ST. 91. V CELJU, SOBOTA 23. AUGUSTA 1919 LETO I. tBh«|« vaak t»r«k, ftttrUk in •fttoto. - C«B« ¦ Za celo leto 36 K, aa pol leta 18 kron, za četrt leU 9 K, n 1 mcsec 3 krone. Pttintiip «tovllka •!•¦• 40 «laarf**- Na plsmene naročbe bra poilljatv« dtnarja •• ¦• mtmrmtrnm oziratt. Naročnikl na] pošiljajo naročnJno po poštni nakaznlci. ReklamadJ« glede lista so postnine protte. Ne- frankirani dopl«i se ne sprejemajo. Na dopise brei podplsa se ne ozira. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ- QDED 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Ur*4nl*tv« Ib upravni*t«o M nahaja v Zvezni tUkarni v Celju, Stro««ma|«rJ«va ulioa *t. S. Oglati se ratunajo po porabljenetn prostoni In »Jeer: za navadne oglase yollf odl mm, za poslana, na- gnanila obinlh zborov, naznani' o •mrü, zahvale itd 50 w od 1 mm, u reklamnc notice raed tekstom 2 K od vrtte, Mali oglasi (na)več 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popiut. Rokopisi ae ne yracajo. Telefon St 65. K sestanku jugoslovanske srednješolske omladine v Celju. L. 1914 se jc zbrala srcdnjesolska omladina, združena v široki organizaciji krog »Preporoda«, razširjena po eeli na- si domovini, prožeta vroče ijubczni za svoj narod in trde volje, da izbojuje po- littčno svobodovsch Jugoslovanov in jili združi v samostalno državno enoto. Omladina se takrat ni bala nikakega de- la, s katcrim jc upala priti bližje svojemu cilju, in je vkljub črnožolti okolici tekmo- vala v požitvovalnosti. Ko so se začell zbirati na obzorju vojni oblaki, je tcdanji vladni režim zatrl »Preporod«, in vse niti silno razprcdene organizacije so zgorele v platnenn svetovnega požam. Telo se ukloni sili, ali duh in volja za svobodo in popolnim ujedinjenjem Juga- slovaaov sta obdržala svojo silo tudl v tern plamenu; živela je in še živi. Ob prevratu se je prebudilo tudi di- jaštvo iz sna in pokret, ki je počel, je zn- vzemal še nejascn, meglen okvir; čas ga je izkristaliziral in privedel do jasnost;. S sestankom, ki sc vrši 31. avg. ter i. in 2. sept, v Celju, započne srednješolska omladina z zidanjem nove zgradbe na tc- melju zapuščinc »Preporoda« iz 1. 19H s požrtvovalnostjo in ljubeznijo za jugo- slovanski narod in njegovo socijalno enoto, narodno dfžavo. Kakor je našč dclo bilo pred vojno idejno in za državo, v kateri jc narod '2,1- vel. negativno, tako mora biti odzdaj vsestransko pozitivno. in konstniktivnr». Zapuščina »Preporoda«, svoboda in ujc- dinjenje Jugoslovanov, ki je vkljub os- njeni pošasti svetovne vojne obdržaui svojo življensko silo, nam jc prešla v meso in kri in nam daje mo'Znöst, da sc izlušeimo iz lupine lokainega patrijotiz- ma in da brez zaprekc pregledamo celo i:^.-:r) domovino in ves naš narod od So- če do Vardaija. Zgodovina jc zasekala našemii narodu velike izgube in napetf moramo vse sile, da jih izenačimo. V tern svojem delu bomo Korakali naprej brer, ozira na vsakojake pojavc v naSi javnosti, bodisi te ali one tendencc. Idcja ujedinjenja mora biti sjlneji:a od avstrij- ske zgodovine, ki r n^oravila iz enegn tri. Eno smo bili in do hočemo biti. S to voljo moramo prcporoditi scbe in svoj narod, ua ga reširno zgodovinskih pred- sodkov in ga povedemo v novo samo- stalno življenje. S politično svobodo odpade za omla- dino delo za vzbujanje narodne zavecl- nosti, z lastno državo briga za narodni cbstoj. Srednješolska omladina se mora z ozirom na to posvetiti brez ovinkov svojemu notranjemu delu, delu za scbe samo. V lastni državi je dana možnost, da s trdo voljo in vztrajnim delom dosc- zerno vse, kar je našim silam sploh mo- gočc doseči. Naša p'rva naloga je temeljl- ta in splošna naobrazba in težnja zs kulturno in nravno popolnostjo. Svesti mho si te dolžnosti napram narodu, iz kojega smo in za kojega liočemo delati, to tenibolj, ker smo spoznali, odkar smo stopili kot narod tudi z lastno državo v krog velikih, kulturnih narodov, svoje nedostatke. Dozdaj so nam predpisovaii naobrazbo drugi, odzdaj hočemo odloča- ti tudi o tern sami. Cim veejo in popol- nejšo naobrazbo dosežemo, tcm več si! bomo tlali svojemu narodu. Srednješolska omladina odklanja vsako sodelovanjc v delu katerekoli po- litične stranke in nc posega v nobeno dogmatsko vprašanje, ker stoji na staliS- cu, da se mora srednjcšolcc učiti, ne pn da s političnimi in dogmatienimi vpra- Sanji kot smernicami organizacije ccpl skupno in uspešno delovanje in da uni- euje energjjo v niedsebojni borbi, osoblto v eni glavnih našili smernic — pri samo- naobrazbi. V tern pogledu bo srednje- šolska omladina svobodonriselna. Ven- dar ne svobodomiselna po prejšnjem sJivaeanjii z devizo: »nobeni dogmi pn- znanja«, ampak tern bolj — priznanjc vsem. Taka libcralnost ostane z ozirom na to brez posledic za sarno arganizacl- jo, ker se bo program našega dela kon- centriraj krog drugili važnejših vpra- šanj, ter se bo principijelno izkljueevalo vsako vprašanje, ki bi vedlo do razkola vsled raziiih mnenj ter prcprečilo delo, kojc danes od vsakega srednješolca za- liteva niegov novi položaj v narodni In svobodni državi. Vsak jugoslovanski srcdnješolski dl- jak, ki uvideva potrebo takega preporo- da naše srednjesolske omladine in ki sc srrinja s to požrtvovalno zadačo iz Iju- ijozni za svoj r*?.roc! ir. njegovo državo, se poziva, da prisostvuje sestanlci' v Celju s popolnoma svežimi süami in s sklepom iH trdno voljo v svojem sreu, katcro je opisal v svojem »Polomu« vc- liki Cmil Zola sledeče: »ODustošcno pc- Ije je ležalo necbdelano, ^gorela hisa v razvuKnah; in Jean, najnižji in najsiro- mašniji izmed vseli, jc odkorakal v svet. na veliko in težko delo: pomagati pri iz- gradnji cele nove Francoske.« Pripravljalni oclbor. Fin. komisar J. Satler: Valutni problemi. (Dalje.) Devize iincnujemo menice in druga plačilna nakazila (ecke, bone itd.) v svoji vlogi kot meddržavna plaeilna s- redstva; njiliovi kurzi so izraz plačilnih dolžnosti ene države proti drugi. Devlz- ni kurzi označujejo stanje denarne ve- ljave enc države v primeri z isto drugc države. Ti kurzi so nekak barometer, Ki izraža povoljno ali ncpovoljno gospodar- stvo kake države. Kakor kurzi v splos- iicin. se tudi devizni kurzi doloeajo po prineipu po\ prakvanja in ponudbc. Cim večje povpraševanje po devizan kaKe države in manjša ponudba, tcmbolj se dviguje njih kurz. Ako bi n. pr. Jugosla- vija izvažala znatne množine blaga v Svico, bi tarn nastalo močno povpraSc- vanje po našili devizali in jugoslovanski valuti v svrho poplačanja naših terjate\. Kurz našim devizam ozir. valuti bi rn- stel, Vzemimo primer, da ima v takin, '/.'a nas ugodnih trgovskih razmcrah, švl- carski trgovec plačati jugoslovanski tvr- dki JOO.sXX) kron. V tern slučaju boüe švicarski trgovec težko našel našc devl- zc po ugodnem kurzu. Plačati bi moral mcnda za 100.000 K 100.600 ali še več šviearskih trankov. Svicarski trgovec bode torcj raČMinal, da li se mu bolje Iz- plača nabaviti si zlato, nositi stroške po- šiljanja in zavarovanja, ali pa kupiti ae- vize. Ako mu pride plačanje v zlatu ce- nejc nego v devizah, potem bo izbral pi vi način plačanja. Točka deviznesn kurza, pri kateri se ta način plačcvanja z zlatom Že dosti bolj izplača nego naku- povanje deviz, se imcnujc gornja zlata točka. Devize se gibljejo okoli gornjc 7.^te točke ali nr.d isto takrat, ako je pla- čiliia bilanca kake države znatno aktiv- na in se poprašuje po devizah dotičnc države intenzivno, kar se zJasti dogaja takrat, ako izvoz znatno presega uvoz. V tem sinčajti se bode vrsilo plačcvanjc v državo, katere devizni kurzi stojijo zc- lo visoko, z zlatom, ker pride ta naeln plačcvanja inozemskemu trgovcu ccnc- jc nejfo kiipovanjc deviz po visokiii kui- zih. Z zlatom je mogoče državo napoi- niti z intenzivniin izvozorn, ki znatno p:ekaša uvo/ Zlati zaklad «?i ü!cr.:ro torcj vstvariti jedino lc z deicm. nad- i;rodiikciJG in varčnostjo z laEtnim gcs- PGdarstvorr., ki nam bode dopuščalo iz- voziti znatcn del lastnih proizvodcv. Plačevanje z zlatom pa zmanjŠa pospešcvanje po devizah in povzroči zo- petno padanje previsoko stojeeih kur- zov. Zlato igra torej v glavnem vlogo regulatorja deviznih kurzov. Visoki de- vizni kurzi zabranjujejo intcnziven u- uvoz, ter se že torej sami ob sebi znižu- icjo na ta način, da preneha kupovanje z inozemstvom. Ce pa jc država tako izčrpana, da ne more zadostiti svojim potrebam iz lastne sile in potrebuje nujno uvozuega blaga, potem bode trpela pri zunanil trgovini znatno škodo in to teinbolj, Čim višje rastejo kurzi deviz onih držav, na katerc je navezana V tem slučaju bo treba iskati v do- tiern državi, na katero smo pri svoji tr- govini navezani, posojila, da se z istim naše plačilne dolžnosti tam poravnajo. Na ta način pade povprašcvanje po de- vizah dotične države ter istočasno tucli kurzi istih. Seveda uplivajo taka posojila na kurz deviz le trenutno, dokler ista za- dostujejo za plačilo naših inozemskih ob- veznosti; učinktijejo kakor pri bolniku morfij, ki bolečinc trenutno lc ublaži, ka- tere se pa pozneje zopet pojavijo v in- tcnzivncjši meri. Ko jc tako posojilo po- rabljeno, porajajo se pri ncspreinenjenih trgovinskih razmerah. t. j. pri stalni pti- sivni plačilni bilanci zopet neugodni de- vizni kurzi, ki držijo z nova k tlom dr- žavno gospodarstvo. Kakor se iz predstoječega razvidi, je vir vsega urejenega medsebojnega go- spodarskega razmerja med državaml edinolc zdrava trgovina. Uvoz in izvoz dveh držav inorata biti uravnana po go- tovih načelih, da pri tem ne trpi ena ar- žava na korist drugc. Država. ki veüno več uvaža nego izvaža, ne bode imeTa nikdar ugodnih deviznih kurzov. Paslv- na trgovska bilanca že navadno označuje tudi devizne kurze, dasi ista še ni po- vsem in edino odločujviči iaktor. Iinamo države, kakor n. pr. Angleško, ki ima znatno pasivno trgovsko bilanco, koje plačilna bilanca pa je znatno aktivna In so tudi njeni devizni kurzi vsled tega naj- iigodnejši od vseh držav na svetu. To pa jc lc glede Anglcškc nckaka izjema, ker ima ravno ta clržava v drugih državati toliko investiranega kapitala, da spreme- nijo tozadevne obresti njeno plačilno bi- lanco. ki bi bila sicer pasivna, v popolno- ma aktivno. Razven tega razpolaga An- gleska z megocnim trgövskim bredov- jem, ki služi tudi tujim državam in ki Jl morajo plačevati za to znatne zneske. Nadaljni faktorji, ki vplivajc ra ngodrjo a!T2s!ošk/? pl^^'Ir10 bjlp^co, so ^2. ?cz cf^iSino. zavarovania itd. Vs? ti vnar.errtf svetovnega gospodarsiva vplivsj^ *orel na -j( rcčf: »TaVo, scdn.i stc mr> vpndnr nfcli: nn nnnrnvfto z menoi, k.arkoli hočcte.« Tn ni se veC oziral po nas. Zvezali smo mu noge in on ni niti mumljal niti se oziral z glavo. Z zdniže- nimi močmi smo ga dvignili na mojega konja. Mirno je dirnil, kako-r da spi spa- nje pravicnika. Oči so mu bile zopet svetle in bistre, a pogled mu ni počival na nas, ampak na daljnjih prostranih po- Ijanah. na njegovcm izgubljenem kralje- stvu. kjer je niegova zloglasna četa sc- daj tavala brez velfkega svojegn vod.fe. Tako ie on strmel v daliavo. dokler nl- smo prišli v dol, kjer so mu stenc ovlrn- le polled v daljo. Pola.coma smo šli nanrei. da smo prišli do farme. Tu smo mu dais nn vrat obroč in ga z moono vorijro pripcli k ste- bru na pašnikn. Potem še Ie smo mu sne- li vrvi. Scdaj še lc sem ga pazno oglcdal $tran 2. »NOVA D O B A« Stev. Q1 Ujonov funtov štedingov pasivna. Za tvorenje deviznih kurzov ni eat- no merodajno razmerjc tcrjat.ev do oD- veznosti, t. j. tcrjatveria bilanca, nego le iaktieno preodkazanje plaeil v inozem- stvo, ali, kakor že zgoraj označeno, pla- eilna bilanca. Tudi države z moeno aktivno terjatveno bilanco morejo imeti trenutno neugodnc devizne kurze, Cc grejo iz istih v druge državc vecje svo- te, medtem ko iz raznih vzrokov v istcm času pritok plačil iz inozcmstva izosta- ja. Ta pojav je pa pri takih državah ie slueajen in mimogredoč. Vir splošno urejenUi deviznih kur- zov je torej le na zdravih temeljih slo- neča trgovina in urcjeno gospodarstvo države. Zlato ima nalogo, da vpliva le mimogrcdc ozdravljajoče na slabe kur- ze, kl jiii pa mora po paraliziranju prvs- ga' sunka potom zlata vzdržcvati stalno v ravnovesju edino le reclna trgoviua. (Dalje prih.) Čiščenje in dejanjske državne potrebe. Zahtevalo se je v nekcm časopisu, naj pošlje naše fin. ministerstvo vsc uradnike v mir, ki so za polno pokojnino predpisano dobo doshižili. Obenem pa se javno poroča, da ima naše finančno ml- nistrstvo 30.000 neprotokoliranih in 70.000 nerešenih vlog, kar znači, da to ministrstvo v resnici ne uraduje (Je v drugih ministrstvih bolje?) in to gotovt> vsled pomanjkanja uradnikov. Ako naj- višja finančna oblast nima nobenega reda in takorekoč nič ne dela, euditi se ni, da pri finančnih uradili najnižje vrste posli ne tečejo. Znano nam je, da se v eisto priprostih slučajih desetek (prenosnlna, »procenti«, »umrščina«) skoro celo leto ne predpiše in vsled tega ne plača, öa davčni uradi po več mesecev spisov nc predložijo višjim oblastim, te pa potem pred pol leta ničesar ne rešijo. Finančni minister pa pravi, da nima denarjev. Tu je vprasanje: imamo dovolj uradni- kov ali ne? Menda jih je za silo, pa nc preveč in zato dosluženih ni odganjati, ako so še zmožni. Na drugi strani pa smo prepričani, da so službcni predpisi prirc- jeni na potrato Casa in potrato uradnišklh moči. In da se vrnemo k prenosnini ali desetkii, bo pač res, da bi daveni uradl sami lahko take davke odmerjali, kakor se je to poprej godilo. Finančna ravna- teljstva pa naj bodo samo prcgledovalne oblasti. Tako se bo delo zmoglo na Ko- rist državi in ljudstvu. To za danes fl- nančni upravi. POLITIČNE VESTI. i' Program nove vlade naglaša oso- bito sledeče točke: 1. likvidacija med- narodnega položaja; 2. organizacija pro- duktivnih sil; 3. organizacija prometa; 4. povzdiga industrijalnega proizvajanja; 5. demobilizacija vojske; 6. vprasanje ihvalidov in prostovoljcev: 7. vprasanje vojne odškodnine, valutno vprašanje in emisijska banka; 8. zakon o davku in sem videl, kako neresnični glasovi so se širili o tern strašnem tiranu. Ni imel na vratu zlate ogrlice, niti je nosil na hrbtu križ, ki bi imel biti znak zarote ¦/>. vragom. Na stegnu sem mu našel globo- ko in široko brazgotino, ki mu jo je za- dala Juno, Tanneryjev najbolji pes, tik pred svojo smrtjo. Poleg Loba sem postavil mesa In vode, a on se ni nieesar dotaknil; le mlr- no je ležal in z bistrimi žoltimi očmi gle- dal v daljino na široke poljane — svoje poljanc. Ko je solnee zahajalo, je bil nje- gov p.ogicd še Vedno upcrj^n ;ia prcrijo. Mislil sem, da bo klical v pomoč svojo četo, čim postane mračno in sem se bil pripravil na to. Ali on je že enkrat zval pomoči, pacse mu ni nikdo o'dzval; zato je sedaj molčal. Če vzamemo lcvu silo, orlu svoboclo in golobici goloba, poginejo vsi. Pogine- jo, ker jim je, tako pravijo ljudje, počilo srce. Tudi ta strašni zlikovec ni mogel prenesti trojnega udarca. Ko se je danilo je ležal na istem mestu poln pokojnes« mini. Njegovo kraljevsko telo ni bilo Po- škodovano, a iškre življenja ni bilo v njem: Vladar je poginil. Snel sem mu verigo z vrata in eden pastir mi je pomagal, da smo ga odnesTl v skedenj, kjer je ležala Blanka. Tusem smo položili truplo starega junaka in tz- polnila se rnu je poslednja želja: Oba, KI jih je samo smrt ločila, sta bila zopet združena. na vojne dobičke; 9. agrarna reforma, zavarovanje delavstva in 8-urni delav- nik. Srbskl radikaici proii novi vladi. Prva seja Nar. predstavništva danes 23. tm. bo izredno zanimiva. Vse stran- ke so pozvale vse svoje Clane - po- slance v Beograd. V klubih so nepre- stnna posvetovanja. Oba bloka se z vso vnemo trudita, pridobiti si čim več pristašev. Radikalni klub je v svoji seji 20. tm. razpravljal o položaju. Pro- tic je povdarjal, da treba porabiti prvo ugodno priliko, da se zruši nova vlada. Pozval je tudi vse ostale klube, ki niso v vladi zastopani, na skupni boj proti demokratsko-socijalističnemu mi- nisterstvu. Iz Prekmurja. Obe veliki županijl Sobota s 60.000 in Lendava s 40.000 prc- bivalci tyorite odslej politično enoto s scdežem civilncga komisarijata v Sobo- ti, kateremu sta podrejena komisarijata v Radgoni in v Lendavi. Osnoval se Je sosvet, nekak prekmurski parlament, ki sodeluje s civilnim komisarjem. Vsa- ka županija pošlje v sosvet 2 -— 3 uglecl- ne može in po enega duhovnika. Delo- vati prične v pondcljek. Njegova naloga je, določiti za občine gerente, organizi- rati sole, določiti, kateri uradniki ostanc- jo in kateri se odpuste. Ustanovilo se je 17 orožniških postaj z glavnim povelj- ništvom v Soboti. Poštnih uradov je 2lJ. Stavljen je predlog, da se zveže Soboia z Radgono potom poljskc železnicc. So- dišča so v Soboti, Belatincih in Lendavi. Vprasanje valute dela težavc. Med Ijud- stvom kroži pet vrst denarja: Bela Ku- novi, modri ogrski bankovci itd. Pri zascdbi Prekmurja je stalo kosilo 40 —50 K, kg mesa 28^2 K. Valuta se Je že toliko ustalila, da stane kosilo 10-^. 12 K, meso 14 K. Potrebna je gospodar- ska organizacija. V Prekmurju je nad 50000 Hrvatov, ki dozdaj še niso osvobojeni. Ti so izdali poziv na jugoslovansko armado, naj on- vobodi tudi nje. Jadransko vprašanie pride glasom najnovejših vesti prve dni prihodnjega tedna v pretres na mirovni konferenct. Italijanski listi si ne delajo veliko upanja, ker Wilson vztraja odločno pri svojem junijskem programu. Nadvojvoda Jožef pokle. Dne 20. tm. je prišla vest, da je nadvojvoda Jožef izja- vil, da se odreče politični moči in da ho- če kot zasebnik počakati izida volitev. Vrše se pogajanja za scstavo nove ko- alicijske vlade. Rumunski prestolonaslednik se je zasc in za svoje naslcdnike odpovedal pravt- cam do prestola. Aretirani boljševlškl agitatorji v Beogradu. »Pravda« javlja, da so v Beogradu aretirali in odpeljali v Za- greb Filipa Filipoviča in dr. Sima Marko- viča. List pravi, da so v zaroto zaple- teni tudi nekateri na5i nanovo sprejeti častniki, med njimi znani kapetan Metz- ger. V Beograd je bil poslan 1 milijon kron v svrho agitacije. Proti židom. Po celi Ukrajini se je pričelo močno gibanje proti židom. V raznih mestih so se vršili veliki po- kolji Židovskega prebivalstva. V Pereje- slavu je bilo umorjenih pri tem 326 ljudi. Pomorska bitka med angleškim in rui.kim brodovjem se je vršila v soboto zvečer v Finskem zalivu. Dve ruski ladji, en prevozni parnik in ena stražna ladja so potopljene. Ljenin zopet ponudil mir. Iz Lon- dona poročajo, da je Ljenin zopet sta- vil mirovni konferenci predlog, da bi sklenila mir s svojetsko Rusijo. Pri- pravijen ie, izpolniti vse gospodarske zahteve zaveznikov, priznati vse stare inozemske dolgove Rusije in odstopiti zaveznikom veČ monopolov. Odreči se hoče vsaki agitaciji v inozemstvu, zahte- va pa za sebe popolno svobodo delovanja v Rusiji. Zavezniki so Ljeninov pred- log odklonili, ker stoje na stališču, da zastopa moskovska vlada vedno manjši del ruskega prebivalstva. Volitve v ogrsko narodno skup- ščino bodo glasom sklepa min. sveta dne 20. sept. Volilno pravico bodo ime- le tudi ženske. V teh dneli pohitlte iz vročiiie, prahu in dima v naše planine in gorske dolinc. Tarn najdetc oddih, mir in si utrdite svoje zdravje. — Izhodišče vsem turam in Iz- Ictom Je Celje. — Vse inforraacije dobite brezptačno pri celjskem odseku SIov. plan, društva. MARIBORSKE NOVICE Izselil sc je iz Maribora v Nemško Avstrijo advokat dr. Faleschini. Bil Je nemški nacijonalec, javno pa ni nastopai. Nagnusna renegata dr. Mravlak in dr. Orozel pa sta ostala v Mariboru in se hli- nita za lojalna državljana. Tiralico je izdala polici'ja za prote- stantovskim pasforjem dr. Mahnertom, ki je bil zaradi hujskarij proti državi od- sojen na dva meseca strogega zapora, pa jo je žc pred obsodbo popihal junak v Nemško Avstrijo. Mariborska prodajalna zadruge »Afl- gemeiner Spar- und Konsumverein in Oraz« jc prešla z 18. avg. v upravo »Ko;> zumnega društva za Ljubljano in oko- lico«. Prva trgovska sola v Mariboru bo glasom poročila i/ Beograda z dne ]•>. t. m. te dni osnovana. Umrla jc 20. t. m. v bolnišnici sopro- ga duvčnega uradnika, gospa Marija De- bclak. 9000 K ukradli sta brivčeva žena Katarina Farič in neka Drozg trgovcu Laiiferji; v üosposki ulici iz miznice. Pri Orozg so našli v drvarnici 2550 K. PTUJSKE NOVICE. Velika sokolska slavnost in proslava petdesetletnice Narodne čitalnice dnu 7. septembra t. I. v Ptuju. Sokoli — rojaki ! V osvobojenem jugoslovanskem Ptuju pričelo se je novo življenje. Meseca sep- tembra 1918 še teptani Slovenci so go- spodarji na lastni grudi. Pokazati hoče- mo, kako razumemo svobodni Jugoslo- vani svojc vzvišene dolžnosti, ki so nam nastale v veliki, lepi, svobodni domovi- ni. Ne pobijanje nasprotnika, ne naroclna nestrpnost, smotreno kulturno delo je naše geslo. Krepimo si dušo, krepimo telo! Lc potem nam ne zatemnijo nikaar žarki svobode, le potem zasveti solnce svobode še našim neodrešenim bratom. Bratje, sestre! Rojaki! Pozivljamo vas, da se udeležite polnoštevilmo sokolskega zleta, proslave petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7. septembra 1919 v Ptuju. CELJSKE NOVICE. Mestno sledališčc v Celju. Dramn- tično društvo celjsko nam jc prirediio 14. avgusta lep umetniški veeer, kakor ga Celje že dolgo ni videlo. Do zadnjega kotička nabito polno gledališče je že na zunaj pokazalo, da uživa dramatično društvu v občinstvu zaslužen ugled in polno zaupanje. Celje je po krivici že na daleč zaslovelo po dveh »praznih veče- rih«, tokrat pa je napolnilo gledališče nc iz prisiljene dolžnosti, temveč iz prave, resnične notranje potrebe. Vedeli srno, da bo uprizoritev Milčinskega »Volka- šina« na višku, kar morejo podati dobre celjske moči pod vodstvom režiserja ljiibljanskega narodnega gledalisea g:. Povheta. ki jc z veščo roko in globoklm umevanjem od najmanjše do največje uloge dvignil vse, in sam nastopil vvlo- Ki izrazjtega slovenskega starešinc, kl daje svatovščini življenjc in veselje. — Nikjer nismo opazili onih. večkrat tako mučnih pavz, vse je teklo naravno, res- nično, kakor je to v slovenski naši prav- ljici, ki sc živo pripoveduje in pobožno posluša v dolgih zimskih večcrih prav tako kakor ob sedminah in ob svatov- ščinah, ki so trajale nekdaj po več dni, pa so vedno ostale lepe, nikdar dolgoČas- nc. Nikjer ni bilo onih zanemarjenih ma- lih, nehvaležnih ulog. ki se jih vsaka igralka in vsak igralec diletant boji in brani, ker so na diletantskih odrih pravn pastorka, tako zraven, ker pač morajo biti za vcčjo slavo drugih. To veliko hibo jc izbrisal iz naSega odra g. Povhe, za to mu je celjsko občinstvo hvaležno, hvrr- ležni so mu igralci za dobro solo, ki nc bo izginila brcz sledu. Vsem Članom Zveze vojnih inva- lidov v Celju v vednost! Pri izvolitvi odbora Zveze 20. junija 1919 sem bil izvoljen preglednikom računov. Kot takšen sem koncem julija 1919 pre- gledal račune. Veselja bi bil zavriskal, ko sem videl v bla^ajniški kniigi, da je bilo dohodkov krog 23.000 kron. Ostrmel pa sem, ko sem videl izdatke v znesku 15.000 kron. Kot bivSi pre- glednik Vam to kratko raztolmačim. Omenim najprej, da je tajnik Zveze na shodu 29. junija v Narodnem domu v navzočnosti 130—150 invalidov izjavil, da Zveza rabi odbor, ki bo brez- p lač no deloval v prid vojnim inva- lidom, Sam pa si je pustil izplačati za mesec maj junij 1919, dasi je dobival med tem časom podporo za brezposelne, znesek 1100 K; razun tega je dobil 100 K dnevne doklade, če se je peljal v Ljubljano ali na kak shod. Na shodu v Mariboru se je potom zbirke nabralo krog 2000 K; tarn je bil tajnik Zveze v spremstvu podtajnika 6 dni navzoč ter si je pustil za ta čas samo 1300 K izplačati; izventega pa se mu je do- volila mesečna plača 730 K, baje ker je iako praktičen in ga ni, ki bi ga nadomeščal (njegova praksa je vsem znana). — Bivšemu predsedniku se je za čas njegovega delovanja (maj—junij), akoravno pisarna še ni bila odprta, izplačalo 1100 K kot »odžkodnina« ter za izdatke za društvo krog 100 K. Od te svote je daroval invalidnemu fondu 150 K, kar je takoj objavil v »Novi Dobi«, ni pa tudi objavil, da si je dal izplačati tako velik znesek. — Blagaj- nik je bil pri mestnem magistratu v službi ter le tu in tarn v pisarni Zveze, pa si je pustil na račun invalidov iz- plačati 970 K; definitivno se ga je kot blagajnika nastavilo z mesečno plačo 600 K, dočim je v prejšnji službi imel krog 200 K. Sedanjemu predsedniku se izplača za njegove podpise 730 K, dasi je na razpolago invalid, ki bi to službo prevzel brezplačno. — Od ta- kratnega odbora, ki je štel 20 mož, se je izvolil ožji odbor 6 mož, kateri so vse to sklepali. Ker sta pa prvi in drugi podpredsednik uvidela, da se ne dela pravilno in sem bil tudi jaz na- sproten, sem zahteval, da se sklepi anulirajo in pridejo v razpravo v seji Širšega odbora, ki edini je upravičen, kaj takega sklepati. Nato je predsednik skočil in pričel navzoče zmerjati, da so bedaki, ki popolnoma nič ne raz- umejo, menda ker je uvidel, da mu ne bo mogoče delati, kar je hotel, ter da le mi zastopamo koristi invalidov, ne pa koristi — voditeljev. Zahteval sem 24. julija občni zbor, kateri ie upra- vičen celo zadevo preiskati. Žal, sem naletel na gluha uSesa. Pripomniti mo- ram, da se je za Zvezo največ trudil podtajnik, njemu pa se je za celi čas izplačalo samo 500 K. Prisiljen sem tudi, povedati, da se priloge pri ta- kratnem mojem pregledu niso strinjale; več izdatkov je bilo vpisanih brez prilog; to dokažem — če treba — tudi pred sodnijo. — Dragi prizadeti inva- lidi! Na kratko sem Vam opisal krivice, ki se nam vsem invalidom pri Zvezi gode; obžalujem le tiste, katerim se še do danes niso oči odprle in se pusiijo še nadalje voditi od ljudi, ki nam samo škodujejo. Gospodje voditelji Zveze kriče, da me bodo sodnijsko zasledo- vali; povem odkrito javnosti, da imam preveč čiste roke in da sem tudi pri- pravljen se tarn vsak trenutek zago- varjati. — Alojz Doler, Gaberje pri Celju. Državna pollcija v Celju se pre- seli iz DijaSkega doma v dozdajne prostore gospodarskega urada v hotelu Skoberne. Dijaški dom se pripravi za rudarsko Solo. Koserjevo gostilno na Glavnem trgu je kupil Slovenec Josip Žumer iz Rog. Slatine in sedaj popravlja pro- store. Napraviti hoče hotel in prirediti 16 hotelskih sob. Leseno brv cez Savinjo, katero je povodenj pred tedni deloma razdrla, sedaj popravljajo. Mestna hranilnlca celjska. Opo- zorili smo svoj čas oblast, da mora z ozirom na razmere v zavodu, ki je podpisal nad 7 milijonov kron vojnega posojila, nujno potrebno ukreniti, da pride zavod v druge roke. Ne vemo iz kakih razlogov se pa ni še do danes zgodilo ničesar. Odločno moramo v interesu prebivalstva in mesta Celja zahtevati, da oblast vmes poseže, da ne bomo kedaj zopet — po toči zvonili. Prošnja. Že čez leto dni leži in- valid Alojzij Žagar v bolnišnici; bil je skozi tri leta na ruski fronti, a ko se je pripeljal lansko leto v Celje na do- pust, zadela ga je nesreča, prišel je pod vlak, ki mu ie odtrgal obe nogi in pohabil levo roko. Obračamo se do dobrosrčnih ljudi s prošnjo, da mu po- magajo z malimi darovi, kateri se naj pošiljajo na naše uredništvo. Nezaslišano! Pišejo nam: Neki celjski trgovci prodajajo kvas, ki ga dobivajo iz Savskega Marofa po 15 K kilogram, drugim manjšim trgovcem na debelo po 28—30 K, vkljub temu, da je od pol. oblasti predpisana, cena za prodajo na debelo 16 K 50 v, na drobno 18 K. Ali bomo res prisiljeni, take grabeže z imeni v javnosti pribiti?! Štev 91. »NOVA D O B A« Stran 5. češ, da si od navadnega človeka ne pu- sti nič reči. Ne vem, kako prideino ml priprosti ljudje, ki slučajno nimamo pra- vice, biti pri Zvezi slov. trgovcev, cto tega, da se tako z visokega z nami po- stopa. Da se je bencin pri prehodu \z Ljubljane do Celia skoro dvakratno po- dražil, omenim le mimogrede. Mislim pa, da smo obrtniki in poljedclci gotovo vsaj toliko vredni, kakor razni vojni dobie- karji, in da smo upravičeni, da s.e nam razdeli bencin, namenjen za poljedclske stroje, brez posebnega dobička. Saj razni gospodjc, ki so pri preobratu ko- nje takorekoč zastonj dobili, se lahko ni- di s temi vozijo. Gospoda pa, ki sem mu leta 1916 bencin posodil, pozivam, naj mi ga v kratkem vrne, ker bi v nasprotnerri slučaju moral povedati še več resnic. Trnovlje pri Ceiju 20. avg. 1919. Franc Mähen. Llstnica urednifitva. „Skuplna zavednih celjskih Slo- vencev": Poštenjak podpiše svoje ime in ne strelja anonimno iz zasede! St. 6584/19. Razglas. Vsled odredbe ministrstva za pre- hrano in obnovo zemlje se pozivljajo vse one vojnesirote iz mesta Celja in občine okolica Celje, katereso v tako slabih gmotnih razmerah, da so potreb- ne podpore. V poštev pridejo vojne sirote do 16 let, ki so popolnoma brez staršev in one sirote, ki so izgubile očeta tekom vojne, katerih mati pa še živi. Tudi nezakonski otroci, katerih očetje so med vojno umrli, pridejo v poštev. Da se pa more dognati resnič- nost njih uboStva, se mora vsakastran- ka iz mesta Celja javiti pri tukajšnji policiji, katera bo dognala, ali je ona res opravičena, biti deležna te podpore ali ne. Za občino okolica Celje pa mora potrditi občina sama in z istim potr- dilom, oziroma z izjavo mestne policije naj se oglasijo stranke najpozneje do 29. avgusta 1919 dopoldne od 9 do 12 ure ob uradnih dnevih pri aprovizaciji mestnega gospodarskega urada v Celju. Mestni magistrat Celje, dne 20. avg. 1919. Za vlad. komis.: Šubic s. r. Naprodaj sta dve veliKi stoječi uti skoraj novi, malo rabljeni iz dobrega in močnega lesa z opeko kriti blizu postaje Grobelno na južni železnici, Stajersko. Ena uta je 21 metrov dol- ga; 181/2 metra na en! strani, 16 m na drugi stranl Široka. Streha ima 20 parov špirovcev, 25 stebrov po 3 m visokih. V tej uti se je samo 5 krat opeka žgala In je približno 36 tisoč v steni pečnlce vztdane opeke. — Druga uta je 121/2 m dolga, 61/2 m šlroka, ima 8 hrastovih stebrov, okoli 2'2 m visokih, z opeko krita, ima 13 parov špirovcev, in je okoli z deskami obiia. Pojasnila daje lastnik Fran Kar- tln v Št. Jurju ob južni železnlcl. Kup- ci naj lastniku naznanijo, s katerim vlakom se pripeljejo v Grobelno, da se jim lastnik pridruži. 1223 Išče se vajenec iz boljše hiš*e za manufakturno trgo- vino z dobrimi Solskimi spričevali. Istotam se sprejme 1239 2—1 dobra šivilja za vsakovrstno delo. Plača po do- govoru. — Ponudbe pod »marljiv« na upravništvo lista. Mnlrn pienico, koruzo, ¦¦¦wi**Fj ječmen, rz,otro- be, fižol in druge poljske pridelke in sadje poitudi na debelo samo kompletni vagoni. Ivan Dudič, 1198 Zagreb, Zrinjevac 15. 8-3 Proda se: lGP glaSOVir, hišna oprava iz lipovega lesa (naravnega) 2 postelji z vlogo, 2 omari za obleko, 2 nočni oma- rici, umivalna miza, omara s predali (starjnska z vloženim lesom). Naslov v uredništvu lista. 1231 3-1 Lepi, stari sremski ovesnhopuzo ima v zalogi veletrgovina Anton Kolcnc v Celju. Hrvaški učllelj. Išče se rojen Hrvat, ki bi bil v stanu pod- učevati v Celju trikrat na teden hrvaško iz nemškega jezika. — Poizve se v plsarni gosp. dr. «arlovšek-a. lšče se 1'/a orala dobre njive V Hajem za posejati pšenico. 1235 — 1 Ponudbe na Jurlj Šimonovlč, Celje, Llsoe it 37. Žensko kolo, v dobrem stanu iz tnirnega časa proda Godunc Alojz, Dijaškl dorn. Ivan Rovnihar 167 104-83 C©lj© kupuje po najvisjih dnev- nih cenahs laneno seme, suhe gobe, strd in vosek. Oglejte si ravnokar iz inozemstva dospelo sveže vsakovrstno manufakturno blago. Ker imava prvovrstne zveze za dobavo blaga, so cene zmerne. Vsakdo si naj ogleda bogato zalogo pred nakupom in pre- pričal se bo, da je zaloga okusno zbrana in so cene najnižje. 1238 3-1 Za obilen obisk se priporočata Strec St Drof enik Yabimo na svoj občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 31. avg. 1919 ob 10. url v Zadružni pisarnl v Celju, Cankarjeva ulica St. 11. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnih računov. 3 Sprememba pravil. 4.Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razno. Prva južnoštaj. vinarska zadruga v Celju r.zo.z. Načelstvo. Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil ob določeni uri sklepčen, vrši se v smislu § 29 zadružnih pravil ob 11. uri drug občni zbor, na istem mestu z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na gtevilo navzočih zadružnikov. Qg. trgovcem naznanjamo, da je pravkar dospelo in se nahaja v zalogi sledeče blago: salonske in tirolske metle, muholovci, Qlaserjev in Velimski kavin pridatek, krema za čevlje »Erdal«, 66 odstotno milo za perilo, kolomaz v dozah po 8 kg. — Postrežba točna. — Cene solidne. Družba za proraet petroleja z o. z.f podružnica Celje. Slavnemu občinstvu >naznanjava, da sva pre- vzela gostilno Narodni dorn v Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojni obisk. Ivan in Ana Černe. 1204 3-3 =LGoričor&Uel:Celje Zaloga papirja, plsalnih in risalnih potrebščln na debelo in drobno. Velika zaloga manufakturnega ter inozemskega modnega blaga, bogata izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem kroju. Lastni modni atelije. — Srajce, samoveznice (kravate), nogavice ltd. Na drobno ! Solidne cene! Na debelo! Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJA« Ljubljana, Dvorni trg 3 Pod Narodno kavarno. '213 3—2 Kontoristinja mlajSa moč ev. začetnica zmožna slovenščine, nemščine, po možno- sti tudi hrvaščine, stroje- in tesno- pisja, se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na veletrgovino in razpošiljalno 1233 R. Stermecki, Celje. 2-1 priPOROČAm SEURADOM,ŠOLAM INPISARNAM2VELIK0 ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRAUA PETRA CELJE CESTA ST, 31 V zalogi velika izbira vseh vrst Solskih potrebščiti kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. Jomshe brajnibe (švartel)ne) in Stern peljne, rezan les vsake vrste in late kupuje v veliki množini za takoj in pozneje oddati. Hofman tovarniSka dein. družba Pečuh (Bara- nja) Brzojavi ali pismene ponudbe se prosi na Pečuh (Baranija) Izdelovanje vseh vrst čevljev od prippostih do najfinejših po dnevnih cenah 46 104—64 Hud. Zontič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica ätev. 2. !! Sladkor !! manje se ga potrebuje pri porabi suroflaf „Congo" ftapE pražene, zamlete, s pravo kavo mešan.e 1 originalni zaboj 63 kg sortirano, o- kusno, v V5f V10, 1/2o kg zavitkih. Franko zaboj......K 756 Poštna pošiljev 15 kg sorti- rano*franko.......K 200 OdpoSüjatev: predplačilo ali s poStnirh povzetjem. Lang & Comp., Osijek, -------Brzojavi: Langcomp.------- Odprl sem Mel Eeopd dosedaj Sandwirt v Slovenjgrad- cu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočlšče, kegljlšče, kra- sen vrt in se dobe vozovl na vse strani. Točil bom vedno najboljSa vina, pivo in kavo. Vsak čas se bodo do- bila mrzla in topla jedila. Imel born vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na debelo in drobno za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andre] Oset, hotel Beograd, :-: Slovenjgradec. :-: Stanovanje iščem v mestu Celju, ali tudi v bližini mesta, dve do tri sobe s kuhinjo. Mirna stranke brez otrok. Eventuelno plačam tistemu nagrado, ki mi preskrbi. Cenjene ponudbe pro- sim pod »Stanovanje 50« na upravn. 1197 -3 Staubend in galant, hleparsha obrt A. Josta nam. Fš Dolžan Celje, Kralja Petra c. 8 (nasproti „belega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Stran 6. »NOVA D O B At Štev. 91 „LÄSTNI DOM*' reglstrovana kre- dlfna in slavbena zadruga z am. zav. V CELIU Prešernova ulica si. 15« sprejema branllne vioge in Ithobrestnje po / \2 0/ Vsakovrstno špecerljsko in kolonijalno blago na de- belo in drobno razpečava nanovo ustanovlj. trgovina MMočnih Celje, Glavni trg 8 Najboljša žganain surova kava, cikorija, milo, vseh vrst moka, riž, ptistno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžiga- lice, barvc za obleko, konjak itdi Vsaki dan sveži kvas. Zgubil se je bnl solnenik nn cesti Gorica- Ostrožno-Olje. Pošteni nisjditelj ga n;ij od- da proti nagradi v trgovini R. Steuni'cki. Kavo žgano In surovo, rozine, ol|e, Erdal-kremo. llkalo (biks), vse vrsle barvc za obleko, inazilo za voz, pe- trolej, sveče, vžigaltco, spKh vse špecerijsRo in kolonijalno blago na debelo in drobno priporoča tvrdka< Ivan Dečlio, Celje nasproti Narodnega doma. 986 8 Bznanila „Union-Propagande1" Maribor, odd«lek oglasne uprave, Industrija za razsvetljavo družba z omejeno zavezo. Maribor, Gosp. ill. 8, teles. Z67 nudi: Odd. I. Sestavo elektr. naprav luči in moči v vsakem obsegu za vse vrste toka, telefonske in signalne naprave vseh svrh. Odd. II. Tvarine en gros. Dobava vseh elektrotehn. tvarm, strojev za raz- svetljavo in Žarniee. Posebno bakrene vodne tvarine po vagonih iz inozem- stva: strojno o!je in mast. Odd. III. Strojnotehn. oddeleksestavJ: zgradbe celih tovarn vsake vrste: vo- dovode, turbine, tovarne za obdelovanje lesa, Žigalic, žele/.nice, parne naprave, črepalnice.oskrbe vode, livarne, tiskarne, bencin in diseljeve mutorje in odda poljedelske stroje. Kratka dobava. Na- črti in obisk inženirjev na razpolago pozoR: Naznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastver.o koncesijonirano posredovalnico za obrat z zemljišči: nakup in prodaja po- sestev, hipot. pos. itd. K. TROHÄ satno Tegetthofova c. tffc :-: St. 30, pritlčje. :-: ^P 9H2 3-3 Slovenija, pozor!!! Nova, uradno potrjena iznajdba, nov način zidanj;i, ki je polovico ceneji, se pri- hrani 5Ou/0 na delavcih, 35°/0 na opeki, 75"/o na apnu in pesku, veljavno za pi itlične stavbe vsake vrste. Prevzamem tudi v izvršitev zgradbe cerkev, šol, rnostov, cest, jezov, železobetonske traverze, beljenje hiš v jugo- slovanskih barvah, vsa popravila, načrte in proračune. Za prihodnje leto naj se že lotos naroči. Naro'uje se pri zidarskem mojstru Dragotčnu Korošcc, Braslovče, Ža- lac, Šoštanj ali Brežice. I1al —4 Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pri del ki Ant. Kolencüd: Ant. Ermenc 263 CCIJO 52-31 Kralja Petra cesta 22. Rogaško slatino, riž, kayo .su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkorčke v kartonih, ter vse drugo špecerijsko blago pripo- roča po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc, Celje, 213 Narodni dom. 52-32 ,. Kupim tudi vsako množino ianenega semena. Gostilna Plevčak Gaberje priporoča suojo izurstno topic in mrzlo Kuhinjo ter najoDljša, prisfno domaca vina. 210 52-33 NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov ^ostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Dcjanje govort!!! Vprašajte samo vsakega trgoVca kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec VektrgoVine *»r 5cbotlcr *5ta Telefon 7*mY»\* Vlaška 106 «gno. ul 21 Od 1883, obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi specerijsKega Holotiijaincga in prcijmo ;Het|a blaga. 92316-8 ZahtcVajte ccniHc! Absolvent trg. sole, zmožen kniigovodstva. sloven- ske, nemške in srbo-hrvaške korespon- dence, s!ov. stenografije in strojepisja išče slu be. Cenj. ponudbe pod »R. R.« na upravništvo. 1224 2-2 GäPfll11 sibevico, kraste, lišaje uniči **•"" J*^f pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček c& eno osebo 6 K. •-¦ Po poSti 7 K poštnine piosto. ProdMJa in razpošilja s pošto lekasrna Trnköczy v Ljubljan», Kr an,-fco 615 34-31 Trgovci mešane | stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno zaslužijo s prodajo Mastina (hranilni prašek za živino in perutnino) pri kme- tovalcili. Treba je pisati dopisnico na naslov: »Lekarnar Trnköczy. Ljub- ljana, Kranjsko« na sledeči način: »Pošljite ini 15 zavojev (po V* kg) Ma- stina, obenem veliki lopak, oboje po povzetju zaK30 40, pn>>i" poštnine in zavojninc. S()l 10-18 Vedno na novo dobiva vek'tigovina Ster- mecki v Celju v velikanskih mno- zi'nah sukno, kamgarn in hlačevino za mo^ke üblcke, volno cefir, modrovino in pisano tkanino za ženske obleke, šifon, belo in in pisaoo platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najiužjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo ?. enim nakupömj da se sami prepričate. Veletrgovina in razpo&iljalna ve nasade, ako že niso okuženi po kebirn'. Na to groba- njc mc jü posebno opozt »ril če^ki hmc- Ijar, kniet Vaclav Drässfei • v Ustu. Ce je zima dolga' iin , se rez hmelja ue more izvršiti že irres» ?ca. februarja ali marca, se kebrovi llčinfc i vkljub gro- banju posreci priti v kweni ko; da se pa to ličinki sigurno prepreči, o brežemo na- sade že v jeseni. Rez je pai \ največ od- visna od vremena. Dasi sc pri hmelju, kakor pri vinski trti' spomTat Ina rez bolj obnese, vendar jo moramo a / hmeljsklli nasadih izvrševati, da se ofcra nimo §koo% ljivca. Okužene obrezline Im eljske trte je treba zbirati in zažgati, dasi je dogna- no, da ličinka pogine, ako' s« ,'i razpostavi uplivu zraka in- vremena:. ^ Zgodi se pa tudi, da se povodom ob- rezovanja že najde ličinka v korenik); v tem slučaju je potrebno, da se ličinka s koničastim železom v rovu zabode in odstrani, ali pa da se vsa okužena mesta korenike obrežejo. Hmelj je sorodnik ko- prive in »ne pozebc«. V zelo razjedenlh koreninah se vcasiih najde keber. Da sc pri tako obilnem številu ličink najde ta- ko pičlo število kebrov in bub, se tol- mači s tem, da žive kebri v času, ko je rastlina v najboljšem razvitku, to je me- seca avgusta. Razumljivo je torej, Ua niorajo hmeljski nasadi pešati, ako u- ničiije keber korenike. Ličinka našega skodljivca je*bete barve, ima rujavo glavo in črne čcljustl; ona je zelo podobna ogreem, samo da je le do 15 mm dolga; buba je rumeno-rn- java, keber pa svetlo rujave barve ter spada med rilčkarje. Anton Petrlček. HMELJ. Žalski in drugi hmeljarji so se dogn- vorili, da bodo placevali za obiranje enc- ga škafa hmelja po 30 vin. s hrano — ali po I K brez hrane — kar naj blagovolijo upoštevati vsi hmeljarji, da ne bode brer- potrebnega razburjenja. Veleposestva se ne smejo pro- dajatl! Uradne »Narodne Novine« pri- občujejo naredbo gerenta Aleksandra o prepovedi prodaje veleposestev. Naredba prepoveduje vsakršno prodajo potom pravnih ooslov med živimi, kakor tudi potom dražb, bodisi prostovoljnih, bodisi javnih. Nadalje se prepoveduje tudi obremenjenje prizadetih veleposestev. Pojem veleposestva je različen v raznih delih države. V Sloveniji se smatrajo za veleposestva vsa tista, ki merijo nad 20 ha obdelanega zemljiSča ali 200 ha zemljiSča sploh. Na Goriškem, vlstri, in Dalmaciji so veleposestva ona po- sestva, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se gibljejo meje med 100 do 300 ha obdelanega, oziroma med 300 do 500 ha zemljišča sploh. Za vsako prodajo, oziroma obre- menitev teh zemljišč je potrebno poseb- no dovoljenje ministrstva za agrarno reformo. DOPISI. Fantje In dekleta Iz Trnave In Št. Ruperta prirede dne 14. septembra veliko vrtno veselico in petdejanjsko narodno igro s petjem v Št. Rupertu pri Gomilskem. Vsa sosedna društva, ki pridejo v poštev, prosimo, da se na prireditev ozirajo. Polzela. Odbor Ciril in Metodove podružnice na Polzeli se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem, ki so s svojim rodoljubno-požrtvovalnim sode- lovanjem na kakoränikoli način pripo-' mogli, da je naša vrtna veselicä dne 17. tm, prva po dolgih letih vojne in prva pod svobodnim jugoslovanskim solncem, v gmotnem kot moralnem oziru tako krasno uspela. Predvsem nas pa veže dolžnost, da se najprisrč- nejše zahvalimo vrlemu in mnogoobe- tajočemu pevskemu zboru celjskemu, ki je pod vodstvom g. prof. Beraniča s svojim lepim nastopom povzdignil mo- ralni uspeh na5e veselice. Enako izre- kamo našim sosednim braslovškim društvom in sicer pevskemu društvu in požarni brambi našo najiskrenejSo zahvalo. Živeli vsi in v delu ra narod naprej I Šoatanj. Za invalide so nabrale na§e sokolice in šolska mladina na Petrov dan 587 K 20 v, kateri znesek se je nakazal poverjeništvu za soc skrb. Z radostjo gledamo na razvoj Šošt. Sokola, ki se vedno zaveda svo- jih dolžnosti do naroda. Naprej! Šoatanj. ŠaleSka podružnica Slo- venskega planinskega društva v So- štanju je imela dne 13. 8. tl. svoj redni občni zbor. Izvoljeni so bili: predsed- nikom J. Sernec, okrajni sodnik, taj- nikom J. Šumljak, učitelj, blagajnikom J. Skamen, sodni uradnik, odbornikoma M. Tajnik, učitelj, J. Pšeničnik, post nad., namestnikom J. Kotnik, učitelj. Že v času pred občnim zborotn je bilo društvo delavno. Dosedaj še ne zaznamovana pot na krasno razgledno točko - vrh Smrekovca (1570 m) nad Sv. Križem na Belihvodah (1044 m) se je temeljito markirala in ob enem dopolnila mar- kacija ob potu na Smrekovec ležečega Sv. Križa. — Izlet na Smrekovec, ki ima odprt pogled na Savinjske planine, deloma na Gorenjske in Koroške pla- nine ter Sirok razgled na Stajerske Stran 4, »N O V A D O BAi Štev. 91 ravnine, obeta ppstati poleg Sv. Uršule (1696 m) ena naših nateriljubljenejših parti j. Ni izključeno, da postavj še tam kedaj naša podružnica planinsko kočo. Pa tudi sicer nudijo manjša vrba Gora Oljka (734 m) in Kozjak (871 m), izlet na Sv. Anton, skozi Libijsko dolino na Boskovec-Medvedjak (Mozirsko koČo), preko Kramerce ali Sv. Vid na Koroško, nadalje izlet na Fortnek in preko Ve- lenja na Dobrno obilo naravnih oziroma zgocjovinskih zanimivosti. lmenovani poti so v velikem številu Že od poprej zaznamovani. Če odbor na planinskem delu proizvede, kar je dopolnitve po- trebno, se lahko postavi naš še pre- malo znani okraj — slikovito ležeč v trikotu med Savinjskimi in Koroškimi planinami ter Pohorjem in vsebujoč le- Čilni vrelec v^Topolšici ¦• v eno vrsto ne samo med najlepše, temveč tudi med najhvaležnejše kraje slovenske domo- vine ! Mislinjska podružnica SIov. plan, društva Slovenjgradec naznanja, da se je nekdanja nemška koča na gori Uršuli vzela od podružnice v oskrbo in se je ista dne 15.8.1919 otvorila. Za hrano in izvrstno pijačo je pre- skrbljeno. Ker je gora Ursula radi lah- kega dohoda, kakor krasnega razgleda znana po celi naši Štajerski in Koroški, se slavno občinstvo vabi, da isto mno- goštevilno poseča. Iz Mlsllnja. (Malo spominana junaka Malgaja). Večkrat sem či- tal v Vašem cenjenem listu o sloven- skem junaku nadporočniku Malgaju, katerega sem spoznaval v času počitnic kot mladega učenca celjske gimnazije pri Sv. Jurju ob juž. žel., koder sem bil kot mlad orožnik nastavljen. Malgaj mi je bil vedno dober prijatelj, ter se še pozneje kot nadporočnik ni sraino- val prijazno občevati z menoj kot daljeslužečim podčastnikom, kar ni bila navada pri mnogih drugih častnikih armade bivše Avstrije. Besede, katere sem z junakom Malgajem dne 5. V. tl., to je dan pred njegovo usodepolno Žrtvijo spregovoril, mi bodo ostale vedno v spominu. Ta dan sem čakal na kolodvoru Meža pri Dravogradu na vlak, da se peljam v Maribor; bil je prav krasen majev dan, slišalo se jo grmenje topov, od vseh strani so pri- hajale vesti, da nemške tolpe z veliko premočjo- prodirajo preko Sinčivasi proti Preval}am; vojaki, kateri so se pred sovražnikom umikali, so prinašali ne- verje.tne vesti o nečloveškem ravnanju z naširai ujetniki. Stal sem v družbi 2 stražmojstrov in gerenta Verdnika ob robu nad orožniško vojarno v Meži ter pregledoval razpoklino, koder je prejšnji dan udarila sovražna granata; naenkrat zaslišim preko Drave iz Dravo- grada slovensko petje, katero se je nam preko dravskega mosta z junaškimi kocaki vedno bolj bližalo. Že od daleč sem spoznal glas junaka nadporočnika Malgaja, kateri je na čelu svoje čete )bilo jih. je okrog 40) hitel na pomoč proti Prevaljam. Po vojaško pozdravim Malgaja te/ ga mimogrede vprašam: »kan>$a,",-..gospod nadporočnik ?« On mi kr^tjicb'iri prijazno odgovori: »proti Prevajjam,. koder preti nevarnost.« Na čelu, "Maigajeve čete je nesel vojak štiri- voglato tafciiicp, na kateri je bilo za- pisano, »Malgajevi hajduki.« Želel sem MalgajiU veiiko sreče in uspeha. Po odhodu Maigajeve čete se je v Meži vse- pomirilo in je slovensko prebival- stvo z velikim zanimanjem pričakovalo - Malgajevega uspeha; ali Žalibogže drugi dan se razširi žalostna novica, da je juriak Malgaj blizu Tolstovrške slatine pad'el in da se nemške tolpe bližajo Dravogradu in Meži. Ko zaslišim to žalostno novico, me je srce zabolelo ter dolgo nisem mogel verjeti, -da je vest o Malgajevi smrti resnična; Mal- gajevi hrabri koraki preko Meže, njegov odzdrav in odgovor, da gre proti Pre- valjam, koder pretijievarnost, miostane vedno v spominu in imam slovenskega junaka Malgaja še danes pred očmi. Kakšno veselje bi imel ta hrabri junak danes, ko je slovenski Korotan rešen vsaj deloma nemškega jarma. Lahka naj bo Malgaju zemlja Slovenskega Korotana, dokler ne sprejme ostankov zemlja njegove domovine, koder se je Malgaj igral kot otrok in vzgojeval kot pravi slovenski fant. Št. Jurčani, bodite ponosni na svojega nadporoč- nika Malgaja, kateri je do svoje žrtve izpolnjeval zvesto svoje dolžnosti; vze- mite si ga za vzgled in naj vam, kakor meni, ostane vedno v spominu. Matija Černe, stražmojster. V Velenju je umrl 18*. tm. krojaški mojster in posestnik Janez Berlisg v 47. letu starosti. V SIov. Gradcu je sekvester Schul- lerjevih posestev, g. Stanko Košir, dal v najem takozvani Schullerjev hotel »Sandwirt« znanemu g. Andreju Osetu, ki je bil na Koroškem v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci zasedli Ko- roško, popolnoma oplenjen in uničen. V hotelu, ki se bo poslej imenoval »Hotel Beograd«, je tudi kavarna in mesarija. Na razpolago so tudi sobe za tujce in voznike. Vsem bližnjim in daijnim Slovencem ter potnikom novo- urejeno podjetje najbolje priporočamo, G. Oset bo imel v hotelu tudi veletrgo- vino z vinom ter bode imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova in staia vina ter pristrfa črna dalmatinska vina na drobno in na debelo. Gostil- ničarji se naj otresejo nemških vinskih trgovcev in potnikov ter naj naročajo od dcmačih jugoslovanskih trgovin, ki jim bodo gotovo vsaj jednako dobro postregle kakor nemški židovski trgovci in agenti. SIov. Bistrica. Okrajno glavarstvo smo že ponovno opozorili, da v našem mestu, ki ima dovolj trgovcev, poseb- no pa nemških, trguje brez trgovine in seveda brez obrtnega lista Nemec Müller, čegar žena je še lansko lett> nastopala na odru nemških predstav in sploh niti besede ne zna slovenski. Okrajno glavarstvo pa kljub temu do danes še ni nič ukrenilo in zato je Nemec Müller dobil še korajžo, da se sedaj potom nemSkega advokata dr. fiaasa poteguje za obrtni list in misli že v kratkem otvoriti trgovino, v ka- teri bi bil udeležen še neki Korošec Kofier, čegar sin tudi ne izpregovori beseda slovenski in dela vse mogoče »kšefte« po Pohorju. Pozivljamo ob- činsko vodstvo, da se z vsemi močmi brani še nadaljne germanizacije našega mesta, slovenski trgovci pa tudi priča- kujejo, da jih tako občinstvo, kot tudi oblasti vsaj sedaj podpirajo in branijo pred umazano ne,mško konkurenco, saj so jih poprej zadosti nemške oblasti zatirale. Tu bi imela tudi odločno spre- govoriti s 1 cfv e n s k a trgovska zadruga. Slovenski trgovci iz mesta in okolice, zganite se, saj se gre ne samo za na- rodno, ampak tudi za Vašo lastno ko- rist. Mi bomo odločno na Vaši strani, seve, dokler bodete resnično realno trgovali! Zgornja Bistrica pri Slov. BJstrlcl. Tudi v našo občino je posijalo jugo- slovansko solnce. Nekaj časa smo stali ob strani in opazovali, kako se razvija živJjenje Jugoslavije. In prepričali smo se, da je v tej novi državi res vse ve- liko boljše, kot je bilo v rajnki Avstriji in sedaj v Nemški Avstriji in da je bllo tisto nemčurstvo že prej neumnost, sedaj pa je to sploh neodpustljiva ne- umščina. Zato smo se tudi v polnem številu udeležili sestanka Jugoslovanske demokratske stranke v Siov. Bistrici in tudi čisto strinjali s programonr, kot sta ga razvijala govornika dr. Kukovec in dr. Pučnik. Raditega bomo to nedeljo postavili tudi naše gasilno društvo na jugoslovansko podlago in v kratkem upamo v zvezi s prerojenimi slovenje- bistriškimi gasilci prirediti pri nas lepo narodno slavnost. Tega novegaživljenja se prav od srca veselimo, da ne bomo več tako osamelo živeli v našem kotu, kakor bi kje na hebu viseli. V Podplatu je 20. tm. umrl trgo- vec Janez Lovrec, star 34 let, na su- šici. Zapušča vdovo z 2 otroci. N. v m. p. 1 PodČetrtek. Naša občina in obširna okolica je gospodarsko skoro čisto od- visna od gražčine grofa Attemsa, ki ima tu skoro vso zemljo v svojih rokah, posebno pa travnike in gozde. Tekom vojne smo iz raznih vzrokov trpeli posebno pomanjkanje drv, ki jih nismo dobili vsi od graščine ali pa pod tež- kimi pogoji. Zato smo prosili vlado, da nam preskrbi/ drva iz graščinskih gozdov. PoverjeniŠtvo za agrarno re- formo je naši prošnji ugodilo in minulo nedeljo je na sestanku v Soli državni nadzornik dr. Reisman odkazal vsem občanom potrebna drva ter obenem odredil popravo zatietnarjene ceste, da bomo lahko vozili drva in hlode iz gOzdä domov. Vsi občani so bili s to ureditvijo zek) zadovoljni, ker so videli, da' v Jugoslaviji vlada več reda in pravice, kot je bilo v Avstriji pod nem- Ško vlado. RAZNE VESTI. Prcdor pod kanalom la Manche (ka- nal med Francosko in Angleško!) sc prične v najkrajšem času graditi. Baje stroski ne bodo znašali nad 100 mili- jonov krön. 1 »ovršen bo predar v 4--~ letih. Vožnja iz Pariza v London skozi predor bo trajala pet in pol ure. 2 milijona naših izseljencev jegla- som statistienih podatkov v Ameriki. Vrše se priprave za transporte v Evropo. 15 milljonov druzin dobiva v Evropi podporo za brezposelne, je torcj brez de- la. Vzrok: preobrat v industriji in trgovl- ni Kot posleclica vojne. 4 graškc komuniste Henrika Brocf- liika, jožefa iJaca. Antona Haumanna in Bela Rosenbergerja je izgnala avstrijska vlada čez mejo v našo državo kot sem pristojne. Brodnik je pristojen v Vitanje. Bač v Pleterje, Kosenberger (žid) v Radgono. Brodnik in Rosenberger sta bila v tajništvu nemško-avstriiske kointi- nistiene stranke v Gradcu, vse so oddali v Ijuhljanko prisilno delavnico. Minuio Süboto je avstrijska varnostna üblast pri- peljala v Spilje tudi Brodnikovo ženo, prcvzela jo je nasa vojaška polieija in odvedb v Maribor. Nasli so pri njej vc- liko pisem in popolcn imenik vseh kotnn- nistienih voditeljev. Odpeljali so jo v Ljtibljano. Kot vojaško letališče je dovolila mirovna konferenca avstrijsd republiKi letališče Thalerhof pri (iratlcu. Naivedjo brezžično brzojavno po- stajo sveta ustanovi glasom poroeil iz Pariza neka ameriška družba v kratkem pri Bord(3-ju na Francoskern. Brzojavila bo lahko 72000 besed na dan na daljavo 21.000 km. Za 40 niilijard frankov vrednosti so potopili torpedi do avgusta 1. 1918 na Cno niorja. Alkoholu odreči se morajo po- polnoma noseče in doječe matere, če hočejo imeti duševnc in telesno zdrav zarod. Trditev večine mater, da pivo poinnoža materino mleko ali da vino pri detetu pospešuje krepek razvoj te- lesa, rast zob itd., je čisto zmotno. Res je le: mleko da mleko, pivo in vino pa povzroča zlasti pri dojenčkih bož- jast, krče, drisko in druge podobne bo- lezni. Pametne besede nemškega ge- nerala. General Deimling, ki se jebo- jeval v Afriki, je poslal ministru Erz- bergerju pismo, v katerem pravi med drugim, da se je vsaktera politikaspo- razuma razbila ob strašni zasleplje- nosti najvišjega armadnega vodstva, pa tudi ob slabosti drž. zbora in na brez- značajnosti državnih kancelarjev. To so nekateri poveljniki na fronti, kate- rim je bilo jasno, da proti celemu svetu ni mogoče trajno zmagati, že med vojno bridko obžalovali in pro- klinjali. Danes si človek oddahne, ko pride resnica končno na dan. Nemški narod potrebuje resnice, in če je treba pri tem iti preko mričev. Brezobzirno treba posvetiti v vse najkritejše kote. Nemški narod treba resnice za samo- spoznanje, za izčiščenje, za zopetno pridobljenje zaupanja sveta in za lastni notranji mir. Književnost. »Slovenski Korotan«. Spisal dr. Moravski (dr. Rožič). Knjiga je izšla v Celovcu, predno'je bil od Jugoslovanov zaseden, pa jo je nemSka vlada zaple- nila. Stane 4 K. Trgovci dobijo popust. Naroča se pri trgovcu Jožefu Vajncerl v Pliberku. »Glasbena Matlca« v Ljubljani je izdala v samozaložbi Dr. Jenkovo srbsko narodno himno »Bože pravde« za moški zbor. Besedilu v latinici je dostavljeno tudi besedilo v cirilici. Cena za 1 kos eno K, po poSti 1 K 10 v; naroča se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani. — Vsem moškim pevskim zborom se priporoča, da si nabavijo to narodno himno. »Jugoslavenska Njlva«. Primili smo 33, broj revijalnega tjednika »Ju- goslavenska Njiva« od 16. o- mj. Zadnja porocila Položaj v BeoKradu. ¦LDU. Beosrad 21. avg. V sobotnl seji izvoli Narodno predstavništvo sek- cije ter določi dnevni red za pondeljeK. LDU. Beograd 21. avg. »PravUa* poroča: Radikalni klub je sklenii Klaso- vati proti vladni deklaraciji. Jugoslovan- ski (dr. Koroščev) je imel sinoči sejo, tla odgovori na poziv radikalcev glede opo- zicijonalnega bloka. Odlok še ni znan. Narodni klub (hrv. Starčevičanci) še ni ničesar sklepal, ker so Člani še le včeraj prišli v Beograd. LDU. Beograd 21. avg. V topčider- skem logorju zbirajo nemške ujetnikc, ki jih začenjajo odpuščati. Prva partija ftre jutri ali pojutrišnjem. Železniška zveza Niš—Soluii pri Vranfl prekinjena. LDU. Beograd 21. avg. V noči od 18. na 19. t. m. je zgorel leseni most med žei. postajama Vranje—Vranjska banja, bll- zu bolgarske meje. Preiskava je dogna- la, da sta dve neznani osebi, ki sta go- vorili bolgarsko, polili most s petrolejem in zažgali. Direktna zveza Nis—Solun Je za nekaj dni prekinjena. Demonstraeije v Zofijl za republiko. LDU. Lyon 22. avg. »Daily Mail« poroea iz Zofije o krvavih izgredih; na več mestih je prišlc do spopadov med vojaki in radikalci, ki so pred kraljevo palaeo dirupno zahtevali odstop kralja Borisa in proglasenje rcpublike. PodpolkcMiik Uzorinac se vrnil v Mar/ bi)r. — Or. i. «ijmsIc prevzel posle civjhie- ga komisarja v Prekniurju. LDU. Maribor 22. avg. Včeraj se je vrnil v Maribor poveljnik okupaeijskin čet v Prekmurju, podpolkovnik Uzori- nac, ki prevzame zopet mesto zastopnl- ka poveljnika štajerskega obmejnoRa poveljst*/'.!. Ci\ilni komisar dr. Lajnsič se je vrnil včeraj v Radgono, odkoder pojde v soboto v Mursko Soboto, kjer se sestane s sosv^tom in prevzame poste iroliticne uprave. Čehoslovaška dobavlja pretnog Neinski Avstrifl. LDU. Pariz 21. avg. »Matin« poroča, da se je Čehoslovaška zavezala dobav- ljati premog Neinski Avstriji. General Denjikin v vojneni stanju s cen- tralnimi silami. LDU. St. Germain 21. avg. »Jour- nal« poroca iz Jekatarinodara, da sc smatra general Denjikin še vedno v vol- nem stanju s centralnimi silami. VsaK državljan teh držav se mora javiti pri njegovih oblastih. Zapadna Ogrska ne pripade Neinski Avstriji? LDU. Dunai 21. av«. Ix Pariaa por«- čajo, da vladu v krogih entente innenje. da zapadna Ogr.-ka ne prip-tic NuMkl Avstriji Položaj na Oijrskem. LDU. Zagreb 21. avg. U Pečuha in od drujjtvl cb madžarski meji javljajo, da se pnraja na Madžarskem cirti dalje veeji odpor proti nadvojvodi .lo/clu. Zlasti je ri'zvil v tem smislu živahno delo grof Mil.-ael Karolyi. Vlada nadvoj- voda Jo/cfn se naslanja na helo garüo, katere toror je nadoinestil rdeči t<.iroi. LDU. lJtidimpešta 21. avg. Skoro uo- tovo je, da. nadvojvoda Jozvi püjutris- njem konCi'.ovc.ljä'. no odstooi. Japonska demonstraeija proti Amerlkl. LDU. Rotterdam 2!. a^ h. Tvrtla poroeajo, t-a odpluje japonsko brodovje v niehika:i^ko pristanisee na obisk kar in;a pcnuiiiti demonstraeijo proti Zedi- njenim drzavani. Poslano.* Čitali smo v listih, da se bo bencin dobil samo v poljedelske svrhe in ee bo kaj preostajalo, ga Uobe tudi drugi obrt- niki. Bil sem 24. julija v Ljubljani pri cle- želni vladi že v drugič in prosil za ben- cin in cilindrovo olje za motorje. Reklo se nii je, da je olje že v Celju in bencin prid v kratkem. Z res. II. VIII. dobini obvestilo, da je bencin v Celju in da raz- polaga ž njim Zveza slov. tr^oveev. Ko pridern ponj, viüim v skladišču za beit- cin gg. Kolenca, Elsbacherja, Cvenkla, Ruvntfiafja in druge, ki so se prepirali, kdo bo več bencina dobil. Dobil sein na- mesto v Ljubljani mi odkazanili 10 so- dov samo 3 sode bencina in še to težfci bencin, s katerim se prav težko dela. Vprašal sem, kam bodo lahki bencin dali. Odgovor: za avtomobile. Drugi dan vi- dim Kolenčeve hlapce, Čaterja in druge, da se vozijo z avtomobili. Tako torej se skrbi za poljedelstvo na Sp. Štajerskem sedaj ob času mlačve. Namesto 10 soclov bencina 3, namesto olja za motorni ci- liuder pa so mi hoteli jjospodjc v Celju dati — mazilo za vozove. Cudno je pri tem tudi bilo, da g. Clsbachcrju nakax- nica, ki sem jo imel iz Ljubljane, ni zado- stovala, češ, da ne odgovarja predpisom, dočim so.mi v banki rekli, da je popolno- ma v redu. Razkoračil se je nad menoj, ¦*) Za vsebino ne prevzame uredništvo odgovornosti.