Uredniški la uprarulikt prostori: BUT 8. UwBdil« Ays.
OttU» of Publication: M67 South LawndaU A»«. Telephoso, Roekwoll 4004
* aunk Í un. Chicago, III., četrtek, 15. novembra (Nov. 15), 1934,
Komentarji
sugestij» za reiitev brezposelnih: Pobiti
pTtreba! - -
i A Berle Jr. pi*e v "Scrib-Magazinu", novembrska g da je slišal dva Ame-"sta dovolj odHčna Umetna, da bi lahko vedela sta rekla, da najboljša problema brezposelnosti ¿e bi "enostavno pobili deset milijonov brez posel-
ila vce v ---
je dni je pa dnevni tisk J vest, da je Walter Pit-^rofesor sociologije na uni-BlColumbiji, dejal pred ne-,meščanskim klubom: frvič v svoji zgodovini se pika nahaja pred silno za-Itko, namreč kaj naj stori s jim odvišnim prebivalstvom. Združenih državah je danes K petdeset milijonov oseb, limajo samostojnega obstan-io go odvisne od javne pod-ft Javna podpora je danes ogromna, da nam grozi po-vse bogastvo Amerike, a drugega naj storimo? Samo poti sta: javna podpora ali Bij vlada zmeče teh 50 mi-iv ljudi v morje" . . . lipe sugestije! Do danes še nismo čitali v a-giikem tisku kaj takega. Molj« priti "new deal" s svojim patentnim reševanjem petlet-l krize, da so se pojavile tudi k sugestije. Kajpak, ta "re-r" bi bila najcenejša, nam-IPitkinova. Ako bi zapodili ipoeelne reveže v nastavlje-!pasti izgredov in jih postre-i kakor podgane, bi bili stroma deset milijonov ljudi motiti ie nekaj streliva — in ki ostale žene in otroci. Oe pt vlada odloči za Pitkinovo pin pobere vse "odvišne" Sjone ter jih zmeče v morje koto tako enostavno . . . toec članka v "Scribner's $ninu" sicer piše, da bi mo-i Amerika ..imeti divjaško loili nekaj takega kot je ) v staroveški Sparti, če bi toela ozirati na take nasve-desperatnih posameznikov, it žali divjake! Noben div-ki rod ni pobijal svojih ljudi *ii pomanjkanja. Divjaki »poznali ekonomskih razre-f. i kakránimi se ponaša kr-Kko-kapitalistična civilizaci-Združenih držev v dvajse-
I	Mletju. Kadar so divjaki Mi, «o vsi stradali; kadar »nasitili, so se vsi nasitili. Wnjamo se s piscem, da ¡tóka vlada, pa naj bo še tacava in brez hrbtenice nrn kapitalistično-burbon-
II	divjakom, ne bo dovolila takega — vsaj teoretično Dovolimo si pa vprašanje: B1 res. da je bilo samo letos «to delavskih siromakov u-" nikomur grozili s ■Je oamelili »o se sastavkati?
jih ni obsodila na smrt, « * ni zganila, da bi pobo-1 "fcsikre preprečila! ' da bi ameriški bur-barbari izvršili splošen brc*Posclnih siromakov. •n* sugestija, migljaj, ki tiska - in ki jasno kaj se kuha v glavah *r»tnih ekonomskih dikta-¡¡ Amerike — je zadosten u je ameriška civiliza-- -<ka in da še redno n* repu staroveškega in Reškega barbarizma. ""!<I'te! Samo zato. da pe-<**itinov, človeških tro-'nr"ni kolosalna bo-m> danes v nevarno-^ izpadejo — »smo zato J^ica mož z mirnim sr-¡ 101,11 v Pokolj milijonov
povečala izvoz
I). C. — V zad-^ h mesecih so Združe-lt ' I''"'ale blaga v tuje-*"ti $1.561..W>.000,
' 1 Porast izvoza za 30
KRŠITEV PRAM. MIKOV DOBRO MPREMME
Podjetniki so se spravili nad nje
z veliko vnemo, poročajo organizatorji delavske federacije
Washington. — (FP) — Industrijski pravilniki postajajo farsa bolj in bolj po vsej deželi. To posebno še, kar se tiče določb o minimalni plači in delov-niku. Iz poročil 71 organizatorjev Ameriške delavske federacije iz 29 držav, ki jih navaja novembrska številka American Federationista, glasila federacije, je razvidno, da je pro-speriteta le v kršenju pravilnikov.
Vsi ti organizatorji poročajo da ni nobenega izboljšanja v biz-nisu v primeri z razmerami pred enim letom. 48 jih poroča o velikem in vsestranskem kršenju pravilnikov. Od 71 organizatorjev je le šest poročil, ki o-menjajo, da se podjetniki v njih krajih drže pravilnikov, oziroma da kršitve pojenj a vaj o, povsod drugod je kršenje v splošni modi.
Za to ignoriranje "novega deals" so po mnenju organizatorjev odgovorni sledeči faktorji:
1.	Pravilnikov ne jemljejo resno niti praviliški odbori, vsled česar jih ne enforsirajo.
2.	Delavci, posebno v neorganiziranih tovarnah, navadno ne prijavijo kršitev delavskih postavk, ker se boje izgubiti delo.
8. Za kršitve je veliko odgovorna tudi vlada, pred katero so podjetniki izgubili rešpekt in bojazen, ker je iz "novega dea-ia" sama naredila farso, Jo sicer s tem, da je "čizlerjeirr, ki so bili "kaznovani" z odvzetjem plavega orla, tega tiča zopet vrnila vsega oskubenega.
Delavskih pravilniških določb se drže le tisti podjetniki, ki imajo opraviti z močno in mili-tantno delavsko unijo, vsi drugi jih glodajo na vseh koncih in krajih in v čim dalje večjem številu.
im	>t »PgUJ rau of po.U«» proritUd «- u —tu. 110l, Act «i Oct. t, 1017, authorised oa Jus. 14, 101«.
SubSOftptioa 16.00
Yearly
ŠTEV.—NUMBER 224
Radijski baroni morajo prenehati z diskriminacijami
Pokrajinski delavski odbor jim je že drugič dal ta ukaz
New York — (FP) — Ce se Emerson Radio and Televisión korporacija, ki izdeluje radio-aparate, ne bo "poboljšala" in uposlila odslovljenih delavcev, bo tirana pred zvezni delavski odbor, je odlok pokrajinskega delavskega odbora.
Ta odbor je zdaj že drugič posegel v zadevo te družbe. Ko je prvič obravnaval pritožbo Radio Factory Workers unije, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, je družba obljubila, da bo sprejela nazaj vse delavce, ki so bili ob delo po 21. novembru lanskega leta.
Ker je ta sporazum ignorirala in še vedno noče uposliti prizadetih delavcev, ki so bili odslovlje-ni radi unijskih aktivnosti, je bila zdaj zopet tirana pred delavski odbor. Unija je zdaj zagrozila tudi s stavko, če družba ignorira ta odborov odlok, kar bo mogoče več zaleglo.
Elaktriški delavni izvojt-vali voliko zmago
Nova pogodba uključuje sedem-urnik in druge ugodnosti
( CALIFORNIA JE ZMAGAL BAN
Scrippa-Howardov list se zdaj hipokritično lilo Sinclsirju— Njegov poraz ne škodi gibanju za neodvisno politično akcijo delavstva
San Francisco.—(FP)—"Mer-riam je zmagal," je zakričalo kapitalistično Časopisje v Cali-forniji in tudi drugod, ko so bili prešteti glasovi zadnji teden. Will Rogers je komentiral to republikansko zmago s temile besedami: Ce bi jaz kandidiral, bi imel raje tistega volilca, ki bi bil navsoč pri štetju mojih glasov, kakor pa volilca, ki bi glasoval zame.
Resnica je, da ni zmagal Frank Merriam, ki je igral le žalostno figuro v zadnji in sigurno najgrši kampanji, kar jih je Amerika videla. Zmagal je Herbert Fleischhacker, bankir In . avnonapravni magnat, ki je največ odgovoren po mišljenju delavskih krogov za omreženje Toma Mooneyja.
Bankir Fleishhacker in kakih par tucatov drugih veleindu-strialcev, ki tvorijo glavni od-x>r državne trgovske zbornice, controlirajo Californijo politično in gospodarsko. To so ponovno dokazali pri zadnjih voli
Načrt za povečaije industrijskih aktivnosti
Zagovorniki upajo, da bo predsednik Roosevelt odobril načrt
Washington, D. C. — V visokih vladnih krogih se resno ba-vijo z načrtom, ki naj bi prinesel gospodarsko okrevanje s povečanjem industrijske produkcije, toda vlada bi morala prevzeti riziko izgube z izvajanjem načrta. Sponsirji so prepričani, da je načrt, ki bi dal milijonom brezposelnih delavcev priliko do zaslužka, izvedljiv.
Zagovorniki načrta bazirajo svoje argumente na teoriji, da je Amerika že na pragu popolnega gospodarskega okrevanja. Ako vlada prevzame odgovornost za povečano produkcijo, se bo lahko uposlilo vse brezposelne, s tem pa bo kupna sila narasla in ljudje bodo lahko absorbirali produkte. Ako bo načrt pravilno izvajan, se ni bati nad-produkcije, in tudi v tem 'lučaju bi bilo za vlado cenejše sub-venciranje privatnih industrij kakor sedanji načrt nasičevanja brezposelnih. V zvezi s tem zagovorniki načrta kažejo na o-gromne izdatke za oskrbo brezdelnih, kajti vlada je že v te m
letu potrošila vsoto $1.277.000,-000 ; u
Da bo predsednik Roosevelt najbrž odobril ta načrt, kaže izjava Donalda R Richberga. kateri je poudarjal, da bo moral* vlada na vsak način uposliti brezposelne pri javnih delih, ako ne bodo tega storile privat ne industrije. Bolje hi», če »e >di v to smer, ka ke vim*
•meri z isto dobo javni kredit vc
l aku poroča j kor trošiti velikane *¡ department. direktni rclii.
New York.—Med krajevno u-nijo Mednarodne bratovščine tvah» v katerih ni bilo nobeno električarjev in organizacijo de- »redstvo preniakotno in preuma-
zano, da ae ne bi ga poaluiili proti Sinclair ju.
In ker je Sinclair ogrožal njih diktaturo, so proti njemu zbrali milijondolarski sklad, s katerim so kupili kovače "javnega mnenja" (čaaopisje, radio itd.). Navzlic velikemu terorizmu, a katerim so grozili dolžnikom, da jim bo prodan« hiša ali malo posestvo, delavce po tovarnah, trgovinah in drugod pa prisilili, da so na obleko ali klobuk pripeli Merrianov znak ter jih obenem strašili, da bodo ob delo, če zmaga Sinclair — vpričo vsega tega je le čudno, da je on dobil tako ogromno število glasov,
Največji vitez reakcije, vsaj pa eden največjih, protestantov-ski pridigar Martin Luther Thomas iz Los Angnlesa, je pet dni pred volitvami po radiu izrekel tudi tole grožnjo:
"Jaz razumem, da nameravajo utopijci (tajna "radikalna" organizacija) poslati na volišča svoje ljudi, deset tisoč po številu, ki bodo gledali, da bo njih kandidat Sinclair zmagal. Naj povem utopljcem in drugim, da bomo mi imeli na voliščih dvakrat toliko lojalnih ameriških leglonarjev, ki bodo pomagali policiji in deputišerifom; in če utopijci ali kdo drugi kaj pri čne, bodo naši ljudje dokon
čnlir
V trošenju laži in hujskanju proti 8lnclairju se nekdaj "liberalno" Scripps-Jlowardovo časopisje mogoče ni najbolj odlikovalo — kdo je odnesel kolajno v metanju blata na Sinclairja in njegovo gibanje, je težko u-
lodajalcev je bila te dni podpisana pogodba, ki določa skrajšanje delovnika z osem na sedem ur, mezda pa ostane po starem. Pogodba krije okrog šest tisoč delavcev in stopi v veljavo 5. novembra.
Dan W. Tracy, predsddnik mednarodne unije, je dejal, da je ta pogodba prva svoje vrste in korak v pravo smer. Unijaka lestvica je doslej določala za električarje $11.20 za osem ur dela in ta plača bo ostala, dasi bodo električarji delali v smislu novega dogovora eno uro manj.
y unijskih krogih so mnenja, da bo ta pogodba utrla pot stičnim dogovorom med drugimi u-nijami v gradbeni industriji in delodajalci. Unija clektriČarjov je bila prva, ki je otvorila borbo za petdnevnik in ga tudi izvoje-vala 1. 1929. Njej so kmalu sledile ostale unije stavbnih delavcev v državi New York.
Novi dogovor uključuje med drugim tudi klavzulo v prid u-poslitvi starejših delavcev. Vsak podjetnik mora uposliti vsaj enega delavca v starosti 66 let ali več na vsakih deset drugih delavcev pri vsakem projektu.
IckcM določil plače za izurjene oljne delavce
Washington.—Notranji tajnik Harold lekes, ki je obenem tudi "diktator" oljne industrij«, j« te dni na priporočilo delavskega odbora za to industrijo odobril novo mezdno lestvico ;a /zurjene delavce v štirih drža\^ih na južnem zapadu.
V Kansasu in Oklahomi bodo izvežbani delavci pri oljnih vrelcih prejemali minimalno $1.2f> na uro, preddelavci pa $1.60. V Texasu In Novi Mehiki bodo prejemali prvi $1.60, drugi pa fl.76 na ure.
HOLC ustavila prošnje za posojila na hiše
MoftM Irssl «taktiki poražen v Si Mi
Volilcl zavrgli predloženi privl
legij kljub veliki propagandi
trusta _
Ht. Paul, Minn.—Pri zadnjih volitvah ao volilcl z veliko veči no zavrgli predloženi "frmčajz" ali obratno dovoljenje, s katerim bi Northern States Power kompanija lahko nemoteno odirala tukajšnje odjcmalc« elektrike skoai prihodnjih 20 let.
Poras trusta elektrike je toliko bolj značilen, ker je imel na svoji strani vse kapitalistično časopisje is "Twin Cltyja" (St. Paula in Mlnneapolisa), nadalje župana in večino mestnih odbornikov ter raine veleblsnlške pro-pagandistične organizacije. V kampanji za novo obratno dovoljenje je trust potrošil tisočake.
Kampanjo proti temu dovoljenju je vodila farmarsko-delav-ska stranka, predvsem njen bivši župan William Mahoney, mestna komisarja H. C. Wenzel In A. Peterson ter druge delavsko organizacije. Na svoji strani so imeli le delavski tednik Minnesota Union Advocate.
TrustoVskl propagandist! so strašili volilce, da bo mesto ob davke, če družba ne dobi novega dovoljenja, ki bi jo utrdilo za prihodnjih dvajset let. Ta propaganda pa nI bila toliko u-spešna ko lansko leto, ko je pH mestnih volitvah zmagal trust in porazil načrt farmarsko-de-lavake administracije sa «graditev mestne elektrarne v slučaju, da elektronka	ne privoli
v tako revizijo "frenčajza" kakor so jo predlagali fsrmer-labo-riti.
Velika volilna zmaga fgrmer-laboritov v "dvojnem" mestu kakor tudi po državi na splošno pomeni v*llk poraz tudi za kapitalistično časopisje, ki je bilo stoodstotno udlnjano reakciji. V volilni kampanji ni bila nobena laž proti farmer-laboritom dovolj umazana, da ne bi prišla na prvo stran. Covernerja Olsona In druge kandidate farmer-labor stranke- so prikazovali za komuniste in zaveznike Moskve ves čas od zadnje konvencije, na kateri so farmer-laborltl sprejeli "soclall-stično" platformo. Kljub vsej tej propagandi ao pa zmagali pri zadnjih volitvah.
Francoska zbornica dsls zaupnico vlsdl
Pariz, 14. nov,—Flandlnova vlada je včeraj dobila zaupnico zbornice 423 proti 118. Kdino socialisti in komunisti so glasovali proti vladi, m katere desničar-ske grupe so se pa vzdržale glasovanja. Flandin je Izjavil v zbornici, da je francoska demokratična republika danes v veliki preizkušnji in naloga njegove vlade Je, da prepreči revolucijo levice In diktaturo desnice.
Vsota naproisnih posojil je še sdaj petkrnt večja kot je denarja ns razpolagi». Ljudje se morajo obrniti na privatne
vire!
Anglija ar ne briga več za vojne
U.P	dolgov e
gotovitl, ker v tem je bila prava , .	M.^i-i^-Li
t t,	.	i ui	London, 14, nov.- Ministrski
f	£ i M<rUrn0 Urednik Ram*ay MsoDonald
Je pa tuksMnje Scripps-Howar- ,	, „ y f| k., (II1
dovo časopisje igralo eno naj- J, e	M m,.„
grših	vlada storiti glede vojnih dol-
Roy Howard, nekdanji zakoi-	Mrut.nllh državam, da An-
ni reporter in sedaj 'liberalni ,	^ atorila „i,. Mscl>>-
milijonar, je sam pritekel v Ca-	flM|(J j(, ^^ <i(( v1sm1» smatra.
IlfornHo in s aeboj pripeljal	d|l MO vojnj dolgovi prav tako
Weatbrooka Peglerja, populär-	mrtvi g^or vojne rtparscl-
nega reakcionarnega člsnkarjs,	jr
Kako družba razume kolektivno pogajanje
Washington. — Šestindvajset let je Columbia Iron Works kom-
psnija v rhft^i;j7nnime M« povrhu še Maxa Hternsa. Ho .
rUt	""^vega poučnega
ÄÄ^i^ i" bivšega liberalca. Vs, ko ima delatstvo teorrtič-! trije P? "oje	*
U<
Trgovaks /borni« a na vojnem pohodu
New York. — NewyorSka trgov ska zbornica je ns svoji konvenciji napovedala vojno "new
» .„...I...IL L. t m zmsgals KI« ischhackerjev a v elf no pravico do organizacije, je la •
Liba p« spremenila svojo tak- "«f^a	I	„	M
tiko in zaključila, da se bo "ko-|	I" preétHju «W )• deslu". Hvoj.ga predsednika Jt
lektiv no" jHigajala z vsakim po-, P* «crlpp-How.rdovo ssmeznim d,lavrem. rmmesto .«P^^n/'^^-	"
skoti unijo, kakor so to zshte- p PjM? b'pokr»tlčno klanjati valj Vslsd tega jo je vlsdni de-' - doWI je toliko glasov, da ae
la ve k i odbor proglaall za krélljko J«	turfl »^akcija ustraši-
'a t< armade.
za J xekcije 7», ka ga za unijo.
moram
I
(Usijt as 3. alisal.)
inatruirala, naj podvzsme j>o-trebri«* korak«*, da ustavi atop-njevaino social I taxi Jo Združ«" nlb držšv Zb«#rnlra je i* otvorila napad s širjenjem props-gamk' piot. učni predloženim ' MAialnim refomiam. i_î
Washington, D. C. 14. nov.— HOIX^ (Home Owners' Loan Corporation), ena največjih organizacij "new deals", ki daje posojila ns hiše mslih |M>aestni-kov v mestih, je včeraj zaprla vrata novim prosilcem za poao-jila. Uradniki te korporacije so naznanili, da imajo švi toliko prošenj za posojila, da ni mogoče vsem ugoditi in novih prošenj ne bodo več sprejemali.
Sklad te vlsdne posojilnice je v začetku znašal tri milijarde in 200 milijonov dolarjev In v tem času—od julija im—je HOLC izvršila 660,000 posojil v skupni vsoti dveh milijard dolarjev, listala je še ena milijarda dolarjev in prošenj za neizvršena posojila jet še okrog 400,000. Nove prošnje so noprenehoms deževale; uradniki domnevajo, da do konca tegs leta bi narasle najmanj na milijon.
Vladni uradniki so mnenja, da so privatne posojilnice že toliko okrevale, da se ljudje lahko obrnejo nane. To pomeni, da bo HOLC s tem skladom, kar ga še ims, dokončala svojo nalogo in potem bo konec vladnega poao-jovanja na hiše malih posestnikov v mestih. Kongres ne bo več dovolil nadaljnjih vsot, niti Jih ne bo vlsda Iskala.
HOLC je bila usUnovljens t namenom, da pomaga Iz stiske onim malim posestnikom hiš v mestih, katerim Jt. potekla prva vknjižba in gru/.ila jim Jft prodaja doma. Posojilna korporacija jo zamenjala zapadle vknjižbe z bondl, katerim vlada jamči glavnico in štiriodstotne obresti, dočim morajo izposojevalcl plačevati korporacljl pet odstotkov obresti, HOIjC Je dajsls posojila tudi stavbinskim in posojilnim društvom proti dobremu jamstvu.
Amarilla laielatlrala pakt za kantrala orožja
Mednarodna trgovina t orožjem In strelivom mora biti pod kontrolo
Washington, I). C., 14. nov— Državni tajnik Cordell Hull je danes naznanil, da se Je vlada Zdruftenlh držav obrnila na o-stale vlade sveta za takojšnjo pogodbo, ki naj kontrolira mednarodno trgovino z orožjem in strelivom,
Hull je pojasnil, da novi pakt bo ločen od vseh drugih pogodb razorotitvenega značaja in nikakor ne pomeni, da s«» Združene države opustile ali nameravajo opustiti mednarodno rar.b-rožitvHio giban;«* v Ženevi, Ko-rak za pogodbo t<* vrste Je bil storjen zaradi tega, ker se lahko hitro sklen«* in ker je ii<«obhod-no potreben.
Iz tega sklepajo, da ima ameriška vlada vsekakor v načrtu drastično zakonodajo z «»žirom na privatno proizvajanj«* in trgovino z vojnim materialom v Združenih državah.
Dolga wtavka končana
Milwaukee. Wis Stavka pri Cftuder-Paescke A Co,, ki j«' trajala 12 tednov, Je bila te dni končana, ko )e družba priznala unijo strojnikov In pristala ris zvišsnjr mezde za dvšnsjst odstotkov. r
koflgrr* proti vojni in fsšlaniu % Kanadi
Toronto. Kanada Zliorovs-nja Kstisdukega kongreas proti vojni in fsAixmo *« je udeležilo nad petato delegatov, Hi *«» za-atopsli več kot .'PlO.OOO članov tJeisvakih. isrtn*r*klh in dlja» fkih ofgaiiizscij,
FKOBXBXX
PROSVETA
THE HNL1GHTKNMENT •LA»IU> n« la«T*ika mMfimmn
NAIIOD*« rOUfOBKt JSDWOTS K.ltoMl B~*tH I
«spi ^ ••««. - - -
bu. 11.1» " *** » (7 ti» ui e.1«	»«71 » V*
•»OMtvu WW.
•uWr^U.. r.U.:
CM«»«* »'»d Cl^r« UM V f» (X P»f
CM ufUiu« P« 4o«ovoro »CükopW •• ~
•Ii»
Glasovi iz naselbin
Zanimive be laik« iz raznih krajev
i. CteOT
t
for«*«»
AdvrtUlnf r»»-«	«
•erlpU wlli «»«•
- lm' ",lk *
PB08VKTA 1417 K fc. |*.»4.U A»... «	WS»-*
MKMMKK Of THK KKOKEATItD^MUlM
Domač drobiž
Avto ubija
Cleveland. — Rojakinja Mary Sabljak, stara 36 let, je u-mrla v bolnišnici za težko rano na glavi, katero je dobila pri avtni nesreči zadnjo nedeljo, ko ae je z več drugimi peljala z neke birmanske zabave. Avto je spodrsnil na mokri ulici in treščil ob železne stebričke čakali-šča ulične železnice. Drugi so ušli poškodbam. — Miss Jennie Zakrajšek, stara 25 let, je bila tudi hudo poškodovana, ko jo je zadel avto na ulici. Neznani lastnik avta jo je odpeljal v bolnišnico in potem izginil. — Tretja žrtev je bil Charles Pravdič, star 31 let, ki je izgubil kontrolo nad svojim vozilom in se zaletel v stebriče ob čakaliAču cestne železnice. Hudo pobit se nahaja v bolnišnici.
Kaznovsn relifnik
Chicago. — Sodnik Robert J. Dunne je v torek kaznoval Louisa Monkoviča, 929 W. 33rd st., z globo $20, ker je nepostavno prejemsl relif. Obtožencu je bilo dokszsno, da njegova žena poseduje $500 do $600 pri stav-binskem in posojilnem društvu. Monkovič mora povrniti $147, kolikor je prejel iz relifnega urada.
Nov grob
Saginaw, Mich. — Tu je u-mrla Marija Eržen, roj. Carman, stara 67 let. V Ameriki zapušča moža, dva sinova, štiri hčere in sestro.
Izkariiiaaja delavk pri dala aa doma
Pri pletenju obleke nn domu zaslužijo manj ko $5 za 60 ur dela
Washington, j- (FP) — Ženski bi roj delavskega depart-menta je zo|>et posvetil na veliko izkoriščanje tistih delavk, ki od tovarnarjev prejemajo delo na dom. Ta ruk-rana je najbolj ukoreninjena v oblačilni industriji.
Domače delo, ako je slabše plačano kakor prejemajo delavci v tovarnah, je po pravilnikih sicer prepovedano, vendar pa še ni izginilo. Nekaj izjem je NRA že sama storila na pritisk hipokritične propagande v kapitalističnem časopisju, druge izjeme pa delajo tovarnarji sami.
Čitatelji se Ae lahko *|s»mi-njsjo, kako je kapitalistično časopisje zadnje poletje kričalo, češ, du "vlada ne pusti (neki) materi v New Yorku delati." In so prinašali slike njene družine ter insinuirali, da je v revščini valed tega. ker je rediteljica zgubila domače delo.
Ženski bi roj je te dni objavil rezultat preiskave, katero je izvedel med 60 domačimi delavkami za pletenje v PhfladelpKI-Ji. Pri pletenju oblek ns domu delajo od 40 do 60 ur na teden pa tudi več. pretežna večina pa zasluži pri tem manj ko pet dolarjev I* štiri ho zaslutile ,|0 deset dolarjev na teden, 20 do še*t dolarjev. ..*tale pa do pet. Polovica porabi sedem dni pri ten» delu.
H i roj navaja slučaj neke delavke, ki plete obleko. Za Izgo-tovitev I »o |x>trehovala mesec dni ča»a in delala bo 64» ur na tet len. /.a ugotovitev take obleke, ki stane na trgu $1<h>, l»o <!«»-bila le $2'J 75 Delavke morajo sam« hoditi |s> material in is* delano lilago tudi d<»stavljati tovarnarju.
Najučinkovitejše delavsko orošje
Spring Canyon, Utah.—Ze peto leto tare delavce mora depne-aije. Razni zagovorniki sedanj«» ga sistema kričijo na vse pre-tege, da "dobri časi" se vračajo. Kljub temu kričanju se pa razmere vendarle nočejo izboljšati, kar j« dokaz, da j« sedaj ša o-krog deset milijonov brezposelnih. Ne samo to, ampak tudi to, da je mnogo bednih in v pomanjkanju, pa vse to v brezmejno bogati "obljubljeni" defelL Koliko časa bo delavstvo Še verjelo tem kričavem?.
Nadalje: Koliko časa bo še voljno prenašalo gorje in muko, ki ga trpinči radi sedanjega gnilega sistema? Cas je, da se bi delavske mase kaj naučile iz vsega tega in spoznale, da morajo same kaj storiti, ako hočejo napraviti konec neznosnim razmeram. Večina še vedno verjame kapitalističnim obljubam in kr-parjem. Verjame, da bo nekega lepega dne vendarle dobilo ono, kar mu krparji obl j ubijejo že leta in leta. Delavstvo vsekakor še ni prišlo do spoznanja, da bi pričelo misliti samo zase in za svoje skupne interese. Se vedno se pusti varati. Vedno upa, da bodo gospodarji toliko dobri, da mu bodo poklonili drobtinico, četudi je baš ono tista sila, ki bi lahko zapospodarilo nad vsem, nad vsemi dobrinami, kajti masa sama jih je producirala.
Masi še sedaj ni prišlo na um, da pod sedanjim krivičnim sistemom ni mogoče, da je brezupno pričakovati kaj boljšega. Privatni profit je glavno, vse drugo so le sredstva, ne glede koliko žrtev in koliko trplenjg morajo doprinašati za bogastvo male skupine bogatinov, ki razpolagajo z vsem bogastvom dežele. Ne pride jim na um, da bi delavstvo lahko živelo tako kot se spodobi modernemu človeku. Toda v tej negotovosti delavstvo še nadalje podpira sistem krivic ce vsled svoje nevednosti. Ce pa se bi delavstvo bolj zanimalo za delavsko štivo, delavske časopise in knjige, bi seveda bilo drugače, ker bi spoznalo, da se mora boriti samo za svoje Interese, da mu njegovi sovražniki, ki mu hljnijo, ne bodo nikdur ničesar dali.
Da, moč časopisa je velika. Ce bi delavci podpirali svoje delavske časopise, bi kmalu prišla sprememba. Tako pa rajše podpirajo kapitalistične časopise, ki jih opsjajo z raznimi prevarami in ničvrednim štivom, s katerim delavce zavajajo, da no vidijo resnične, strani delavskega vprašanja in delavske odgovornosti. To časopisje tudi uči, 4a vsakdo lahko postane bogat In da ima vsakdo priliko povspeti se nad druge. Seveda, na račun drugih. Saj se je; povspel tudi Insull in mnogi drugi, pa so treščili v globino. Pri tem pa so delavske mase delale in gradile zanje, same pa trpele pomanjkanje. Pred petimi leti se je papirnata zgradba kapitalističnega finančnega sistema pričela rušiti in zrušila se je. Sedaj jo samo še skušajo po-krpati, kar pa ne drži. Preveč je razrušena.
Na milijone dolarjev so delavci zgubili v propadlih bankah. Nikdar več jih ne bodo videli. Delali so leta in leta in hranili, nazadnje pa so svoje trdo pri-sluŽene novce kar Čez noč zgubili. In nihče ni bil radi teta zaprt. Vse je bilo okej, vlada je mirno gledala na to velikansko polomijo. Ali pa je to delavske mase kaj Izučilo? Zal, prav malo. Se vedno mislijo, da so višji gos|MMlje bogovi, ki modro delajo. Se vedno mislijo, da morajo biti na vrhu gosimdje, spodaj pa delavska para, ki ne šteje nič, je le navaden material zn Izkoriščanje In garnnje, da se peščica gospodov na vrhu redi in norčuje iz delavcev.
V deželi je bilo letos več sto stavk. Delavci so streljali na delavce. Saj ho vojaki tudi delavci, pa gndo s puškami nad svoje brate v stavkovnih vrstah. In skebi so tudi delavci, ps gredo za svoje in njihove pravica, kruh odjedat delavcem, ki se borijo in pravico do poštenega življenja. Prišel pa bo čas. ko bodo delavske mase kot celota spozna-, le. da -m* morajo skupno boriti za delavske pravice, kajti pri tem so pritadttl val, ki prnduelraio.
Uh<M| i* t,, zmešnjava Je edino le v delavskih organizacijah: strokovnih. gospodarskih in po-
litičnih. Druge poti ni! Delav-atvo mora aprejeti svojo delavsko politiko za najučinkovitejše orožje proti sovražniku kapitalizmu, pa si bo osvojilo vso moč. Rešitev je edino le v organizaciji, močni organizaciji! Delavstvo je počasi že pričelo spoznavati to resnico, toda prepočasi gre ij z dubom časa. Zato so ga
I* sedanje roigerne razmere popolnoma nepripravljenega. Šele zdaj so Uj in tam pričeli z gibanjem, da se s skupnim nastopom rešijo iz brezna bede.
Frank Kroll.
Po volitvah _
Milwaukee, Wla.—In tako smo
ostali zmagovalci končno tudi v teh volitvah. Seveda, malosrč-ni, .taki, ki ne poznajo nepremagljivih postav, razmer in razvoja, bodo trdili drugače in videli samo dejstvo, da nismo prodrli, e. svojimi kandidati.
Ameriško ljudstvo je začelo politično dozorevati še le v zadnjih letih te velike depresije ter obenem iskati izhoda iz mizeri-je, ki ga je objela tako nepričakovano.
Z orjaško silo, velikopotezno kot odgovarja značaju ameriškega naroda, se je izvršil preobrat—od republikanske k demokratski stranki. Roosevelto-va vlada je začela z izvajanjem reform, ki so navidez velikopotezne, v resnici pa samo gola politična igra disorganiziranega gospodarskega sistema—in politično še nezrele mase ljudstva so bile navdušene. Prišle so druge volitve in to, še vedno navdušeno ljudstvo, je odobrilo v tem volilnem boju dosedanje po-iskuse demokratske vlade ter ji dalo še večjo, sedaj odločujočo moč. Sedaj pričakuje to ljudstvo čudežev, resničnih uspehov, resničnega izboljšanja položaja. S tem pa je ameriško ljudstvo krenilo na popolnoma novo pot politične orijentacije, dasiravno se tega ne zaveda. ,
Nova metla v obeh zveznih zbornicah bo Čistila dobro, da omogoči nadaljni obstanek skra-hiranega sistema. Uvedle se bodo nove postave, reforme, izboljšanja. Trideseturno tedensko delo je gotova stvar, tudi starostno in druge vrste zavarovanja pride. V gotovi meri se bodo zmanjšali dosedaj skoro neomejeni dobički industrijskih magnatov; časi milijardskih dor bičkov so minili za vedno, toda vzlictemu—kapitalizem bo ostal —ta rakrana na truplu človeške družbe ne bo odstranjena.
In tako se bo boj nadaljeval; tako bo prihajal čas, ko bo ameriško ljudstvo končno krenilo na levo—ne zaradi tega, ker bo morebiti razredna zavednost in politična zrelost prodrla med široke kroge ameriškega ljudstva, temveč zato, ker drugega izhoda ne bo, ker b6do razmere same odprle temu lahkovernemu, lahko-mišljenemu ljudstvu oči in ga primorale, da krene končno na drugo pot, ki ga bo vodila do končne rešitve.
Marsikateri izmed tistih redkih, ki posedujejo zadostno mero razredne zavednosti, je - bil razočaran vsled tega "poraza" socialističnih kandidatov, dasi-rsvno pomeni potek volitev za socialiste samo ponovno zmago. Zakaj naj bi buržoazija ne dobila vseh prilik, da reši te velikanske probleme? Zakaj naj bi jI ne dali priložnosti, da pokaže Bvoje zmožnosti, oziroma mogočnost vsaj delnega izboljšanja tega gnilega sistema? Kaj bi peščica izvoljenih socialistov koristila v tem občem kaosu? Ali naj bi se zadovoljevala s polovičnimi reformam! ter pomagala buržoaziji slepiti ljudstvo?
fNaj vladajoča gospoda skuša potegniti to gospodarsko karjo-lo iz blata, kamor jo je potisnila; naj ima dovolj prilike za izvajanje svojih čudežev! Buržoa-zija ima sedaj popolno moč, bur-žoazija, zastopana po zmagoslavni demokratski stranki—in ker ima moč, ima obenem tudi absolutno odgovornost; socialisti si umijemo roke.
NaŠe delo je: nadaljevati z bojem; pripravljati se z vsemi silami za naš dan, ki prihaja, ki je takorekoč pred nami! Se nikdar ni bila malosrčnost razredno zavednega delavstva tako malo na mestu, kot bi bila baš sedaj, ker—bodočnost je naša I Mi razredno zavedni delavci in delavke smo tista sila, ki je poklicana, da reši vse te probleme in dokaže tudi ameriškemu narodu, da le v socializmu je rešitev, da je rešitev samo v popolnemu uničenju obstoječega družabnega reda in odpravi ter uničenju jedra vsega zla—v privatnem lastništvu temeljnega bogastva dežele in—profitu. Fr. Novak.
. Vseslovanski koncert
Chicago, IIII.—Takoj od začetka je bilo odločeno, da nastopijo vse posamezne skupine s pesmimi "a capella", to je brez sprem-Ijevanja .kakih instrumentov. Tudi morajo vsi znati svoje pesmi na pamet in jih peti brez not. Dovoljene so samo zborove pesmi, nič solo nastopov. Vsaka skupina lahko poje 10 minut ali manj, ne pa več.
V skladu s temi omejitvami so si slovenski zbori zbrali dve pesmi: Nedvedovo ""Nazaj v planinski raj" in Grbičevo "Po zimi0 ("Le padaj, padaj beli sneg"). Tako je bilo to pot najbolj pripravno na vse strani, in obe pesmi donita res prijetno za vsako uho; Grbičeva je vzeta iz "Novih akordov", je zelo živahna in zahteva od zbora precej gibčnosti. Pesem "Nazaj v planinski raj" je pa vsakemu znar na In ne potrebuje nobenega komentarja. Naše še bolj pomembne skladatelje bi bili radi predstavili, pa nismo mogli najti ničesar, kar bi bilo bolj pripravno za to priliko in naše razmere obenem. Mislili smo tudi na naše narodne pesmi; teh imamo veliko, toda po večini niso izdane v taki obliki, da bi bile primerne za resen koncertni zborov nastop, ali pa ne pridejo v poštev zaradi zgoraj navedenih omejitev; druge zopet so bile zadnje čase tolikokrat na naših progra-
mih, da je bolje za nekaj časa jih spraviti v omaro. f, Priprava za vseslovanski koncert je že do sedaj znatno poživila naše zbore in se že zaradi tega izplača. Odslej bomo tako saposljeni z drugim delom do koncerta, da najbrž ne bo več mogoče misliti na dopis«. Neposredno pred koncertom, ki se bo vršil v nedeljo 9. dec. zvečer v Chicago iCivic Opera Halli, bo objavljen celotni program.
Pridite poslušat in potem povejte svoje vtise o eni in drugi stvari. Potrebno je, da s« odločite in aasigurata vstopnice takoj, kateri jih še nimate. Zgla-site se naravnost pri Evelyn Fabian, 1982 W. Cermak rd., ali pa si jih omislite posredno po pevcih Lire, Adrijie. in Slovana.
Za publikacijski odsek zveze "United Slavic Choral Societies, Ivan Kačič.
Is dežele večne pomladi
Caliatoga, Calif.-Kalifornija! Kraj večne pomladi! Kraj, ki si ga želijo stotine revnih in bednih. Dežela večna mladosti, dežela stoterih nad in upov. Dežela bogastva, neizmerne lepote — in grenkobe. Dežela bogatinov, v še večji meri pa dežela siromakov, velikega števila brezposelnih m v bedo zavitih množic.
Država Californija je sedaj polna brezposelnih delavcev, ki so priromali iz vselil krajev 'obljubljene dežele" na zapad, da dobe delo in zaslužek in košček kruha. Vidiš jih na stotine, srečuješ jih na cestah. Pripeljali so se na tovornih vlakih, v razbitih avtih in prišli peš, vsaj delno peš.
Iz Glenwood Springsa, Coio., sem prišel sem pred nekaj tedni. Odkar sem tu, se precej boljše počutim, zdravstveno stanje se mi vidoma izboljšuje. Okrog mesteca Calistoga je mnogo vulkaničnih vrelcev in blatnih kopel visoko v gorovju, severno, 70 milj od San Francisca.
Pred volitvami se je vršil hud boj za governerske kandidate. Zmagali so oni, ki so začasa stavke poklicali milico in poboj nike, da so navalili na revne stavkarje. Vsepolno je prevar, tako da delovno ljudstvo često voli proti sebi, proti svojim interesom. ¡Potrosili so tisočake, samo da so preslepili volilce. Pravili so jim, da bodo nižji davki, da bo to in ono. In ljudje so jim spet verjeli.
V mnogih okoliških krajih ni so prošlo jesen sadjerejci niti obrali sadja. To zato, ker so cene nizke. Čudne razmere, čudni časi. V prodajalnah je draginja, farmar pa ne dobi za svoje pridelke skoro nič. Kar mora plačati za gojenje pridelkov, ne dobi nazaj svojih stroškov, ko jih hoče prodati. Tako je tudi v Coloradu. Z a tono nabranih paradižnikov so dobili osem dolarjev.
Kapitalistični prekupčevalci pokupijo pridelke še v zrnju, še v cvetju. — V Coloradu je neki farmar kupil tri teleta za pet dolarjev. Enega je zaklal in nljegova družina devetih je imela dovolj telečjega mesa za par tednov. Ce pa gremo v mesnico, moramo plačati za funt mesa od 20 do 40 centov in več. Farmar obere sadje, ga pošlje v skladišča in čaka kaj bo dobil. V resnici poberejo ves dobiček kapitalistični prekupčevalci. Tak je sedanji sistem, zato pa tudi tako piškave razmere. Razni mogotci po neverjetno nizki ceni pokupijo vse pridelke, prodajo jih po visoki ceni. Farmar-producent. ne dobi skoro nič, delavec-konzument mora drago plačati življenjske potrebščine, dobičkar pa se masti in reži obema akupaj.
Zakaj se ne bi prva dva "vzela skupaj" in pokazala tretjemu veliko — figo!?
Matija Pogorele.
S^J^novembJ
nada 1 j ne delo
Krušna linija v Tokiju na i eeake po vsem Mrlo.
rirtof«.
Japonskem. I.inije te vrste m>
"Slsha vest" na našem odra Waukegan. III.—Dramski od-
rek SND se pridno vežba za dan 31. dec., ko bo uprizoril petde-jansko veseloigro "Slaba vest." I>a naš odsek posetnike dramskih predstav še bolj zadovolji kot dosedaj, je pri izbiranju igre videl potrebo velikega dela. Odsek pričakuje od strani občinstva, da se odzove vabilu in pride na prireditev. S tem se boste izkazali, da znate ceniti dramsko delo in obenem
tike.
na Mju drJ
Veseloigra -Slaba vest" « toliko zanimivi^
njej je veselje in žalost, petw ljubezen. Vse to se ¿Tí P^ačno, da
'•Slaba vest" bo sedaj p, uprizorjena v Ameriki Za E°J.e Uredil Al. Ren ko vič
Ljubljani * ^ Vstopnina v predprodaii pn vratih 40c, za otroke lic ___ (VAo,
Zadružna božičnica Waukegan-No. ChicaKo , obraževalni zadružni odsek redi za vse delničarje in Q malce božični zadružni večer 24. decembra. Vabljeni ste pripeljete otroke. To I*, j večer v zgodovini zadruge k namenjen izključno našim m kom. Na ta večer pa se ne fe
razveselili le otroci, ampak l vi sami, ker vas bodo oni ve presenetili. Kajti odrske I certne in slične točke bodo ii jali samo otroci.
Da bo ta večer res "večer velike družine," se pripravit* sedaj, da boste gotovo dne dec. prišli na to zadružno pi ditev. Pridružite se tej sku in gotovo vam ostane v spon^ Zadružni ods«!
Vinska trgatev Bishop, Pa.—V soboto, dn^ nov., priredi SND vinsko d tev, ki se prične ob 7. zvd Igral bo Ludvikov orkestei Canonsburga. Za prigrizek bodo servirale pristne don klobase in za žejne bo tudi d< preskrbljeno. Vstopnina 25 moške in ženske. Pridite vs našo trgatev. Zabave bo i za vse.	Član SN
"Falhar" Coughlin or alzira novo unijo
"Unija za socialno pravičn« ki bo nad strankami
Detroit, Mich.—Župnik (
les £. Coughlin, znani evai list, je v svoji zadnji radi pridigi "pozval k orožju" vi ne, ki se strinjajo z n, Coughlin je naznanil, da si "Unijo za socialno pravično novo organizacijo, ki bo i nad političnimi strankami i neodvisna od njih.
Člani njegove organizacij bodo plačevali nobenih r prispevkov, le oni, ki hočej bodo lahko prispevali prosto no. Namen "Unije za soc pravičnost (Union for Justice)" je boj za u* garancijo socialnih pravic in odpravo neustavnih vzrokov preaije.
Župnik Coughlin je rekel, bo unija zahtevala: nacional cijo bank, kredita in denarl z ustanovitvijo centralne \i ne bankei; nacionalizacijo d trične sile in vseh onih bazij industrij, ki so "prevažne privatno lastništvo; vladno | piranje delavskih unij: obda' nje dohodkov od vseh »s.ndo
Dalje H rekel, da je R<**« tov "new deal" Se vedno v I izkušnji. Čeprav je repu^ ska stranka mrtva kakor W dikt Arnold, je demokrat stranka še zmirom na ffjm Ako demokratska stranka prizna načela socialne prs™ sti kot najvišjega načela, ki i ra stati nad vsemi političnim takozvanimi ustavnimi P^ mi, bo mrtva tudi ona m A m ka bo stala pred re volucijo, mokra tak a stranka mora » či takozvano ustavno nsce»i dukcije za profit in osvojit, čelo socialnih prsvic. če se
ohraniti!
"To je noV ki k k or«*j" f rekel Coughlin. "tod» ne ra niško krmo požrešne*« m »« ljenega kap.talistKn«*'J ma, niti za tovarniško krmo ženjskega bič. ko*^ je nov klic k orotj«
socialm pravičnosti v An* ni
Avtna družba «prU cleH« uko tovarno
I Cleveland. - Okrojr It
1 lavcev je bilo
i je Hupp prla vrata svoje
varne. <**« ^jfTjer boste Grand Rapids	.
dali igralskemu osobju kot od- avtna ogrodja	^
seku samemu več vzpodbude za ducirala. pravi s*
Uhko
■ÉS
JgTEK. NOVEMBRA.
EK08XKX4

' —, - ■


Jttgoslt
„ HODNIKI MKOJNB
"¡¡¡JJONARKK
rti, aajoiji sorodniki J^Vrahove, ki je «»o-, jerojalsmu zapustila
P®
_..... __
Hrastnik, 29. oktobra „ hrastniški sorodniki ¿rinke" Karoline Pra-SJv "Jutru" prvič o bo-
. «voie sorodnice in o nje-
LSini 80 se obrnili na
ujcini, o"
CLg" dopisnika v Hrast-Cje takoj svetoval delav-Gregorjevi, rojeni ¡¿naj dobi čimprej rodilo o Prahovih. Terezija«, tem nasvetu napotila ¿¿e k Sv. Križu pri Kopji. Iz rodbinske pole je
Ibo naslednje:
-in Prah, milijonarkm oče, „da leta 1838. in poročen | s Heleno Pežičevo. Za-, rt* imela osem otrok, t pri Sv. Križu ve za vse kje »o živeli in kdaj so |Umo hčerke Karoline ni kioski poli, pač pa je vpisa-i 1862. rojena hči Marija, i vsi podatki o tej hčeri jjopolnoma ujemajo s poki jih je priobčila beograj-Mitika" po vesteh ljudi, l^ojno milijonarko in nje-■oža poznali, in tudi po i, ki so jih našli zastop-bie države, je gotovo, da M Martina Praha šele p ko je bila že v Aleksan-aia ime Karolina. Pri pkih "Aleksandrinkah" je |th običaj, da so si izpre-k krstna imena.. Nekate-ito storile morda po želji Ifospodarjev, druge pa tuli ker se jim je zdelo pravo jnveč običajno.
iodbinske pole je tudi raz-;dise je Angelina Praho-I živ i sedaj v Beogradu pri |ercu Stevanoviču, rodila Kembra 1924 v Brezovicah, Križ pri Kostanjevi-Iriem tem je bil Stevano* [Beogradu že obveščen od pega" dopisnika iz Hrast-
Uri in nečakinje milijonar-bbove—otroci njenega tri llajšega brata Jožefa, živi-iv največji bedi. Kako ži-bnie in Terezija v Hrast-,je"Jut'ro" že poročalo. Na lok Savi živi se pet njunih I in ena sestra. Naj staje «-letni Janez Prah, ki aialo zadolženo posestvo. Mja se kot dninar. Drugi ton Prah, 34-letni dninar, H dva otroka in borno ko-iha Prah je mali posestmi ima tri otroke in je star ¡* let. Četrti, 24-letni Jo-^ j« brez premoženja, ima »dva otroka ter služi se-pivojakih. Martin Prah je *iwmec, ki je nedavno '^vojakov, in se preživlja H dnino. Nečakinja Fran-Iteunova pa je stara 26 ■ «kromno, zadolženo do->» tri otroke.
M nečak Miha je zvedel laivo zgodbo o svoji teti »ki pred tedni na Blan-fj* nekemu trgovcu prine-naprodaj. Ves prese-[Jton-h,.. kur pustil pri tr-k Hitel bratom in sestri Jfcnavadno novico. Sele ■•J1dni. ko je minilo prvo M presenečenje, se je J na orehe, pozabljene pri
živeči brat pokojne * 1'rahove je Martin j® » "tar 64 let ter živi v Zgornji Pirešci, ' pri Kostanjevi-?®*J Je bil tkalec in imel ^' *!« hišico ter nekaj ' * to «i je kupil z ¿'V' "i ga je priAtedil 1(1,1 ' J(" ves nadlo-|'" <l kri,i ter bi bil s ^ "r K i vred potreben Vgov najstarejši sin I, '* n«*k* m malem po-i^'' ,!r,/i'ah. ostali trije h ¡T-^ivljajo kot rev-
Zobec je tisti dan dopoldne delal na njivi, okrog 10. pa se je vrnil v vas. Ko je šel mimo Pustove hiše, se je spomnil, da bi lahko vanjo udri ter kaj u-kradel, saj so bili vsi Pustovi na polju, hišni ključ pa nad vrati. Brž je snel ključ, odklenil, stopil v hišo ter začel premetavati predale omar in skrinj. Dobila ga je pri tem Pustova sama, ki je prišla domov po malico oz. kuhat kosilo. Fant je zbežal in se skril v Pustov listnjak. Tu je slišal, kako pripoveduje o njem Pustova prvi pa drugi sosedi. Da se ne bi njegova sramota razširila, je v jezi planil iz skrivališča, pohitel v Pustovo hišo ter z debelim polenom pobil Pustovo na tla, kjer je Pustova mrtva obležala, fant pa je zbežal.
Fant je sin posestnika, ki živi v Ameriki, doma pa ima samo mater in je bila zaradi tega njegova vzgoja nepopolna. Na razpravi je izjavil, da ni nameraval Pustove ubiti, marveč samo prestrašiti, da ne bi dalje pravila o njegovi kraji. Sodišče je Zobca obsodilo na 10 let in 3 mesece robije.
Knjige Cankarjeve družbe so že nekaj časa vse dotiskane, le koledar je bil šele pred 14 dnevi dotiskan. Razpošiljatev knjig pa se je zakasnila, ker je treba v koledar vložiti sliko in članek o pokojnem kralju Aleksandru. To bo v nekaj dneh izvršeno, nakar bo družba knjige razposlala.
Bilijon let pojde vse v redi
Ameriki astronom napoveduje zemlji še bilijon let življenja
Ameriški astronom Humason, eden najslovitejših med današnjimi, je svetu sporočil tolažlji-vo vest. Pred 107 leti umrli veliki francoski zvezdoslovec La-place je nekoč z velikim številčnim materialom v roki postavil trditev, da se privlačnostne motnje v s vetov ju v rednih razdobjih izenačijo in da sta trdnost našega osončja in s tem življenje na našem lastnem svetovnem drobcu zajamčena za neizmerno dolge dobe. To trditev, ki' sta jo prekontrolirala pred več leti 'Nemec Schvvarzschild in Francoz Poincare, veliki matematik ter bratranec nedavno u-mrlega državnika, je proučil v zadnjem času tudi Humason in po dolgem, težavnem računanju je prišel do zaključka, da sta red in pravilna pot v našem osončju zasigurana za najmanj bilijon let. Niti zemlja niti katera izmed njenih sopremičnic ne bo v naslednjem bilijonletju skočila s tira.
Vsem se nam bo dobro zdelo, da smo za toliko časa varni pred vsakim iznenadenjem s te strani. Toda, kolikšno dobo predstavlja bilijon let. o tem si bo
le redko kdo napravil dobro ali-ko. Nasa pamet tako ogromnega števila direktno ne obseže več. Pomagajmo si posredno.
Od gradnje Keopsove piramide je minilo recimo 50(H) let. Teh 5000 let obsega v glavnem vso naso znano in dokumentarično ustaljeno zgodovino. Obsega rojstvo in smrt stotine velikih ljudstev, postanek in smrt sijajnih kultur, Hamurabijeve zakone kakor Kantovo filozofijo, viseče vrtove kraljice Seipiramide, kakor ameriške nebotičnike, Aleksandrove pohode in svetovno vojno, maratonski tek in brezžično telegrafijo. In ta 5000-let-na zgodovina bi se morala ope-tovati najmanj 200 milijonov krati, preden bi se zgodila koz-mična katastrofa, ki jo napoveduje Američanov račun, 200 milijonov krati bi morali Babilon, Tebe, Rim in Atene znova vstati in propasti, 200 milijonov novih Julijev Cezarjev, Napoleonov, Platonov in Shakespearov bi se moralo roditi in umreti, preden bo vsega konec!
Vzemimo stokratni iznos zajamčene zgodovine. To bi dalo 500,000 let, polovico milijonle-tja, dobo vse zgodovine človeškega plemena, znane in neznane, od tistega trenutka, ko je naš praopičji prednik lahko dejal, da je človek. A celo to velikansko obdobje, ki sega v najtemnejše temine naše preteklosti, ni nič proti bilijonletju. Ves naš razvoj od prvih početkov do danes bi se moral ponoviti nič manj nego dva milijona krati, preden bi dospeli do konca vseh stvari, do konca zemlje. Ce bi stisnili vso našo razvojno zgodovino na eno samo leto, bi stalo to leto preteklosti kaj majhno in nebogljeno v družbi bodočih 15,000 let . . .
Število bilijon je torej nekaj nepojmljivega. Predstavljajmo si, da ni od začetka nam znane zgodovine preteklo niti še bilijon sekund. Komaj čez tisoč let bo imelo človeštvo 29. veka priliko, da proslavi ta dogodek. Ce pa hočemo tega številčnega giganta ponazoriti prostorno, tedaj pridemo tudi do nenavadnih rezultatov. Vzemimo, da pomeni leto v dolžinski meri milimeter. Ves zemeljski obseg ne bi izdal še bilijon milimetrov, izdala pa ga ne bi niti razdalja od zemlje do meseca; šele če bi to razdaljo trikrat povečali, bi dospeli do bilijonskega števila. Kajti tu gigant je do pritlikavcu milijonu nekako v istem razmerju kakor dolžina Kongresnega trga napram razdalji Ljubljana—New York. Kaj so proti temu bedna tisočletja človeškega veselja in žalosti?
Ni razumel
"Včeraj sem dobil papigo za svojo ženo."
"Srečen človek! Moje pa noče nihče zamenjati."
"Včeraj, gospod Smola, sem vas videl s hčerkami v kavarni. Krasni «ta. Dva angela!"
"Oh, kaj mi to pomaga, ko ju noben hudič noče."
Bejke in šege o "Vernih dušah"
Kaj pripovedujejo o teh stara ljudska izročila
L. 1006 je cerkev uvedla praz-nik Vernih duš. Prej je praznovala v teku vsega leta celo vrsto dni, ki so bili posvečeni mrtvim, a ti dnevi so se skladali s podobnimi dnevi, ki so jih praznovali že v j>oganskih časih, posebno pri Rimljanih. Stari Rimljani so imeli dneve, o katerih *o menili, da se*ob njih odpira podzemlje in vstanejo iz njega duše, da se pomude med živimi. Podobno so stari Egipčani imeli dan odprtih grobov", ki je celo prav sličen krščanskemu dnevu mrtvih.
Čaščenje pokojnikov sega tedaj v pradavne dobe in polno bajk, vraž ter običajev je v zvezi s tem dnevom, ki jim je že na prvi pogled s|>oinati ataropo-ganski izvor. Neka splošno razširjena vraža n. pr. veli, da se pojavljajo pokojne duše na svoj praznik v podobi vešč nu zemlji; ponekod pravijo, da prihajajo iz svojih grobov v podobi krastač, ki jih ta dan zato ne smeš ubijati; drugod so trdno prepričani, da imajo v nočni uri procesijo na pokopališču tudi duše Zemljanov, ki bodo umrli v teku naslednjega leta. Na Madžarskem je razširjena vrs-ža, da v tej noči ne smeš spati na prostem, ker bi te demoni ubili.
Mnogi običaji temeljijo na predstavi, da morajo uboge duše v vicah trpeti silne muke, ki so jim odpuščene samo na njihov dan. Ni čudno, da jim potem živeči skušajo izkazati vsakovrstna dobra dela.
Olje, v katerem gorijo lučke, ima n. pr. namen, da bi jim ra-bilo kot maža za opekline. Ponekod tega dne v noči močno zakurijo v peči, da bi si mogle duše opomoči od šklepetanja z zobmi. Na Tirolskem in po Štajerskem imajo navado, da dušam zvonijo, naj pridejo k sorodnikom v goste. Prihajajo pa z "vetrom vernih duš". Ponoči imajo duše v cerkvi mašo^ ki ji ni dobro prisostvovati, ker preti živim nevarnost, da jih pokojniki raztrgajo. Samo najbolj pogumnim se obetajo vsi zakladi, ki si jih želijo, če od prvega udarca polnočne ure do zudnjega z mrtvaškimi parami trikrut stečejo okoli cerkve. Ker se duše trudijo, du bi sedle na pare, jih mora nekdo s cerkvenim ključem in vejo višnje poditi z njih. Ce se trikrutni tek okoli cerkve do dvanajstega udarca ne posreči, tedaj se konča polnočna avantura s tpm, da duše tekače raz-trtejo.
Po vsem krščanskem svetu so se ohranili iz najstarejših poganskih časov običaji, ki spominjajo bolj ali manj očitno na nekdanje naziranje, da se duše pokojnikov hranijo s človeško hrano in da si želijo biti |K>go-ščene vnaj v dnevih, ko se mu-¡dijo med živimi. Na Balkanu
vlada Še dane« običaj, ds prinašajo ljudje na dan vernih duš v cerkev kuhane pšenice in sveč za pokojnike, na grobove pa polagajo vina In kruha. Na ta običaj naletimo tudi drugod, n.: pr. v liallenu, na Koroškem, kjer vržejo med kuhanjem nekaj malega za mrtvece v ogenj, na Tirolskem. kjer velja za velik greh zoper mrtvece. £e se «dotakneš njim namenjenih jedilnih darov, greh. ki ga kaznujejo s tem, da te raztrgajo. V vnAini primerov dajejo danes takšne darove mrtvecem seveda is strahu, da bi se ne znesli nad hišo »in ponekod celo daleč od hiše, da bi duhovi sploh ne prišli vanjo. Običajno pa se je stara navada v teku stoletij spremenila v toliko, da ne darujeio več mrtvecem, temveč hišnim poslom, otrokom uli lieračem. ki imajo v teh dnevih bogato žetev celo v velemestih, kjer so vsi stari običaji že davno izginili in se je ohranila |x>leg (^darovanja revelev le navada, da se grobovi okrase in na njih prižgejo lučke. Na kmetih, kjer se starih izročil trdovratneje drže nogo po mestih, pa naletimo ponekod v nemških delih Alp na običaj, ki spominja nu naše ko-ledovanje: "dušni pevci" hodijo od hiše do hiše in pojejo za denar ali kruh "pesmi ubogih duš".	...
V CA UPORNI JI JR ZMAGAL BANKIR. NE MKNKIAM
(NadMlj*vanje ■ J, strani.)
"Tisoči so delovali (za Sin-clairja) prostovoljno in skoraj z religioznim navduienjem," je zapisal Max Sterns. "Desetti-soči so svoje žej>e skoraj izpraznili in prispevali zadnje cente za gibanje, ki je bilo zanje zadnja točka na kolesu sreče."
V uvodniku je pa tukajšnji Scripps-Howardov časopia hinavsko izjavil: "California in Amerika sta dolžni zahvalo Up-tonu Sinclairju. On je dosegel, da se je zaslišal tudi glaa razreda, ki je Često brez besede. On je naglašal pritoži* malih mezdnih delavcev in malih posestnikov. On je predramil >to veliko državo, da se je pričela zavedati potrebe za ekonomske reforme."	'
Se par dni prej je Uidi Hcripps • Howardovo časopisje prikazovalo Sinclairja kot največjega zloduha v Kaliforniji, zaveznika Moskve in hudiča, t
Poraz Kinclairju delavskemu Mitičnemu gibanju najbrž ne 1k> škodoval, vsaj ne radikalnemu. Najbrž bi mu škodovala več njegova zmaga, ker bi ne mogel izvesti svojega utopične gu programa. In dani je on skozi vso kampanjo naglašal, da ni ne socialiMt in ne komunist, ampak demokrat Rooseveltove ga tipa, bi fiasko njegove administracije sigurno ne zadel demokratov, ampak radikalni element. Drugič Sinclalrjev slučaj tudi dokatuje, da ni mogoče okupirati ene izmed starih strank In jo porabiti M orodje za večje reforme.

*»h! pred aodf-
° umoru, ki »e je !,v*ibra tejra leta
h'r» Kibnici. Mla-/ « <* je ubil 56-^arijo Pustovo.
utr<»k.
Iz /Kljenja amrrfcbliih lirr/ifoMcrv. "V Ameriki t »al Amertfan lahko fKMlane prrdM#daifc." ur
kImm| xnana fikrija.
Hitlerjev reiim tli« delavce v (letalstvo
Mezde stalno padajo, cene živ-
Ijenakim potrebščinam p« na«
raščajo
Hamburg.—-(Tis) — Mizerija nemškega delavstva pod železno i h* t o Hitlerjeve diktature je jasno orisana v ekonomskem pregledu, ki so ga seMtavili poročevalci delavskih listov Anglije, Francije in drugih držav. Ta pregled kaže |x»časno razpadanje nemške ekonomske strukture, kar bo nedvomno do vedlo prej ali slej do velikega poloma.
Vsi poročcvalcl soglašajo, du so mezde nemškega delavstvu dospele do stradalne točke in tega ne morejo zanikati niti na-clji i običajnim žonglira nje m številk in statistik in ne vladni uradniki, ki hočejo n svojimi izjavami prikriti resnico o bednem položaju delavstva.
Mezde stalno padajo v vseh industrijah In armada brezposelnih se ni dosti zmanjšala z uvajanjem ročnega dela v raznih podjetjih. Režim je hotel z odpravo strojnega dela ublažiti brezposelnost, kar pa se mu ni posrečilo. Veliko število žensk, ki so bile uposlene v tekstilni industriji, je bilo odpuščenih, du se tako naredi prostor za moške, toda mezde so ostale po starem. Tako morajo Izurjeni delavci garati ob plači, ki so Jo prej prejemali neizurjenl. Mezde sicer bazirajo na prejšnjih kolektivnih dogovorih, ki so u-radno še v veljavi, a samo na papirju. Z uvedbo krajših delovnih ur so zaeno padla skuj»-na mezdna Izplačila.
Delavci ne prejemajo polne vsote zaslužka, ker se jim nula-ga vedno nova bremena. Prispevati morajo v razne sklude socialnega zavarovanja in pa xu širjenje nacijske propaganda. Stalno naraščanje cen življen-skim potrebščinam znižuje kupno ailo delavskega razreda, kar potrjuje celo nacijska statistika. Cene so v zadnjih šestih mesecih poskočile za 12 odstotkov, kar Je povečalo mlzerijo delav-sklh slojev.
Necnosna situacija Izziva demonstracije in odpor. Delavci, ki so verjeli Hitlerjevim olftju-bam, so razočarani, Industrije!, proti kuterim je Hitler grmel, imajo glavno liesedo v Nemčiji in delavstvo je danes bolj izkoriščano ko kdaj prej. Hitleri-zem ga je potisnil v tlačanstvo, kjer ga drži z brutalno silo,
(¿eneralna stavka v "Frlacu" nI ubila unij
Kan Franclaco. — Kljub temu, da ao openšupurski in fašistični elementi po generalni stavki v tem mestu zadnje poli*-tje napovedoval! razpud linijske, gu gibanja. Je v resnici prav narobe. Z dotično stavko, ki je bila zaključena z umikom, Je delavstvo šele apoznnlo svojo moč in konsolidiralo svoje site.
Zadnje čase J<» večje število unije podpisalo nov» |>ogodjbe ali pa obnovilo stare, druge so Jih pa raztegnil«* na doslej neorganizirana podjetja, Slednjih slučajev je več v lahkih Industrijah, ___
Veletrgovina izkazuje velik bi/nU
Chlcago,- Montgomery VVard A Co., velika trgovska firma, ki prodaja blago |m> pošti, Je im< In v oktobru za $7,000,0<»0 ali 30'• več prometa kakor v i»l«*ni mesecu lariMkej/a leta znamenje, da Imajo farmarji več deiiarjM V prvih d« vetih mesecih tega leta je družbin promet naratel za $47,000,000 v primeri z isto dobo lani. C* bi ne bilo vladne "dol®", bi bila trgovina na drobno veliko slabša kot je,
2Z4 brra/ev aretiranih v ( h Iranu
Chkago.—Policija Je zada Je dni aretirala 'USA mladelilčev In Mtarrrv, ki ao nadlegovali ljudi /a miloš/ino v daarnUmnu. H«m|. nik R. J. iHinne, pn*l katerega jt. bila ta množica prignana,. Je 200 aretirancev izpustil « |M»go-jem, da morajo zapustiti do*n-town (glavni «H mesta), o«talih •VI j«t pa (»JmumIJI v pla< iio denarna kazni. K«-r niao mogli plat a-ti. ao odšli v zapor, da od »luži j o globo.
Ali al* naroSrni na dnevnik 'Proaveto'? Pudpiisjl« svoj IMt
KBOBXtXA
Prva ae je utaborila Ožganka. Drobila je opeko na koščenem kolenu in metala z levico in z desnico oba kosa.. Levaque-ovka se je vsa razpela, in ker je bila debela in mehka, je morala stopiti bliže, da bi bolje zadela, čeprav jo je Boutelop rotil in vlekel nazaj, ker je upal, da jo bo od vedel s seboj, zdaj ko so spravili moža na varno.
Vsi so bili razkačeni, Mouquetki se je zdelo preneumno lomiti opeko na svojih predebelih kolenih, zato je metala rajša kar cele kose. Celo frkavči so se udeležili boja, Bebert je kazal Lidiji, kako se meče izpod lehti. To je bila toča, ogromno zrnje je zamolklo udarjalo. A lz-nenada se je med temi i uri jami pojavila tudi Katarina z dvignjenimi pestmi, tudi ona je vihtela pol opeke in jo zalučala, kolikor so jI dale šibke roke. TuBi sama ne bi vedela povedati zakaj, d uši la se je in mrla od strasti, da bi zmrcvarila svet. Ali ie ne bo kmalu konec tega prekletega pasjega življenja? Presedalo ji je, da bi jo mož tepel in gonil iz hiše, da bi kakor potepen pes gazila blato po cestah, ne da bi mogla prositi za juho očeta, ki je prav tako stradal kakor ona. Nikdar se ji ne bo godilo bolje, narobe: odkar se zaveda, da Živi, je zmerom slabše; in zdaj je lomila opeko, jo metala predse z edinim namenom, da bi vse uničila. Oči ji je tako zalivala kri, da ni niti videla, komu razbija čeljusti.
Štefanu, ki je stal pred vojaki, bi bila opeka skoraj razbila glavo. Uho mu je nabreknilo, okrenil se je in se zdrznil, ko je videl, da je priletela opeka iz drhteče Katarinine roke; ni se zmenil za nič, če ga prav ubije, in ni odšel, le gledal jo je. Tudi mnogi drugi so stali tu, razvneti od borbe so mahali z rokami. Mouquet je presojal lučaje, kakor bi se igrali z zamalki; hej, ta je zadel, oni tamle ni za nič! Smejal »e je in drezal s komolcem Caharijo, ki se je prepiral s Filomeno, ker je pretepla Ahila in Désiré j o ter ju ni hotela vzeti na hrbet, da bi bolje videla. Gledalci so se zbrali nekoliko dalje ob cesti. Na vrhu brega pri vhodu v kolonijo pa se je pravkar pojavil stari Bonnemort, Vi se je bil privlekel s palico; stal je zdaj nepremično in vzravnano in njegova postava se je močno risala na rjavem nebu.
Takoj, ko so padle prve opeke, se je paznik Richeomme spet postavil med vojake in rudarje. Rotil je te, opominjal one, ne da bi se zmenil za nevarnost, in bil je tako obupan, da so mu lile debele solze iz oči. Njegovih besed se v tem trušču ni slišalo, videlo se je le, kako se mu sive, dolge brke tresejo.
Toča opeke je padala zmerom bolj na gosto, po zgledu žensk se jeli metati tudi moški.
Zdaj je opazila Maheujka, da je ostal Mahe« zadaj. Roke je imel prazne, bil je mračen.
Kaj ti pa je, slišiš? je zavpila. AH si baba? Boš mar pustil, da bodo odgnali tovariše v ječo? ... O, če bi ne imela tega otroka, bi že videl!
Estella se ji je krčevito pri vila krog vratu, kričala je in jo ovirala, da se ni mogla pridružiti Ožganki in drugim. Zdelo se je, kakor da mož ni slišal, zato mu je sunila opeko pod noge.
— Tak hudiča, ali boš prijel? Ali naj ti vpričo vaeh pljunem v obraz, da se boš opogumil?
Maheu je močno zardel, jel razbijati opeko in jo metati. Ona ga je podpihovala, premam-Ijala ga je ter lajala za njim, naj ubija; skrčila je prste in dušila na prsih hčerko. Tako je stopal Maheu bliže in bliže ter se znašel prav pred puškami.
V tem kamenitem me te tu je četica kar izginila. Na srečo je kamenje letelo previsoko In zadevalo zid. Kaj imj store? Misel, da bi se umaknil noter, îmkazal hrbet, je za trenotek pognala kri v bledi stotnikov obraz; a to je
bilo izključeno, raztrgali bi jih, če bi ee le ganili. Kos opeke mu je zlomil ščit na daki, kri mu je kapljala s čela., Nekaj mož je bilo ranjenih; videl je, da so vsi h eebe, da komaj še krotijo razbrzdani samoobrambni gon, in utegnilo bi se zgoditi, da bi odrekli pokorščino poveljniku. Seržant je zaklel: tri sto hudičev, ker mu je opeka malone izpahnila levo ramo in se mu je meso zgnetlo ob udarcu, ki je bil zamolkel, kakor bi udaril e tolkačem po mokrem platnu. Novinca je že dvakrat zadelo, zdrobilo mu je palec, desno koleno ga je peklo in srbelo: ali se bodo dali še dolgo časa traplti s tem? Eden izmed kamnov je odskočil in zadel starega podčastnika v dimlje, da so mu lica po-zelenela in je puško, ki se mu je stresla v suhljatih rokah že nastavil na rame. Trikrat je že nameraval stotnik ukazati ogenj. ^Cudna tesnoba ga je dušila, neizrečena borba, trajajoča le nekaj sekund, je vzbudila v njem misli» dolžnosti, vse tisto, v kar je veroval kot človek in kot vojak. Kameniti dež se je podvojil, že je odprl usta, da bi zakričal: ogenj! pa so puške izprožile kar same. Sprva so padli trije streli, potem pet, nato salva, in slednjič, čez dolgo časa, še en sam pok v veliki tišini.
Množica je odrevenela. Streljali so! «Ljudje so stali nepremično z odprtimi usti in niso še verjeli. Toda zdaj se je razlegel presunljiv krik prav v trenotku, ko je zatrobil rog, da je konec streljanja. Nastala je blazna panika, kakor dir črede ob grmenju topov se je pričelo preplašeno beganje po blatu.
Na prve tri strele sta se zgrudila Bebert in Lidija drug na drugega, dekletce je bilo zadeto v obraz, deček pa pod levo ramo. Lidija, kakor da jo je oplazila strela, se ni več ganila. A Bebert se je obrnil, jo z obema rokama objel v smrtnih stresijajih, ko da jo hoče spet objeti, kakor jo je držal v temnem skrivališču, kjer »ta prebila svojo poslednjo noč. Prav zdaj je Jeanlln pritekel iz Requillarta, zabuhel od spanca je korakal v dimu in gledal Beberta, kako objemlje njegovo ženico in umira.
Drugih pet strelov je podrlo Ožganko in paznika Richeomne-a. V trenotku, ko je rotil tovariše, ga je zadelo v hrbet in je padel na kolena ; prevrnil se je na stran in hropel na zemlji, oči pa so bile Še polne solz, ki jih je bil iz-jokal. Starka se je zgrudila z razmesarjenimi prsi, padla je na mestu in zaprasketala kakor butara suhih drv, jecljajoča še zadnjo kletev, ko se ji je vzdignila kri.
Ali tedaj je salva pometla po tleh, kosila ;je na sto korakov tudi gruče radovednežev, ki so se smejali bitki. Krogla je zadela Mouqueta v usta, ga podrla ter zavalila Cahariji in Ftlo-meni pred noge, da sta bila še otroka oškrop-ljena s krvjo. V istem hipu je dobila Mouquet-ka dve krogli v trebuh. Ko je opazila, da vojaki merijo, je dobra duša instinktivno planila pred Katarino in ji zavpila, naj pazi. Z glasnim krikom je omahnila vznak, strel jo je prevrnil. fttefan je priskočil, jo hotel pobrati, a ona je zamahnila z roko, češ, da je izgubljena. V smrtnih drhtljajih se ni jenjala smehljati njej in njemu, kakor bi bila srečna, da ju vidi skupaj zdaj, ko sama odhaja.
Zdelo se je, da je vse končano; burja krogel se je izgubila daleč prav do pročelij v koloniji, ko je počilo zadnjič, osamljeno, zakasnelo.
Maheu j a je zadelo naravnost v srce, zakolo-barll je in padel na obraz v lužo, črno od premoga.
—	Nu, tak vstani, stari! Saj ni nič, jel?
Estella ji je bila v napotje, morala jo je vzeti pod roko, da je obrnila možu glavo.
—	Tak govori! Kaj ti je?
(Dalj* prihodnjič.)
Kavalirji, ki jih ženske plačujejo
Kako live beograjski "makroji" in plačani plesalci. — "Odlične'' dume ne skoparijo /, nagradami ... če jim je kavalir pogodu
Povojni Beograd * sVojim prilično razvitim kozmo|>olit-skim življenjem ni samo poln raznih rafiniranih zabav, temveč je ustvaril tudi nešteto novih plodononnih poklicev. K tem spadajo tudi tuko imenovani makroji in žigoloji, (makro je ponašcna oblika francoske lieaede maqurcau in |>omeni v prvotnem pomenu zvodnika, potem pa voliče moškega, ki je ¿cnskam za plačilo na razpolago.—iiignlo je francoski izraz /a poklicnega plenalca, ki je v ■d t ribi nočnega zabavišča in je dumam pri plesu tu« raz|H>lago. Spreten gigolo zanlufi le|M« tisočake, /akaj žensk«' *o rad«Varnejše <«t moških in n«* skoparijo z napitninami), ki m zadnja leta narasli kakor g»»U po dežju, in |M»klicni zaročenci V«i ti fti-\e, d««br<» šive; "slutita" jim imenitno nese. NIČ. ne delajo. «»«I
so jim siromašni — a vendar so zmerom lepo oblečeni, po najnovejši modi, in denarja imajo, da ne vedo kam z nJim. Zakaj
ženske dobro plačajo . . . *
V "Petit-Parisu" je vse polno gostov. Vse raja in te zabava. Polnoč je že davno minila. V kotu sedi par: -on In ona. Ona je mlada in lepa. Na rokah se jI Iskre dragoceni prstani, za vratom ji visi dragocena ogrlica, na zapestjih se ji leskečejo zapestnice. Vdova Je. V zakonu ni imela sreče. Ko ji je bilo dvajset let, se je poročila, živela dve leti z možem, letos se je pa v začetku leta oblekla v črno. A ne za dolgo. Z e v maju. ko so pognale prve cvetlice, je imela na sebi škrlatno toaleto iz naj-
sa". Od devetih zvečer pa do treh zjutraj sta zmerom tu, za isto mizo, v istem kotu. Prijetno se zabavata. Časih, tudi zaplešeta, navadno pa šampanjizi-rata. In razsipata denar. Prav xa prav on, kajti vselej plača on . . . Ljudje se pa ne morejo načuditi, odkod mu toliko denarja.
Odkod? Zasluži ga. Njegova gospodarica, dama, ki z njo pije šampanjec v kotu, je zelo radodarna. Dobro plačuje. Njegova "služba" ni težka. Samo njo spremlja, gleda, da jo zabava, da jo spravlja v dobro voljo — nič drugega. Ne mislite, da je vanj zaljubljena, da ga ima rada. Narobe, dostikrat pravi, da jo dolgočasi, da jI je zoprn, toda . . . njegova "služba" je sa
dražje svile. Zakaj on. pokojnik, mo ta. da z njo hodi. zakaj njej
je bil bogat induatrijec.
In on, ki sed z njo za mizo: visok, lep mladenič, t globokimi 1 sinjimi očmi. Nenavadno ele-ganten. zmerom oblečen |>o najnovejši modi Njegovi *tariši «o siromašni. Sin je nekega slu- ! ko in (»dide. ona se bo pa dalje ge na (Hkštni hranilnici. <he de- zabavala z drugim. Samo to pot Ia vin «lan in nima denarja, on drugače, $»jen novi kavalir ni pa nič ne dela in ga zmerom ima makro, temveč resen "kandi-Čudna usoda Takšno je žlvlje- dat", nje Nh mladih sloni svet .J	•
ae hoče lepega, mladega gospoda. ki se lahko z nJim postavi v nočnih lokalih. Kadar sreča kakšno "partijo", je pa njegova vloga končana, takrat je prost. Poljubi ji graciozno ro-
Im /Ivm ota ntalna goat* m*. Mlada
nik«.gar ni*o podedovali, -taršilnih lokalov. x|Msti "Petit-Pari-! kratkim
lepa .-C Je
dama, poročili
le prvd Hči Be-
kega trgovca, Imovitega seveda, Id se /e ubil pri neki avtomobilski nesreči. Njegov« hči ae je izobrazila v "inozemstvu". Tam se je navadila svobodnega iiv-1 jen j a. Toda malometčanska morala ni razumela teh njenih svobodščin. Obsojali so jo. Znanci so jo neprestano opozarjali, da kot dekle ne sme tako živeti. Tedaj je začela razmišljati, kako bi se rešila iz tega nevšečnega položaja, in našla ga je. Sklenjla se je poročiti, da postane popolnoma svobodna.
Tako je tudi storila. Pred kakšnim letom ali dvema se je seznanila 1 nekim odvetniškim pripravikom, polizanim mladim gospodičem. Pogodila sta se. On je pristal, da jo vzame za ženo, ona mu je pa za to obljubila tri sto tisoč dinarjev. In sta se poročila. Mladi ^akonski mož je spravil denar, mlada žena je pa vsa srečna vzkliknila:
"Hvala Bogu, zdaj sem svobodna!"
Minevali so dnevi. Mladopó-ročenca sta živela "sodobno" zakonsko življenje. Ona v svoji hiši, on v svoji. Le redko sta prihajala drug k drugemu na obisk. In oba sta bila zadovoljna. Tako je mlhilo leto.
Toda nekega dne že pod večer se je mlada $ena oglasila pri svojem "možu" v njegovem stanovanju. On se je začudil, malone ooupil. Ljubeznivo jo je sprejel, jI pomagal odložiti razkošni plašč in jo povabil, naj sede. Ona je odklonila, še več. Razsrdila se je. Saj ni zaradi tega prišla! Namen njenega obiska je bil čisto drug. "Mož" je skomignit z rameni in poslušal, kaj mu ima "Žena" povedati.
"Dobro veste, kakšna je najina pogodba," je začela ona. "Mislim, da sva dovolj dolgo "živela v zakonu" in día je že čas, da se ločiva. Meni se hoče svobode."
"O, prosim," je ljubeznivo odvrnil "mož". "Samo vprašanje je, koliko za to dobim?"
"Saj sva se vendar že dogovorila . . ." je odgovorila "žena".
"Dogovorila ... že res, toda premislil sem se . .
•Torej se nočeš ločiti?" je v drugo vprašala mlada žena, željna "svobode".
"Tega ne trdim, samo . .
"Samo denarja bi še hotel, ne?"
"Tako je."
"Koliko?"
"Pet sto tisoč dinarjev," je mirno odgovoril "mož".
"Pol milijona?" je osupnila ona.
"Natanko toliko."
Do pogodbe pa ni prišlo. Pozneje je šle v drugo poskušala, spet bi-ež uspeha. Takrat je zahteval še več. Za denar je po-stal "mož", zato je popolnoma prav, če se za denar tudi raz-poroči . . .
•
Nočno plesišče. Polno najod-ličnejše gospode. Vanj zahaja beograjski mondeni svet. Jazz razbija. Pari se zaljubljeno vrte. Potem oe začne sladkoben tango. Pari se po taktu obračajo. Med njimi zbuja pozornost mlad in lep kavalir. Nenavadno je pozoren nasproti svojim plesalkam. Pleše z vsemi damami po vrsti. Zdaj se prav kar vrti z neko močno damo blizu petdesetih. Stiska se k njej in se skoraj izgublja za njenim ogromnim telesom. Lju beznivo se jI smehlja.
"Lepo plešete, mali," pravi ona.
"Da, madame," se priklanja on.
, "Pridite še drugič pome, simpatični ste mi."
"Na uslugo, madame," se pri kloni "mali" in odide.
Pozneje se je spet priklonil pred starikavo debeluško. In se začel vrteti z njo. S Čela mu je curjal znoj. Dama se mu smeh lja. Diskretno vtakne roko i njegov žep, on se ji pa še lju bezniveje nasmehne.
Valčka je konec. Kavalir se prikloni. Kakor slučajno se prime » roko za žep. Nekaj je za-šelestelo. Se globlje se prikloni in odide iz lokala, da se malo — ohladi . . .
Dve sto dinarjev je našel v žepu. Zadovoljen je. Kako tudi ne bi bil! Imel Je dober dan. Razen redne plače, ki jo dobi od lastnika lokala, je spravil nocoj v itp Is dve ali tri "nagrade".
NOV J
Elegantna dama stopi v neki lokal na "Terazijah". Zunaj pred lokalom ni bilo nikogar "po njenem okusu". Sami starejši gospodje. Zdaj gleda po gostih, ki sede v udobnih naslanjačih. Mnogo mladih gospodov je med njimi. Sami sede. Dama naroči sladoled. Natakar ga ji prinese. Sodobna žentfka je in ve, kaj hoče.
"Gospod natakar," ga pokliče k sebi in mu stisne v roko bankovec, "rada bi . .
Toda natakar je že sam razumel.
"Za tri ali štiri ure ali več?" vpraša.
"Do devetih zvečer."
"Po dvajset dinarjev ura, ali ¡¡l^™mpak ^boljšega?" vpraša spet na- pravili LSt^
"Boljšega ... najboljšega."
Natakar odide, kmalu nato pa prisede k dami lepo pol i za n mladenič. Globoko se prikloni in ji poljubi roko. Dva sladoleda sta na mizi. Se malo sta posedela. On je galantno plačal. Nato sta odšla ven. Njen avtomobil je že čakal. Motor je zabrnel in avto je odhitel proti Avali.
Okoli devetih sedi polizani mladenič spet v udobnem naslanjaču. Nenavadno dobre volje je. Mimo njega pride natakar. Gospodič diskretno potegne denarnico iz žepa in položi na mizo stotak.
"To je za vas," reče natakar-ju.
"Odlična dama," pripomni natakar.
"Da," se zasmeje polizani mladič. "Odlična dama!
Ford in osel
Na cesti stoji Fordov avto. Mimo pride osel, ki ni še nikoli videl Forda, in ga vpraša: "Kaj si pa ti prav za prav?" "Jaz? Avto!"
"Tako? Potem sem pa jaz najmanj konj!"
Definicija!^
¿enake ao kakr.r a i-
"Zakaj"" °r deU
višku tehnike kot Ar® » zgarane kot Evropi P»šcene kot Avstraliji mrzle kot polarni kraji;'
Škot se je ponesrečil donski cesti. Preiskava *nala da je skočil med , bile, ko je zagledal na i vec za šest pennyjev 'j 80 ga povozili. Na najprej napisali kot v2n ti "prometno nesrečo" «e je izkazalo, da na ce»
V šoli
Učitelj: "Kateri dve U čenči največkrat rabijo* Učenec: "Ne vem " Učitelj: "Zadel!" '
SLUŽBO DOBI
Priletna ženska za ska dela na farmi, kjer nedolgočasom gospodinj* Trije so v družini. Služi na, tudi ženska z enim o ni izvzeta. Kadar se o pišite tudi koliko meseči zahtevate. Pišite na :1 Kramer, R. 4—East Wol N. Y.	J
HHNR. f KANCK S
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 1«. redne konvencije aa lahko naroči na list Proort šteje eden, dva, tri, itiri ali pot članov It ene družine k «al naroča Prosveta staae aa vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 ta eno leti nino. Kar pa člani «e plačajo pri aaeementu $1.20 zs tednik, se ju šteje k naročnini. Torej sedaj ni vsrolu, reči, da Je list predrag S. N. P. J. Liat Pregreta j« vaša lastnina in gotovo Je v vsaki druži ki bi rad čital list vaak dan. Cena Uatu Proaveta Je:
Za Cicero in Ckiciio i«.
1 tednik ia............
tednika in...........
tednike in...........
tednike in______ _____
tednikov ia..........
Za Zdruš. države is Kanado $0.00
1	tednik In................ 4.80
2	tednika in............... 1.00
3	tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov in............. nič
Za Evropo je..............$9.00
Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Ordar v pismu in al naročite Proaveto, list, ki je vaša lastnina. |
Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čil ali če se preseli proč od družine in bo zahteval ssm svoj list tedi moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačat vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitti datum sa to vsoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Lairndale Ave., Chicaco, IU. Priloženo pošiljam naročnino sa list Proaveto vsoto $.......
1)	Ime.........................................čl. druitva št..
Naslov ....................................................
Ustavite tednik In ga pripišite k moji nsročnini od «Mečih člai družine:
2)	............................................Čl. druitva M...
3)	........................................Čl. druitva 4L..
4)	............................................Čl. druitvs «...
5)	............................................ČL druitra it..j
Mesto ................................Država .....
Nov naročaiV.........................gur naročaik.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajočaj
Tiska vabila za vesslice in shode, vizitnice. 6 knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrti slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku m
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA.(l-A. S.N.PJ., DA TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam« Cms ámeme, nnljsko delo prvs fr»»*
rišite po informacij« ns nsdov:
S.N.P.J. PRINTER
2657-59 80. LAWNDALE A> EV K Telefon Bscfcwell 4*>< CHICAGO. IU-
Ta« m dobe ns IslJs tudi f«	99 '