj, v njem pozna vse hiše in vse ljudi, vsem je prijateljica, svetoval-Jca in često tuđi rešitelKca. V zdravstvenem domu je poleg; vseh specijalnih klinik, kakor predroistne, dečje, protitunerkuloznc, spolne ird. tuđi sedež vseh dobrodelnih društev, ki v oAcm sodelovan-ju z vodstvom in združeni po njem v skupni nadod'bor, skupno in po gotovem sistemu brez nepotrebne na tratenja energije in denaroih sred-stev resuje vsc socijalno - higijenske probleme svojega okoliša. Prevara in izrab- 1 janje socijalnih dajatcv sta onemoKOČena, občina deia ločeno od privatne vzpod'bude, a vendar skupno v skupnih vprašairjih. Vsa društva imajo brezplaino svoje prostore v domu, da lažje sodehijcjo z vodstvom. V do tu so nameščeni tuđi kopali-Sče za deco, ortopedska telovadnica, ogre-valnica, azil za zapuščeno deco. oddelek za fizikalno terapijo (umetno soln-ce. elektrizi-ranje. zdravilne kapeli) iedilnica. skraika v*e, kar spada k sociialno higijenski za-*čiti. Vsaka občina je ponosna na svoj zdravstveni dom. Ko sem z zdravniki in sestra-mi obiskoval privatne stranke, sem povsod opazi! hvale/nost in ponos, da imajo ne-kaj, čo-iar marsikic drugod nimajo. Od vseh vprašani socijalno - higijenske za-.ščitc dece som se na.i'bolj zanimal za zsšeito dece v Šolski dobi. bolska poslopja so povećini zsrajena tako, da so mi jih lahko v resnici s ponosom razkazovali kot na.ivcćjo pridobitev vsake občine. KJ.'irb temu, da obiskuie zlasti v večjili 'Tiestih sole do .3000 šolariev. ni najtl v njih higijenskih nedostatkov. T-nake sole imajo na dcželi, zlasti v Ameriki. v katero dovažajo deco iz vaši in trgov brezplačno v avtobusih. Američa-na so v svoH iznaj-d-Ijivosti hitro usrotovili, da je vzcoja mnogo izdatnejša, lažja in tuđi ccne.iša v skupnih šolah za velike okraje če-prav so vaši medsebojno zelo oddaljene. Izkušnja je pokazala, da se stro-ški za prevažanje šfloobvezne mladine z lah'koto krijejo. Vsaka zve-ztia država v Ameriki ima stroge šolsko - higijenske prcdpise, ki iih tuđi izvaiaio. Niscm našel sole. kier bi ne b.lo posrbljeno za dovoljno ventilacijo, za higijensko preskrbo s pirno vodo, kjer bi ne bila stranišČa čista in ustrezaioča vsem zdravstvenim prcdp'som. Vsaka šola, vsaka občina ima veliko igrišče. kjor se deca isra pod nadzorstvorn in sistematično uči v različnih sportnili pano-z:i\\. Skoro ti:sem vidcl šo!c, ki bi ne imela bazena za plavanie. ^ se šnle, kjer imajo dopoldne iii popoldne P°uk im.ro lastne kuhinje, kjer dobivao ntroci zastoni ali pa proti majlincmu ptačilu zadosLno toplo hrano. \ Ameriki kakor tuđi v Angliji opu-StJJJO stari sistem ravšalne in simetrične vzgoje, ki hoće naučili otroka pisati ter riaKom-iliti v njen, kolikor rnoScKe nepotrebnih zna-nf'Si! brez posvećenja pažrrie otrokovim problemoTi. njegovim instinktom, obćut-kom interesom in duševnim konfliktom. -stciHpnsnnegats^a^^^ da -e za bodočnost države gc vcife ?rcd- vzgoja značaja in sreća bodočih državljanov. Vzgoja de-klic in dečkov je skuipna do pube-rtetna dobe, po tej pa je ločena. Za srečo v živ l'enju je treba več svetovnih nazirani: ženskega in moškega in kulturna moč vsa-kega naroda temelji na možatosti mož in žertkosti žana. Zato bi bila koedikacija po puberteti napačna. V Amerfki in v Anjrliji so spozjiali, da Je v\sak uspeh za povzdigo narodnega zdrav. ja ne-nogoč, dokler naroda o zdravju ne poučijo. N© irče odraslih, temveč skuSaio vcepiti principe zdravja deci. zlasti šolo-obve^ini mladini. 2e v otroškem vrtcu vc dete, da si mora vsak dan čistiti zobe, da mora imeli robec s seboi, da mora spati pri odprtih oknih. da mora jesti zelenjavo; že v prvem razredu imajo zdravstveno organizacijo, kjer se deca medsefoojno nadzira. Zanimi-vo je opazovati dežtirnega dečka ali dekli-co 6—7 let, 5co vsakega sosolca (-ko) na-tan-čno pregleda, če ima čiste zo-be in roke ter sa povpraša, ali je iz-polnil prejšn'.'i dan vse zdravstvene zapovedi. O tem se ševe« da vodi toćna evidenca za vsakega pose-be=j in na koncu se-nestra ali Šolskega leta dobe najpridnejši zdravstvena odlikovanja. ki jih s ponosom nosijo pripeta na prsih. ZaČudil sem se, ko mi je deca v prvem razredu vedela točno povedati. koliko bi morala tehtati za svojo velikost in za svoja leta. Vedela je več o zdravju. kot pri nas otroci, ki zapiiščajo solo. Nobena šola ni brez poraladka Rdeč>ga križa in drugih podobnih zdravstvenih organiza-cij. Vsaka dckliš^ka šola ima svoje klube mladih mater. American! poznajo biološko deistvo, da človeška inati ne ve, kako s-krbeti za no-voro-jenčJca. Instikt ne nadomeščen pri njej z nečem, kar imenujemo inteligenco in zato se Tiora Sele učiti. Šola vzga.ia dekleta za vse mogoče pokliče, samo za materinstvo ne. Klubi mladih mater hočejo temu odpomoči. Ginljivo je opazovati dekilce od 11 do 13 let, ko se uče dete povijat!, kopati, pripravljati pleničke in oblekco, meriti temperaturo in hraniti in vendar je dete le iz — celuloida. Velik bo-j biic v ameriških in angleškift Solah duševna higijena. Vedno težji boi za obstanek, hipermodcr-no in hiperkulturno življenje z vsem i za-pletljaji in zahtevam! na duSevno in teles-no zdravje, na drugi strani pa nerazune, van.;e ter pogreški v vzgoii mladine, so iz-črpali življenje človeka, število živčnih in duševnih obolenj narašča, z njimi pada produktivnost duševnega in teles-nega dela človestva. Prav to Pa hočc omejiti duševna higijena. Dolgoletni studij živčnih in duševnih obolenj je pokazal, da temelje ta navadn že na gotovih >premembah v najnežnelS; mladosti Grobo se greši v vzgoji in malo-kdaj se posveča pažnja delikatnemu in Jcompliciranemu zametku duševne energije, ki se v detetu polag^oma razvija. Pobornik duševne higijene ie Clifford \V. Beers s svojo knjigo »Razum, ki je naše! samega sebe<. izišlo pred 20 leti. Kn-jiga je tragična izpo-ved človeka, ki je zrastel brez vsake pra-. ve vzgrjje, nerazumevan. zanicevan in po* niževan v svoji otroški dobi. Posledica tega so bili vedno večji duševni zapleti ja i i. Njegova okolica ga je začela smatrati za claznika, dokter ni končno našel razume-vama v psihološko visoko izobražeiem rrožu, ki ga je rešil prokletst\Ta. živčne in duševne propasti v norišnici, v kateri ]z prebil tri dolga leta. Po njegovi zaslusi s? ic osnovala liga za duševno higijeno. ki so jo pozne:'v0 Moleći ti končno Deca v gozdni soli pri Newyorku v najhujšcm mrazu z velikim apetitom sreba mleko za južino duševno starost preiskanega. §olsk: zakoni Angliie in ameriških Zedi-njenih držav predvidevaio razrede in ćelo posebne sole za otroke gotovih inteligenčnih kategori]. Ameriški in angleški sistem industrijskoga dela je v gotovih panogah tako me-haničen in enoličen, da sa normalno inte-ligenten delavec ne prcne-se. Zato se mt je zdelo silno zanšmivo. ko sern zazna!, da so duševno defektni otroci že vnaprei rezervirani /a delavce v gotovih tovamah. Obstoje posebne sole in instituti za otroke z nad lOO^c inteligenčnim kvociientom za zelo nadarjene in genije, kier se jim nudi vsaka možnost šolanja in individualno vzgoje. Visoko inteligenten otrok. ki nitia sredstev za šolanje, dobi stipendijo, s katero mu je ornogočeno popohio izšolanje v dotični stroki. Veliki ang!eški in ameriškl narod si vrša ja ta sama voditelje in jih na-stavjjata po vrednosti, ne pa po protekciji. Žkrlatice in davice med šolsdcimi otroci v velikih ameriških tnestlh sploh ni, ker so vsi otroci celjeni proti obema bole-znima. Amerika in Anglija sta spoznali, da ie prepozno in predrago pričeti s pobijanjem tuberkuloze pri odraslih, ko vemo, da je tuberkuloza pravzaprav otroška bolezen. Pravi zacetek tuberkuloze odraslih i« redno že v otroški dobi in čc se ta začetek pravomoćno spozna in leci, tuberkuloza pri odraslih ne nastap:. Kot primer navajam program države Massachuessetts, ki ima približno veli'kost Slovenije, kako preprečiti oz. omejiti tuberkulozo v državi. Obstoji posebna - : _,- leteća avtokolona. z zdrav-niki specijalisti, z zaščitnimi sestra-mi in z vsemi pripomočki modeme medicine, kl potuje od sole do sole v državi in vsakega otroka natančmo preišče. Vsi bolni in offroženl otroci se izroče v breziplačno lecetvje. Botae poSli«jo v sanatoriic, ogro« žene pa v posebne sole ali vsai razredr. Tako imajo ćelo vrsto zavodov za preprečenje tuberkuloze pri okuženi deci, daMe po>,e'bnih razred^v na prostem in gozdnih šol. kjer si pridobe o-troci šolsko vz.£O.;0 pod naiugodne šinn higijenskimi pogoji vedno pod vplivom zdravil'rfih svetlotmih in solnčnili žarkov. poleri in pozimi, podnevi in ponoći. Pri takem načinu boja pro-ti tuberkulozi je pač razum-Jjivo rapidno padanje tuberkuloze. V velikih mestih, kier imai'o otroke s srčnimi napakaml, imajo osnovane posebne razrede za to vrsto dece. Preboleli so predsodek, da izolacija bolnih otrok od zdravih slabo "\pliva na njih duševni razvoj. Nasprotno je oboutek manjvrednosti v družbi zdravih h-ujši duševni inzult, dočim se počutiio defektni otroci med seboj istovredni. Razred takih otro^k ie opremljen z ležalnimi stoli in pouk je strogo individualen ter predpisan po šolskem zdravniku. Ker so pri preiskavah šolske dece dognali, da imata skoro dva odstotka otrok srčno napako, so zlasti v severnih predel;h Zedinjenih držav in Anglije, kjer je ta od-stotek še večji, pričeli s prevenco nastanka revmatizma. ki je sigurno v zvezi z nastankom srčne napake. Ker se pa smatraio za vhodiš^ infekc: c revmatizma baš obolele povećane r^bnice, se skoro rrisem čudil. da je v gotovih mestih imelo preko 50^ učencev na občinske ali državne stroSke izrezane nebnice. Ko sem \prašal vrhovnega sefa pro-svete v Ch'icagu, koliko moraio šolsk; otroci plaćati za popravilo zob v Šolski po!:-kliniki, mi je smeje odgovoril, da nič. Kakor imajo pravico do brezplačnega pouka zgo-dovine, matematike in jezilkov, tako inajo pravico do zdravih in Čistih zob, mi !© rjzlagaL \'sak sle-p otrok priđe v solo za spece. ki so izborno ure:en^. Te šo'e ne nauče otroka samo običajnih predmetov. temveč ga izuče tuđi za gotov poklič, mu preskr-be službo ter ga podpirajo tuđi potem, kn je že dorastei. Letno se zbiraio bivši go-jenci takih šol, da se pogovore o svo'ih težavah. \rsaka šola itia kniižnico za slepe. iz katere debivajo slepci knjige brezpbč-rio po pošti. Ogromno važnost polasajo na vzsolo otrok z očesnimi napakami. V ta nam«"g ■imajo povsod osnovane posebne razrede ?a ohranjevanie vida. V težih prUnerih se otroci sploh ne s*t;c-lo posluževati knjig i-n tuđi pisati ne srne o. \* Londonu nosiio na očeh bolni otroci rdeč gumb v gumbnici. Na pro-metni ulici ustavi stražiiik ves promet, da laMim je donašal zvoke godbe v podplate. \"sakega otroka preiščeo glede oštrine sluha. V Ameriki se vrši preis-kava po avdijome-tru, napravi, s katero je -rmžno do odsto'.-kiii ugotoviti oštrino sluha naenkrat pri vtoiem številu otrok. Za telesno težje pohabljene otroke inajo posebne institute, združene z bolnicami. ah pa posrne sole, združene z ortopedskima telovadnicami. Te *>e nahajajo na\ad-no na odprti terasi, ki se lahko Dozimi zapre, a vendar ne z navadnim sieklonv temveč z vita stcklom, ki propušča vse zdravilne ultravijoletne solnčne žarke. Zdravi in krepki pos-tavi posvečaio Ameri. čani in Angleži veliko pozornost, kar !e dekansko vzKojno in zdravstveno velikeca pomena. —k ZA PPANJE TENIS OBLEK Najbednejše Nckciii večera letosnje oktre / .. nn vsa premrla pribciaU domov, p* um nasl« pred vrati svoje^t sttnovtnja v bedne cih nje ia\ ito v-u oncmo^lu /mu. l/prast\ anje je bilo odveč, njena sirumašim oprava \n njen i/*u>eni obra/ sta gm orila do\ olj ja*« no o -»tradamu in pomanjkanju. l\>lt'U nje ie Cepcl 5;leten deček taListo \oičcncga in »e« "tradnega obra/a D\irjnila >em iu ter uma pomagala v kuhinjo. Pi^ e besedc. ki jih ie hedme« opravila iz sebe. so bile: Zebe! I,ačna' Se^rcU sem jima k*\v ter %e naložila v štedilmk, da *e je ?*> kuh'nji kmalu /aCvl* raziirjati prijetna toplota. In ko »i je »in*a neko-liko oponnoiila, %c ji je ra/\c/*l je/ik. l*reh(xiila je por na Golgoto. kakor jo prehodi sto in kto drugih. Ljubila je, vene* la v moško po>tcnjc. *e /anesla na nn^ko besedo Bre/ pri/na\atua oblasti, hrt/ bla« poslova cerkve je po>tala mati — ne/akoiH ska mati. Doma je iz triaške okolice, samt je primorana skrbeti za ^Noje^a otroka. Oče? sel je po svetu. bo^\t, karn — kakor uto tiruiiih. Potikala se je i/ »lu/be \ *lužb'», dcN>* da.aki so lzkonščali njen položaj. &laho »o io plačev ali in crdo ravnali / njo. ker je bila primorana >krbeti /a otroka, ni »mela niti dan biti brez /as "/ka; ako dobrih <*lužb ni biio, je sprejela p*C- slabe. Naposled vj pri neki priliki dognali, da je pristojna \ Jugoflavijo in — hajd će« mejo ž njo. Tu se je začela /opet /elo vsakdanja, a /ito nič manj /alostna trnjesa pot /a one* ga, ki jo hodi: pot nezakonske matere za kruhom. Poleti je ie nekako šio; našla je delo na de/eJi. Na jtsen je mi rala /opet iskati službo, a vse n je izpodleteio. ker je i otrokom nikjer m^o marali ^preitti . . \'/e!a sem ubožico za par dni pod stre« ho; a ker *>ama ne 'ivim \ bo^vekako d<>« brih ra/merah, >cm /aCela zanjo iskati pod* pore. ozir. zapo*lit\e. Obrnila sem se na /nance in /nanke. ki so pomagali, kohkor so pač mogli, toda bilo je jedva za prvo silo, /a službo pa nikakega izgleda. Protila sem zanjo v dobrodelnih druitv ih. t«»da r-kazalo se je, da -*> humanitarne ur^Mii./a* tije od ra/mh dajatcv in potipor tako i/» črpane, -n -službicc. \i vse^ja njenega ^edt■nJa je bilo % nJeti, da ima. zelo ra-đa svojega otroka, \cndar je pri spominu na svoje delodajalce \enomcr ponavljala: »ko bi bila sama...« kaj more zanjo pomeniti s\tto*t rnate« rinstva? Saj jo je prav materinstvo poznalo ra trnjevo pot bede ;n zanićevanja. ki /a* radi prcdsodkov ljudi in /aradi dvoi c morale, sankcijoniranc od današnje dru/hc, povrroča /eni toliko trpljenja. Toda ne samo /a ne/akonsko mater ie »svetost materinstva« lepo doneća. a puhlt fraza, nego tuđi /a premnoge zakonske že» re. ki preobremenjene / otroki i/gube red« nika ter moraio same skrbeti /a šte\'lni naraščaj. Družba ima pač žanje lepe be^ede — za nezakonske matere >e r«.h tnrna — hvali njih požrt\ovalnost in junaštvo, a i* tega se ne da skuhati večerja. Največje mučenice ^tt *o matere, ki lim je moi*pijanec pač priklical v življenje ko» pico otrok, a se ne /meni niti /a ženo niti za nje ter jih % slabim /gledom samo p<» hujšujc in svojo »očetoviko« mik i/.rablju, da jih p*uje in pretepa. Za vse te najkednejše matere in niihf>\+ etroke naj se zavzamejo \ si oni, ki hoček* na dosiojen način proslaviti materinski dan! Ako je tebi d<*bro, ne daj. da bi »* tvojemu bližnjemu godilo slabo' Pomaku i. dj boš dolgo m srečnn fivel na zemlh' .1 V MMMMIIIIMIIMMMMI............«IIH Tr do vratno za peko, katar del>eics:a črevesa, napetost, žclodCnc motn c, zastajanie krvi, ncdclavnoNt jeter. ziu-to žilo, bolečinc v kolkili odpra\imo i uporabo nara\ne Kranz - Jo^efove« Krcnčice, čc jo izpiicmo zjutraj in zve-oer malo čašico. ZdravniŠkc strokov-ne veličine izpričujejo. da učinku if »FRANZ- JOSEFOVA* voda ćelo pri zdražljivem črevesu brez boiečm — Dobi se v vseh le-karnah, drogeritah in špecerijskih trgovinah. MHIIMMHIIIIIMMIM...............11» 7dravstve*ii dom. /družeti z bolnioo za vse bolezni. di->pan?»$irjji in insti-t'itom za podal.i-^»nje ik\ ljenja v Newyorku. ZJravstveni dom iieuTor^ke občine :e niesto 2\\ in vcČ nadstropnih nebo-tičnikov. S pre-ventivnimi od-redbami se je po-daljšala povpre^na do'ba člo\ eškega življenja od 1. 1S70 do 1924 od 41 rva 56 let. Sfcrin 4 »SCOVENSKI N A R O O-. Jr-e 1T. -ura lo.'o .tcv \0f> Dnevne vesti. — Zastopniki dobrovollcev pr| kralju. V četrt^k popoldiie je sprekl kral-i v avdl-jenci zastopnHvc fflavnega odbora Zveze dobrovoljccv, predsednika majora Lujo Lovrića in ćlana dr. Jožo Ravnika in dr. i>tevana >ubotina, ki so informirali kralji 0 delovaiiju uiuvnejsa odbora in o položaju v organizaciji Uoforovol.icev. — Ko *e >«"«eliiiio naš«* *\»»ImmIi*. le preradi po^bimii na one. ki su ilali življenje zanjo. Na uustanjskrm pokojlali^-u poći vata Anton Lrnietie iz (iornjejra ijruda in Ivan Zapundiič iz. Like, ki »tu mTa med zadnjinii, ki !*o branili Mfži^ko dolino dne 6. maja 1919 pred prudirajočini sovraiuikoin. Prve-ga je dolt-t^lu krotila Yolk#s\vehrova tia yri-cu v blizini »luMnuja. han Zapundžie je tao«lal pri unuku. Yolk<\vt'hrowi so ja za-jeli na Javornikovein fjriču pri liuštanju dne 6. maja 11)11» in i;a za pri i v občiuski za-por v Ciii^tanju. Isteka dne so privedli v za-por tuđi /avednt'jia Slo\enr», |>osestiiika Juraka iz i i listanja. Na posredovanje g. C'ak-sa. ki je bil v času okupacije nekak župan. je bil n. Ju rak cea nekaj ur izpušcen. Jsto-i'afiio su \ olk-\\ehrovci planili na ujete«_ra Zitpumlžića. j_ra prii-eli zinerjati. pretepati 1 li pobijali. dokler iii\ iKi&adujr ni«so u^tre-lili. Britka u««>da ujetnika. tiolovo se bodo mučitelji ur«l<-^a ravnanju napram onemou-lemu ujetuiku ob priliki proslave loletnico »pomnili in pravično je. ako jini vest ne da mitu! Na z:ilr»st *e je vrnilo precej terori-stov in hojevnikov. ki so jk> /avzetju Me-iiške doline /.Ležali na Knro>ko zopet med rta>, kakor da bi ne bilo niče«?ar, e tako ndkupi pad lim za naso «voboo >o obhajali Nenu i v Pliberku dne <>. in 7. oktobra liJ'JS. leta je nekoliko nejasno. \Y|MiučVti hj laliko mislil. da se je cela proslava vršila na i/radu ^rofa Thurna. Te inu «i i tako. Na gradu se je vršila dii" 7. oktobra 192N. leta le neka /godovin**ka ima \r Kvta l'J'JN. lsloča^no je tam kontvrtiral nioMii pevski zbor iz, l'elovva skupno a sim-fniiLčiiini orkestrom Musikvereina iz Ce-Jovca. Ostale točke slavnostneaa sporeda pa t»o s»- vršile na tr^u v IMib^rku, v soli. v cerk\i in na železniski postaji. ..- Odbor naredno kulturnih «1 rust = ■ \* v lluštanju. — Razpisane inženjerske službe. Pr! &i'iid'hcni direkciji v Linbl-ani se odda več me»t in/.L'-njLTjev - pripravnikov jiradbcuc .^troke. Piošnie V ireba vlo/iti do 2r>. trn. — IN'ale/ljive bolezni v Huhlianski ]n mariborski obUisi:. Od 15. do 21. aprila 'c bilo v ljubljanski oblasti 5 slučaiev tifiiz-nHi bolc/ni. 61 dkrlaiinke. Kss ošpic, 7 šc-na in 1 slućajuv vnctja pri-ušt'snc slinavke. 7 titu/nili holezni, (»9 škr-lr.tinkc, M ošpic. II davice, 7 šena ter po 1 noric, hripc in nalczljivc-jia vnctja mo/- — Živalske kužne bole/ni v mariborski oblasti. (>. i ni. jo bilo \ mariborski oblast! 7 slučaiev svinjske ku«;e, 4 vrauićne&a pri-Si-.da, 3 svinjske rdećice ter po eden konj-skih garii. mclmrCastfjJa izpiiščaia in čc-bv-Inc jinilobc. — Iz »Uradticga listi«. L'radni list št. 49 7. d>ne 11. ini. obiavlja zakon o privilegirani Agrarni banki in pravilnik o pola-Kanju drtfavnili stvokovnin izpitov v rudar-sktru resoru ministrstva za šume in rudnike. — BlaKalnlške ure pri davenih - uradili. Radi nove organizacije finanć'iic strokc. k! nalaga davčnim upravam izredno veliko internoga tiradnesa dela. se ie do nadali-nesa odredilo, da bodo traiale izza dne 15. rt nja t. 1. blagainiške ure pri davćnih upra-vnli le ob delavnikih in s'ccr samo dopo!-d'iic od 8. do 12. ure. Strankam se pripo« reča, da se v čim večji izmeri poslu/ujcio plačevania raznih davčniu v poštnem če-kovne*n prometu in to temAioli. ker bodo pri vsakein poštnem uradu pošttie /.oplni-ce na razpotago. Na hrbtu poštnih polož-nic pa nai vedno o/načijo namen placila. — Odda ja zakupa buffrta na postaji Za-u({(nic ne bo vršila potom ofertalne licita- ;e o na vpogled v P'sarni Zbornice z^i trgovino, obrt in indu-trijo v Ljubljani. — 10-letnica Nar. žele/nićarskega slas-benega društva »Sloge«. Ob priliki svoje prve lit-letnice in V. rednega občnesa zbora je izdalo Nar. ).e\. glasb. društvo Slojia v priročni knjižici kratko poručilo o svojem razvoju in delovanju ter obenem poročilo za \". redni letni občrii zbor, ki se je pričel danes ob 15. v društvenih ^Lasbeni dvorani. Knjižico dobe vsa prosvetna društvu kakor tuđi društveni člani brezplaćno. — Planinci pozor! Aljažev dom v Vra-tih bo o Uinkostnili praznikiii otvorjen in ostane v nadalje oskrbovan. Muda zima se je umaknila krasni pomladi in planinska srca bodo zopet zavriskala, ko zagledalo naSi vrli planinci naš mo^oćni Triglav, Ste-nar, Cmir. s katerih baš sedai grmijo p!sw-zovi nav/dol. katerih votlo bobnenje se razlega po dolini kot mrtvaška pesem zime. Kdor Se ni videl veličastnega umiranja zime v planinah, kako se rušijo snežne mase raz steu. naj pohiti za Binkošti v dolino \rata v Alja/ev dom. V dolini se pa vzbuja pomlad, vse je že o-živelo. Vedro nebo, be-ii vrhovi, zeleni gozd mora razvedriti vsa-k«)gar. pozabiti mora v tem najlcpšem ko-tićku našh j;ora ob krasoti vzbujajoče se pomladi, na vsc težave ki jih \m* v vsak-danjem življenju. Slap PeriCnik ie sedaj ve-likan&ki, nj«ga iumenic in bobnenje udari turistu na uho že o ddalec, ne zamuđite si ogledat ta svetovnoznani slap. Torej za bin-koštue praznike v Aljažev dom v Vratili pod Triglavom. — Vreme. Vremenska napoved uravi. da b<» deloina oblačno in toplo, ponekod mani-še padaviue. \čerai je bilo lepo samo \ Splitu, drugod pa već aii irunj oblačno. De-/evalo je v Skoplju. Maksimalna temperatura je znašala v Beogradu Li SISA VESELICA — Anjclesko tabortšče pri Sarajevu. T/r Si;rajeva poro-Ćajo. da je dobil magistrat dopis anglevkega Campin? Cluba. v kate-rem ga klub prosi, nai mu sporoći. če je v bli/:ni Sarajeva kak pripravci! prostor za vecje taborišče. Klul> nainerava priredit! v našo državo izlet, ki bi se ga udeležilo već sto člatiov. Na i raje bi se utaborili v okoliCii Sarajeva, ker jim ie to mesto 7ara-di svoje romantienosti naiboli všeč. Mesto 'e odgovorilo, da je prostora za taborišče pri Sarajevu dovolj in ie povabUo goste oficijelno. — Prebrisani morilec. Kakor snio poro-Čali. ie poskusil morilec Bajzek izvršiti po obsodbi v jeoi samom-or. Obsoieii je bi! na dosmrtno ječo zaradi sodelovaniia pr! zverinskem umoru 91etnega sina postaje-naćelnika v Vukovaru. Po obsodbi si ie v ječi zabodel dolgo iglo v prsa. Hoteli so ga rentgenizirati. Njcgovo stanie se je pa med tem zboljšalo. Bajzek se ie osvestil in /e liodi in govori. Zdi se, da je hotel zdravnike samo preslepiti. Zabodel si Je? iglo tako previdno v prsa, da si ni ranil srca in si zadal rano, ki je končal živlienie 35-lctni brezposclni sluša Ivan Stanešić iz Zagreba. Stanešić ie šel ponoči v Tuškn-tice, scdel ie na klop in izpil strirp. Od-peljali so ga v zelo težkem stanju v bolnico. Naše! ga je stražnil-:, kl ie takoj pokli-cal rešilno postalo. Stanešić ie bil zaposlen kot sluga, toda irnel ie smolo. Podjetja. pri katerih je bil uslužibcn, so po vrsti pro-padla in s ten ie izgubil službo. Naposled ic otvoril skromno trgovino, ki pa n" uspe-vala. Poslal je ženo in otroka v Presrrad k staršem. sam je iskal služlbo v Zagrebu. Ko mu je pošc] denar, sg ga je Io-til obup. §e] je v Tuškanec ter izipil strup. V nic-jjovem žepu so našli TnaH oglas, da išče službo. k: ga pa ni odda1. OBLEKCE za deklice in dečke že od 34 Din napr«3 v krasni izberi nudi specialna trsjov'na M. Krteto-fić-Bučar. Stari tm 9. 974 — Umorjenec na cesti. Iz Osr?eka poro-Ćajo. da so našli na cesti med Opatovcem in Sot;7iom truplo nekega neznanega mo-škega. Komisija je ugotovila, da ie nekdo neznanca zabodel z dolgim in oštrim noiem v srce. Umorjenec je star pri'bližno 30 let in po pokliču najbrž delavec. Njegove identitete ni bilo mogoče ugotoviii. Orožn. preiskuicio zagoneten umor neznanca. — Binko^tnl poneddiek bo ob 10. sv. masa na Taboru, nato pa velifca veselica. Prijatelji prirode. prJhitiie na grfctk — od krder se vam nudi krasen raz«:le*»vru! Dancs! Premijer:*! Pr vic v . S :o v e iri n! Trdnjouo luangorod 1 !rn iz oficirskes:a življenja caristične Rasik. L"^->v v seflcralu, ;unaštvo 'c^h: Mar.i. .MARIA JACOUlNir ANGELO FERKAKl! Napc:< ! Velcza-nimtvo! Predstave ob 4., J-t7., /**• olag:o. — Sprehod v parku ni nikoli prijeten, Če ste prej ime'i težkega dela ali če Vas šc caka. — Ako iemljcte za pranje perh SHCICHTov RAlnON*. bo pranie za Vns zabava. — Društvo slovenskih sodnikov ini svoj redni občni zbor dne 2. Hmfia 1929 oh 10 uri 30 min. v Ljubljani. * Darujte »Podpornemu drtfštvo Mepih- v Ljubljani. \Volfova ulica 12. 1S6 — Lep spomin na birmo ie dobra nm, zlatnina, katero kupite na:cenc:e pri Fr. Zaicc, Ljubljana, Stari trjj 9. Gradska ljekarna, Kamenita 11. Najprejc Vam iskrena hvala na Vašem dobrem mazilu «Reumatisu», ter Vas ob? cnem prosim, da mi pošljcfe se tlvc stekle r.ici. MIT Stanka Vidič, Rcsljcvo, Bnsnn. Iz I iubliane —lj (iradljfiio ffihauje v ljultl,šau-ki pori-leriji. V Mariborski uliri >e z-iila enonad-slropna vila z visokim pritlifjrm. Ziiiar^ko delo je delonn »lovršeno žp tu
  • lužbt*n pri Tonniesu. Zidarskn dela bo izvršit stuvbtiik Gregorec Iz Menti ulici se betonira temelj za visokopritlično hišo 1>. Lovžina. Zidarsku dela ima izvršiti ziilar-ski niojster Itu«lolf Sakrtitilno in trsjovi-iio. Stavbno delo vodi dr. arhitekt Kasal. — Na oglu Samolne in Pleteršnikove uligrajen. ZiZ Bogom!« in svojo najiskrcnejSo zahvalo za iz-kazano mi naklonjenost in prosim, da mi isto ohranijo tud: v moji sedanji lastnosti. Z odi'Cnim spostovanjem Ivo Šulck 6468____________Kočevje. hotel Triest. —lj Doktorski iiptt prara je položi 1 i,a tukajSn.ii univerzi te dni C- Ludovik (1 r u-den, sin poštnega poduradnika Martina Grudna, ?luibujoc>ca na Ljubljani !. r>. stitamo! —lj Dflar>ka ura v rad i u. Nckoj predava v delavski uri dr. Jožn Rohinj^c o zanimi temi: Organizacije za preprečevanje ne-7Jgod, njih ?ocialni in narodno-gospodarski potnen. —U Kolodvorska pošta Ljubljana 2 prić-ne poslovati v ponedeljek dne \X maja 19?9 v preinjih prostorih v po'nem obsesru. Sprejemala bo ^opel pakete in posredovala telefonske pogovore iz javne sovori!-rice. —lj Redni naW la me»t« Ljubljaoo se vrši letos 25., 27., 28. in 29. maja v Mestn^m domu ter se prične vsak dan točno ob 7. uri zjutraj. V«e podrobnosti »o raz%idne iz raz-2laM, ki je oabit po m^itu. odnoino «e lah-ko rve tanje r mestnwn voj. uradu na Am-brolevem trgu 7/1. _lj KikiMaa iApri««»f% r«jnih ol»Tf7ni kov rolitaili letnikor 1919 d# 1«I9 se vr*i za uiestiKt nbi'iiut ljubljansko v n*-tleljo, dn. JI Jaja 1W*J. tot-no ob i>. uri dopoUne ra dvori-ču MiSičPve vojašnke. Kdor še ni pri->egrl in e*e doslej tuđi Je ni prijavil 7a nakna ino x;ipriet*jro. naj to takoj stori ▼ Ine^tn^•lll v*>j. uratnikuv -«• \r?i za ine-to Ljubljeno v n*-'. 'i*!jo, Anr 'J«j. t. 111. toi-iio ol> S. uri /jutraj na dvorišvu Mi^ičeve voja-nire, n.i kur -•> opoi;ik.i-\r)i. trtrovkii na liim^i •♦'-ti hi^«. «t. 3, j-dala >\ojo hi»o [»obeliti. To je leto« na tej re^ti drusa lii^a. ki je dobila lep*e zunanje licr. — lj £anifnj;M<-t «tarih p»»liih m«'»ir^liii k«i h«- Z'hii nadaljuje in l>o imelo n.^*-" m^^to ži1 prihodnje dni «amp lepe pi«em*kt* nalii-talnike namestu dusedanjih starih, ramazan ih iu od rj^ razjedenih škatel. Pohvalno moramo še omeniti, da hcnlo novi nabiral-niki tu pa tam pritrjem na primernejVni n.rstu iu da «e l»o tudj njih Itevilo pove. falo, kar bo ohčin^tvo / zadovoljstvom pozdravilo. —li Francusko pretlavauje ua iiniTcrzi. Pod pokroviteljstvom franco^kega instituta v Ljubljani >e bo vršilo danes ob 18.10 v slavnostni univezifetni dvorani predavanje c- prof. I!eya z projekcijami o preeiav>ka in žel*tai«'ar>ka s od 7. do 8 ure zvefer v proslavo lolelnii-e kultunioKa društva Svobo-de; promenadni koncert v Mo^tah na trau jtred župan^tvom. Spo red koncerta je: 1. /a-čelna koračnica. 2. F. Baumann: Minnrme-tt'n. uvertura. 3. J. Fucik: I«leal ima, val-cck. 4. Schubert: Ob morju. pe-nn. o. F. Uizet: Carmen, potjx)uri. 6. Zaključna koračnicu. V nedeljo, dne 12. maju 11)29 |i povodom Izletnice danes ob pol \i). t;ri v Zvezdi pod vodstvom kapelniku ji. Hcrb. Svetla: 1. Uvodna koračnica: 2. Rihard Wazner: Lohenjirin-potpouri: 3. Ci. Y. Handel: Alleiuia! A. Ru-binstein: Asra-pesem: 5. Bethoven: Mi:-niond - u\ ertura; <\ Ohlsen: Lotosove cvet-lice — valćek: 7. ^cltubert: Ob morju — pesem: 8. Hardorfer: Slovenske pesmi — potpuri: 9. Hroscli: LJ bof — koračnica. BLUZE damske oblekc, najnovejšeza dunaj^kt^a -zdcl-ka, nudi v krasni in bo«ati irb«ri sanw M. KRISTOUC-BLCaR. Stari tri 9. 97* — lj <«uidovniki! \' nedeljo. 12. t. ni. ol> K>. »lopoldne *e l»o vrsi! obveien «eetan°k u\ \>e ljubljanske jozdovnike v Kazirii II. nadstr. — lj >arava in tjubc/eii. I a inonouit-ntal- !i veleiilm, ki nam predočuje razvoj življenja od pracelice do »iaipopolne.ise.iii otvora ima na sporedu ZKD dancs 111 jutri. Film predočuje borbo za življenje in preiJe nato na pojave l.iubeziii v naravi. Ljubc/en je ona agilna sila. ki ustvarja ZIvIjeiMS 11a s\c-tu. \ideli jo borno pri živalih in rastlinah in pri Človeku. Noben film nam yz ni jire-dočeval v lepših popolnej>ih slikah kakor ta. Zato si mora pa tuđi ta sporeJ ogledati vsak intelinent. Mladini do 1G. leta ic \stop prepovedan. rjred-«tave se vrše lo>ero za /'enske v kinu Ideal, za ino^ke v kinu Matica. Predstave za ženske v kinu Ideal se vrše danes ob 14. in jutri ob po! il. uri dopoldne, za moške v kinu Matica danes <»'i 14.3*» in jutri ob 11. uri dopoldne. —lj Ilirija dobi s^Mne^a trenerja. Kakor smo že [x>ročali. *o je SK Ilirija pokajali« z nekim inozeinpkim trenerjem za *vo-je moStvo. Togajanja so bila te dni uspe^uo zaključena in priđe trener že prihodnje dni v Ljubljano. —I] Sokol v Šiški priredi v nedelio dne ]2. 1. in. celodncvni pcSizlct Čcz Orio v Skofl-ico k bratu Javorniku. Ob .3. do 4. koncert žetezn-iske y.odbe ^SIojti««*. «>h 4. nastup vseli oddelkov. Odliod člansua i" narašcaja ob pol 8. uri ispred twlu\ adiii-cc. Ljubljanska društva ob 8. uri izprctl noicTiiskessa tios'.u. Ostalo članstvo se Ki liko posluži \Iaku. ki odhaja ob 13.50 uri iz Ljubljane. Avtobus vozi iz £iške. izpred scr. kolodvora ob 13., 13.40, 14.30 In 15. uri, ni i pa od CcSnovarp. na dolcnj^ki česi;. 3o7-n —lj Kolektivna razstava Riharda Jako-piča se zakliiu: v poncdeljck 1 ;. '.. t. ob 6. zvečer. • —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. V ponedeljck. dne 13. :. 111. zvečer nh p/-osmih vaja mc^aiicga zbora in rmitovnr 1 poletnih na^tripih. Priditc vse in vsi? --Odbor. —Ij Dvorska knjižnica si ic nabavila zadni'i Ćas \ oč uajiinvej>;Ii dei *!oven^ke, srbolirvašikc in nemike kt^iževnoMi: zato vabi cenjene odjetnalcc k oblnemu rbi^ku. Nov imenik le na razpolaao. —1} Izlcniki. ki ste namenjeni v nedeljo, dne 1-. tin. skozi Pekel pri Uorovn'oi, ne pozabite posetiti mimojcrede velike kmetske veselice, ki jo priredi ta dan podružnica kmetijske družbe na Zgomjih Oiavah nad Begunjami z bogatim spore-dom, ki te samo v prosti naravi v liribi'i ti a kmetih mogoč. Na procramu veselice je pole^: dobrot za /elodec in sr!o, godba. petie, r>1es, Saliiva pošta, bostat srećolov, :n pro5ra zabava. _ Kdor oglašuje, ta napreduje! Iz Celja ~c Uencral kerčelic umri. Na praznik \ netKilioda ie ziutidi ub 5. uri umri v Celju splošno znani in priljubljeni brigadni general v pok. >j. Prart KerčeliC-Krbav^ki, ^tar ^ele 57 let. Umorila ua je te^kj srčru buk-/en. Lan« ie bil imenovan /j hri^adnen«* ue-fierala, toda /e ktos ianuaiju je mor^l Mo-piti \ pokoj radi bolezni. !?vojcC»sno, 10 prevratu >e slu/boval v Ptuiu in v Celiu, pa tuđi osvobodilnih kurovkili bo.icv v«? >c udeležil I. 191V. Med vojno ic ^lužil v Va-lje\ 11 in v Kranujeveu, kjer v.j inu tamkai-šnje prebi\alstvo v Fiaibolišeni vponiiim, ktr ie postopal z njim kot z lasMo deco. l'o-ureb ^c vr^i / \o.iaškimi ča^tnii danes p<>-pfiklne ob pol 5. uri i/ m^t^ asiive fia me^tnem pokopali^Cu. \ eUkenn pokojniku bra^ sporni'). uosi>e M>proui na^e iskreno so/alie. - c Redna občin>ka seja, /a katero \ i*~ da v Celiu \eliko /aninianje, se bo \ tmU v ponedeljek M inaia nb IS. uri ru Me^tnem magistratu. l>ne\ni red seje je precej ob^i-ren in je raz\iden / iiui^istrarne ra/gkisne de^-ke. — c No*a a\ to-xara/a. Za r>l>Ustno tit?-voljenie /a /jjr«*dbn »ove avtrnnoNKke jia-ra/.e iu delavnice \ Mikluvičevi uiici je /a-profil g. Hremec. Konusiiska pnj/vedba in obravnava se \ r>i v četrtfk W». iiiau* ob 16, uri na licu niesta. —c Javno cep'jcnje oirok prtili ko/iim >e je ^Tšjlo \čefdj popuidne v bivši kini < -\i po^\ etovahnei rta mevtncin nuslistratu. PreulcdovanJe cepliencev in nada'fno ccp-Ijenie vćerai izostalih otrok se vrši rrihril-nji petek 17. inai;i ravnotam m ob istem času. - c Materinski dan v CcI'm. \ jfdelio \2. maja ho. kakor /e v^ako ler»», tuJi lct(»s v Celju prosla\a Materinsk.1^.* dne. Ki to priredi Kolo iu£oslo\ anskih sc^ter v vrr~ menadnini koncertom \ pnrku, s tvciJicii'in dne\om in ?. akademijo celjskih šr>l \ Mest-ueni iiledališču. Fa rtkadennia obcti biti re* pr\ovrsten dtj^odek. kar se da sklepati iz i/branejia iu pestre^a sporeda. k» ie ra;*\i-den z:* javnost z I epa kov po pic.^j. Uoho-dek se bo uporabi! /a Hvanic Kilehnc in siromašne dece ob na^em morili, kamor l»odo otroci poslani letos poleti v 3 ski'ii-nali. Iz Tržiča V rietvem d:niu ki j« ,"i Mevilu ttruji v Sloveniji. N»»mal;i za* I u u.1, ■!.» -e je ^tjr.u-!>t\eni iJ.mil _i idil iu dogradi!, j*' narehrk* hi«ij«'i»«*kt um <>dd«-lk;t v Ljubljani, kl po/411 kr»t nialokdii !r2t*kr in/.tnvi*1 iti \*\ .li i* tak zdravstveni -iiun v Trži**u nujtio »Kflr^-ben. NiC inanj-a pa ui za>lu^a prt'j^tiirgj in *edanje<_!a iiie^tiMiia ^«»topa, ki *** tu *tra-.-il nobene^M truda in noheuili «tta»kiiv /a postaviUv dojita. \olik 'Jflt'i na lomu im«. jo tuđi tržišUa indu>tnj*k;i |»tKjjetja, H»^eb-no trži>ka prodilnii a i'» tkalura, ki ,!♦• »U-ruvaLi v ta namen |e|M> *\o\o 104Mdli> J»in in je 1» tem omo^tnila, ii 1 «e }e dom ;n»-t«-vil skoro iz «amih tt'kcH-ili -ired*tev brr/. 11^-jetja \eC'je»:a p*>o)ila. Prijazcn dom -loji mi {■aka v VM-*] ««voji Ijnb o-ii otvoritven^tiit dne, ki pade ravno na bnUi'štn < ■ .> ieljo. Naj Im prine*la ta izr.'dnj n^ii i ■ • • iv r*i-s«tvu Trika 111 nj*iu»>w-' hk »Ih <■ "bilo bt«gt»*|f»-\a v obliki pi>\»'rHne >Kfb: /-i iiarovo, v prvi vr*ti za /dravje mladine. Nu« bi n^ bilo \e^flejie«ja. kakor -j- /nan • koristi, ki jm bo prinaial v>eni zira\-«t\riij dom, kal^rr^a \** zaradila *.krl» za zholjAanj*' naro.ln«'ga 7dravja. še p> pa *o bih* t^laj t;tk«\ da je f!ru-Mvo >k(iro /a-palo. pr Ino je moglo pokazati potitivm- radove. Trži? j> lahko |miik>-*»en na to. da je tretji kraj. kjer »e otvar,,.i zdravstveni ijoni v tako velikeiu cb^jju. (Kvoritev *o bo kvržil« pr»v »lnvnoMno. \a predvečer bo -laviio^tnn akud^ini*t. pri kateri nas.topijo v^e iole trziškega «r>hko.j[n okraja in v*a trii^ka kulturna druStva et4em in godbi im f ihala. l>ruj;i dan je ob y. uri -prejem l">-*.tov na kolcvivoru, sprovod v nif»«to, t'tvo-rit^v hii!ij^n«Ui» ra/ftavp, ki bo v teluad-niri me^nn*ke iole, potem plo\f*na i»lii>ba rnižja. tiato «1avno9tnt obhod k domu, M*-2fo-*lo\itev «!onia z nagovori in og1#»<] lom« Mestna oh^in« priredi vsem luiuluinitn Čini-tfljeni n.i c»?t banket v hotelu Lontar, po-poldne pn #e vrfe pro«ti izleti v lepo trli-iko okolico. Kdor hofe tore] binkoitno nr-delto lepo in koriMno preživetf. ta pohiti v Trzič k otvoritvi Zdravutveoega doU. Stov. 106 •SCOVENSKI NAROD«, dne 11. maja 1929 Stran 5 Moda Elegantne pomladne obleke za mlade dame in deldice Praktične obleke Prvi pokoj dobro založene damske sarđembe so male, praktične obleke. Praktična dama bi sploh ne smela misliti na ra/košne popoldanske in večer-nc obleke ,će nima priproste obleke za vsakdai'jo rabo. Bolje je nositi vedno priprosto, praktično obleko, nego pre-ve£ raskošno. Dame. ki nimajo denar-ja, da bi si lahko omislile vsako sezono po več razkošnih oblek. se niorajo zanimati \ prvi vrsti zm praktične obleke. (ilaviio vIoko pri praktični obleki ijfra plaše, pod katerini se laliko skriva zelo enostavra delovna obleka, pa tuđi nekoliko razkošnejša. ki jo laliko nosi da»ma /.večer, da ii ni treba lioditi z dela domov in se preoblačiti. Onim, ki jim irrc samo za praktične obleke. pri-Tntrr.« za pikamo, izprehod itd., svetu- jeitio, naj si omislijo kostum, temtk)lj, ker je letos zelo v modi. Kostum ima veliko prednost v tem, da ga lahko često izpremenimo s tom, da zamenjamo bluzo. Bluza mora biti tembolj praktična in zato o satenskih ali krepžoržet-nih bluzah sploh ni vredno govoriti. Zelo hvaležne so bluze iz svilenega platna, surove svile ali šantunga. Zve-čer jih operemo in zlikamo. zjutraj so pa zopet kot nove. Kostum se da kombinirati tuđi na ta način, da menjavamo jopice. K bei-ge kostumu lahko nosimo sivo, rdečo ali teinnomodro jopico brez podloge, ki se nosi potem tuđi čez poletno obleko. V bluzali imamo zelo bogato izbiro. Moda nam nudi Iepe bluze iz roza ali belesa svilenega platna. Iz imprime krepdešina, iz volnenega jerseya, top-Iejše bluze iz progaste kashe, pletene svitre itd. Jopice k letosnjim kostumom so kratke, spodaj se zapenjajo na dva gumba in se tesno onrijemljejo telesa. Jopi^a ne trpi nobenih okraskov. Za vroče poletje so n-ajbolj praktične maie obleke iz imprime foularda, krepdešina ali svilenega platna Krilo ne sine ime-ti nobenih volanov, obleka je okrašena samo za vratom in v zapestju. K praktični poletni obleki spada slamnik ne-vtralne barve. Moška moda TemnomoUre in tcinne obleke, ki so veljale preišnja leta za edino elegantne, se. nosijo zdaj samo. če nam nado-mestujejo smoking. Gospodje, ki hodi-io zvečer v restavracijo, kino, kavarno itd., nimajo časa za preoblačenje. Zve-čer so sive, rjave in sploh vse svetle obleke nckarrn čudne in v Parizu iih no-sijo v noćnih lokalih samo tujci. V gle-dališčih večjih mest se vedno poco^te-je pojavlja smoking. Pri premijerah je skoro neifzogiben. Najmodernejša bana 7,a mo*»ke pro-menadne obleke je letos lieliotrop. Mesa se 7, rjavo modro in zeleno in prl-stoja dobro svetlolasim in brunetom. Samo dobro rejeni gospodie se morafo te bane izogibati. V mošk? modi igra vodilno vlogo Angliia. ki propagira široke olilapne obleke. Mladeniei vitkih postav so v takih oblekah originalni, drugi pa smešni. Letos ie angleški vpli/v na moško modo znatno popusti!. Nosijo se nekoliko širše hlače in malo krajsi suknjici, ki pa ne smejo imeti štirioglatih ramen. Fraka gospodje ne nosilo pogosto. Nosi se samo na plesih, na oficijelnih večerih in svečanih pri redi tvah. Drusa-če pa nosijo gospodje smoking, ki je zelo praktičen, zlasti, ker ima črn te-lovnik in kravato, tako, da se lahko gospodje poleti vračajo domov brez svršnika. Smoking je ostal zvest praktičnomu vzorcu. vol na in svileti ovratnik. Zadnje čaše hočejo modni dikta-torji uvesti modre, zelene in heliotrop smokinge. Toda moska moda se razvija in izpreminja tako poča^i, da ni priča-kovati, da hi se ti smokingi v dogled-neni času uveljavili. Frak je pa o-hranil svojo klasično nedotakliivost. Flegan-ten gospod nosi k fraku samo eilinder in zato se gospodje fraka tako radi iz-ogibljejo. K smokingu se nosi trd klobuk, moda pa dopusta tuđi mehke klobuke, samo da so Crni. Za vroče poletje bo najele>gantnej^a barva moških promenadnih o-blek naj-svetlejša siva. Vse bane, za katere so se navduševali gospodje lani, pa naj bo vijoličasta, modra ali rjava, so iz ko-Iekcij večjih modnih salonov izginile. Kravate streme z.a živimi barvami, v vzorcih so pa vedno skromnejše. Vzor-ci ne smejo biti veliki in preveč* kri-Čeči. Ženska razvajenost Je kriva. — lo. — Nekaj stvarnih ugotovitev 31 Nišom bil prvotno nainpnjen oigovarjati na ta vpra*anje. ker z ozirom na takratno, i*» prpfpj dobro mnpnj<* o na*protnpm «poui. tcj vprasan]^ tuđi za mene ni obstojalo. TaČ pa ?o je odprlo sele sedaj, ko čitam razna ženska ninenjn, kot jih n. pr. slika O'igovor M. 20, v katerem si ta ženski pi-spc ej svoji razgaljenoeti. To iiino-nje bi se ' lahko nemoteno izvajala razne pustolov« *cine; neusahljiv in neodpovedljiv vir do* ti<'dkov, pokoren ućenec, bre/potojno udaii v!uiia in vrhu vsega tega v marsičem nenad« kriliiv hedak. Ako se uveri ie prej o vsch ^h xriinah svojega bodočega soproga, je Prav in pripravljena je za vse in na vse. V "^'/•»tiiciu pnmeru je pa zamera tu, kateri sledi razdor. Mg zatO) mo^kih na izbiro. lo^ ^e nadaljuie.. Resen kandidat ?a trajno složno življe* nje v /akonu - med katerimi bi bil najbrže tuđi jaz — pa polaga pnO važnost na to, d* ne Ic spozna, marveć tuđi vzgoji svojo boclocc /enico. Hoće pa, da «a Pozna in ra.ume ,n zna čutiti z njim tuđi ona. Ker \t teda, bi b,h dani pogoji za vscstr.nsko uv.devnost „ trajno ner.„u«jivo vez skup. nottl. A ne Ie to. Ta harmonična medsebo'. i.« enotnosf ,e prcj.scm nujn. tuđi pri ^nnm°rebitne dCCe' kAf ni *™*** -' sprotno, ravno v to stran je polagati veliko, Same si dajejo slabo lzpričeva-. — Za vse, samo za dom ne. če ne že glavno važnost. Moje načelo je: »Vzgoji si najprvo ženo, in nato oba skup» rc svojo deco.« Take ženske pa še nisem iinel prilike spoznati do danes, čemur se pa ne čudim, ko jih je tako, res tako malo, da bi jih mogel prešteti skoro na prste ene same roke. Uverjen pa sem, da so in ćelo isključeno ni, da jo kdaj najdem. V tem slučaju bi bil sevftda takoj pripravljen vpreči se v toli obo/evani in tuđi zasmehovani za* konski jarem. >Fant od fare.* 33 Xe obtožujpm posamezno niti moikih niti žen?k, H *e nočpjo poručiti. V splošnem pa zadene krivda oba ?pola. Zakaj «e boje Ijudje zakona? Tu je naj-eno«tavnej?i vzrok: ker imajo premalo po-^uma za življenje. Današnja tako imenovana moderna mladina si predočuje zakon kot sedež svoje zabave in komodnosti, za vsa lepa in plemenita čustva, ki bi jib moral la#tni dom nuditi, ostane v svoji dusi prazna. Ker *e zakoni ?klepajo samo na podlaci racu nov, ne najdeta ve6 mož in iena ureče v svojem domu. temveč jo iščeta v «vptu. Mladenič i^Če pri dekletu doto in dekle sta-vi že pred poroko pogojo, ki zahtevajo od moia ogromno plaćo. Dane? pravi vsaka: ako mož ne za«luži vsaj 3000 Din mesecno. ne morem shajati. Dva, ki ništa udana raz-košju. iihajata lahko prav lepo z '3X>0 Din mesečno. Moderna gospodična pa rabi Še 1Oi<) Din mesečno ra kino, gledali?če, izlete itd, In če «e ta gospodična res poroci t^r so dohodki manjci, ji pri?otno?t duha v računanju o<1pove. Pri vsaki neizpolnljivi želji ?te f-retakajo solze in pri najmanjšem pomanjkanju padejo ocitki na moifl. In zopet f-i možje, ko vidijo. da žena z mesečninii dohodki ne more ustreči njihovim zahtevam, lomišljujejo. da ?o nesrečni in da je zakon za njih veliko breme. Da bi pa ta mož in ž>na vse ljudske prrdsodke in ovire na noti k sreći prema-gala s svojo moeno in odporno voljo. nUta sposobna. Zato eta preJibka. Tri vrste tarnauj **> pora ja v današnjih zakoniti. So družine, ki vzdihujejo: da bi premogli v»aj za hrano, da ne bi bili laf ni. Ti zaslulijo sočutje. Drugi vzdihujejo: živimo ie, zabave pa §i ne moremo privoščiti. Teb je najvec. So pa Ijudje, ki tiho in mirno iive v svojih dotnovih. Svojih raxmer ne naznanjajo svetu, pritozb ni z njihovih u«t. Naj jim bo pri srcu dobro ali tesno, v«e r>re-nasajo z enakim nasmehom na licih. Vsako krizo v družini resijo meZaMo si me uzeofe Ne kaiem, da nema idealistkinja iunedju današnjih »ena. Postoje. Ali }% njih broj vrlo malen i sretan je onoj u braku, koji je našao jednu od tih. „Mi se mnogo izprehajamo," pravi mlada gospa Mica. „Čašo imamo dosti, pa tuđi gospo-dinjstvo me prcveč ne uiruja, ker peremo tako, da vza-memo RADION, ki pere sam." Varujcperilo! Za sebe tražiću drujra »vog iivota i nadalje kao dosada i kad ga nadjeni, ieniću se. Ako pak i#tog neću moć naći, u*tate^a. da ima.io dame v ^portnili oMekali lx>jjato izbuo. Sportna obleka o^-if»ja zdai iz krila in pletenega pulov ra. elegantne dame pa srrivatrajo za sportno o>bleko tako, kj jo nosijo nj izprehodih ali izletih z avtornofrilom. Za veCino dam je to praktična obleka, ki se lahko naši ves teden in tuđi na nedeljskih izletih. Obleke po meri Josip Ježek, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Krilo sporuiili ali praktičnih oblcV je ostalo v glavnem neizprcmcnjcno. \i~ prejninja ^e vsako leto samo pulover, ki krilo izpopolnjuje. Letos pulovri nišo enobanni. Narejeni so iz volne in s\ile, vmes so pa vp^etene zlate in srebrne nitke. Na pulovrih so se vedno moderni monodrami, ki jih hoče imeti moda letos na rokauh. Ker imajo dame rade trikolorc \ ^eh vr>t. morajo biti v monodramu trt črke. da ie lahko ena modra, druga bela. tretja rdeča itd. Zelo moderni so tuđi pulovri iz đveh \ rst Naga. Le\a stran je n. pr. iz jerseva. Jesna pa svilena, leva rdečkasta, desna temnomodra. Kombiniranje barv je stvar okusa. Nekatere dame so tako navdušene za pulmer. da ga nosijo cc-lo i\'i manjMh NTccrnih prircdit\'aii K. W. Aramis: Pri zdravniku V nabito polni čakalnici zdravnika-'nternista sta navezali dve lepo re.ieni dami priložnostno poznanstvo. ^2;vah-no sta kramljali in <\ tako krsjsali ča-kanje. — Torci ste tuđi vi prvič tu? Ta zdravn^k ie baie 7t\o dober. Zato sem prišla k njemu. Dru-sci mi nišo mogl: pomagati. — £e nikoli nisem bila pr: Tem. Toda hčerka našeza Vrsnika za tako hval:. da . — Glej no, elej! Tuđi jaz Tie morem snati. Kaj pa — ne bode vas nikoli? — Pa še kako me bode! To je pa res čudno. Obe imava enako bolezen. — Kadar me prime, mislim, da mi biie zadnja ura. — In nobena jed mi ne tek ne. To se prav', tisto. kar bi m; teknilo. :e predrago, vse drugo mi pa ne diši. — Vidite, tuđi z meooj ie tako. Je pač križ, Če se človek rodi r napako. da ima želodec. ki ne harmon'ra z ?e-Dom. — Da. res je. A 2jutra i, kp v-stanem. m; šumi po jj-avi in vČasi mi srce tako bije. da vam ne morem povedati. A vam ne bije? — Pa še kako! 2e vidim, da imava enako bolezen. — To bo zanimivo« Vaj nama porr-Cc zdravnik. Ta čas je sto^>!l !z ordinacliske sobe bolfiik 'r\ sobarica se je obrnila n» na§! znanki: — Katera ie bila nrva tu? Začeli sta si dajati prednost. s!ed-njič ie ena vstopila. drufa ie pa ostala sama. Toda takoj ]e deja^a naslednie-mu bolniVu. da mu odstopi mes-to čel. da «e :i nikamor ne mudi. Čez četrt ure se je prva dama vrnlla :n dn>£a io ie s*pre;eli t ^risanjem: — No, kai je deiai zdravnik? — Hm ... skoro niČ. Meso mi Je oreDOvedil iestu nosehno rvečer. De-ial ie At *e mnram čim več fibiti in p ti vodo Vichv. To je vse. — A koliko ste mu plačali? __ Dvajset cekinov je raSimal. __Kaj pravite? To je mnoio. Po»du va torei. Zdravila se hom Vakor vi \n upam, da poide tuđi brez zdravniki. Predrag mi je U vaš doktor. O, Ki!... r- Stran 6 •SL'OVENSKl NARO Dr. dne 11. maja 1929 štcv. 106 Delajo brez plače, ledi in pijace V Ameriki imajo že mnogo robotov, ki opravljajo mnoga dela,katerim bi človek ne bil kos - Nekaj primerov, ki pričajo, kaj lahko ustvari človeški genij Znana je srednjeveška pravljica o učenem rabinu Jchudu Lowc, kiši je na* pravil iz gline slugo Golema in jja s ču* dodelno hebrejsko formulo oživcl. Go* lem, prednik modernih robotov, je opravljal vsa domaća dela, nosil je vo= d<>, sekal drva, pospravljal po sobah in oilpiral vrata. To je srednjeveška prav= ljiea, ki se zdi neverjetna in vendar se tiogaja z njo isto, kar se je zgodilo s fantastičnimi romani Jules Vrnea, da so se namree mnoge v njih izražene ideje urcsnieilc, dasi so se zdele prvot* no fantastične in nemogočc. V cnem mnogih nadstropij razisko* Milne.ua oddelka tvrdkc \Vestinghouse Eleetric & Companv v East Pittsburgu \ Pcnsilvaniji imajo čudovita vrata, ki vodijo v laboratorij mr. \Venslcya. Vrata nimajo ne ključavnice, ne klju* kc. nepremično stoje pred prišlecem. Onernu, ki je poučen o skrivnosti teh vrat, zadostuje izgovoriti pred njimi Čarobni hesedi: Opcn. Sesame — torej besede, ki jih je že Ali Baba izgovori! pred jamo 40 tolovajem v pravljici »Ti= soč in cna noč« — in moderni Golem, \vestinghouski robot z električnim ušesom in mehanič- no roko odpre vrata na stežaj. Kralji, vladarji in plemići so imeli v srednjem veku prebrisanc, včasih pa tuđi učene ostrologe, ki so jim za moš= njo dukatov prorokovali bodoenost, katero so čitali iz zvezd njihovi horo* skopi. To je bila srednjeveška manija, produkt naivnosti in vraž, pa tuđi prc-brisanosti in sleparij. Toda to, kar so počeli v srednjem veku šarlatani, ki so za drag denar ljudi varali, se zdaj že prakticira. V pisarni The Coast and Gcodetic Survcv v \Vashingtonu imajo ogrom* nega proroka z medeninastimi možgani ?nega splošno pod imenom »The Grcat Hrass Brain«, ki za ćela leta vnaprej napoveduje z absolutno točnostjo sta* nje, čas in visino dnevne plime in ose* ke za vsa glavna pristanišea sveta. Nje? gove napovedi se tiskajo v tabeli osek (Tide Tables), po katerih se ravnajo parniki in pristanišča vsega sveta in od katerih točnosti so odvisna življenja tisočev lludi in ogromno premoženje. Cc bi nadaljevali to primerjanje, bi prišli do zaključka, da se je uresničilo vsc, kar je veljalo nekoč za pravljico ali čudo. Na polju moderne tehnike imamo ćelo pridobitve, o katerih se niti avtorjcm starih pravljic ni sanjalo. Pred leti je napisal češki pisatclj Karei Čapek novo dramo »R. U. R.«, s katero je dal svetu nov pojem, nov izraz ro» bot, ki so ga prevzcli vsi jeziki sveta. J akrat, po mogočnem vtisu prve vpris zoritve, je malo kdo pomislil. da se bo čez nekaj let doba robotov že pričela. V Zedinjenih državah imajo zdaj že vsc polno robotov. Ne izdelujejo jih si= cer v takih množinah, kakor v drami, pač pa jih izdelujejo in prodajajo in njihova vloga v zgodovini človeštva se že pričenja. Amerika ima robote vseh vrst od primitivnih, ki štejejo v bankah ban* kovce, na prometnih križiščih avtomo* bile, za statistične urade, ki odpirajo vrata in nadzirajo vodne rezervoarje, do superinteligentnih robotov, ki oprav* ljajo dela, katerim bi niti človek ne bil kos. Naj omenimo samo rešitev neka* terih problemov višje matematike. Pri* mer takega robota so medeninasti možgani, ki opravljajo delo za sto matc= matikov. Za naloge, ki jih rešuje ta robot, bi potrebovali sto matematikov ki bi imeli celo leto dovolj dela, da bi mogli iz 37 faktorjev izračunati čas in visino plime in oseke v 3585 pristani* ščih sveta. Drugi primer je genijalni robotima* tematik na najznamenitejši tehniki sve* ta, na Massachusetts Institute of Tech* nologv. Cambridce Mass. ki v nekaj minutah resi probleme višje matematik ke. za katere bi rabil človcksmatematik več ur. Ta robot rešuje v nekaj dneh matematične probleme, za katere bi potreboval človek matematik cele mc= sece in v nekaj tednih poda rezultate, za katere bi rabili ljudje dolga leta, ali pa bi jih sploh ne izračunali. Robot, ki opravlja to komplicirano delo, je v bistvu zelo popoln integraf, ki uporab* lja električnim potom watturni števec. Veliki medeninasti možgani so pa do najmanjših podrobnosti izpopolnjcna oblika harmoničnega analizatorja. Roboti opravljajo najrazličnejša dc= la. Nedavno se je pojavila v razisko; valnih oddelkih tvrdkc \Vestinghous v Pittsburgu zopet nova vrsta robota - prometnega stražnika Oblasti, ki skrbe za promet, so pri* šle nedavno do zaključka, da avtoma* tične luči na prometnih križiščih prav* zaprav ovirajo promet, ker avtomatičs no ustavljajo ljudi in vozila, da lahko pasirajo križišče vozila iz stranske uli; cc, kar se dogaja tuđi v primerih, ko tam nobeno vozilo ne caka. Brez pro* metnih luči bi se pa dogajale številne nesreće, postaviti na vsako križišče stražnika, bi bilo pa predrago. Zato 30 se obrniii na očeta robotov mr. Wens« leva in vprašali, če bi se dalo tuđi v tem pogledu nadomestiti človeka s strojem In čez nekaj mcscccv se je rodil v \Vestinghousu nov robot, ki je odšel takoj na delo. Stoji sredi stebrov pod prometnimi žarnicami na krtžršČu. L'u* či regulirajo promet na glavni cesti. Občutljivo fotoelektrično robotovo oko je uprto v stransko ulico in njego* va električna roka je vedno pripraviie* na zamenjati zeleno luč z rdečo. Čim se po stranski ulici približi avto ali ka* terokoli vozilo do gotove razdalje, pa* de senca na robotovo oko in takoi se luč na križišču izpremcni. Avto šine mimo. senca izgine in promet no glav* ni ulici se nemoteno nadaliujc. Ro? bot dela 24 ur dnevno in 365 dni na leto brez dopusta, brez plače in brez pretenzij Zanimivo je, kako poslujcjo roboti* pnzniki pri po^odah za pitno vodo v Washingtonu. Tam so tri posodc. vsa* ka ima svojega robota, ki ima svoj te* lefon, zvezan normalno z mestnim te* lefonskim omrežjem. Čc se hoče inžo njcr v svoji pisarni prepričati o stanju vode, telefonira dotičnemu robotu, ka* kor bi telefoniral vsakemu drugomu abonentu. Poklicam robot reagira na poziv, dvigne slušalko in zamrmni v znak, da je razumel. kaj hoče inženjer. Potcm ga vpraša inženier, kaškno ie stanje vode, kar se /£odi na ta način, da poslić po telefonski žici kratek ini; pulz točno opredeljcne frekvence. Rc* sonanena mrcnica v robotovem ušesu ie prilagođena dotični frekvenci in tako obvrsti posebno naprava v roboto* vih ustih inženicria o stanju vode. Tn* ženjer se no dobljeni informaciii robo; tu zahvali in slednji odloži slušalko. Če bi kdo pomotoma ali iz nafaiivosti telefoniral robotu, bi sicer odgovori!, ker pa ne razume elovcškc govorite, bi slušalko takoj odložil. Je šc ćela vrsta drugih robotov, med katerimi so najpopolnejši roboti - inženjerji ki upešno opravi jajo službo upravnikov olektrarnc v takozvanih avtomatičnih liidroclcktrarnah, kakor tuđi na križi-seih cestne in podzemske železnice. Tuđi ti roboti so proizvod tvrdke Wc* stinghous. Na telcfonično povelje iz centralne pisarne spuste ali ustavijo turbine in druge strojc. regulirajo n.i; petost in opravljajo vsa dela živih upravitcljcv. Sevcda bi bilo napaČno misliti, da so roboti tuđi na zunaj podobni Iju* dem. Oni, ki jih izdelujejo, sploh ni* majo namenn dati robotom človcško obliko. Človek ]c sicer nainonolnejše živo bitie, vendar ie pa podvržen raz-nim strastem in telesnim nedostatkom, katerih robot sploh ne pozna. Robot je ncobčutljiv in neumrjoč, on se nikoli ne utrudi nima nobenih pretenzij, ne pozna ne verske, ne politične, ne spolne razlike in zato je v oceh modernega dcloda* jalca ideal uslužbencev. Gradašca Ako >'opimo sedaj h Gradašci ter po* gledamo njeno strujo od kopališja »Kole-zija« proti iVču, vidimo, da se ie izvršilo v dokaj kratkem času veliko delo, ki ie pomcmibiio tako iz tehničnih ozirov, kaknr tud; napravi sedaj struga le>p in pomirje-valen vt:s za oko. Baš zato se mnogi radi poslužujcjo sprehoda od virusi, ter tuđi da se izosme-}o cestnemu prahu, ki sa tu ni. Ob Gra-dašci je zdaj vedno dovolj hvaležn;h spre-liajalcev. ki se poslužujeio te bližnjice na Vič. Ce se ne motim, }c projektiran^ oh Hra-dašci široka cesta, po kateri ie dovoljena hoja. Vsaj n!krer rrsem zapaz'l napisa, ki bi to zabranjeval. Zabranjena ie Ie hnja po obrežiu in je to označeno z natpisi. Zadnji čas pa je ta cesta pri prvem viškem mostu zaprta in preprežena z bo-dečo žico. Samo par korakov. da bi bil človek po te! prijetni bližniici na Viču. pa se mora radi te ovire obrniti in se vmiti od koder je prišel. ali pa mora napraviti velik ovinek. Radi te ovire apeliram tem potom v imenu mnogih prizadetih sprchaiatccv na pristojno mesto in to bo narbrže vi5k3 ob-čina, da ukrene vse potrebno, da se ta cesta zopet odpre. oziroma da se namesti pred sostilno v Kolcziii napis — cesta zaprta — prepovedun prehod — ali slično. Sicer bi bilo boli priporočliivo, da se cesta odprc, kaiti s tem se bo sedai v let-nem času zelo povećal promet in z njim zaslužek viškim obrtnikom. Sprehaialcc. Kakšen bodi trg pred glavnim kolodvorom K tej razpravi v \ašem cenjenem listu št. 93. z dne 24. aprila 19>Q naj slišijo rne-rodajni krogi tuđi glas iz občinstva, ki ie glasi: Odstranite prometne o\ire! Neposredni trg pred poslopjem slavnega kolodvora mora biti popolnoma prosta p!o-skev. Avtomobili, izvoščki in dru^i vozuiU niorajo takoj, ko so iz^topili potniki, ta prostor zapustit iin se umakniti, ako hočejo čakati na potnike, na kraj, ki je določen /a to. Izliod iz kolodvora, tuđi na Masarvkovi cesti, ne sine biti z ničeiner zasrajen. (>!i-činstvo mora imeti od izhoda popolnonu prost prehod čez Masaryko\o cesto. Zahodrto od izhoda naj se določi prostor za prometna sredstva po sledečem redu: a) avtomobili hotela Union, Slon in drusih hotelov, in reprezentančni voz; b) avtotaksi: c) izvoščki; d) avtomobili in vozovi zasebnih strank; e) električna ^e-leznica sme voziti samo do vhoda na pošto; f) postreščki moraio imeti točno določen kraj, nu katerem se mora vedno naha-jati vsaj en postrešćek. Sedanji nered se mora takoj odpraviti. Za to je v prvi vr^ti poklicaua policijska direkcija, ki mora skrbeti za varnost ljudi in imetja na javnih cestah. Hotelski avtobusi stoje večinoma med policijsko ekspozituro in glavnim vhodom na kolodvor ter zastavljajo s tem prost dohod prihajajoČemu občinstvu. Neposredno pred izhodom stoje avto-tak^i in vozovi električne železnice tako. da je izhod naravnost preko Masar^kove ceste v Kolodvorsko ulico zabarikadiran. Izvoščki stoje popolnoma v neredu, neka-teri obrujenl proti kolodvoru, to je proti severu, drugi so obrnjeni proti jugu, mnogi tuđi proti vzhodu, terej na vse vetro-ve, kakor se kateremu zljubt. \ines med temi vozovi stoje iu tuđi tramvajski vagoni. Med to gnečo vozov se preriva ob-činstvo, kriče otroci in trobijo avtomobili. Kdnr še ni videl tega cirkusa, nar «v potrudi ob nedeljah med 20. in ?1. uro na kolodvor in videl bo v tem času tuđi po-rnanjkljivo razsvctljavo tako, da bo lahko vzkliknil: -Mi pa re^ /n;inm' Javno vprašanip Uprava »Slo\enskega Naroda, je nedav-nio v svrho reklame delila po deieli v raznih krajih med unčinstvo letakc za »ii-ročitcv »Slovenskega Naroda« — Ce>, časopis iziđe popoldan in g.i \ečina podeie*-skih post prejtne proti večeru. Marsikateri je bil te bonitete vesel in si je list naročil. Ko pa ie začel prihajati list, «^c ie v nekem kraju uprl poštni uradnik stranki, ki je prišla po časopis iu jo ojslevil češ, če že prihaiate po list zvečer, si morate plačati predal. Stranka je sevcda odSla in preiema list 7, jutranjo pošto. Vprašam javno in želim javne^a odgovora! -Ali ima poštno osobje na deželi pravico zahtevati od stranke, da plaća poštni predal, Če priđe po prihodu popoldanske pošte ro časopis — naravno med uradnin.i urami, in ali poštno osobje lahko odslovi stranko na tak način kot zgoraj opisani?« Pode/elan. Sedelja, 12. maja: 10.30: Oskrbov anj# cvctlic. tirmičevja in ostalega drevja, £o%p. F. Kafol; II: Koncert Radio*orkestra. 15: Mladinska akademija s petjem in deklama« cijzami v dveh delih, katero poklanja šent* jakobska dekli^ka vola zlati slovenski ma* miči; lf»: Humoristično predavanje, pišate!i Milčinski; 16 3<»: Reproducirana ^lasba; 16.45: Koncert Radio*orkestra; 20: Večer koračnic, izvaja f»txlba l>rav>kc divizije; _'2: Casovna nap-oved in poročila. Ponedeljek. 13. maja: 12.30: Reproduci* r:'.na i:!asha; 13: Časovna napoved, repro* ducirana t'lasba; 13.30: Borzna poročila: 17: Koncert Radio.orkestra; 18.30: Ceičma. a. Novak; 19; l:rancoščina. dr. Lcben; 10.»; O or^anzaciii borbe proti raku. A Zalo» kar. ravnatelj /enske bolnice: 3f>: Nemski tjlasba, i/vaja Radio*orkester; 22: CaMivna rapo\ ed in poročila. Tcrek. 14. maja, 12.30: Reproducirana ^lasba; 13: Casovna napoved. reproducirana : Naše >osednje dr/ave: Geografski oris Du* naja, dr. Bohinec;20: Schv*ah: Kandidat, iz« vajajo člani nar. filed.; 21: Koncert Radio« orkestra; 22: Casovna napoved in poročila; 2215: Prenos programa ino/emskih postaj: Srcda. 15. maja: Opoldanski program od» pade; 17: Koncert Radiou>rkestra. 1S: Fr. Finžgar: Za kruhom — otroška igra. izva« jajo cojenci Marjanišča: 1S.30: f/ rastlin« stva. sa. dr. Piskernik: 10: Srbnhrvaščina, prof. Maarovec; 19.30: Zgodovina Slovencev, prof. Kranjce; 20: Koncert kvarteta Zika; 22: Casovna napoved, poročila. dugust J3lan eh e: 3 * * £Va valovih strasti ćRoman — Ha, ha! — Ali se vam zdi to tako smešno? — Tiše, gospod; tiše! — Torcj ne zadoshije, da som šlep... zahtevate še, naj bom tuđi ucrn? — Da, zdaj se bližava vratom. — In skozi ta vrata prideva v sobo ... tore] je vse v redu. Armand ie slišal. kako je maskirana dama vtaknila ključ v ključavnlco in kako so se vrata od>prla. — Zd\i pa za menoj, — je zase-petala. — Saj grem. — je odgovoril Armand tiho in se oprijel rocice, ki if> je snotoma že o-petovano čuti! drhteti. ne da b: vedel. kaj to pomeni. Armand, ki je ves cas globoko so-čustvoval z drhtečo damo. se ni mo-i^cl premazati, da bi ii hvaležno ne stisni roč'cc, kajti bil je tuđi sin ju«a. Njegovo dobro srce je bilo tuđi poplaćano, kajti zdelo se mu je. da je obraz njegove spremljevalke pod masko za- žarel. Kmalu sta prišla do drugih vrat. — Zcfaj sva na cilju, — je zašepeta-la maskirana dama. — Izvolite ostaU tu. kjer vas pustim. — Kaj me mislite zapustiti.*' — Da, gosipod. — je odgovorila z drhtečim glasom in Cambon ie čittil, kako se ii trese ročica. „ — In kaj me caka? — je vprasal ArmanKi. — Samo to, da boste morali čakati, dokler vas ne poz-ovejo, da odložite ro-bec, — ie odgovorila. — Ste prepričani, da se bo to zgodilo? — Seveda. Lahko si boste odvezali oči. — Kdo mi pa poreče to? Potrpite, vse priđe o pravem času. Poidite torej, monsieur! Tale »poidite torej, monsieur«, je res zvenel tako žalostno, da ie postalo Cambonu neprijetno. — Ta dama ni zakrila z masko samo obraza, — je pomislil, — marveČ zakriva tuđi čustvo. ki se ga ne more znebit:. Za razmišljanje pa ni imel mno-go časa, kajti začutil je, kako sta se mu nogrez-niii obe n-ogi v mehko preprogo. Zadišalo je po rajskih vonjavah. — Ne pozabite obdržati robec. dokler vam ne dovolijo odložiti ga, — je dejala maskirana dama z glasom, ki se ie po svoji br&zfarižnosti zelo razliko-val od glasu v kočiji in na vrtu. Armand je slišal, kako odhaja in kako so se vrata odprla in zaprla. Potem je zavladala okrog njega grobna tišina. Stal je nepremiono, molče in z za-vezanrmi ocrni na kraju, kamor ga je bila postavila maskirana dama. Se nih-če mu ni rekcl, da lahko odloži robec. Doklei bo moral stati tu? IX. S severa na jug. Nepremična sloja z zavezanimi ocrni ie bila zelo muona za mlađega moža, a močni parfumi in vročina mu je po-jrnala kri v glavo. Zato se je hotel že obrnit: k nezna-nemu božanstvu tega kraja in ga za- prositi, naj mu vrne vid, ko je sprego-voril v neposredni blizini nežen ženski glas: — Pravi vitez ste, mladi mož. Ne poznate dame in vendar slepo izpol-njujete njena povelja. Dovol-j je bilo že izJcušenj in zato vam dovolim od-vezati si oči. Arma-nd se je hitro posl'užil veliko-dušnega dovoljenja. Parfumi. vročina i'n robec na očeh so ga bili sicer oma-mili, toda to ni bilo nič v p-rimeri z repojnim presenečenjem. ki je čakalo njegove izbuljene oči. Stal ie sredi or'jentaJskega razkoš-ja. Toda vsa zrcala, lestetici. svilene tapete sten in krasne preproge je za-senčila slika, ki jo je imel tik pred se-boj. Pred njirn. koma.t dva komolca da-Icč. je stal nizek. toda zelo širok kanape, pokrit s škrlatno prepro-go. Posuto z drobnim" vnletenimi zlatimi rožicami. Na mehkih baržunastih blazinicah je počivala očarljiva postava mlade žene v krasni, prozorni obleki. Njena razgaljena prsa so bila tako bujna in vrat tako čudovito bel, da je pretila celo hlad-nokrvnemu sinu severa nevarnost, da se spozabi. Lepotica je imela slavo ovito s svileno ruto v oblik i turbana, pod katerim so se skrivali bujni kodri. Zdelo se je. da zakriva svoje lase, ker je že itak dovolj privlačna in zapeliiva. Zakriva-la pa Tii samo las, marveč tuđi oči. nos in gornji del obraza z masko iz črnega svilenega aksamita. Tako se je mogel rad'Ovedni pogled naslajati samo nad čelom, usti in brado. Toda lahko je bil zadovoljen s tem, kar je videl, kajti vsak teh vidnih delov bi že sam za- dostoval moškemu, ki hrepeni po ženskih čarih. — Nalbolj so pa zmešale sinu juga g;lavo divne, v elegantnih oeveljčkih skrite nožice, ki so počivale prekrižane na pručici ob kanapeiu, pokriti z be-lim atlasom in okraseni s srebrnimi re-sam:. Vsa kri mu ie Šinia v glavo tud: pri pogledu na nežne lepo negovane ročice. Ena je podpirala nekoliko tia-zai nagn»jeno glavo, druga ie pa visela s ka nape ja, kakor da se je prav kar umaknila ustnam strastnega l.nibčka, pa še ni docela omahnila, ker je ni do-voli poliubljal. Vse te care so pa zasenčile oči, ki so pa nepremično gledale skozi dve !uk-ni:ci svilene maske. Iz m'ih ie od-seval nevaren. vse uničuioč niatnen. nevaren morda zato. ker je prihajal iz ■mas.kirane baterije. Sirena je kar pozirala z ocrni mlađega moža in videti ''e b:ln, da io je pravila rrjegova krepka postava v za-drego. — Ah. kako krasen dečko! — je nomislila. — Zardeva kaknr nedolžno ^ekle... toda to mu imenitno pristoia. ženska, ki ujame v poljubu to rdecico, bo imela škrlatne ustn:ce. čeprav so bile prei bele ko snes... a ženska, ki je imela že prei dovolj škrlata, bo ime-'a ustnice ogniene. — Monsieur, — ie spregovorila na glas. — prihaiate iz temne noč: in prav kar so Ivle tuđi vaše o?: še v temi. Na-enkrat ste pn stopHi v leno raz^vetl-'e-in sobo in si odvezo1: oči. Nr>-n\no ;e torei. da se vnm bTešČ? v oceh ;n vrt; v e!:iv;. Sedite v nasloniač ob kana-peju. Če ie vam nenrijetno sedef na pručici pri mojih no^ah. S tem se vsaj umaknete močni luči iestenca. ki vam jeml-je vid. a namesto tega boste gledali moj obraz ali bolje rečei>o moto masko, ki vam ne bo nevarna. Sedite, ubogi dečko! Armand Cam-bon se ni ganil z me-sta. — Nikakor ne, madame, — je od««)-voril v zadregi, — -nagel prehod iz teme v harno razsvetljeno so-bo ni \zrok moje zadrege in presenečenia. Vzrok ste vi sami, madame. vaša izredna 1c-pota me je spravi'a v zadrejjo. in vendar ... in vendar ... — No torej, zakaj ne sedete, dragi moj? — je vprašala lepotica. — Zakaj ste pretrpali svoj poklon s tem ?oner-nim »in vendar... in vendar...«? — Prav kar sem se spomnil. da sem doživel danes zvečer nai^udfyv:tc.iš<) pustolovščino svoiem 7rvl'eni3. — |c odgovoril Armand. — Saj še niste posebno dolgo na svetu, mlad: mož! A kaj se vam zdi tako čudno? — To ie maškerada od začetka do konca. — ie odgovoril vn severa. ki -«44aft oglasi< Všaka beaeđa ft© par. Plača «e lofcJto tađi w snamkaH Za odgovor anomtoJ - Na vorolani* bcw znamkmmm Ai'bus — ročno milo se dobiva po vseh trgovinah. Čisto rov;*, sa q Albns čuva neino kožo. Ročno milo Albus opere kožo temeljito. Blaga pcna prodre v najdrobnejse luk-niice in odpravi vsako ne-snago. Ne draži kože in ji ne školuje. Ročno milo Albus je vrlo blago, napravljeno je iz čistih, svežih niašcofe in nima jedkih se-stavin. Ročno milo Atbus je ceno, izdatiio in odlično. Zato 2a vsi zahtevajo. Ročno milo Albus Proizvaja: tvornica orila Albus, d. d. Novi Sad. a-L Priporočamo Vem PUCH KOLESA ki so vedno najboljša? Dobe se po solidni cem, tuđi na obroke le pri tvrdki IGN. VOK LJUBLJANA - NOVO MESTO 1000 DINARJEV Vam plaćam, ako Vttih brađavic KURJIH OCES i ožene kože, urastlin lOlALliM ac odstrani v tr«h dn«h brt« fcolećia, zMmml^vo to fcrc* ■•> varnostl Xtt brcz nola. Zdrivnliko pflporotilo. Dr. Cyr»kus na Uunaju piše .Sem z Rim sado-voljen, pošljit« U 24 loačkov, ki jih porabim pri svojih pacijentih.* Ctaa z garancijom pismom Din '>—, 3 lonćki Dia 18-—. 6 lonćkov Din 3*— Dr. Mio. KIMENT, E«*lo« rotTTMl II/M • CWkMt*n4k> NaiboMš) češki blagovt Zajamčeno ćittovolnene moške in damske blacjove — zadnlih novosti — -/■i za Domladno in (etno sezijo razpoSilja najbolj renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA SIEGEL - IMHOF. - BRNO Palackeho tf. 12, CeškoslovaSka liivećii izbira. - ftajnižje tvorničke gene. - PU)aoli4pei; zvrlitev vseH naročii. Na tahttvo vzord zaston in OoStnine orosto Pesek za zidavo prima, rvajboliš: beton, rzdel na|-nii.'i brerkoTikucenčni ceni tvrd-* a Mihae! Omahen. Vil^ja rora. 741 V aranžirani« ta prevleke st«o prevzajnetn vele-sfjfflske raistava« prottoe«. C«-n'ene ponudbe pod »Perfektea aianitr xa vse teroke« ni uprt-vd »Sk)v, Ntrođa«. 957 Z najboljim uspehom m tud 23 kt tpormbdajo La™cto kaptule za ozd/avUenk spo!wb bolesni (Uiper, bck» ka^aoj«). V rtain lekarnT ^uR*ca Dio 25.—. S pošto poš!fc lekanM Blum, Suboti«. 2W- Dražba lova obtine Dotoiji Lojatec *« bo vriila dne 22. ma.'a 1929 cb 8. uri v uxa-du »rejkeja poslavaria v Losatcu Poaroji so tamfcai na vpoj'ed med uradtiimi arami. 938 Samo v jBostilni na Mestnem trru »Pod Skalco« te toči pristno rdeče vino čez ul-ioo ter mnogo drutfh t>rista«h vifl i Dl« 18. Abonenti izbor« celodfl«\-na hrana Din 12. 892 Velika miza tia proda1}. 3/II. Ca«iari«vo aabrežje 9S1 Tihi đružabnik(ca) a 75 000—100.000 Diai te sofej me v trsovino t mešaiika blatom, vkujiiba na prvo me sto. — Samo resn« ponudbe na opravo teg* lista. Anonimno ne od«ov«rjam. 973 Želodčno tinkturo or«lclni««o, proti fpn* trn drn-pm tcfkočam Utoo'c* priporot* dr. Q PfoooM. »ekarcai ▼ Uub~ Saai 102/T Frizerske obrti se želi učiti 14 !«tna deklica. Na-stop takej ali poaueje. Pojasnila daje M. Jereb. Sodražica. 991 Korespondent slov. in nemskeza jeiika, znwžeo st«nosrafi)e, stro)ei>isja, kaj+»o-\TOdstva (bilaticist) ter vseh dru-jih pisarniskih del, &3e službo v hotelu ali drutem podjetju oa k-tovišča zz časa sezioe ali stalno. Nastop labio takoj. Ponadbe sa upravo lista pod »Večletna praksac/977. Dvodrnžinsko hišo (novo) i lepiin vrtom v Stožicth se v$I«d smni starišev «elo ufod-oo proda. Vodovod v hiSi. Resnl kapci dobe naslov v upravi ^Slov. Naroda«. 978 Krušno molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M Zorman Ljubljana, Stari trg 32 Fino oblekco za 9 etneza fantka, skoro novo, ?rre;mcnw. Pača *W r^n rn-esečno in vsa -skrba. Javilo »aj se satrto prulne, t>o4teiie m dobrosrčrie o>ebe ra riaslcv: Aiiica K!am>pfer. N š. N.šk; sana-torijum. 995 Električni motor Jobro ohranien. 2—3 HP. ra vr-uVm tok, 220 V. kupim. — Po-aadbe na naslov: Janet Bo^a*a». Gorenja vas št. 16. 995 Brirski pomoćnik perfekten . bu-bi-štucer in frizerka-mamkerka e\en:. rmoina vodne ondtalacif«. s« apreimeta ro nov« i>nevrašania na ravnatelja Mih*>!a R^zman-a, Hojs:rana, Gorenjsko. W7 L Mikuš PUftUANA Nestat tr« 15 pnporoća svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujcjo — točno in solidno — Ribfe olje prefe. tulflnelie, oorveiko, k S*~ ktrat đr 0 Picoot-la » LJabtaci, m orinocoća M«4im, ttahotanii >»©ba.m M7 Strojepisni pook atna ura 4 Din. Vederni i« dnev« ni tečaj za začetnik« io izvežban-ce. Christofov n5ni *avod. Domobranska cesta 7, I. fll Klavirji, pi a nin tibsendorfer, Hdlzl ft Haitsmaiifi, Fdrster Stingl so nesporno najboljš? Dobite jlh za n a j m a n j š e obroke le pri tvrdki AHonz Bp#znik Lubiiana,Mestni trg3. I4L SIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantni terriite? \z lastne torarne. — \5Attna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALN1 STROJI »ADLER« - KOLESA iz prrih to^arn »Diirkopp«, »Styria«u — PLET1LNI STROJI vedno v zalogi. — Po» samezni deli koles m iivaloih ttrojev. — Daje se tuđi na obroke. — Ceniki franko zastooj. in VAN JAX I SIN,LJUBLJANA, Gosposvetska 2 Jlaiboliše kupite nogavice, rokavice, bombaž, fior, svilo, MAJCC žiaapcrje, vestje, 2CPNE ROBCE« kravate, frajce, veze-nine, rutnfce. D. M. C. prejica, ROČNE TORBICE. aktovke, palice. DE2NIKE. SPORTNE in toaletne l>otrob$£ine. Josip petelinc - £jnbljana Mixn PreierooTtga Ika ob TodL Telefon 2913. Za pomladanske obleke modno blago za dame tn gospode ¥ naivetjl izbirl in najceneje pri tvrdki NOVAK - Ljubljana KONGRESNI TRG 15 Radi pomanjkanja izložb je blago razstavljcnu na ogled brez obveznosti nakupa — v irguvim. Ob:šćite nas. oglede s zalogo tn prepričajte se o ugodnosti nakupa. m-i D. M.C. 2namvanec. Deri - rwej:ca Mouluič. kiDanec C. M. S in »Arat, levačkanec. kron-sko. eulivcr in Lord fvilo razne čipke, zobčke vere-oino trakove, arumbe \n za-oonke ta t>!a§če. !i§r>. biserne, za moSfce obTcke za-Dcstnc. ovratne. lastiko §?• roko ifl ozko. vezalke ori-•^ro£a t>o najnižlib cenah Osvald DOBEIC. Ljubljana Prmć UoHio U 15 Vertkj talora in Izbira I. Stjepušin uaa.Mfl*n7 ptipfU aaj»mu UBbmrc, tiče, ikftj* partitirc I MttJt p4~ treMOMU 4TafUztela, • ^niktJiHrtkt CjtaM tuko Kam — kam v nedeljo 12. 5. 1929? Vs: v \c\če :ia vrtno veselico ao-stilne Gu^t! Kuhar- ]a, kičT bo eodba :n ples na i>ro-*tem. Vstopnine prosto. Rjziičtie dobre kapljice, soffca "n mrz'a jedila! Avtcbu&na z\cza iz Marioneta :rja do Vevč vsako uro! V siučaVu siabeza vremena $t pre-!ož-i na druffo neo! Vijjdno vabi tostilničari 9*2 V4 *? Zajamčen uspeh! Leoe trdne bujne prsi d^>be >:aTe=rt< d^ine, '»d. ntU-d« ć ek&oe pri rat* »Kre»« im prml Ideal«. Za vsak- - , • -c, ta •e«Uw *mpeh Zu Postf. 12 L u č s R g, KUPIM dve hiši v mestu od 100.000—300 000 Dm PRODAM dve dobro vpeljani gostilni m ipecerijsko trgovino, eventuclno dam tuđi v najem. Poizve se v Spodnji Siški, Kobaridska cesta štev. 4. 1 ♦>♦o»♦•»»•«•»»»»»»»•»«>•»»»»»«>•«»«••«•>•••>•■ !<>>■><>•• REV^uTlZEM. k* 7u » ckleoioo Zahvalaica. Q. df I Rablf>m Be«>srad. - P-ed dvema dfifvcma K«t đobil o4 \ .■■ » e-W!coioo RACMO-BALSAMIKA, K: «m jo takoj z-ačel pw^. . >,-ctnal «m takoi. ia ic ;ek vrlo uspešen. ker se vsak dan tiu m z-dravejsejjđ Za'.orei 7rostn. da mi pc&je-te te tri »t«4^»ict RaeW • Batammlkm. Wtamtm* vidim, da ;e ra k'k ?ako kof^ten m BM>H«n N »e« »• i« **£ M-J«mI, da m ra po vmc ■»!• ftar« tdmv>, p* te«, kvali B^ga. nenadejan-j ahv«19#»€ se. Vas iK.wSrj'vr}»« Oklaj-k*«. JOSIP KNtŽtVJC. Lck RADIO B.\LS\MIKA i/d€luic prodaja tu raipo-šiljj po povzetju loboratorii Radio Itahamik« dr. I. Rahlcicv. Beograd. Sarajevska 70. Dobiva «♦ do v*eh lekarnah. Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka Knjiga s 1-0 zanimivimi risbam . Naj- 3rtjetne>e kratkočasenje za aaic malč- kc. a tuđi za odrasle. Knjiia stane 12 Dm. ix> po*ti 13 Din. Dobi se v Oslasnetn oddelku »Jutra«, Preiernova ul.ca 4. ter pri ix>druinicah Ju^r.. \ Mariboru n Ce!.:u. V največji in najlepši votlini je stanoval kralj- vladar Golcga griča. Kraljica je bila že davno umrla in kralj je imel samo se sinka Debelinka. Vsak večer je moral Debelinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripo-vedoval istorije iz starih, debelih pritlikavskih knjig. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Preiernova ulica 4tev SO (w lastnen |M>»lophi) Ohre»t«TABjA tlof, m*k%f ia profeja t«ai« ▼rstmih Trfda«»tmik p*»4r>«*, d«ri» im valui K«rzAa oar»eilA. predujmi im krpiti vtaU« T»te, efekompt ia inka*o meoi« l»r «•!.• lila v U- ia ia»zem»t»» »af« - d#»o^u iO. »t4. ita Bnajarke: Kredit, LjubljAs«, _ T*Iet»n Jt 2IVHI, 2457. 1*48 laterarkaa 570€ 2s<^ ni Stran 8 .SCOVENSK1 NAROD«, dne 11. ma'a 19?0 £tev. W6 I« i JUTRI OTVORITEV HOTELA „BELLEVUE" Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim jutri v nedeljo 12. maja hotel „BELLEVUE", ki ie na novo opremljen m populncmi restavriran. Vodil ga bom oseftno in jamčim za prvu-vrstno kuhinjo Dobra domaća hrana, izbrana m pristna šta;erska, dolenj^ka in dalmatinska vina! Dopoldanski in popoldanski koncert ob nedeljah in piaznikth ter ob sredah in sobotah popoldne. gs7 Priporoča se PERO t/TERK, botelir n restavrater rn BINKOŠTNfl VELEPRODAJ 22. april j. GROBELNIK « h a j LJUBLJANA • MESTNI TRG 22 • LJUBLJANA Vam nudi dobro blago do Kamgarn Sportiti ševiot po Din 89 po Din 52 . 109 » 130 „ 150 . 180 * 199 AngleSki Stoff Damsko volno: Popelin po Din 45 Kasha „ „ 75 Modno , „ 80 a plašče „ „ 120 R'PS n n 150 Couvercoat „ 160 Svilene rute cd 48 do 105 Din 72 85 „ . 120 ,155 od 260 do 350 svile: Umetna po Din 24 Rožaste „ » 27 Tkane * » 38 Foulard n n 75 Crepp de Chine enobarvni in H rožasti od Din 110 I naprej sledečih cenah: Couvercoat po Din 85 „ 110 n 135 , 150 „ 180 . 220 najffin. kvalitete Pralno blago: Molinos po Din 7'80 Belo blago „ „ 7'gO Tiskovine „ „ 9'- Cefirji „ „ 10- Oxfordi n n 12"- Kloth „ . 17'- Preproge • Prec posteljniki 81 ZASTORI IN ZEPNI ROB Cl Razcn tega pa popolnoma zaston) pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev; do 1000 Din — OStanek za otroško oblcku pri vetjem nakupu pa po dogovoru do 10% vrednostM Oglejte si i Prepričajte se i KOLESA 877 GRAMOFONI 0URK0PP IN DRUGIH najboljših svetovnih znamk. šl VALNI STRO JI OURItOPP, MINERVA najboljši v materijalu in najlepši opremi. COLU^BIA, ODEON in dru^m najpopolnejših tvrdk Ako se hoćete veseliti spomladi, cb- iŠčite mo|o trgovino, kjer boste potovo naili marsikaj v Vaše razvedrilo. Vel ka zaloga vsch v to stroko snad.jo.ih delov po najnižjih cenah Prodati •• tuđi rta obrok« 111 HriforoČa ^e . TEHNIK" JOSIP BANJAI. LilllliliP L|uol|»nskl dvor, Pražano«a19 Stoevcer sredmji pUmtnl stroj zm potovanje in pisar* m, kum*i ukdjm in mmterijml prvo^rttfut T4*h* 29» Makuiaturni papir kg d Din 4' orodaia uorava "Slov. Naroda i 4 ujedinjene opekarne d. d. w Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tvornic - v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah. ---- Zahtevajte ponudbo! Zancsljiv pripo'moček za rast I as je franooska pcmađa MICHEL odobrena od inozernskesa drž. kemijskeca laboratorija HLBr. 501 in od inozemslkih državnih profesorjev in kemikov, se smatra za prvi in s'zurcn lek za rast las. Pomada Michel ustavi izpadanje in sivenje las, odstranjune vse vzroke, zaradi katerih 1-asje izpadajo in sive. Po rx).vzctju posije po5.tnine prosto Michel, Vasina 8, Beo-srad. Prodaja lekarna Delini, Knez Mihajlova 1. POZOR! Prosimo vsakesa odjemalca, đa nas pri raročilu obvesti, koliko je star, kako mu la-sje izpadajo ali so kpadali, ali ima prhlja] ali drobne, šibkc lase itd. s tem, da napise, koliko po-sodo da želi ali da mu mi pošljemo po njesovem obolelem lasišču. Doze so po Din 115, 150, 185 ter največja jn n.a] močnersa 290 Din. Vse doze so razvrščenc v majhne, večj-e in jačje po razmerju obolelega lasišča, povsod pa je priloženo sarancijsko pismo. Arandjelo-vac, 11. III. 1929. Pomada »MICHEL« Vasina ul. br. S, Bcojrad. Vaš lek, pomada Michel, k; sem jo narccil pri Vas proli izpa-danju las, sem dobi 1 po povaetju na tuikaijšarji pošti in sem ga vpo-rabil. Po 32 dneh porabe je k*k vs€ moje izi>ad!e lase povrnil in tako so uri zrastli novi gosti prirodni moji lasje. Zato se Vam zahvaljujem. Lcpa Vam hvala na Vašem leku, ker sem doslej z-metal inno^-o denarja za razne kosroeti'ke, pa nisem imel nobenesa uspeha, a z Vašim lekom sem rešil svoj okras. S posebnim spo što van lem • Živojin J. Švabić, Bukovik. j^lUNtR. AOLER m KflVSER **%&y ilvalni stroj* ter notesa so najboijša v materijalu. Lept opreme, ugodn plačilni pogor (sto!am švicarsk pletitm stro ,DUBlEO on edino osip Petelinc, Lublian za oirmance srebrne žepne ure Din 250,— nikelnaste žepne ure > 48.— srebrne ovratne ve- rižice z obeskom > 30— 14 kar. zlate ovratne verižice z obeskom > 160-14 kar. zlate zapest- ne ure na traku . > 350.— J'recizne žepne uro, vSchaffhausent, jOmega«, zlatnina, briljanti v veliki izberi, budilke (we- kerce) . . . . > (^-— IVAN PAKIZ Ljubljana, Pred Skofijo St. 1d devlje v kemično barvanje sprele-•na tvrdka M. TREBAR. ' inhfiana, Sv. Petra c. 6. NajbollSe barvc u barvtnjt 6e»- tjev tnamke »Wi1bra« io »Reooid« vedno t sa lozi. 46/h .»;-. vodJ». ->o»ey Pre^errovco? ^»'^" r»*»^ preo a vi]*, čisti hi osvežu* \o Icri. txbolB£» ftlabo probavo, tlabotoo delovan}« Cre-vesa, naptbovaeje, obole-n]e mokratee Idslio«. Jeter, Soloft kl ZotCo< kamen. — Vzpodboji »vciM ki izborno nčiDknje pd arteiioskk-rori. - »PLANINKA« 5aJ Ie pristen v plombiramb paketib po Dia 20,— s napisom proIzvaiaSc«: LEKARNA B4HOVEC. Llubllaaa. Koagrasal trg Dobi se v vseta lekarnab $4&JBOLJsE rAHTIIfUHiCL irJca^evecra in >remsKega sistema izdclu^e »r *azpoši!ia ob iamstvn stana hrw. tvornica tamburk Stjepan M. Gilg ., Sisak 610 Jlaćtćeva ulica 174 (Hrvatska) Jenovmli umount pošljem ,ia tantev«. /asu j Odlikovan i Jvema /latma xo'a nama. Ovokolesa najbolji, b »veto-vni mamk r veliki tebiri selo poče- ni. Najnoveiii modeli otroSkih vo-rčkov. od preprostega do najfl-nejšesa, ki isrraSoi votlČJa v sa-lozi. Več znamk Si-valniii stro-iev najnovejiib mode lov, ieU io paevmatika. Cenild frinko. Prodaja na obroke. »»»+•»♦»♦••♦••••••••>••••••••••>•>»< KMMIIIIMi «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles to otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsk- c. 4. >■■■■••••• BaaaaaajRBfll C^^^aa^^' ^ Ir>f^**^^y^/N^>^ aaaaaa1^^^f^^//^i' i f>^v*^^aaaaaa^^^_ aaaaaaaB^SBf ^^aav^^-' < *\' __ tTi^' _r BaaaaaB^EKV^T^^ v * V^ ^^^-V&^a^m^' rasUcnega platna in iifonov is domaćih tovarn, kaker ludi svetovno umnm snamfce „SchroU" A. & E. SKABERME - LJUBLJANA MESTNI TRG itav. 10 Ugodna cono! Ma ieljo vamroil Urejuje: Jc«ip ZupuSifi. - Zt «N«iwlno «»k»roo: taa Jenilfk. — Za «rm la toMnial dd IMa: Otoo ChriMot — V«i » Ljvhl&aL