MRODM GOSPODAR GLASILO ZRDRUŽnE ZVEZE V LJUBLJHOI. člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. :: Telelon štev. 21G. :: C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. odrske „ „ „ 16,649 Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračko. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vsebina: Sožalna izjava. Olavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. Poročilo o delovanju pod- odbora ljubljanske Zadružne zveze v Mariboru. Stanje avstrijskega zadružništva koncem I. 1913. Knjigovodstvo v kmetijskem obratu. Nekatere važnejše določbe gozdnega prava. Vestnik Zadružne zveze. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Agrarno-političen tečaj. Občni zbori. Pitance. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija tlohenberška. S tugo in bridkostjo je napolnila vse narode širne Avstrije pretresljiva vest o strašnem zločinu, izvršenem dne 28. junija t. 1. v Sarajevu, kojega žrtvi sta postala prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Zofija Hohenberška. Vse nade, ki jih je avstrijsko prebivalstvo gojilo v svojega bodočega vladarja, so bile hipoma uničene s tem groznim dejanjem. Slovenski narod, vedno zvesto udan svoji vladarski hiši, se je ob tem pretresljivem dogodku vsepovsod spoštljivo spominjal visokih pokojnikov, bolestno usode njihove osirotele dece in svojega ljubljenega vladarja, kateri je v svoji visoki starosti moral doživeti tako hud udarec. Zadružna zveza v Ljubljani je v imenu njej pridruženih zadrug in zadružnikov izrazila ogorčenje nad okrutnim zločinom pri predsedstvu c. kr. deželne vlade kranjske z zagotovilom neomejne zvestobe do prejasne vladarske hiše. Visokima pokojnikoma bodi ohranjen med nami časten spomin! Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. V sredo, dne 24. junija, se je vršila v Mariboru glavna skupščina spodnještajerskih zadrug, katera je bila zelo dobro obiskana. Predsednik pododbora, g. dr. llohnjec, pozdravi vse navzoče, zlasti predsednika Zveze, gospoda državnega in deželnega poslanca dr. Kreka, predsednika Hrvaško-slovenskega kluba, državnega in deželnega poslanca g. dr. Korošca, deželnega odbornika g. dr. Verstovška, poslanca g. Ozmeca in delegata Kmetijske družbe gospoda prof. Majcena. Gospod profesor Majcen prinaša pozdrave Kmetijske družbe in povdarja) da zasleduje Kmetijska družba iste cilje, kakor zadružništvo, namreč doseči blagostanje kmečkega stanu. Po pozdravih nadaljuje g. dr. llohnjec sledeče: Letošnji občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani dne 4. majnika je dokazal napredek Zadružne zveze, katera šteje 682 članic in je imela nad 98,000.000 K prometa. Pri tej veliki organizaciji so včlanjene štajerske članice po številu 1 I 7. Naše število vedno narašča. Mi ustvarjamo nove zadruge, kjer se pokaže potreba, pri ustanovitvah nas ne vodijo strankarsko-politični oziri, kateri ne smejo biti nikjer merodajni za take ustanovitve, ne oziramo na politične momente, ampak na gospodarski smoter. Ozir na gospodarski smoter je bil gotovo merodajen pri onih denarnih zavodih, kateri so izstopili iz celjske Zadružne zveze, oziroma, kateri še želo izstopiti in se pridružiti naši organizaciji. S svojim izstopom so te zadruge izjavile, da ne soglašajo z načeli, po katerih se vodi celjska Zadružna zveza. Naša organizacija ne raste samo po številu, temveč se ojačuje tudi na znotraj. Naše članice stoje na trdnih nogah, kar je zlasti dokazala denarna kriza. Naše zadruge stoje na trdnem stališču, ker stoje na demokratičnem stališču, so izrasle iz naroda in imajo oporo v narodu. Edino naša organizacija je prinesla v zadružno in kreditno gibanje demokratično misel, zavodi, ki so delovali prej na Spodnjem Štajerskem, so se večinoma vodili po kapitalističnih načelih. V novejšem času stczajo nekateri ljudje roke po naših zavodih, ravnajoč se po besedah latinskega pesnika Horaca: Fruges consummere na ti, češ, da so določeni zavživati zrele sadove. Mi moramo braniti svoje stanje in ne smemo iz demokratičnega stališča in iz ozira na naš narod dovoliti, da bi nasprotniki ugrabili zrele sadove našega dela. Povdarjati moramo tudi narodno-obrambni moment našega zadružništva. Naši denarni zavodi so velevažni za ohranitev slovenske zemlje. Naši ljubi sosedje zidajo nemški most do Adrije in so se v tem stremljenju potrdili na nedeljskem Yolks-tagu v Celovcu. Nemški most bi naj vodil preko nemške zemlje. In ravno naši zavodi so pravcati arzenali, iz katerih se jemlje orožje za obrambo naše zemlje. Demokratična in narodna misel je torej naše zadruge ustvarila, jim je pripomogla do sedanjega razvoja in jih navdušuje za nadaljno delovanje. Po pozdravnem govoru predsednika štajerskega pododbora prevzame predsedstvo predsednik centrale, g. dr. Krek, ter se preide v razpravo. Poročilo o delovanju, katero prinašamo na drugem mestu, poda nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak. Poročilo se po nekaterih pripombah predsednika dr. Kreka odobri. Pri volitvah pododbora se izvolijo dosedanji člani, le mesto g. župnika Ivana Gorišeka se izvoli g. župnik M. Medved v Laporju. Nato govori g. dr. Krek približno sledeče: Pri zadružništvu gre za dve reči: za ideje in za denar. Vendar pa nastane vprašanje: Kaj bi bile ideje, ko bi ne bilo denarja? Raj še človeka, ki v idejah malo ve, a je v denarnem poslovanju izvedenec, veščak! Vzgojno delo samo na sebi je kaj lahko, delavci v strogo gospodarskem delu pa so temelj, na katerih slone vse naše zadruge. Veliko je namreč tudi takih ljudi, ki imajo krasne ideje, pozabijo pa, da delajo pri zadrugah le s tujim denarjem. Žalostna priča tega dejstva so razni domovi in posestva, katera so zadrugam le na-škodo. Tak človek misli, da dela na korist domovini in narodu, v resnici pa s takim ravnanjem le silno škoduje. Vzemimo človeka, ki sreča na cesti drugega človeka, raztrganega berača; zasmili se mu revež, a sam nima nič, da bi mu pomagal. Mimo pride drug človek, kateremu vzame denar in da revežu. To v primeri. Darujmo radi iz svojega žepa sirotam, domo-vini, vsem, le iz tujega ne! Na Štajerskem, bvala Bogu, ni tega opaziti, dasi je treba tudi tukaj pozornosti. Treba pa je pred vsem teh idej: prvič varstvo, obramba našega kmeta! Imel sem priliko, spoznati položaj poljskega kmeta na Gneznem in Poznanjskem, kjer ni noben Poljak državen uradnik in so vse javne in državne službe v rokah Nemcev, poljskih „štajercijancev“ ali renegatov, dočim pri nas še zleze tuintam kak Slovenec na višje mesto. In če se vprašamo, kdo drži ta narod Poljakov po konci, moramo priznati: Kmet! To ljudstvo pa ni zapisano poginu, ampak se razvija v mogočno enoto. Vsa sila, vse nakane sovražnih vlad ne vzame temu narodu moči. To moč pa imajo Poljaki iz svojega zadružništva, katero je zdaj v rokah spretnega voditelja, prelata Adamskega. Vprašamo se, kako bo z nami, če pridemo pod Lahe ali pa pod llohenzollernce? To je z ozirom na resni položaj časa važno vprašanje! Onim, kateri so takozvani patrijoti na odpoved, bi bila vsa mesta odprta — - za nas nobenih služb. Spominjam vas z ozirom na to vprašanje samo na nemški Volkstag. Zato pa: Kmet, to je prvo, vsi drugi stanovi so v teh vprašanjih postranskega pomena. Pri Poljakih igra trgovski stan tudi važno vlogo, a pri nas je moč naroda v kmečkem stanu. Brez kmeta ni naroda. Drugič: Pobijati moramo z vso resnostjo in vstrajnostjo pogubo-nosno liberalno gospodarsko načelo: vsak sam za-se hodi po drugih, kakor hočeš! Kmet zjutraj vstane, pogleda v hlev, če je vse zdravo, kakšno bo vreme čez dan, da bo šlo delo izpod rok, poti se in trudi čez dan, opoldne pa s skrbjo gleda, kako se kopičijo oblaki, kateri mu groze s pogubonosno točo. Vzemimo uradnika. Ta samo vpraša: koliko jih je pred menoj? Kdo bo padel, da pridem jaz za njim? Koliko mi jih stoji napoti? Kmeta pa že sama narava sili k složnosti in stanovski skupnosti. Kmet s kmetom, to je v bistvu delo zadružništva; da bi se kmet docela otresel liberalnega gospodarskega načela, to je naloga zadružništva, ker kmet je moč. naroda, opora domovine. V tem smislu dela naše zadružništvo. Pri tej priliki označi govornik napade nasprotnikov na poslanca dr. Verstovšeka kot ostudno hinavščino. Druga misel: Daj zadružništvu svoje delo, ne besed! Denarja ne moreš dati, daj mu delo! In mi, ki nosimo imena predsednikov in razne druge naslove, moramo priznati odkritosrčnosti na ljubo, da bi vsi naši govori, vse naše bro-šurice in vse knjige nič ne pomagale, ako bi ne imeli ljudi, kateri se za dobro stvar zastonj žrtvujejo. Vi vsi ste delavci. Požrtvovalnosti je treba pri vsakem delu, tudi pri idealizmu. V tem so veliko zakrivili naši juristi, dasi so med njimi tudi častne izjeme, babja kri naših sodnikov, liberalno advokatstvo, vse to nosi dosti krivde na zametavanju našega jezika. Zgodovina narodnih bojev nam prav jasno priča, da so si gotovi ljudje dali mastno plačati vsako stopinjo v boju za narodno obrambo. Požrtvovalnosti nam je treba! Dajmo to, kar sami imamo, dajmo delo! Cilj nam pa bodi: Rešitev kmeta, domovine naše, našega naroda. Drugič: Skrb za denar. Priznati si moramo, da izobraženci in kmetje nimamo one stvari, katere nam ni dala naša šola, bodisi da je ista visoka šola, bogoslovje, ali ljudska šola, to je, da nas ni naučila, toliko izdati, kolikor moremo in smemo. Kolikor dobim, toliko smem izdati, tega kalkuliranja nas ni naučila nobena šola. Kmet bi moral vedeti, kako bo z manjšimi dohodki dosegel to, kar potrebuje. Vsepovsod se vidi pomanjkanje tega duha, čegar so krive naše šole, kar se čudno sliši, razni zavodi, takozvani kulturni sveti, ne mislim ravno štajerskega in razne kmetijske družbe. Lahko je namreč svetovati: Delaj svinjake, vzorne hleve, drenažiraj travnike itd. in ne vprašati, če se to izplača. Prav je tako delo samo v toliko, v kolikor se v resnici izplača. Preračuni v naprej izdatke in dobiček, ne zanašaj se na podpore! Ne zanašajmo tujih misli med ljudstvo. Uspeh kalkulacije, natančnega kalkuliranja se kaže ravno pri zadrugah. Kjerkoli so iste preoptimistično ustanavljali, se preveč zanašali na podpore in druge prispevke, so slabo gospodarili, ker se je podlaga zadruge prehitro zlomila. Računi morajo biti točni zlasti pri pridobitnih zadrugah. Računati moramo še tudi, posebno mi tukaj na jugu, z resno nevarnostjo vojske, ko bo denar mnogo dražji, kot je sedaj. Te stvari stoje pri nas jako slabo. Vpoštevati pa je tudi treba carinsko razmerje. Velike važnosti je kalkulacija za izvenkreditne zadruge. Govoril bi o drugih zadrugah, živinorejskih, a se dotaknem samo vprašanja glede pašniških zadrug, katere zahtevajo izmed vseh največ opreznosti. Potrebnost istih za živinorejo je velika. Naše zadružništvo je preime-niten faktor, pravi tabor naroda. Delajmo na tem polju, da končno spravimo v sklad — ideje z denarjem! Po tem, z živahnim odohravanjem sprejetim govorom izjavi g. dr. Mohnjec: ljetos obhaja dr. Krek 20 letnico svojega delovanja na zadružnem polju. Za svoje veliko delo zasluži veliko zahvalo našega ljudstva. Iz ljubezni do našega ljudstva je deloval na svojem vodilnem mestu, in izražam željo, ki bo gotovo našla odobravanje med našim narodom, naj mu Rog podeli zdravje in moč in pomoč pri njegovem nadaljnem požrtvovalnem delovanju. (Veliko odobravanje.) Sledi predavanje g. nadrevizorja Vladimir Pušenjaka in sicer: Iz zadružne prakse. V svojem obširnem predavanju obsoja nepotrebno zviševanje obrestne mere v lanskem letu, s katerim delom so začele zadruge, ki so včlanjene pri drugih zvezah, in navaja več vzgledov, da so zadruge, ki so obdržale le 4°/o ali 41/20/o obrestno mero, gotovo tako dobro, če ne boljše izhajale, kakor one zadruge, ki so zvišale obrestno mero na 50/q. Zadruge, katere redno in pa pravilno poslujejo, imajo vedno dovolj hranilnih vlog, zadruge pa, katere ne uživajo zaupanja pri ljudstvu, ne pridobijo z zvišanjem obrestne mere več vlog. Omenjal je, da so v Celju že zadruge zvišano obrestno mero opustile in povdarjal, da naj zadruge v ptujskem okraju znižajo obrestno mero, ker ni visoka obrestna mera v čast našemu zadružništvu. Pododbor v Mariboru je dal tozadevno tudi inicijativo in je želeti, da bi posojilnice v ptujskem okraju skupno zopet znižale obrestno mero. Nadalje razpravlja o nekaterih točkah pri podelitvi posojil, o predznambah, o udeležbi na občnih zborih, o tekočem računu, o gotovini v blagajni, o odškodnini članov načelstva in o obnovitvi dolžnih pisem, ko poteče štiriletna doba posojila. Po obširnem predavanju se je vnela živahna debata, v katero so posegli gg. dr. Krek, dr. Leskovar, tajnik Robinšak, tajnik Žličar, župan Kranjc in drugi. Z zahvalo udeležencem in s pozivom, da tudi v bodoče vrše z isto vnemo, kakor doslej, zadružno delo, zaključi predsednik šesto glavno skupščino. Poročilo o delovanju pododbora ljubljanske Zadružne zveze v Mariboru. Poročal na skupščini dno 24. junija 1014 Vladimir Pušonjak. Pododbor je končal šesto leto svojega delovanja na Štajerskem. Kljub temu, da so bile gospodarsko razmere v celi državi 1. 1913 zelo neugodno in so vsi denarni zavodi občutili posledice gospodarske, zlasti denarne krize, smo lahko z našim delom prav zadovoljni. Naraslo je število članic, pri članicah se opaža povsod lep napredek, zanimanje za našo organizacijo raste od dne do dne; k naši organizaciji se zatekajo ljudje, ki so dolgo časa isto omaloževali, tu in tam ji celo več ali manj nasprotovali, v organizaciji se redno in točno vrši vse poslovanje. Potrebno je omeniti, da so mnoge posojilnice zadnje leto v smislu sklepa zadružnega kongresa v Ljubljani upe- 157 ljale redno odplačevanje posojil in je upati, da kmalu večina posojilnic to stori. Naša organizacija si je stavila kot cilj, da navaja ljudstvo ne le k varčevanju, ampak tudi, da pridobi posojilojemalce za to, da bodo redno razim obresti v malih zneskih odplačevali posojila, da torej pospešuje razdolževanje. Članstvo. Leto za letom narašča število članic. Koncem 1. 1913 je štel pododbor J 17 članic in sicer: 85 rajfajznovk, 15 posojilnic mešanega ustroja, 6 kmetijskih zadrug, 4 strojne zadruge, 2 stavbinski zadrugi, 2 pašniški zadrugi, 1 obrtna zadruga, 1 mlekarska zadruga, 1 zadruga za vnovčenje živine. Ne narašča pa samo število zadrug, temveč tudi njih poslovni obseg. Statistika za leto 1913 pa nam priča, da izkazujejo članice v letu 1913 znaten napredek. Posojilnice štejejo koncem leta 1913 27.197 članov, promet znaša 28 >/2 milijona kron, hranilne vloge so narasle na 19,760.000 kron, posojila na 17,100.000 K, čisti dobiček vseh posojilnic znaša 81.200 K, rezervni zakladi 770.000 K. Cela organizacija izkazuje K 1,690.000 odvišnega denarja. Ge primerjamo te številke s številkami leta 1912, vidimo, da štejejo zadruge za 2000 članov več, kot leta 1912, promet je za 1 milijon K večji kot leta 1912, hranilne vloge tudi za 1 milijon kron, čisti dobički so narasli za 2000 K, rezervni zakladi za 80.000 K. Tekom 3 let bode, če bo organizacija napredovala v isti smeri kot doslej, rezervni zaklad naših posojilnic dosegel svoto 1 milijona K, akoravno tvorijo skoro štiri petinke vseh članic rajfajze-novkc. Stanje odvišnega denarja se je pomnožilo za okroglo 400.000 K, kar je uvaževanja vredno, če pomislimo, da so do konca novembra leta 1913 vladale zelo napete razmere na denarnem trgu. Tudi gospodarske zadruge so ugodno poslovale; strojne zadruge izkazujejo v 1. 1913 kljub temu, da še niso sprejele že dovoljenih podpor, ugodne uspehe, konsumna društva so redno izpolnjevala svoje obveznosti in odplačevala v precejšnji meri svoje dolgove, njih blagovni promet se je pomnožil, dve stavbinski zadrugi, ki vzdržujeta društvene domove, sta ne le spravili obresti za v domovih investiran kapital skupaj, ampak je jedna celo nekaj od dolga poplačala, kmetijske zadruge, ki vzdržujejo drevesnice, trsnice itd., delujejo sicer v majhnem obsegu, a zelo ugodno. Gospodarske zadruge štejejo 1982 članov, prometa so napravile 609.000 K, čisti dobički znašajo pri njih 2676 K, rezervni zakladi pa 16.300 K. Vse zadruge naše organizacije skupaj štejejo nad 30.000 članov, promet znaša nad 29 milijonov K, čisti dobički okrog 84.000 K, rezervni zakladi nad 786.000 K. Gospodarski pouk. V zadnjih letih se bolj kot poprej pov-darja, da morajo zadruge vršiti delo za ljudski blagor, oziroma pospeševati to delo. Pri delu za ljudski blagor zavzema važno mesto povzdiga izobrazbe. Pododbor je ob vsaki priliki opozarjal svoje članice, naj posvete temu delu vso pozornost in naj podpirajo vse one organizacije, katere skrbe za povzdigo izobrazbe. Razun tega pa je tudi pododbor sam v veliki meri skrbel za gospodarsko izobrazbo. Priredilo se je na Spodnjem Štajerskem šest tečajev, izmed katerih sta dva in sicer gospodarski tečaj v Veržeju in zadružni tečaj v Mariboru trajala po pet dni. V gospodarskem tečaju v Veržeju se je razpravljalo o živinoreji, sadjereji, zadružništvu, higijeni in raznih gospodarskih vprašanjih, v zadružnem tečaju v Mariboru o raznih zadružnih vprašanjih in se poučevalo praktično knjigovodstvo kmečkih posojilnic. V ostalih štirih tečajih, ki so trajali po cel dan, se je 158 — razpravljalo o živinoreji, svinjereji in o zadružništvu. Tečaji so bili zelo dobro obiskani in se je povsod izrazila želja, da se kmalu prirede slični tečaji. Razun tečajev se je priredilo 12 okrožnih zadružnih shodov v vseh okrajih, katerih so se v velikem številu udeležili funkcijonarji zadrug; na teh shodih se je predavalo o raznih važnih in perečih zadružnih vprašanjih in dajala navodila za odpravo nedostatkov in nadaljnje poslovanje. Ob priliki občnih zborov zadrug se je izvršilo 2b predavanj, v katerih so se obravnavala razna zadružna vprašanja, 52 dni jo posvetil pododbor gospodarskemu pouku; malo je zadružnih organizacij, katere bi tako intenzivno vršile izobraževalno delo in skrbele ne le za pouk funkcijonarjev članic, temveč tudi za vsestranski pouk kmečkega ljudstva v raznih gospodarskih panogah. Omeniti treba še, da se je vršil, kakor vsa poprejšna leta, tudi v letu 1913 v drugem tečaju tečaj za gospode četrtoletnike v bogoslovju, v katerem so se obravnavala razna zadružna vprašanja in poučevalo praktično knjigovodstvo rajfajzenovk. Revizijsko delo. V letu 1913 se je izvršilo 38 revizij, razun tega pa več instrukcij za nove tajnike. V splošnem se moro povdarjati, da so uspehi revizij zelo ugodni. Posrečilo se jo pri večini zadrug odpraviti nedostatke, katere so izkazovale iz prejšnjih let in urediti poslovanje povsod, kjer je bilo v tem ali onem oziru pomanjkljivo. Pri izvrševanju revizijskega dela ne pozna pododbor nobenih ozirov in zahteva povsod, da se navodila revizijske oblasti uva-žujejo in nedostatki odpravijo. Ce so med funkcijonarji osebe, katere ovirajo redno delovanje, oziroma nočejo urediti poslovanja, je pododbor zahteval njih odstop in bo to tudi v bodoče storil, ker mora skrbeti za napredek in za procvit svojih članic, ne pa se ozirati na te ali one osebe. Naše bodoče delo. Pododbor bo i v bodoče korakal po začrtani poti naprej. Dosedanjim zadrugam članicam bo posvečal vso svojo pozornost in skrbel za njih razvoj in napredek. V krog naših članic pa se priglašajo zadruge, katere bodo zahtevale, da se pečamo z zadružnimi vprašanji, s katerimi se še dosedaj nismo pečali; ustanovitev raznih zadrug, za katere so potrebni posebni predpogoji, bo prišla na vrsto, skratka, napredek v zadružništvu nam stavlja tudi nove naloge. Ce se bo delo v naši organizaciji vedno vršilo po priznanih zadružnih načelih, potem bodo napredovale kakor doslej naše dosedanje članice in je tudi novim zadrugam, katere se bodo ustanovile, oziroma stopile v naš krog, zasiguran ugoden razvoj in napredek. Stanje avstrijskega zadružništva koncem leta 1913. Po skoraj löletni dobi, v kateri je vedno rastlo število zadrug, je leto 1912 prvikrat zopet prineslo čeprav relativno majhno nazadovanje. Leto 1913 pa kaže toliko nazado- vanje, da presega vsa pričakovali j a. Treba hi bilo iti daleč nazaj v zgodovini razvoja naših zadrug, da se dobi tako nizko število nbvib ustanovitev kakor jih dobimo tokrat. In sicer jo bilo 1. 1896, katero je prvikrat prineslo več nego 600 novih ustanovitev, pri čemer je pa začetno stanje znašalo samo 3660 zadrug; to število pa se je od tu vedno dvigalo od leta do leta, dokler ni v 1. 1911 doseglo najvišje stanje z 1646 novimi ustanovitvami. V naslednjem letu se je pa že pokazalo precej oslabljeno ustanavljanje, ne da bi se bilo pri tem moglo domnevati, da se bo v lanskem letu registriralo samo 686 novih zadrug. Temu obžalovanja vrednemu nizkemu številu novih ustanovitev pa stoji nasproti tako mnogo razdružitev, kakor jih prej ni bilo še nikoli. Da je bilo pri hitro rastočem številu zadrug vsako leto konstatirati tudi primerno število razdružitev (in sicer od leta 1900 naprej vsako leto nekaj nad 1:00--zadrug), je naravno. Ravno tako je tudi naravno, da se je pri podvojitvi števila zadrug podvojilo tudi število razdružb — toda razdružitev 433 zadrug, kakor sc je opazovala lansko leto, je sama na sebi in zlasti še upoštevaje posebno malo število novih zadrug, na vsak način zelo neugoden znak za splošni gospodarski položaj; jasna slika v vplivanju te krize lanskega leta na zadružništvo se bo pokazala, ko se bodo obdelali poslovni uspehi 1. 1913. Ako primerjamo številke, vidimo da je prirastek, kateri je bil padel že v prejšnem letu od 100/ona 7-2°/o zopet padel na 3-G0/O) dočim se je število razdružitev zvišalo od 1'8% na 2-3%. Prirastek, ki se kaže pri posameznih skupinah pri ustanovitvi novih zadrug, znaša pri poso-jilnicah 8ulce-l)eličevega ustroja 3-r>°/0, pri rajfajzenskih posojilnicah P40/0) pri konsumnih društvih 4'6 O/o, pri kmetijskih zadrugah 5-7 o/0, pri obrtnih zadrugah 10-70/0, pri poprej tako hitro rastoči skupini stavbinskih zadrug 7,80/0 (v prejšnem letu še 25,l°/o) in pri mali skupini ostalih zadrug Najbolj vneto so se ustanavljale zadruge zopet med kmeti, kajti rajfajzenskim posojilnicam pripada 440/0 in drugim kmetijskim zadrugam IS'dO/o celotnega prirastka. Potem slede druge posojilnice z 2(H 0/0 in konsumna društva z 7,()0/0, obrtne zadruge z 6-4 o/o in stavbinske le še z S^O/q. Razdružbe, ki je utrpela vsaka posamezna skupina v razmerju do svojega celotnega stanja, so bile pri kmetih najmanjše. Razdražilo se je namreč rajfajzenskih posojilnic O-2 0/0 in kmetijskih zadrug 3-2 0/0. Nasprotno pa so zgubile Sulce - Deličeve zadruge 3 o/0, stavbinske zadruge S’SO/q, konsumna društva S’SO/o, obrtne zadruge 5‘90/0 in ostale zadruge S'OO/q. Pri vseh vrstah zadrug je torej konstatirati prirastek, da si je nizek, izvzemši konsumna društva, pri katerih so razdružbe večje nego prirastek, znamenje, kako neugodne razmere zadevajo zlasti gospodarsko naj slabše sloje prebivalstva, iz katerih imajo konsumna društva v prvi vrsti svoje člane. Pripomniti je še, da je prirastek pri zadrugah z omejeno zavezo znašal 5-7°/o, razdružbe pa 4°/o, dočim je znašal prirastek pri zadrugah z neomejeno zavezo P40/o, število razdružb pa CHO/q. Posamezne dežele so bile zopet različno udeležene pri razvoju našega zadružništva. Na Češko odpade 2G-9°/o celotnega prirastka in 25-1 o/o vseh razdružb, na Galicijo 260/0 prirastka in 29,5°/o razdružb, Moravska je udeležena na prirastku z IRBO/o in na raz-družbah z 9-90/0. Stanje zadrug se je znižalo na Kranjskem (0-20/0), Trstu in okolici (4-G0/0), na Goriškem (RdO/o), v Istri (S^O/o) in v Dalmaciji (l°/o), dočim je zaznamovati v drugih deželah primeren prirastek. Število zadrug po posameznih deželah se koncem 1. 1913 porazdeli sledeče: Posojilnice « « Skupno število zadrug šulcejevke rajfajznovke i Skupaj konsumna društ 1 I 1 Nižjii Avstrija: Dunaj . . 352 144 144 15 5 brez Dunaja . 1.25G 100 557 057 57 485 Oor. Avstrija . 432 25 260 285 29 77 Salcburško. . 103 7 57 64 9 13 Štajersko . . 850 120 431 551 40 181 Koroško . . 292 39 180 219 12 43 Kranjsko 444 38 189 227 10 177 Trst z okolico 104 30 4 34 29 11 Goriško . . . 233 15 104 119 15 79 Istra .... 249 19 113 1.32 25 70 Tirolsko . 1.116 20 +70 502 44 490 Pmlarelsko 209 5 78 83 02 51 češko . . . 5.006 721 2.586 3.307 450 575 Moravsko . 2.424 510 809 1.379 323 440 Šlezija . . . 031 73 320 393 110 03 Galicija . . . 4.231 1.809 1.494 3.303 102 570 Bukovina 752 109 472 581 58 85 Dalmacija . . 402 44 210 260 45 78 Skupaj 19.091 3.834 8.400 12.240 1.451 3.511 Prcmotnbe tekom leta 1913: Prirastlo . . 080 132 110 248 08 194 Odpadlo . . Stanje začetk. 433 115 19 134 86 108 leta 1913 . . 18.838 3.817 8.309 12.120 1.469 3.425 S) Zadi'. zv. l!|------------- ■š , ! ! 2 O zn O O C 3 Nižj. Avstrija: Dunaj . . . 121 56 11 5 7 12 brez Dunaja. 27 29 1 — — .— Gorenj. Avstrija 31 9 1 3 — 3 Salcburško. . 10 5 2 1 — 1 Štajersko . . 63 17 4 7 — 7 Koroško . . 15 3 — 1 1 2 Kranjsko . . 20 8 2 4 — 4 Trst z okolico 25 3 2 — — — Goriško . . . 14 6 — 3 — 3 Istra .... 9 4 3 2 — 2 Tirolsko . . 67 13 — 6 1 7 Predarlsko . . 9 2 — 2 — 2 češko . . . 379 276 14 5 4 9 Moravsko . . 165 98 4 7 — 7 Šlezija . 34 30 1 4 — 4 Galicija . . . 192 49 9 16 7 23 Bukovina . . 22 4 2 7 1 8 Dalmacija . . 13 4 1 5 — 5 Skupaj . 1226 616 57 78 21 99 Premembe tekom 1. 1913: Prirastlo . . 123 47 6 5 1 6 Odpadlo . . 68 32 5 3 — 3 Stanje zaeetk. leta 1913. . 1140 601 56 76 20 96 Pregled o razvoju zadružništva v Avstriji od 1. 1873 naprej podaja naslednja tabela: 1881 1880 1873 l—k GO —■■4 GO 1877 1876 1875 co •“-J 1873 Leto Zadrug S—k CO 1.155 1.122 1.127 1.114 1.071 1.004 849 169 H—k H-k 8—k ►—k S-k H-1 CO co GO co GO GO GO GO OO J A CO CO GO CO CO CO GO OO GO UGl o co GO OS o» CO to 1—k h-i h-* h-k h-l i—k i—k 1—k bo Oi 04 bo bo to Zadrug co rf». o CO CO co co o M- GO co GO CO to OO h-k h-k h-k h-k . h-k h-k h-k h-i h-k CO OO GO 00 OO GO GO oo OO Leto co CO CO CO co CO CO CO co CO OO 07 04 co to h-k p 04 h co CO to to C7> čo to 07 h-k 07 bo Ö Zadrug CO o OO h-k 07 to —4 co 07 OO CO to OO o CO CO o h-k h-k h-k h-k h-k h-k h-k h-k h-k co CO CO CO CO CO CO CO CO Leto o O o o o o o o o OO -J 07 o« CO to h-* o h-k h-k h-k h-k h-k CO to ih-k o o CO CO po -I Zadrug b-4 04 04 bo to 07 h-k bo 04 O« 07) -^4 co —4 to h-k co o CO 07 co CO CO o GO to h-k h-k h-k h-k h-k co CO CO CO CO Leto h-k h-k h-k h-k o co ts3 h-k o CO h-k h-k h-k h-k h-k co 00 r4 07 CJ< Zadrug o oo bo d»- h-k co co 07 to h-k —1 h-k CO to Zanimiva je tudi naslednja tabela, v kateri so navedene zadruge z ozirom na jezik, v katerem je registrovana njihova tvrdka. Največ zadrug je nemških, namreč (SATO/o), dalje čeških (28‘l0/o), poljskih (15'50/o); drugi jeziki so zastopani v manjšem obsegujjrusinskih zadrug je namreč S^O/q, slovenskih 5°/o, italijanskih 4’80/q, srbskih in hrvatskih 2,60/0 in rumunskih jU rn S 4 1 § 1 ! % rvaške in srbske :alijanske umunske zadruge 'i? S* Nižja Avstrija: £ >o M zn K t—i P5 zn Dunaj . . . 331 20 — — — 1 — — 352 brez Dunaja . 1252 4 — — — — — — 1266 Gor. Avstrija. 432 — — — — — — — 432 Salcburtko . 103 103 Štajersko . . 593 — - — 267 — — — 856 Koroško . . 250 — — — 42 — — — 292 Kranjsko . . 19 — — — 425 — — — 144 Trst z okolic. 5 — — — 47 1 54 — 104 Goriško . . 4 — — — 136 — 93 — 233 Ist: a . . . 8 — — — 52 95 94 — 219 Tirolsko . . 454 — — — — 662 1116 Predarelsko . 209 — — — — — __ — 209 Češko . . . 1488 3517 — — — — — — 5005 Moravsko . . 737 1687 — — — — — --- L;2424 Šlezija . . . 320 141 167 631 Galicija . . 175 — 2760 1296 — — — — 4231 Bukovina . . 240 — 17 277 — — — 218 - 752 Dalmacija. . — — — — — 396 6 — 402 Skupaj . . . 0620 5372 2944 1573 956 493 909 218 19091 Knjigovodstvo v kmetijskem gospodarstvu. Kdor čuje besedo knjigovodstvo, si misli pri tem dostikrat celo skladovnico debelili knjig, za katerih vodstvo so sposobni le strokovno izučeni ljudje. Knjigovodstvo si marsikdo predstavlja kot nekaj težkega, zavitega in kompliciranega, kot nekaj takega, česar bi on ne zmogel. Splošno je med kmetskim ljudstvom razširjeno tudi mnenje, da je knjigovodstvo za kmetovalca nepotrebno, češ saj si lahko tudi brez knjig zapomnim, kaj sem prejel in kaj sem izdal. Toda kmetijsko knjigovodstvo si lahko uredimo čisto priprosto, pa vendar tako, da bo koristno. Pri kmetijskem knjigovodstvu mislimo danes pač na najpriprostejo obliko knjigovodstva, ki obstoji zgolj v tem, da se v poseben, v to določen zvezek, ki stane čisto malo, dan za dnevom skozi vse leto zapisujejo dohodki in stroški, prvi na levo, drugi na desno stran. Ni sicer še to oblika kmetijskega knjigovodstva, ki jo želimo, ali za začetek smo ž njo zadovoljni, kajti za sedaj se stroški in dohodki v obče ne zapisujejo nič, kvečjemu, da se na kake dveri naredi s kredo par kljuk, ki jih sopuh kmalu izbriše. To pa mora postati drugače. Pred novim letom si torej kupi primeren črtan zvezek, naredi z ravnilom na vsaki strani od 2. naprej dve rubriki, po eno ob zunanjih, po eno ob notranjih robih; leva rubrika vsake je namenjena za datum, desna za krone in vinarje, v prostor med njima se bodo zapisovali predmeti, na čelo levim stranem pa že naprej zapiši „Dohodki“, na čelo desnim „Izdatki“. Kadar boš zapisoval, se bodo torej vrste na na strani dohodkov glasile n. pr tako: 2 I. prodal prašiča za 130 K, ah 7. II. dobil za vino 93 K 60 vin., 3. I. plačal naročnino za Narodnega Gospodarja 4 K. Cesar ne sprejmeš ali izdaš v denarju, ampak v blagu, temu daj primerno ceno in zapiši tudi to v rubriko za denar. In tako začni zapisovati kar prvi dan novega leta ter zapisuj do konca leta. Zapisuj pa vse, še tobaka ne izpusti! Ni pa treba, če si si kaj privoščil, vsako reč zapisati posebej, ampak zadostuje ena zaznamba za vse predmete in ena svota. Ali torej ta stvar ni priprosta? Zato pa stori sklep, da nas ubogaš! Ne bo ti žal. Toda že naprej povemo, da se s takim knjigovodstvom zadovoljimo pač samo za prvo leto. Ne bomo mirovali, da se način tega zapisovanja ali če se imenitneje izrazimo, to knjigovodstvo, do drugega leta izboljša. Sicer pa bodete to sami želeli; uvideli bodete namreč že v prvem letu veliko korist takili zapisovanj, spoznali pa tudi nedostatke v njih. Toda prvo leto naj bo, kakor smo rekli; to leto ima v prvi vrsti namen, navaditi vas na redno zapisovanje ter vzbuditi v vas zanimanje za knjigovodstvo. Zakaj pa nam je toliko ležeče na tej stvari? Po drugih krajih se kmetje zadnja leta silno zanimajo za knjigovodstvo in odkar se širi med njimi, čimdalje bolj spoznavajo njega preveliko važnost za kmetijstvo; da, prišli so celo že do prepričanja, da je zdravemu kmetijstvu knjigovodstvo prva podlaga in prvi pogoj. In to je tudi res. V trgovini je knjigovodstvo prekinprek uvedeno; že pri vsakem količkaj kramarju ga najdemo. Zadnji čas se ga tudi obrtni stan vedno bolj poprijema. Ce pa je knjigovodstvo koristno, oziroma potrebno v trgovini in obrtu, je tembolj koristno, oziroma potrebno v kmetijstvu; kajti tam sta dobiček in izguba mnogo bolje očita nego tu. Trgovec n. pr., ki kupi blago za določeno ceno, pri prodaji po le nekoliki praksi brezdvomno ve, ali ima dobiček ali ne, ali še celo zgubo; ravnotako obrtnik. Drugače je pa pri kmetu. Ali n. pr. more kmet, če ne zapisuje natanko, koliko je izdal za vsako vinogradno delo, koliko za kolje, koliko za škropljenje, koliko znaša dača, obraba kletne posode in še drugo, pri prodaji sigurno vedeti, pri čem da je? Ali drug primer. Kmet hoče spitati par volov; 16Ü — njemu bodo le natančni zapiski povedali, kako dolgo sme krmiti, in koliko sme izdati za močna krmila, da bo največ dobička. Oni kmet ne gospodari najboljše, ki izkuša dobivati od svojih krav naj večjo množino mleka in pri svojih volih doseči največjo težo, ampak oni, ki ima poleg kolikor možno malih stroškov kolikor možno velike dohodke. Ali kmetu prinaša knjigovodstvo še celo vrsto nadaljnih koristi. Temu in onemu pridelku n. pr. se cena od starih dob sem ni povzdignila in pridelek se prodaja „po stari navadi“; le zapiski bodo te izgube opozorili. Drugokrat si kmet zopet za slepo ceno da kaj izsiliti; kdor zapisuje stroške, ne bo lahko kaj lahkomiselno prodal. Sploh pa pozna le tisti pravo vrednost blaga in ga bo vedel prav ceniti, ki ve, koliko ga je stalo; to mu pa povedo le zapisniki. Zdaj se marsikaj ceni in prodaja brez uma. Prepričani pa smo tudi, da bode, kar smo že rekli, le knjigovodstvo prodajo kmetskih pridelkov zopet postavilo na zdravo podlago, in sicer potom zadružništva, za koje pa bo dobil kmet zanimanje in usposobljenost edino po knjigovodstvu. Dalje. Le kdor zapisuje, vidi, v kateri panogi kmetijstva se dado dohodki zvišati, in v kateri ne, katero panogo je bolje opustiti, katero zato gojiti z večjo vnemo. Kdor zapisuje, bo v svojem gospodarstvu modro napredoval. Prvič ga bodo zapiski bodrili k raznim izboljšavam, drugič pa mu bodo povedali, ali in v koliki meri bi se nova reč, ki se jo hoče uvesti ali kupiti, plačala, ali bi pa pomenila izgubo. Kdor zapisuje, ve, koliko mu nese kmetija obresti in koliko odstotkov, torej tudi ve, koliko sme porabiti in kako drago sme najeti posojilo. Kdor zapisuje, pozna svoje premoženje, in to mu daje neko trdnost; kdor ne zapisuje, pa si ni nikdar na jasnem v tem, kar ima. Kdor zapisuje, postane varčen; to dokazujejo vzgledi dovolj. Sploh daje knjigovodstvo osebi, ki jo opravlja za svoje gospodarstvo, neko resnost in solidnost, ki jih v današnjib razmerah ni nobenemu stanu tako krvavo treba kakor kmetskemu. Ravnajte se torej, slovenski kmetovalci, po našem nasvetu! Škodovati vam ne more, ako se po njem ravnate; koristilo pa bo gotovo vsem, tega smo živo prepričani. Kjerkoli na svetu vidimo, da je danes kmetijstvo na visoki stopnji (Danska, Nemčija, Češko, Švica), je v njem udomačeno tudi kmetijsko knjigovodstvo. Kar je dobro za kmete v drugih krajih, je koristno in potrebno tudi za naš kmetski stan. G. N, Nekatere važne določbe gozdnega zakona. Med kmetijskimi zemljišči je ena izmed najvažnejših kulturnih vrst brez dvoma gozd, ki ga ima zato posestnik varovati kakor zenico svojega očesa. Kjer gre za varstvo najvažnejših reči, kakor je n. pr. varstvo sirot, tam si pridržuje vlada še pravico nadvarstva ter nadzira varuhe in je s strogimi predpisi, kakor kaznimi sili, da izvršujejo svoje dolžnosti. Tudi zastran postopanja z gozdom si je pridržala vlada pravico nadvarstva, ter s strogimi predpisi skrbi, da njega varuh, recimo kmet, ž njim ne ravna brezvestno. Z vsako drugo kulturno vrsto smeš ravnati kakor se ti ljubi, z gozdom pa ne; tu ti zakon veže roke, meji prostost. Gotovo jasen dokaz za važnost gozdov. V naslednjem se hočemo dotakniti najpoglavitnejših zakonskih določb, ki veljajo v varstvo gozdov v Avstriji. § 2. pravi, da se brez izrecnega dovoljenja gosposke ne sme nobeno gozdno zemljišče izpremeniti v katerokoli drugo kulturno vrsto. To dovoljenje pa je na prošnjo posestnikov dajati le v celo posebnih slučajih. Samovoljna uporaba gozdnega zemljišča v druge svrhe se kaznuje z globo 2—10 K za vsakih 60 arov. 1G3 — § 3. zapoveduje, da ima vsak kos posekanega gozda najdalje tekom 5 let biti na novo pogozden. § 4. pravi, da se z gozdom sploh ne sme tako ravnati, da bi se nadaljna pridobava lesa ali ustavila ali spravila v nevarnost. Že za zadnji slučaj velja ista kazen, kakor za § 2. § 5. prepoveduje, z gozdom tako ravnati, da se sosednji gozd izpostavi poškodbi po vetru. Pri čisti sečnji se vsaj 37 m širok pas ob meji, takozvani „vetrobran“, ne sme posekati, dokler se tudi sosednji gozd ne poseka. Do tedaj se ta pas sme le prebiralno izkoriščati. § 6. pravi: Gozdovi, v katerih bi odnašale naravne sile zemljo, ako se do golega posekajo, dalje gozdovi v strminah in visokih legah, se smejo le v ozkih progah ali polagoma sekati in se mora skrbeti za to, da se takoj z mladim lesom zopet zarastejo. Visoki gozdovi, nahajajoči se v gorovju na skrajni meji, kjer drevje še raste, se smejo le prebiralno sekati. § 7. se glasi: Z gozdovi na bregovih večjih voda, če isti niso skaloviti, potem na gorskih obronkih, kjer se je bati, da bi se zemlja splazila, je ravnati tako, da se zemeljska plast ohrani; štori in korenino se smejo krčiti le tedaj, če se nastale udrtine proti vsakemu nadaljnemu razširjanju zavarujejo. Prestopki zoper § 5. do 7. se kaznujejo z globami 40—400 kron in se mora storjena škoda še posebej povrniti. § 10. določuje: Paša je v gozdnih delih, katero se hoče pomladiti, prepovedana; sicer je take dele zagraditi. Lastniki gozdov, ozi-roma opravičenci do paše, morajo nastaviti pastirje, da odvračajo živino od zavarovanih prostorov, ali pa jej na drug primeren način branijo, hoditi v mlajino. Tudi naj se živine, kjer je mogoče, ne pase posamezno, ampak skupno, na pašo goni pa, če je potrebno, po ovinkih, da se gozd varuje. § 11. pravi: Ako se listje in mah po tleh izkorišča za steljo, se smejo rabiti le le- sene grablje, s katerimi se nikakor ne sme tudi zemlja razpraskati in grabiti. Ce se vresje, borovničevje, metlikovina, lokotnik in druge take rastline, ki rabijo za steljo, režejo, treba je mlada dreresca med njimi varovati. V gozdih, ki smo je izredčili, se mora izkoriščanje stelje po tleh sploh opustiti in tako tudi v gozdih, katere pomlajujemo, če bi bila s tem ovirana zopetna vzgoja drevja. § 12.: Kjer se uporabljajo veje za steljo, naj sc izkoriščajo najprej po onih gozdnih delih, kjer se seka (torej ne na mestih, kjer se ali prebiralno ali na čisto seka). Usekanemu drevju se lahko posekajo vse veje, stoječemu, ki ga pa tudi nameravamo podreti, se smeta posekati le spodnji dve tretjini. Drevje, katero ostane na prostorih, kjer se seka, se sploh ne sme klestiti; na mestih pa, kjer sc no seka, naj se odvzame drevju le ena tretjina močnejših vej. Tanke vejice, ki se nahajajo med močnimi vejami, se morajo puščati. Drevesa, katerih ne nameravamo kmalu posekati, se smejo obsekati le od avgusta do marcija, iz-vzeinši najhujšo zimo. Prepovedano pa je, prj tem rabiti krampeže (krepižlje). £ 13.: Izkoriščanje stelje se sme na istem prostoru ponavljati k večjemu vsako tretje leto, in nikdar se ne sme odvzeti obenem stelja po tleh in veje. Poraba mladih lesnih rastlin za steljo je pa dovoljena, ako lastnik ni proti temu. § 19.: Za gozdove, v katerih bi utegnili nastati snežni, ali tudi zemeljski plazovi, ali bi se utegnilo začeti rušiti kamenje itd., in bi se bilo vsled tega bati nevarnosti za ljudi, za zasebno in državno imetje (ceste, železnice), odredi državna oblast posebno gospodarstvo tor natančno določi, kako jih je oskrbovati. Taki gozdovi so potem „v prepovedi“. t? 24.: Vsak zemljiški posestnik mora dovoliti, spravljati gozdne pridelke preko svojih zemljišč, ako jih drugače nikakor ni mogoče iz gozda in sploh dalje spraviti, ali pa le z neprimernimi stroški. Spraviti se jih mora na najmanj neškodljiv način, in mora posestnik gozda lastniku dotičnoga zemljišča vso, s tem povzročeno škodo povrniti. §§ 44. do 49. vsebujejo stroge določbe glede gozdnih požarov. § 50.: Vsak lastnik gozda, v katerem so se gozdu škodljivi mrčesi nevarno razmnožili, je, ako sredstva, uporabljena zoper nje ne zadoščajo, in se je bati, da se škodljivci razširijo tudi v sosednje gozde, dolžan, to takoj naznaniti politični oblasti, sicer se ga kaznuje z globo 10—100 kron. Do take ovadbe ima sploh vsakdo pravico. § 51.: Pri izvršitvi odredeb, katere je spoznala politična oblast za potrebne, so vsi lastniki gozdov, ki so v nevarnosti, dolžni pomagati in naredbe politične oblasti brezpogojno izpolniti, sicer se jih v to prisili. Stroške trpe prizadeti lastniki gozdov po velikosti obvarovanih gozdnih parcel. §§ 60. do 62. govorita o gozdnih prestopkih in kvarah sploh, §§ 68. do 67. pa posebej o nedovoljeni paši po tujih gozdih, o pravicah, ki jih imajo lastniki gozda v takem slučaju in o poškodovanju znamenj glede zabranjene paše. Vestnik Zadružne zveze. Tretji zadružni shod Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju se vrši letos v Pragi v času od 12. do 14. septembra in sicer v veliki dvorani borze za kmetijske pridelke na llavliekoveni trgu. Pri zborovanju se bo obravnavalo o raznih važnih vprašanjih, tičočih se zadružništva. Zato priporočamo onim slovenskim zadrugarjem, ki bi jim dopuščale razmere, da se udeleže tega zborovanja, pri čemer imajo priliko ogledati si tudi zanimivosti zlate Prage. Ko se nam dopošlje natančnejši program prireditve, ga bomo priobčili. Kdor se misli zborovanja udeležiti, naj to prijavi Zadružni zvezi v Ljubljani. Zadružni pregled. Promet velikih zadružnih nakupovalnih družb v 1. 1913 je znašal: Manchester, Angleško . Glasgow, Škotsko . . § § i mark . . 179,280.000 » Hamburg, Nemško . . . 154,047.321 n Kopenhagen, Dansko . . 69,743.420 n Bazel, Švica .... . . 35,520.340 J» Budimpešta, Ogrsko . . 26,554.880 Dunaj, Avstrija . . . . . 23,054.800 >1 Helsingfors, Einsko . . . . 18,374.200 Moskva, S usko . . . . . 17,301.340 Poročilo Gospodarsko zi/eze v Ljubljani. Umetna gnojila: Rudninski s u p c r f o s f a t. Gospodarska zveza ima superfosfat vedno v zalogi in ga prodaja na drobno iz svojega skladišča po K 7’— za 100 kg. Zadrugam priporočamo, da naročajo skupno v celih vagonih, ker s tem si prihranijo veliko izdatkov na voznini. Pri odjemu celega vagona ponudimo superfosfat s 14°/o v vodi razstopne fosforove kisline po K 6-70 za 100 kg franko vsaka postaja na Kranjskem. To m asova žlindra 18% stane K 7'— franko naše skladišče, višje ali nižjeodstotna 34 vinarjev dražje ali cenejše. Pri odjemu celega vagona se zaračuni 18% po K 5'70 franko kolodvor Trst. Kalijeva sol stane 12-80 za 100 kg. Kdor gnoji z rudninskim superfostatom ali tomasovo žlindro, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo, ki vsebuje 42% kalija ali pa s kaj-nitom, ki vsebuje 12—14% kalija. Samo ob sebi umevno priporočamo kalijevo sol, ki vsebuje trikrat toliko kalija kakor kajuit. Kajnit stanc K 5-50 za za 100 kg. Kostno moko prodaja Gospodarska zveza po K 10 za 100 kg. Čilski soli tar stane K 32'— za 100 kg franko postaja Ljubljana. A m o n ij e v s u 1 fa t stanc K 34-— za 100 kg. Krmila: Tropine podzemskega oreha vsebujejo 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe, vsled česar jih zadrugam, kakor tudi posameznim živinorejcem toplo priporočamo kot vspešno močno krmilo. Stanejo K 20-— za 100 kg; pri odjemu celega vagona dovolimo znaten popust. Lanene tropine, ki so pri kranjskih živinorejcih že splošno znane oddaja Zveza po K 20-— za 100 kg. K1 aj n o apno je potreben dodatek h krmi zlasti, kjer nimajo krmila dovolj rudninskih snovi v sebi. Klajno apno stane v pošiljatvab od 5 kg do 50 kg po 24 vinarjev nad 50 kg po 22 vinarjev. Pri inanjšib pošiljatvab se računi zavoj in vozni list 20 vinarjev. Koruzo ima Zveza vedno v zalogi. Ker pa ima napravljene velike sklepe od največjih dobaviteljev, svetuje se, da zadruge naročajo koruzo skupno vsaj en vagon. Na drobno prodaja koruzo po K 17-40 franko Ljubljana; pri naročilih v celih vagonih pa bode mogla dovoliti veliko popusta. Nova koruza stane K 15'60 za 100 kg franko Sisek. Vino na prodaj: Gospodarska zveza ima v zalogi veliko izbero iinega naravnega vina. Izbira vina je bila letos tem težja, ker se je vršila na veliko krajih trgatev v deževnem vremenu, kar je slabo vplivalo na kakovost vina. Vina v kleti Gospodarske zveze pa so vsa zdrava, prijetnega okusa in nakupljena od najzanesljivejših članov, vsled česar prevzame Gospodarska zveza za pristnost popolno garancijo in se sme rabiti vino za sv. maše. Cene so sledeče: Vipavsko vino belo, delano po francoskem načinu...................................K Rizling.....................................K Burgundec ................................. K Bizelec beli (1913).........................K Bizelec rudeč (1913)........................K Bizelec beli 1. 1912........................K Bizelec rudeč 1. 1912.......................K Istrijan beli 1912..........................K 40— Dalmatinec (starina)........................K 62>— Rebula......................................K 56’— Vse cene se razumejo za 100 1 franko postaja Ljubljana, plačljivo v 30 dneh brez odbitka. Sode nad 300 1 posodi Zveza brezplačno za 2 meseca. 42-— 58-— 50-— 48-— 48 — 52-— 52-— Stroji: Skladišče za poljedelske stroje je sezidano in stroji so že razstavljeni. Na to skladišče prav posebno opozarjamo zadruge kakor tudi posamezne Člane. Razstave sc udeleže naj večje avstrijske tovarne, katere bodo imele celo leto svoje stroje razstavljene, tako da Zvezi ne bode treba priporočati strojev le na podlagi cenikov, ampak bode vsak lahko sam videl, kar si hoče naročiti. Zadruge prosimo, da naj tudi svojim članom priporočajo, da si naše skladišče ogledajo. Vsem živinorejcem priporočamo rezalni stroj „Ekonom“ za rezanje repe, krompirja, korenja, pese itd. V svoji stalni zalogi imamo vedno na razpolago vse poljedelske in gospodarske stroje, priznano najboljših izdelkov prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn. Vsakdo si stroje lahko ogleda kakor: motorje, mlatilnice in mline na ročni, motorni ali obrat z gepeljnom, slamoreznice, kosilce za seno in žito, čistilnike, pajklje, gepeljne, sesalke in raz-pršilnike za gnojnico, pluge, brane, stiskalnice za seno, grozdje in sadje, cirkularne žage, stroje za robkanje koruze, razsipalnike za umetna gnojila, mline za šrotanje, sejalnike, brzoparilnike, škropilnice, tehtnice in poleg tega še vse druge za poljedelstvo potrebne predmete. Stroje prodajamo po izvirnih tovarniških cenah, odštevši najvišje popuste ter je sleherni lahko prepričan, da dobi za nizko ceno resnično dobro blago. S strokovnjaškimi nasveti, kakor specijalnimi ponudbami smo vedno na razpolago. Nakupi. Kmetovalce kakor tudi zadruge opozarjamo, da najbolj zanesljive podatke o cenah poljskih pridelkov dobe pri Gospodarski zvezi. Zveza nakupuje vse poljske pridelke, vsled česar vabimo člane, da takoj priglase ktere pridelke in koliko morejo prodati. Zlasti pa prosimo da nam ponudijo: Glavni eksportni predmet naših poljskih pridelkov je fižol „ribničan“. Zadruge kakor tudi posamezne člane prosimo, da ponudijo Gospodarski zvezi ves njihov pridelek. Zaradi ugodnih trgovskih zvez plačuje Gospodarska zveza fižol po najvišjih dnevnih cenah. Krompir letos nima dobre cene. Dobra letina na Goriškem in Ogrskem je vzrok, da se more prodajati krompir tako v Trstu kakor v Reki okroglo po 5 K za 100 kg, kar odgovarja ceni K 4 do K 4'20 za 100 kg franko Ljubljana. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza za vojaštvo. Člani naj prijavijo razpoložljivo množino. — 16(3 — Smrekovi storži se še veliko premalo izvažajo. Tudi ta predmet more prinesti lepe novce. Storži so zreli meseca novembra in odsvetujemo, da bi se prezgodaj trgali, dokler ni še seme dovolj zrelo za kaljivost. Tudi storže moremo kupovati le v celili vagonih. Zadruge prosimo, da nam sporoče, koliko nam morejo preskrbeti storžev. Cene se določijo šele pozneje. Agrarno-političen tečaj za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljice ter vse, ki se za zgorajšnje predmete zanimajo, priredi „Slovenska kršč.-soci-alna zveza“ v „Ljudskem domu“ v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avgusta t. 1. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležbe. Priglasiti se je takoj na naslov: Slovenska k r š č a n s k o - s o c i a 1 n a zveza v Ljubljani. Udeležencem, ki želijo, preskrbi Zveza hrano in stanovanje proti dnevni odškodnini 3 kron, za vse dni skupaj z vstopnino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor ne reflektira na to, da se mu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakar dobi izkaznico. Za tečaj so pripravljena tako odlična predavanja in načrti, da bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah. Odbor slovenske krščanske-socialne zvez e. Vabilo k občnemu zboru Živinorejske zadruge v Paloveali, reg. zadr. z omejenim poroštvom, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. avgusta 1914 ob 3. uri popoldne v šoli na Vranji peči. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva, 5. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Živinorejske zadruge v Moravčah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 26. julija 1914 ob '/z 7. uri v kaplaniji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 4. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Selški dolini, reg. zadr. z omej. zav. ki se bo vršil dne 9. avgusta 1914 ob 4. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva št. 16. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev računskega zaključka za 1. 1913. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5 Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Ker je ta občni zbor že drugi, bode sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v St. Janžu, registr. zadr. z omej. zavezo, ki se bo vršil dne 26. julija 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču. D n e v n i r e d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Janžu na Dolenjskem, registr. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši dne 19. julija 1914 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Koprivnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 26. julija 1914 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1913. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 167 — . Bilanca Bilanca Bilanca Hranilnice in posojilnice za Hranilnice in posojilnice v Seoške blagajne za štednju Višnjo goro in okolico. St. Petru pri Novem mestu, i zajmove, reg. zadruge z neom. zavezo, reg. zadruge z neom. zavezo, registrane zadruge na neogran. jamčenje z (Inciii 31. decembra 1913. z dnem 31. decembra 1913. u župi'Baška, Aktiva. K Akti v a. K z dnem 31. decembra 1913. Posojila Naložen denar Inventar premični .... Zaostale' obresti .... Tiskovine 828.709-22 29.956 — 439 05 11.187 80 350 — Posojila Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina koncem leta 1913 76.772-47 104-47 1.185-90 1.000 — 3.542-30 Aktiva. Zajmovi ....... Tekući račun . . . . . Inventar pomični .... inventar nepomični . . . Zaostale kamate zajmova . Dio kod „Zadružne Zveze“ Dio kod „Gospodarske Sveze“ Dio kod „A.-h. parob. društva“ Dio kod II -č. kupališta“ . Gotovina koncem god. 1913 K 222.028-90 519.141-74 104-00 2.098-88 1.768-70 1-O00-— 100 — 500 — 500 — 1.017 04 Deleža. . Zemljišče v Siei .... Gotovina 31. decembra 1913 1.004" — 600 — 1.152 57 Skupnj I‘ n s i v m. 82.605-20 K Skupaj Pas iv a. Deleži 873.458 04 K 1.538 — Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Deleži Tekoči račun z Zvezo . 57 759 81 312-— 21.958'— Hranilne vloge . . 1’reilplačane obresti IVo diversi . . . Rezervni zaklad Cisti dobiček . . 8ii9 8(>7-71 3.343 nO 118-7.801-26 78,.):;o 1’rediilaeane obresti posojil 207 !)4 Rezervni zaklad z obrestmi 1.344'44 Čisti dobiček................ 1.023'01 Skupa . . Pasiva. Skupaj . . Denarni promet .... Stanje članov začetkom leta Pristopilo................ Odpadlo................... Stanje koncem 1. 1913 . Skupaj . . 873.458 01 Denarni promet .... 1 029 140.21 I ^anj