GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Harožnlna znaša:	Uredništvo	in	npravništvo:	££•£?«	Mm	vsafe	petek
Št. 45.	V	Ljubljani,	8.	oktobra	1915.	Leto	X.
Najvišje cene krompirju.
Nova odredba, ki določi najvišje ceno krompirju, je sprejel mali in srednji človek z zelo mešanimi čustvi. Krompir se pošilja na trg zelo počasi ne samo pri nas, marveč v celi di’žavi. Vse se je balo da se še razmere z uvedbo najvišjih cen poslabšajo. Nova odredba določa sledeče najvišje cene krompirju:
Oktober in november	. 8,—	7.—
December		. 8.50	7.50
Januar 		. 8.70	7.70
Februar 			8.—
Marec 		. 9.50	8.50
April		. 10.—	9,—
Majnik		. 11.—	10,—
V veltrgovini se sme priračunati še 40 vin. pri 100 kg. Za voznino se računa:
Za Zgornjo Avstrijo..................1-—
Za Solnograško......................1-50
Za Štajersko, Koroško,	Kranjsko	1.50
Za Gorico, Gradiščansko, Trst
Istro...........................2.—
Za Dalmacijo.........................3.—
Dalje se odreja,	da	se	v	podrobni
kupčiji, ki se smatra največja v množini 10 meterčnih stotov, cena ne sme povišati na 40 odstotkov cene v veletr-gvini.
V tej meji določi politična deželna oblast podrobne cene. Prestopki se kaznujejo z denarnimi globami do 5000 K.
Kritike ne bomo pisali, ker nočemo izhajati pobeljeni . . . Napravi naj si jo vsak razborit delavec, delavka, sam.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
SPOMENICA AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOHAČNE DELAVSKE ZVEZE.
Večkrat smo že naglašali, da ne zadošča, kar je ukrenilo glavno ravnateljstvo glede na draginjo. Ker se pa življenje vsak dan bolj draži, je sklenilo načelstvo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, da zopet poprosi glavno ravnateljstvo, naj se da delavstvu draginjska doklada. Prošnja, ki smo jo vložili, slove:
Visoko c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije!
Prisiljeni po neprestano napredujoči draginji življenskih potrebščin, si dovoljuje podpisano vodstvo Zveze c. kr. glavno ravnateljstvo zopet prositi, daj se dovoli draginjska doklada.
Ukrepi vlade proti draginji nas odvežejo dolžnosti, da bi morali potrebo, obstoj in obseg draginje opisavati. Lahko zato tudi opustimo s številkami pokazati, kako da so se podražila živila. Cene najvažnejših živil so, odkar smo se počastili predložiti c. kr. glavnemu ravnateljstvu prvo prošnjo za podelitev draginjske doklade, neprestano naraščale in so dosegle že tako višino, da delavske rodbine posameznih potrebščin sploh ne morejo več nabavljati. Navajamo kot zgled mast in meso. Cene teh dveh predmetov so tako visoke, da si delavstvo že dolgo časa ne more več kupiti mesa. Če se pa že tudi odtrga meso, mora se le zai pri pravo jedi potrebna mast nabaviti, bodisi cena še tako visoka. Cene mleku, moki, sočivju itd. so že tudi dosegle tako višino, da lahko dovede do katastrof gospodinj, stva. Ravno tako visoke so cene premogu, lesa, petroleju, stvari, ki so pozimi neobhodno potrebne in ki se morajo kljub visokim cenam nabaviti. Ravno tako velja za obleko, osobito glede na cene usnju in ž njimi tudi čevlji.
Večmesečno draženje vseh za življenje potrebnih stvari se bo še, kakor vse kaže, držalo dalje. Bati se je pred vsem, da bodo s pričetkom zime cene živilom še višje, kar velja osobito o mleku, masti in o kurivu.
Če si tudi delavstvo predočuje, da izredni časi zahtevajo od vsakega žrtve in dasi je radevolje pripravljeno sc žrtvovati, se mora le opozarjati, da je meja možnosti že dosežena.
Ker glede na neprestano večjo podražitev izdatkom za življenjske potrebščine ni pričakovati, da bi šle v doglednem času cene živilom doli, je delavstvo prisiljeno, da prosi za splošno draginjsko doklado. Delavstvo tembolj upa, da se njegova prošnja usliši, ker zasebna industrija, občine in drugi delodajalci dovoljujejo svojemu osobju draginjske doklade. Tudi c. kr. državne železnice so dovolile svojemu osobju draginjske doklade. Tem gotovejše upamo za to, da podeli tudi c. kr. glav-
no ravnateljstvo tobačne režije z ozirom na hudo bedo, v kateri se delavstvo nahaja, istemu draginjsko doklado.
Dunaj, 27. septembra 1915.
DRAGINJA IN NOBENIH DOKLAD.
Naš list zelo temeljito razpravlja o draginji. Tudi danes moramo pisati o njej. Stvari se tako razvijajo, da je položaj nevzdržlijv. Draginja obsega vse stvari, ki jih človek potrebuje. Danes sploh ni stvari, ki bi se ne bila več ali manj podražila.
Draginja se posebno močno občuti pri živilih. Posamezna važna živila, n. pr. meso, delavske gospodinje ne morejo radi visoke cene več kupovati. Z mesom se draže tudi cene masti. Če se je tudi rodbina malega moža naučila, da ne je več mesa, masti se le ne more odpovedati, če bi se tudi rada. Visoke cene masti zelo resno groze gospodinjstvu, delavstvu in to še tembolj, ker so se vsa druga živila nečuveno podražila. Kruh, moka, mleko, zelenjava, sadje, kurivo, vse je tako drago, da se moi'e le še govoriti o cenah lakote: In zdaj živimo v času žetve, toraj v tako-zvanem najboljšem letnem času. Kaj nam pa prinese bodoča zima? Kaj naj jemo, če ne bo več sveže zelenjave, če prične mleka še bolj primanjkovati, ako bomo morali še veliko denarja izdati za kurivo in razsvetljavo, ki si ga moramo privarčevati od živil? Krompir je drag, zdaj določene mu cene še lahko kalamiteto pomnože. Riža ni več, sočivje je zarubljeno, kaj naj delavska rodbina kupi, da mora jesti. Podražila se je pa tudi obleka, perilo, čevlji itd.
Vlada je poizkušala z odredbami živilsko oderuštvo preprečiti; veliko navijalcev cen je bilo obsojenih, a draginje le ni in ni konca.
Vlada bo morala kreniti na druga, še odločnejša pota, dal doseže uspeh, nam gre za to, kaj naj se stori za državne uslužbence.
V	mirnih časih že državnim uslužbencem ni bilo postlano z rožicami. Kako li naj žive n. pr. rodbine tobačnega delavstvai v sedanjih razmerah? Ne dovolj, da postopajo pri odmeri državnih podpor s tistimi tobačnimi delavkami, katerih možje se nahajajo na bojišču, zelo mačehovsko, dovolili
jim dozdaj tudi niso draginjske doklade. Tiste male podpore, ki so jih nekaterim dovolili, se niti vpoštevati ne morejo. Napovedana skupna nabava živil se je bila tudi omejila na osamljene poizkuse, čemur se ne čudimo, ker skupno se poceni živila tudi ne morejo nabaviti, ako jih ni. Višji zaslužek, ki ga. doseže del delavstva z nadurnim delom, se ne more pač smatrati za nadomestilo draginjske doklade.
Sploh pa ne umevamo, zakaj naj bi bilo ravno tobačno delavstvo izključeno od draginjske doklade. Saj so zasebni podjetniki, občine in tudi državne železnice dovolile svojim uslužbencem draginjske doklade, zakaj naj bi ravno tobačno delavstvo bilo izključeno od draginjskih doklad? Draginja obstoja tudi za tobačno delavstvo, dohodki tobačnega monopola tudi niso tako nizki, zakaj naj bi bilo tobačno delavstvo izključeno od draginjskih doklad?
Krščansko socialni državnozborski klub in dunajsko strankarsko vodstvo je te dni pooblastilo dunajskega župana, naj pri vladi obnovi zahtevo po podelitvi doklade nižjemu uradništvu in delavstu v državni službi.
Župan dr. Weiskirchner je to tudi storil. Min. predsednik grof Sttirgkh je upravičenost zahteve pripoznal in obljubil, da predloži zahtevo ministrskemu svetu. Popusti li vlada svoje dosedanje odklonilno stališče v tej zadevi, zdaj, ko so se cene tobaku tako neznansko povišale?
ZVGZINA OBVESTILA.
O računskem poročilu za II. četrtletje. Posledice vojske se vedno bolj zrcalijo tudi v našem blagajniškem poročilu. Naša zveza ni sicer toliko vsled vojske trpela, kolikor so trpele druge zveze, ker šteje veliko žensk članic, a
čedalje bolj čutimo i mi vojsko in njene posledice.
V	prvi polovici leta 1915. je bilo v primeri z lanskim letom vplačanih 25 tisoč članarin manj. Na podporah se je vsled vojske izplačalo do 30. junija t. 1. okroglo 4000 K; vsota, ki gotovo ni neznatna, če vpoštevamo znižana vplačila. Posledice vojske bo pa zveza v bodoče še bolj čutila. Meseca majnika sta namreč prenehali delovati skupini Sacco in Rovigno, ki se nahajata* v ož-jeu vojskinem ozemlju. Skupini sta šteli precej članov in se zelo čuti, ker več ne delujeti.
Ostale skupine naj zato za zvezo več store. V prvi polovici leta 1915. je bilo sprejetih le 59 novih članov, medtem ko jih je bilo sprejetih v prvi polovici 1. 1914. 192.
Priznavamo, da zelo ovirajo agitacijo sedanji dragi časi, a nemogoča pa agitacija le ni, kar dokazuje pristop novih 59 članov.
Živimo v težkih časih. Zato agitirajmo živahnejše. Kako potrebna je agitacija, nam dokazuje naše stremljenje za izboljšanje razmer. Delavstvo naj se nam zato pridruži. Bolj kot kedaj prej bomo potrebovali močne organizacije po končani vojski. Glejmo, da bomo po končani vojski še imeli organizacijo in da ne bo potrebno jo šele ustvarjati. Člani, vodstvo krajne skupine in zaupniki in zaupnice, agitirajte, da ne bomo stali, marveč, da bomo napredovali!
Blagajniško poročilo za II. četrtletje 1915.
Dohodek:
54.711 teden, prispevkov po	30 h	.	.	I<	16.413-30
5.710 teden, prispevkov po	40 h	.	.	„	2.284*00
21 vpisnin po 40 h ................„	8.40
1 knjižnina....................„	—-20
Obresti.............................„	429-72
Koledar.............................„	115-50
Strokovna glasila.............. . . . „	5'50
Strokovna komisija ....................„	313-20
Pomožni zaklad..............................„	88-74
Dobro skupin................................„	131-52
Povračila skupin .	 „	4-93
Razno............................................. —-80
Vsota	.	K	19.795-81
Saldo 31. marca	1915	.	. „	29.335-35
K 49.131-16
Izdatki:
Bolniške podpore............................K	7.873-11
Porodniščine................................„	1.170- —
Mrtvaščine ............................... 310-—
Mobilizacijske podpore	.	.	„	240-76
Izredne podpore ................................ 126-09
Obresti skupinam	...	 „	1.868-26
Agitacija...................................„	228-—
Plače in nagrade	................ 806—
Seje in delegacije........................„	7380
Strokovna glasila...........................„	1.512-73
Tiskovine.................................... 67-30
Pisarniški izdatki....................... „	364-37
Knjige in časopisi......................... 24-87
Bolniška podpora	in zavarovanje . „	164-40
Povračila skupin............................„	46-30
Zaostanki skupin	..................,	302-51
Rezervnemu zakladu........................... 96-39
Strokovna komisija..........................„	499-53
K 5000-— Vojno posojilo.................... 4.772-99
Pomož. zaklad.............................„	64-—
Razno................................... 16-—
Vsota . . K	21-127-41
Saklo 30. junija 1915 . . „	28.003-75
K	49.131-16
Izkaz premoženja:
Stanje blagajne .... K 28.00375
Popirji......................„	34.933-—
Deleži.....................  „	5.300--
K 68.236-75
Naslovi krajnih skupin.
Bautscb. Anastasia Pratsch, Bautsch in Miihren.
*	Budjejevice. Franz B latterbauer, Bud-jejevice, Kalvitzgasse 701.
Furstenfeld. Marie Rieger, Fiirstenfeld, Hauptstrafie 112 (Steiermark).
Hainburg. Franz Haas, Hainburg a. d. Do-nau, Marc Aurelstralie 5.
Hallein, Marie Bliem, Oberalm Nr. 90 (Salzburg).
*	Zvezino društvo.
Kako so rajnki oče Mežnar vino vozili.
Dogodba.
Spisal J. Poljak.
Pred hišo je stal voz, zeleno je bil pobarvan. Par težkih pincgavcev je bilo vpreženih. Na vozu so bili trije sodovi, po pet hektov je držal vsak. Prišli so iz hiše oče Mežnar, gorenjska korenina, v škornjih z golenicami čez kolena, v irhastih hlačah; zabliščali so se na zelenem telovniku srebrni gumbi v jutranjih žarkih. Sedli so na voz, popravili zeleni koc na sedežu . . .
»Srečno vozi!« so dejali mati-go-spodinja in poškropili z blagoslovljeno vodo ... In padlo je nekaj kapljic na voz, nekaj na voznika, nekaj po konjih. Počil je bič, zatopotala so kopita, otlo so zadoneli sodovi . . . Oče Mežnar so šli na Dolenjsko po vino . . .
Zatonilo je solnce za deveto goro, odšel je dan v deveto deželo . . . Zabrnelo je in vzplavalo pod nebo: Ave Maria . . . Zamežikala je zvezda, ena . . . sto . . . milijon . . . Zadremale so koče, zadremala so drevesa . . . Nekje zamolklo zalaja pes. Od daleč se zasliši
šum . . . Težak voz drobi kamenje po klancu . . . počasno udarjajo kopita. Prihrešče voz v vas in se ustavi pred Mežnarjevo hišo . . . Temno okno se zasveti, bledikast žarek razdeli temo ... Oče Mežnar počasi lezejo raz voz.
»No, lej ga, pa si že doma!«
»Jerneja zbudi! Izpreže naj, konje naj dene v hlev! Potrebna je žival počitka.«
Prikrevsal je Jernej, stopil pred konje, dvakrat na široko zazdehal in odpel štrange . . .
»Kako pa si vozil, stari, kaj? Sinoči se mi je sanjalo, čudne sanje so bile. Pa sem se zbala. Lej sem dejala, če se mu kaj primeri. Kolo se stre na cesti ponoči — kam bi šel?«
»Tako sem vozaril, stara, da še nikoli tacega. Malo je manjkalo, pa bi sedaj ne bil tukajle, lej.«
»Za Kriščevo voljo! I, kaj pa je bilo? Povej no brž, povej!«
»Prinesi kaj prinesi, da se oteščam. Lačen ne bom govoril.«
In se je zgodilo po ukazu.
»Vidiš, tako-le je, 16, če se človek sam vozi po samoti, pa ima par tolarjev v žepu . . . Zadnjikrat sem šel sam po vino, zadnjikrat, to ti rečem. Rajše zaprem vse skupaj, pa prazne sodove
gledam v kleti. Čaj, da ti povem, kako je bilo: Doli sem srečno privozaril. Vina je bilo letos precej, dobil sem ga poceni, po štiri krajcarje. Pa smo ga še izpraznili nekaj bokalov po stari navadi. Pred hišo je stala gruča ciganov. Staro babše cigansko se je ravno primuzalo v hišo, ko sem štel bankovce na mizo. Pa je že menda videl potop ciganski, da sem jih nekaj spravil nazaj v žep. Kaj je bilo meni takrat mar z:a babo. Še na misel mi ni prišlo, da je cigan zvit in roparski . . . Sedem na voz in počasi odpeljem. Doli pod Višnjo goro je velika šuma. Že pod večer je bilo, ko zapeljem vanjo. Na pol gošče sem bil, pa se je začelo temniti. »E, šembrejte no, kaj ne bo konca gozda,« pravim. Pa je bila le še zmerom šuma, pa šuma. Često se je bilo že zmračilo. Malo sem naganjal, pa ne dosti. Kaj bi mučil živino. Voz je težak, povrhu pa še malo v hrib. Peljem tako počasi, kar zaslišim za sabo vpitje: »He, počakajte, počakajte!« — »Kdo vendar me kliče?« pravim pa pritegnem vajeti. Dolgo ne vidim ničesar, samo stopinje slišim. Ko pride tisto bližje, pa spoznam, da je krevljasta baba. Začne moledovati, da je že stara in kruljeva in težko hodi, pa da bi jo na voz vzel. »No, kar prisedite
Celovec. Marie Ruttner, Celovec, Kardi-nalsplatz 7.
*	Krakov. Polski Zwi§zek Zawodowy chr-zešcijanskich robotnik6vv, Krakov, ul. sw. To-masza 37.
Ljabljana. Mici Blejec, Ljubljana, Soteska 6.
Landskron. Anna Richter, Landskron in Bohmen, Franz Scholzgasse 27.
Line. Franz P1 o d e r 1, Linz a. D., Hirsch-gasse 30.
Novi Ječin. Franz Schneider, Neuti-tschein, Miihlgasse 52.
Schwaz. Anton Schrettl, Schwaz in Ti-rol, Kieslinggasse 137.
Sternberg. Rmilie T i 11 , Sternberg in Mahren, RomerstadterstraBe 39.
v božjem imenu!« Baba začne lezti na voz. Ruto je imela tako privezano, da se je le majhno obraza videlo. Leze in leze na voz. Pa kaj zagledam! Malo luči ji pade na obraz, pai vidim, da ima — brke, čisto možke brke. »O, vsi svet-ftiki,« sem dejal po tihem, »vsi svetniki! Iz tega-le se bo izkuhala godlja, slaba godlja zame.« Lasje mi stopijo kakor ščetine, pa vroče mi prihaja. Baba Pa meni nič, tebi nič sedi zraven mene na vozu. Čez malo me pa pobara. »Kam £re vaša pot očka?« Glas je bil tako bolj ženski, pa sem le spoznal, da je Prisiljen.
»I, jaz nisem očka. Za hlapca slutim, za hlapca tukaj-le v Višnji gori. Pa vino peljem domov. Gospodar se je pa s kolesljem že prej potegnil domov.«
Tako-le sem dejal. »Nekaj bo, kar j>o,« sein rajtal. »Kaj bi pravil kako in ^aj, pa še takemu, ki je preoblečen. V dober namen se gotovo ni tako ošemil.« Mislim in mislim, kako bi nadlogo spra-vr^ z voza. Zraven sebe je imela procko. "fo-ie ki jj vrgel raz voz, pa bi že šla Pobrat.« Pa si nisem upal. .Tej, ti ne .veš, ^akor mi je bilo. Sam ponoči sredi šu-me, tema taka, da bi še kmalu luči na ^°zu ne videl, zraven mene pa možki Preoblečen v žensko. Kar kuhalo me je.
Tachau. Marie Beck, Tachau in Bohmen, Gartenzeile 725.
Dunaj-Ot akring. Alois Muck, XVI., Enen-kelstrafie 31.
Dunaj-Rennweg. Josefa W e s s e 1 y , III., Klimschgasse 24.
Cvitav. Maria Treitner, Zwittau,Melzg.67.
XXX
SMRTNA KOSA.
Ftirstenield: Cecilia Weisz, rojena Smlez.
Dunaj-Oitakring: Pavlina Ertl.
R. I. P.
"N
Pa sem prosil Boga, naj mi navdahne dobro misel ... Pa res! Kar posvetilo se mi je! Takole bo, aha, takole pa bo! Prav počasi navijem bič okoli roke, bi-čevnik pa spustim kakor bi mi padel na tla in pravim:
»Lepo vas prosim, ženska, dajte, poberite mi bič, konji se boje ponoči, ne smem spustiti vojkov, da bi ga sam pobral.« Nerad se je poštalenc skobacal raz voz. Ko je bil na tleh, potegnem hitro bič k sebi in vdarim po konjih. Toliko da nisem babe povozil. Hvala Bogu, ravno sedaj sem bil vrhu klanca. Kar sem mogel sem mlatil po konjih. V gozdu je pa nastal šunder, da nikoli tega. Le-oni je zažvižgal na prste kakor sam bognasvaruj. Od vseh strani se mu je oglasilo. Kar oživela je šuma. Za mano po cesti je dirjihal konj, kmalu zaslišim še enega. Za mano jezdijo! Tolčem po konjih kar morem; uboga žival! Pa je šlo, da se Bog usmili. Vedno bolj strm je prihajal klanec. »Če pade konj, pa me imajo,« sem pomislil. Luč mi je ugasnila, ničesar nisem videl ne pred sabo ne za sabo. Poslušam — še jezdijo za mano. In zopet naganjam in naganjam. Sapa mi je vršela mimo ušes, klobuk mi je odneslo — v Višnji gori sem kupil druzega, škoda je bilo. — Pa
Preskrba z živili.
(Konec.)
Zapadlost zalog, izguba obrtne pravice in objava razsodbe.
§ 18.
V slučajih po § 3 ali po §§ 8, 11 do 17 se lahko v razsodilo tudi izreče zapadlost storilcu pripadajočih zalog državi v korist.
V slučajih kake razsodbe po §§ 8 in 11 do 17 se lahko tudi razsodi, da se izgubi obrtna pravica za vedno ali za določeno dobo.
§ 19.
Če je objava kake razsodbe radi navijanja cen potrebna v javno korist, označi sodišče v razsodbi eno ali več tiskovin, v katerih se mora razsodba po enkrat na račun krivca objaviti. Sodišče lahko tudi poleg aili mesto objave v tiskovinah odredi, da se razsodilo v občinah, kjer je zagrešil kaznji-vo dejanje, javno nabije.
Ob posebnih okolnostih se lahko objavijo tudi razlogi razsodbe.
Splošna določila.
§ 20.
Proti temeljem določil §§ 1, 2, 4, 5, 7, 9 in 10, odstavek 1, po političnih oblasteh in proti ukrepom temeljem § 10, odstavek 2 po občini tržnega kraja odrejenih ukrepov poziv ni dopusten. Predpostavljeni politični oblasti je pa pridržano, da uradoma pregleda vse uradne ukrepe in da izda potrebna navodila, ki se ji zde primerna.
§ 21.
Postopanje radi v §§ 3, 8 in 11 navedenih kaznjivih dejanj pristoja političnim okrajnim oblastem, postopanje
potil sem se kakor o sv. Jakobu na seči. Kar se tam pred konji zasveti. Malo se je zasvetelo, pa sem le vedel: Šume je konec in tam so hiše. Hvala Bogu, rešen sem bil! Zavijem h Gabarju. Konja sta se tresla kakor trepetlika, bal sem se, da bo desni kar cepnil. Brž jih spravimo v hlev. V izbi sem pripovedoval vso zgodbo.
»Poglejmo no, kaj je v procki,« je dejal Gabar. Pa smo šli gledat. Ali veš, kaj je bilo. Samo rokomalharsko orodje: Trije noži, komolec dolgi, pištola', pa še nekaj druge take roparske ropotije. Lej s tistim bi me bili ... Pa sem ušel, Bog bodi zahvaljen. Dobro si naredila, ko si z žegnano vodo poškropila voz in konje. Tako pravim, da bi drugače ne zdržali take nagice . . .
Tako so pripovedovali oče Mežnar, mati so pa večkrat pogledali na vrata, če ne bo prikrevljalo...
»No, saj sedaj mi ne bo treba več hoditi z vozom tako daleč«, so še pristavili oče Mežnar. »Med potjo sem slišal, da bodo izpeljali železno cesto tod mimo, potlej bo pa hlapon vozaril vino.
To se je zgodilo v tistih časih, o katerih pripovedujejo stari ljudje, da je bilo takrat vse boljše na svetu. Mogoče ...
MF" Te dni izide “Pl
Familienkalender
fiir die
christl.Tabakarbeiterschaftdsterreichs
fiir das Jatar 1916.
Stane člane zveze 60 vin., za nečlane 80 vin.
Naroči se:
Mici Blejec, Ljubljana, Soteska 6.
radi v §§ 12 do 17 navedenih kaznjivih dejanj pa sodišču.
Glede na prestopke, ki spadajo v delokrog političnih oblasti, se lahko v smislu ministrske odredbe s 1. marca 1915, drž. zak. št. 49 odrede kazenska določila brez prejšnjega postopanja.
Končna določila.
8 22.
Vlada se pooblašča, da z odredbami določila te cesarske odredbe ali jih izpolni, sme jih tudi za celo ali delno ozemlje v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel ali tuldi le v posameznih upravnih ozemljih razveljaviti.
§ 23.
Povodom vojske izdane posebne odredbe glede na zapisovanje zalog, najvišje cene in dolžnosti dobav ta cesarska odredba ne izpreminja.
§ 24.
Ta cesarska odredba se uveljavi tretji dan po razglasilu. Istočasno se razveljavi odredba s 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194.
Izvršitev te odredbe je poverjena noltranjemu ministru sporazumno z ostalimi udeleženimi ministri.
XXX
Delavci! Delavke! Vam le koristi, če pazite na to> da se bodo povsod te velevažne postave držali. Kdor postopa proti njej, ga takoj naznanite. Drugega sredstva proti draginji zdaj ni!
Slovenska dekleta, domovina Vas kliče! Sedaj, ko slovenski fantje opravljajo na bojiščih službo'za domovino in ne morejo doma izvršiti tiste živahne agitacije za loterijo »Slovenske Straže«, kakor so jo izvršili pri prvi loteriji, je vrsta na slovenskih dekletih, da stopijo na njihovo mesto in da te dni v vsaki župniji od hiše do hiše agitirajo za veliko dobrodelno loterijo »Slovenske Straže«. Ko naberete dovoli kronic za srečke, naročite srečke na skupni naslov. Slovenska dekleta, izvršite to nalogo v korist svoji domovini!
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.
Agitirajte za „Mladost“!
Lekom „Prl kroni" Mr. raj. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za ielodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica <0 v.
Kapljice zoper ielodčn' krč, steklenica SO v.
Poslpalnl prašek, proti ognjivanju otrok ln proti potenju nog, Škatlica 50 v.
Blbje olje, steklenica 1 krono In s kroni.
Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih očes in trde ko2e, steklenica 70 v.
,.Slndln“ za otroke, škatla so v.
Tinktura za ielodec, odvajalno ln 2elodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 00 v in * krone 80 v.
I
SSogata zaloga ženskih ročnih del ir. sravsn spadajočih potrebščin.
Irt
f Meril! usiuhhs
1 ■	Mestni	trg 18.
Troovlna z modnim in droiinim Slogom.
Velika Izbor vezenin, čipk, rolsavio, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
I
JPredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
1
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
lali ČešEsik
žPri CeSnihii} LJISESLJHEIH
Lin garje va ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
-7/"7/ /Z' // //—?/' J/ // // //- 1JL & E, SS3KJIBE3KMIE i —		\\ \\ \v "\v—'K—-\v- \v- \\ w 1» trg 10 f
t ij. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno *\ j* sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ; S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ^ | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati > s izbiri. Različno platno in šifoni v vseli kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. 5 S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za g postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti y s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni ] o prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J % Priznano nizke cenel i- av—vv vk—-w \v \\ w \\ \\ ^v	Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse j? f vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: g1 / srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi % pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g> velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * k ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in jjj L klota. Stezniki ali moderci oa najcenejših do naj- J -finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. jf Vedno sveže blago I fr ; • • 7/	7/ 7/	7/—7/ //	// // // //
Haihcliša. naisianrneiSa prilika zaštedeniel
ljudsko Posojilnici!
Jl^aHHBanBBnBHraraan Uk ■BaHBHunBBgnRanH^Hnmi
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Liubllani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 °L
4 0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.