Letnik 2. Maribor, sreda 30. aprila 1919. Stev. %7.T Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. , četrtletno K 16’50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—, — Inserdti po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z da0mom drugega drte. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. 4' o boni kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. poziv m podpis. Na podlagi pooblastila ministrskega sveta z dne 17. decembra 1918, štev. 21, je ministrstvo za finance razpisalo z odlokom 2 dne 15. marca 1919 200 milijonsko državno posojilo. < • T . / \ \ Izdajo se 4% blagajniški boni. , ■ . . • \ Boni ,se glase na rok 6 mesecev tako, da se polno in v 'gotovini izplačajo dne 3. novembra 1919,' Izdajo se boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 iu 100.000 kron. Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svoto po odbitku obresti takoj vplačati. Za bon v znesku 500 K se vplača 490 K 1000 K „ „ 980 K * 10.000 H „ „ 9800 K 50.000 K „ . „ 49.000 K 100.000 K „ „ 98,000 K. Obresti teh bonov so prosti davka na obresti in rente. Podpisovanje se za£ne dne 23. aprila in se konia dne 8. maja t. I. Bonom je priznana pupilarna varnost. Vporabljati se morejo tudi za kavcije. Z boni se more potem', ko zapadejo, plačati tudi davek. Za izvršitev* celokupne akcije -je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu. Od ljubljanskih zavodov so v tem sindikatu zastopane DežeSna banka, Ilirska banka in Ljubljanska kreditna banka. Sindikat bo imenoval ostale denarne zavode v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se more posojilo podpisati in vplačati. * Deželna vlada za Slovenijo. Predsednik: dr. Brejc, s. r. Subskripcijska mesta v Sloveniji: V Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka, Deželna banka, Ilirska b^nka, podružnice jadranske banke,, Češke industr. banke, Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Splošne prometne banke, mestna hranilnica ljubljanska, Zadružna zveza. ' V Kranju: ekspozitura jadranske barike' > V Celju: Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Češke Union banke, Zadružna zveza. V Mariboru: Podru&iica Ljubljanske kreditne banke. v Se nekaj besed. (Iz govora državnega poslanca Voglarja.) (Konec.) JDS ima v celem parlamentu absolutno večino, ker šteje 140 poslancev, vseh poslancev pa je 260. To se pa pravi, da bo naša domovina urejena tako, kakor jo bo uredila naša stranka, ki ima za vsako glasovanje nad-polovično večino. Najvažnejše vprašanje v Jugoslaviji je agrarno vprašanje, saj je jugoslovanski narod po veliki večini kmetski narod. Ker je klub JDS največji v parlamentu, je vzel kralj iz tega kluba med drugimi ministra za poljedelstvo in ministra za agrarno reformo. V obče pa ima naš klub 11 ministrov, med njimi ministra za bogočastje. Ge vam hoče torej kdo dopovedati,, da je naš klub in naša 6tranka proti veri, ne verujte mu tega, ''povejte mu samo to dejstvo in pokažite mu naš tiskani program! Prva naloga po Veliki^ noči bo, da se izvede agrarna reforma. Že prestolonaslednik Aleksander je slovesno izjavil, da ima vsak Jugoslovan, ki zna in hoče zemljo obdelovati, pravico do toliko zemlje, ki lahko preživi njega in družino. To načelo je bilo v Srbiji izvedeno že pred vojno. Tam tudi ni veleposestnikov, ki bi imeli več kakor 100 oralov rodovitne zemlje, tam pa tudi ni revežev,, ki bi ne imeli nobenega posestva. Isto se mora izvesti tudi pri nas. Kdo pa, naj to izvrši ? To je zelo težavno vprašanje in je naša stranka za to, da se na vsak način ravna vlada po nasvetih, ki jih naj da prizadeta občina ali okraj. A naša okrajna glavarstva so še popolnoma birokratska in si domišljujejo razni okrajni glavarji, da je pamet pa že tudi za vsako stvar le v njihovih glavah doma. Da se ta avstrijski birokratizem odpravi, je vložil naš klub po svojem poslancu dr. Kukovcu poseben predlog, da se uprava takoj decentralizira po srbskem vzorcu, tako da bi se razdelila Slovenija na 5 okrožij. Na čelu okrožja bo stal načelnik, ki se ima v gospodarskih stvareh ravnati po prosto od naroda izvoljenem okrožnem svetu, ki je torej okrožni parlament, kateremu je načelnik odgovoren. V vseh drugih vprašanjih pa je okrožje v direktni zvezi s centralnim parlamentom in vlado v Beogradu. Ključ do rešitve do celega agrarnega vprašanja leži torej v JDS. Kdor si hoče pridobiti v politiki kak vpliv, se mora pridružiti tej ali oni stranki, katere Lovski kralj. (Dalje). Celb pot je premišljeval in delal načrte, kako bi mogel postati prihodnjo spomlad lovski kralj. —, To bodo gledali ljudje 1 Prijatelji mu bodo nazdravljali in se čudili, on pa bo ponosno sedel v njih družbi. — Vse moči Hoče napeti, da res doseže to čast. Sam se bo učil v streljanju in logar mu bo pomagal. — Jutri mora takoj nekaj ustreliti, da pokaže prijateljem svojo spretnost in zanimanje do lova. Doma bo še enkrat sam poskusil streljati, saj ima prostorno dvorišče in vrt. Zavriskal je veselja in ko pride domov, izvleče izpod kozolca trugo za pesek, jo postavi na vogalu dvorišča pokonci in se ji oddalji za 50 korakov. „To bom ja zadel!" — si je mislil ter junaško pritisnil na petelina. — Zakokodajskale so preplašene kokoši, prihitela je žena in pastir, toda trugi se ni poznalo ničesar. Strel je šel previsoko. Matijče aev je pomaknil bliže, sprožil drugič, a zopet nič! Žena in pastir sta se mu posmehovala, toda Matijčeta to ni uplašilo. — Nabasal je znova in pomeril med kokoši, ki so divje gledale, kaj vse to pomeni ? Puška 0oči, kokoši zakriče in se razprše na vse strani, petelin pa se je valjal po tleh in žalostno* krutil. ^Bedaki Nikar ne počenjaj neumnosti in ne trpinči živali!" je zavpila Marjana in hitela proti petelinu, ki je imel prebito nogo. program je njegovemu naziranju najbližji in od katere si pričakuje največ dobička za stan, kateremu pripada. Tisti pa, ki stoji neorganiziran zunaj političnih strank, stoji v resnici tudi izven političnega življenja in ne bo dosegel ničesar. V naši JDS se je ustanovil poseben agrarni odsek, v katerem so zbrani delegati kmetov. Ta odsek daje navodila za agrarno reformo stranki, stranka svojemu parlamentarnemu klubu, ta pa pritisne s svojo veliko večino na vlado. Organizirajte se torej kmetje, želarji / in viničarji v naši stranki ter ji pojasnite, kje vas čevelj najbolj žuli, kaj naj stranka stori dobrega v vašem okraju in česa naj se ogne, da naše poljedelstvo ne bo“rpelo škode. Te in take želje je treba reševati najprej v odborih in zborovanjih kraje, nih organizacij JDS, ki jih 'predložijo vodstvu strani e. Sedanj^ parlament bo moral rešiti tudi zamotano vprašanje valute in vojnih posojil tako, da naše ljudstvo ne bo preveč trpelo in da se breme naloži bogatašem, zlasti vojnim dobičkarjem. Po nujni rešitvi kriči tudi uradniško in delavsko vprašanje. Če naj državni ustroj deluje nemoteno naprej in ostane promet urejen, se morejo plače državnim nastavljencem draginji primerno urediti. Seveda se morajo vsi prizadeti v stranki organizirati, da si zasigurajo političen vpliv. Strankin klub prevzame potem moralno dolžnost, da skrbi za dobrobit svojega članstva. Če bomo znali vzdržati doma trezno in premišljeno red in mir, če se ne bomo začeli med seboj kregati in prepirati, temveč če se bomo čutili vsi kot sinovi ene velike proste in bogate Jugoslavije, katerim je vsem isto pri srcu, četudi hodimo v nekaterih vprašanjih po različnih potih, ki pa vodijo vsa tja, kjer je doma sreča in moč naše skupne domovine, če bomo ohranili ta čut v srcu, potem se nam ni treba bati nobenega sovražnika, ki bi škodoval nam in naši domovirii, potem bomo lahko vsi člani obeh strank stopili skupaj in zapeli z navdušenjem: »Lepa naša domovina!‘‘ Političen pregled. N Amerika odločno proti Italiji. — Amerika ne more z Italijo proti Slovanom. LDU. Pariz, 26. aprila. Kakor poroča agencija „Radio" ,iz ameriškega vira iz Washingtona. z dne 24. aprila, so ameriški vladni krogi z največjim zanimanjem sprejeli ,Ali sem ga? — Že znam ! — Daj ga sem, da ga pomerim še enkrat!" je kričal razveseljeni Matijče, ko je videl, da je res ranil petelina. „Da bi le v spomladi tudi divjega petelina toliko zadel, pa bi bil srečen," si je mislil Matijče ter se umaknil ženini jezi in nesel puško v hišo. . . ... Bil je jako dobre volje in ko je imel za večerjo petelina na mizi, se je smejala in bila dobre volje cela družina. — Pili 80 na gospodarjevo zdravje in ga slavili kot domačega lovca. Drugo jutro je Matijče na vsezgodaj napolnil steklenico z žganjem, snel puško raz klina ter jo mahnil proti logarju, ki je bil tudi že pokoncu in je krmil svoje psičke. »Dobro jutro, logar! Ali greva? Danes sem že bolj korajžen! « »Bog daj, gospod Matijče! Takoj greva in poskusiva svojo srečd. Mogoče se nama posreči, da kaj izpodtieseva. Čakajte, še po puško stopim v hišo in gotov seml« Urno sta stopala proti gozdu in se pogovarjala o divjačini in lovskem veselju Matijče je pripovedoval kako jfc sinoči na mah pogodil domačega petelina in kako ravno roko že iina, logar pa mu je razkladal lovska čudesa in pa svojo borbo z medvedom. V takih pogovorih sta tavala po gozdu skoraj cel dopoldan, a kot nalašč nista mogla izslediti nobene živali. Matijče je bil že utrujen in začela sta počivati ter se krepčati s slivovko. vest o pozivu, s katerim se obrača Wilson naravnost na italijanski narod. Bilo je splošno znano, da je doseglo nasprotje med Wilspnom in Sonninom svoj višek, trdilo se je celo, da je obstojalo to nasprotje že za obiska Wilsona v Rimu in da je Sonnino tedaj preprečil namero Wilsona, izdati manifest na rimsko ljudstvo. Ako se italijanski narod odzove Wilsonu, kar smatrajo ameriški vladni krogi za verjetno, bi bil padec Sonnina neizogiben. Ti krogi menijo, da Anglija in Francija ne bosta pu- stili Wilsona na cedilu, tudi ako bi bil Sonnino prisiljen odstopiti. Pričakujejo, da bo poslala Italija v Pariz novo delegacijo, ki bo pooblaščena sprejeti kompromis pri ureditvi italijanskih zahtev glede Reke. Glasom vesti iz najboljših virov ima Wilson trdno nado, da se bo italijanski narod, ki upira svoje oči v Ameriko v pričakovanju, da bo sklenjen tak mir, kakršen edino more jamčiti vsemu svetu, da se Vojska ne bo nikdar več ponovila, znal odpovedati tej ali oni izmed teritorijalnih zahtev, ka- tere predlaga Sonnino. Wilson se ni uklonil in se tudi ne more ukloniti, ako se noče razdvojiti sam s seboj in z amerikanskim narodom; v tem primeru bi Onemogočil sam politiko, katero želi uveljaviti na Vsem svetu, položil bi kali novim vojskam in pomagal vpostaviti avtokracijo. Mnogi naši poklicani tovariši menda ne motre položaja v njegovi pravi luči in pišejo v zmislu, da ozlo-voljenost Italijanov ogroža položaj Francije na-pram Nemčiji. — Ne- more se zahtevati od francoske vlade, da sodeluje pri zatiranju narodov, ki so se osvobodili avstro - ogrskega jarma. Kaj takega bi moglo vreči Francijo v prepad. — Francoski vojaki se ne bodo nikoli hoteli boriti proti svojim srbskim tovarišem. — Francoski davkoplačevalec ne bo odrinil niti centima v podporo tuje države, ki hoče spraviti Srbe pod svojo oblast. Francoski narod se ne bo, nikoli pridružil politiki, katere končno učinek bi bil, da bi namesto Avstro-Ogrske nastala nova podobna država, ki bi težila za gospodstvom na Balkanu. — Taka politika bi bila vredna izkušala uveljaviti svojo oblast na vzhodni obali Adrije in na Balkanu, bo končno prisiljena, opirati se na Nemčijo. To je tudi vzrok, zakaj mnogi veliki italijanski listi vneto zagovarjajo združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. — Ako se torej protivimo nasilnemu podjarmljenju Slovanov po Italiji, s tem ne slabimo svoje pozicije napram Nemčiji, ampak jo krepimo. Ne moremo se Vezati s tako Italijo, ki se opira na Nemčijo ter nastopati proti Slovanom. Dobro je, da to povemo že sedaj. »Čudno je to, da ničesar ne vidiva«, zagodrnja ^atijče in nagne §teklenico. »Žival čuti, da je nov lovec v gozdu, zat6 se skriva. No, pa nič ne de! poskusiva pa s ptiči! Poglejte, gospod Matijče, ondile na vrhu sedi sraka, pomerite nanjo!« »Saj res! Takoj jo zbijem doli,« reče Matijče in zgrabi puško. Tedaj pa se zamaje vejevje in logar opazi veverico, ki je urno drvela proti drevesnemu vrhu, kjer je §e vedno Sedeja in čakala sraka* »Alo, gospod Matijče! -— Ali vidite? Dve muhi na en mah! Veverica in sraka na enem vrhu. Kaj si bodete izbrali ? Namerite Vi na veverico in jaz na srako ? »Velja! jaz zbijem veverico in Vi srako!« je radostno pritrdil Matijče ter skočil na noge. Logar je ve lel, da Matijčfe sam ne zadene ne ene ne druge, zato je hotel sam ustreliti veverico, a srako pustiti, da zleti, kamor hoče. Matijčetu tega ni hotel povedati, da bi ga morda ne razžalil in mu ne vzel otročjega veselja. Pomerila sta toraj oba proti vrhu in na povelje tri izprožila. »E, ti š nent, ti! — Kaj takega se mi pa še ni pripetilo, da bi siako zgrešil!«, se je navidezno razjezil logar, ko je takoj po strelu sraka odletela, veverica pa padla na tla in se še paikrat probrnila. (Dalje prihodnjič.) H Dnevne novice. v Ljudski shodi JDS v mariborskem okrožju se vršijo ta teden po sledečem redu: 1 maja v Mariboru ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu; 4. maja pri sv. Križu na Murskem polju po rani maši; v Veržeju po pozni maši; pri Mali Nedelji po večernicah. .Na vseh teh shodih govori prof VogJar. 1. maj. Na tti pivi delavski praznik pii-redi Jugoslovanska demokratska stranka v mariborskem Narodnem domu velik javen ljudski shod. Začetek ob ]0. uri dopoldne. Pridite vsi, mošivi in ženske, mlado^ in staro! Ljudski shodi JDS. v mariborskem okrožju pretečeni teden so bili povsod jako dobro obiskani. Navzlic protiagiticiji in proti-shodom SLS., ki so jih vrinili na dan pred našimi shodi na istem' prostoru in ob isti uri, je bil obisk vendar povsod mnogo večji, kakor na njihovih protishodih. V četrtek se je vršil naš shod v Krčevini, kjer se je ustanovila nova kraj. org ]DS., v petek na Pobrežju in v soboto v Studencih, kjer se ustanovi tudi nova kraj. org. ]DS. te dni. Na vseh shodih je govoril prof. Voglar,; na zadnjem tudi dr. Kukovec. Na vseh j shodih se je pokazalo, da protiagitacija nič' ne zaleže, ker je privlačna sila naše stranke j in njenega res demokratičnega programa zadnje tedne vsepovsod izvanredno narasla.: Ljudski shod JDS pri Sv. Marjeti o. P. se je vršil- na belo nedeljo po rani maši. Naj-* večja šolska soba je bila nabito polna. Govoril je prof. Voglar, dr. Koderman in učitelj Vanda. Ljudstvo je bilo zadovoljno iu navdušeno. A 'v '■ ■■ - Zaupni sestanek JDS v Hožah pri Mariboru se je vršil tukaj v pondeljek zvečer. Prof. Voglar in dr. Koderman sta govorila o strankinem programu in o političnem položaju. Nato se je Ustanovila nova kraj org JDS. Slovenskim delavcem ! Letos bomo prvič slavili v svobodni Jugoslaviji prvi maj, svoj delavski praznik. V „Narodnem domu" bo ta dan velik shod, ki se ga naj udeleže Vsi. slovenski delavci. In delavec je danes vsakdo’— ne samo °n>, ki dela z roko, \maryeč tudi oni, ki dela z umom. Zatorej vsi na shod ! Pokažimo, da je Maribor slovenski in da ne maramo imeti ničesar skupnega z onimi, ki še vedno gledajo onstran mej naše države. Socialnodemokraški 1. maj. Vodstvo soc. dem. stranke je izdalo povodoma, slavnosti J. maja dvojezične lepake in letake. Značilno je, da se na slovenski strani ,-nazivlje stranka samo socialnodemokratska, dočim je vendar ofi-cielni naslov jugoslovanska socialnodemokratska stranka. Ali se moida slovenski delavci, organi-z-irani na socialnodemokratski podlagi, sramujejo na jugoslovanskih tleh svojega jugoslovanskega 'Oslova, če sedejo k eni mizi s svojimi nemškimi Še bolj čudno pa je, da je g. Anton \nstan samo na levi, slovenski strani državni poslanec, dočim je za Nemce le „Genosse". Nam Se to nekako tako zdi, da ga nemški sodrugi !le priznavajo kot drž. poslanca, ker so še vedno prepričani, da to Maribor nemški. Nemški železničarji so se pri včerajšnji zadnji slavnosti Zrinskega in Frankopana pokazali kot pravi „kulturonosci“. Pri poslovilnem govbru dr Medveda so' zapeljali kar tri lokomotive za vlak in nastal je tak hrušč, žvižganje in pihanje, da se polovico govora od boij od-daljnih ljudi ni slišal, govor zagrebškega Sokola pa sploh nič. Ugotovilo se jo, da so bili dotnjni železničarji-sttojevodje zagriženi nem-^uiji, ki so najbrž hoteli motiti slavnost! Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja, da posluje njeno tajništvo v Narodnem domu, I. nadstropje. Uradne ure vsak delavnik od 6. do 9- ui e zvečer, ob nedeljah od (J- do 12. ure dopoldne. Gb gospoda Mihaela Janežič. Pevcem! Povabim Vas, da se polnoštevilno sestanete danes popoldne četrt 4 uri pred stolno cerkvijo, da zapojemo žalostinko vpok stol. vikarju Francetu Simoniču. — Oskar Dev. Nemška podivjanost. Iz Vobr na Koroškem poročajo: 22. aprila so nemški vojaki aretirali Ivana Švarca, doma iz Hudega kraja, ker je pobiral podpise za Jugoslavijo., Od doma, kjer so ga prijeli, so ga gnali k Spaj-zarju, kjer so ga pustili cel dan brez hrane. Od tu so ga odgnali v Celovec. Nemški vojaki so pravili, da bo obešen kot veleizdajalec. Pri aretaciji so ga pretepavali. Isti dan so aretirali tudi Matijo Slamenika iz Djekš, ker je baje rekel Švarcu: »Dal ti bom pol birna (2 mernika) rži, ker se tako trudiš s podpisi za Jugoslavijo. Tudi njega so zaprli k Špajzerju. Lobnika iz Djekš so tudi hoteli aretirati, pa jim je ušel v Velikovec. Mariborska „Sokolska“ župa naznanja, da je dobila za izlet v Čakovec na razpolago poseben vlak, ki odide iz Maribora v nedeljo dne 4. maja, ob 6. uri zjutraj '»Sokolska« društva so vabljena, da se ga poslužijovTudi drugo prebivalstvo ob progi Maribor-—Čakovec ga more v svrho vdeležitve pri izletu uporabiti, ker bo vlak stal na vseh večjih postajah. Čas se bo izvedel na dotičnih postajah. Za povratek odide vlak iz Čakovca istidan ob 9 uri zvečer in pojde do Maribora. Radi te ugodnosti in radi okolščine, da velja izlet izpod madjarskega jarma osvobojenemu Medjimurju, se župa nadeja številne vsestranske udeležba. Dr. Richter, ‘ odstavljeni nemški finančni uradnik v Mariboru, še vedno krevsa po mestu ter škili in fiksire še na en ik način one Slovence, katere je imel za časa vojue v Mariboru pod svojim policijskim nadzorstvom, kakor je to pred preobratom delal. Prav nesramno je še danes to njegovo obnašanje, in se moramo v resnici čuditi, da ga naša vi ida šeni pognala čez mejo On je bil tisti, ki je vse detektive in orožn ke. v Mariboru upregel, da so nekatere »p< lit,ično nevarne« Slovence korak za korakom zasledovali, da se človek ni upal nikjer govoriti ne gibati. On je koval ovadbe zoper Slovence. Ta mož se še sprehaja po Mariboru, dočim slovenski uradniki ne dobijo stanovanja. On, ima v Framu stanovanje, a smatra je za letovišče. Proč ž njim vsaj do Frama, da se ne bodo Slovenci v Mariboru pri njegovem pogledu razburjali in jezili. Posebni vlak za selitev jugoslovanskih rodbin iz Čehoslovaške repulike v Jugoslavijo. Preselitev bo organiziralo jugoslovansko poslaništvo v Pragi, če se za to prija- vi zadostno število rodbin, ki se nameravajo, vrniti v Jugoslavijo. Interesenti, ki bi hoteli dobiti s to priliko nazaj svojo prtljago in pohištvo, katero so pustili ob prevratu v republiki, naj priglase svoje tozadevne želje neposredno pti omenjenem poslaništvu. Aretacjje. Adolf Sojka iz Donavica se je hotel 27. aprila zastonj peljati iz Celja v Maribor. To se mu je tudi posrečilo. Ko se je pa pripeljal v • Maribor, so mu dali še zastonj stanovanje in hrano in sicer na policiji. Isto pot je šla tudi M-arija Kramberger, doma iz Hrastja pri Mariboru, ker si je hotela brez dela služiti denar. Piijeli so'jo v gostilni »Pilsnerkeller« zaradi tajne prostitucije Aretirali so Regino Polanec, ker je brez slovesa odšla od svojega gospodarja, Ferdinanda Winterja. Za spomin je vzela s seboj par čevljev jn dv/H para nogavic. ' . r-v M Zadnje vesti. p Na Koroškem napredujemo. — Nemci prosijo jugoslovansko vlado in armado pomoči. LDU. Ljubljana, 29. aprila. • Prfed nekaj tednov je slovensko prebivalstvo iz po nemških četah zasedenih koroških ozemlj apeliralo' na vlado in na armado kraljevine SHS,, kakor tudi na mirovno konferenco, da.naj se terorju, ki ga izvajajo nedisciplinirane nemške boljševiške čete,''stori konec, da naj se prebivalstvo osvobodi.1 Jugoslovanska vlada temu apelu ni mogla ugoditi, ker je smatrala, da jo veže premirje, ki ga-je meseca januarja t. 1. sklenila ob intervenciji neke ameriške misije. Smatrala 'se je zavezano, čeprav so nemške čete skoro dan za dnem premirje kršile z napadi, z obstreljevanjem in ,topni- ■ škinvoonjem/ med drugim tudi na odprto mesto Ve-, likovečr Ko se je bila na Koroškem razširila v?st o najnovejših dogodkih pri pariški mirovni konferenci in je prebivalstvo videlo, da je izginilo zadnje upanje in da se ne more več nadejati skorajšnjega rešilnega izreka oblastnikov pri mirovni konferepci, > je slovensko prebivalstvo koroških, od Nero,c?v zasedenih krajev, zlast Rožne doline in pa med Velikovcem in Celovcem ležečega ozemlja seglb po samopomoči, razorožilo neslabotno upirajoče se nemške tolpe, ki so pa deloma fraternizirale s prebivalstvom, proklamiralo spojitev teh krajev s kraljevino SHS ter naprosilo ob demarkacijski črti, ki so jo bile nemške čete zapustile, stoječe'; jugoslovanske vojaške oddelke, da naj poskrbe za resni mir in za varnost življenja in imovive in zlasti tudi za nujno potrebno prehrano vsled zanikerne organizacije-prehranjevanja popolnoma izstradanega ljudstva. Na pomoč naprešeni oddelki jugoslovanske armade si niso mogli kaj, da se ne bi' bili odzvali temu nujnernu pozivu in so zasedli več slove n sk- ih krajev onstran nemške demarkacijske črte, ne,.da bi bili naleteli na odpor. Med prebivalstvom, ki je jugoslovanske vojaške oddelke povsod sprejelo z navdušenjem, se je 'tekom mesecev zgodil popolen preobrat v čustvovanjli in naziranju in sider tudi 'v Slovenskih vaseh, ki so bile. doslej, znane kot, nemčurske. Prebivalstvo . je Uamrcč 'od nemške koroške deželne vlade zaman pl ičako-v.ilo in’ zahtevalo red in pravo, 'koroška vlada pa se je izkazala za nesposobno preprečiti popolno anarhijo. .Konečno je prebivalstvo spoznalo, da more red, varnost in pi;ehrano. zajamčiti in dati edinole jugoslovanska vlada*. V tukajšnjih krogih sodijo, da v dogodkih poslednje noči ni videti’ nikakršnih sovražnosti- proti nemškoavstrijski republiki, s katero .želi jugoslovanska vlada prijateljskega sporazuma. Vpošte-. vati'jej'da je dunajski državni urad za ' zunanje zadeve n.onovno izjavil, da ne mara na noben način jamčiti za početje ..nemško- koroške vlade in koroške „Volkswehr“ in da se vsa premikanja ob demarkacijski črti kajpada gode brez prejudiea za odločitev mirovne konference. Atnerikanci čestitajo VVHsonu. LDU. Pariz, 28. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: >-Newyork VVorld- čestita Wi!sonu.'radi njegovega nastopa in pravi, da bi bil mir, ki bi prisodil Reko Italiji, samo mir na papirju. V tem primeru bi bilo vse delo mirovne konference brezuspešno. | . / ', { Italija ponehaje. LDU. Pariz, 28. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: „Temps“ piše v uvodnem članku: italijanski pailament bo imel priliko izreči - svoje mnenje in dokazati, da hoče Italija, ki je sama uspešni dokončala delo svojega narodnega ujedlnjenja,* preprečiti vsak jadra ski konflikt in skleniti mir velikodušnosti, ki bo njenim uzadovoljenim sosedom prikazal jrenij Italije v žarnem sijaju. Vsaki izmed obeli narodnosti, pa dajmo prednost tej ali oni, se mora privoščiti prostor na solnpii, sicer milne bo dolgotrajen v' tem kotu Evrope, v tej -'trojno občutljivi krajini, ki meji neposredno na Balkanu. Podpisujte drž. posojilo! ^=^sm Slovenski delavci in delavke! 1. maja vsi na shod v »Narodni dom” ob 10. uri dopoldne. Zahtevajte ceniki C. Th. Meyer Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. ®®®®®®®®®®®®®®®®l®l®®®®®®®®®®®®®®®® Slovenci! Slovenke! co vorlte povsod samo slovenski! Stran 4. Mariborski delavec.' Maribor, dne 30. aprila 1919. •Graščina približno sto oralov zemlje, se kupi. Ponudbe na naslov •' M. T a d i č, Zagreb, Domobranska ulica 1. 2—1 Iščem več dobrih tesarjev v trajno delo. Pjača do K 2,50 na uro-Franc Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica št. 25. 4-2 Trgovski akademik Išče z 15. t. m. ali pa 1. majem sobo z prehrano. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod »Invalid 20» na upravništvo. Trgovski akademik poučuje slovenščine, nemško in slovensko stenografijo. Cenjene ponudbe pod »K 1’60 za uro« na upravn. Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko Weixl Maribor, Glavni trg 22 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ra*-K glednic, raznega papirja in sploh vseh pi- 7A va salnih in Šolskih potrebščin. ^ ^ Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se & ^ razprodajo. ^ ^ 9C Lastna knjigoveznica. | I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Brivnica S. Ulčar Koroška cesta (zraven se priporoča cenj. gqspodom. Od srede 30. aprila do 2. maja 1919 Gospa z rubinami Po Marlit-romanu v 4 dejanjih. V glavni ulogr Erich Kaiser-Titz. Friedl dobi brata Veseloigra V soboto novi spored! Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. url, v ne-deliah in praznikih ob 4., 6. in 8. url zvečer ~—orj- ■ A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnijska ulica 17 MF* priporoča se občinstvu. Karbid Bučno olie Svinjsko mast Zrnato kavo ter raznih koloni j alnih stvari prodaja po nizki ceni 2—1! Katka Glaser (tvrdka Felber) Maribor, Dravska ulica Pod novim mostom ®®®®®®®®®®®®®®®®l®l®®®®®®®®®®®®®®®® Karbidove svetilke 0 stoječe in viseče, ter goretci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Prva jugoslovanska mizarnica v Hariboni Tegetthoffov trg št. 3 priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz. S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. vorite povsod samo msobno-slikarska= in pleskarska dela Maks Macher Zaloga stekla, porcelana in svetilk. Iz-delavanje vseh stavbnih in portalnih steklarskih del. - 4-3 Karbidne svetilke in karbid, Maribor, Edmund Schmidova ul 3 ©0QQ00Q00©00©(o)(o)(o)© 1 vagon krušne moke borne _ & otrobov ^■sadnih korbic (iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine proda takoj po nizki ceni importna in eksportna trgovina Ferdo Sert » >», Maribor, Koroška ul. 21 ©00000000000(0)0000 ’ se priporoča Anton Vaupotič slikar Maribor, Mozartova cesta št. 58 i—,, , ni^=nBii=— Modistinja Ivka Kosi, Maribor Sodnijska ul 25 (pritličje) priporoča za letno sezono Slovenkam Maribora in okolice svoje lastne proizvode krasnih klobukov, ter sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila po zmernih cenah. 2—2 Od ppl 7. do 10. ure zveier g donos in vsak večer kimcert v hotelu JNIOIT! 5 Izdaja: Tiskovna zadrug«. Odgovorni uredaik: Fr- Voglar, Tiskarna: Karl Rabitscb v Mariboru,