Uredništvo:
Schillerjeva cesta. Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* »
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2*10 Za Ne«£iJo:
celoletno ... K 28"— za vse druge de-	,
žele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej.
Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne
petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	,
Posamezna štev. stane 10 h.i
Stev. 204.
Telefonska Številka 65.
Celje, v torek, dne 7. septembra 1909. I t*«,* r.č»n ab.wT\ Leto I
Skopaj bode končalo tretje in začelo četrto četrtletje
za naročnino na list. Opozarjemo naše naročnike, da se v prave .a času pobrigajo, da naročnino plačajo, a zaostale dolžnike, da takoj plačajo dolino naročnino, ker smo drugače prisiljeni ustaviti list ter da ne bode potem nepotrebnih reklamacij in nepravilnih rekriminacij. List ima tako nizko naročnino, da spada sploh med najcenejše dnevnike ter se ta mala vsotica brez muke
lahko točno pošlje. Upravništvo „Nar. Dnevnik".
Vsenemštvo in Avstrija.
Vsenemška ideja.
A. Chàradame piše : Jeli pred vsem resnično, da so bile ideje Paneerma-nizma, čeprav le s početka, samo sentimentalne ideje? 0 tem treba dvomiti. Njega najstalnejši bojeviti ali pridobi-valni pojavi nam odkrivajo njegov pruski značaj ter nam ga kažejo kot ko-modno sredstvo, s kater;m se zakrivajo podjetja berolinske politike. Dejstvo je, da Pangermanizem ne obrača svoje pozornosti samo oa dežele, vka t erih prebivajo Nemci temveč naona ozemlja« katerih posest je korist na mogočnosti Prnsije. -Tako je bila Avstrija, v kateri tvorijo Nemci samo slabotno manjšino, vedno predmet vse-nemške požel ji vosti. Od i. 1859 nam opisuje Augsburger Ztg. vzroke te po-željivosti s kar največjo jasnostjo: „Mi vzdržujemo trditev, da so avstrijske dežele, ki niso v nemški Zvezi, za Nemčijo popolnoma* iste važnosti kakor vsaka druga dežela Zveze ali konfederacije.
Obrambo v teh deželah nam zato nalaga že gola korist Nemčije; to je za njo (Nemčijo) pravica in dolžnost. Evo razlogov za to: Predvsem tvorijo dele države, ki ne morejo ne vstvariti ne ohraniti višje civilizacije; nadalje pa je intimno združenje s temi deželami p oseb n o dobičkanc-sno za materijalne koristi Zveze;končno nam zamore edi-no-le posest teh dežel omogočiti zastopanje nemških koristi-v velikih komplikacijah, ki je velesile dostojen in ki nam daje jamstvo za uspeh.
Izjavljamo torej j a š n o $ n glasno, da ako bine bil član Zveze, da ako bi ne bila Avstrija legitimna posestnica teh nemških dežel, bi si je moral nemški narod za vsako ceno podvreči, ker so mu absolutno potrebne za njegov razvoj in z a n j e g o v p o lo ž a j kot velesila."
S to tako kategorično izjavo je dokazano, da je istovetnost jezika in plemena, ki se na splošno izdaje za raison d' étre (upravičenost.) Pangerna-nizma, samo gola pretveza; vojaške, po-
. . j. •
litične in gospodarske koristi so edini elementi, iz katerih se sestavlja. Na temelju te pridobivalne teorije zaradi koristnosti je dala Prnsija po frankiurt-skem parlamenta proglasiti za nemške, svoje vshodne kronovine, čeprav so v resnici slovanske *) pozneje v vojvodinski aferi se je sklicevala najprej na narodnostno načelo, potem se je pa polastila „severnega dela Šlezvika, ki je čisto danski" **) in že leta 1884 se je bodočemu maršalu v. Moltkd-jo zdelo čisto naravno, da je pisal: „Upamo, da bode Avstrija branila pravice in bodočnost v podonavskih deželah in da se Nemčiji končno posreči osvoboditi izlive svojih velikih rek. ***) Pruski kralj, njegov suveren, je imel enake nazore ter je storil vse, da bi pripravil njih izvršitev, o tem nam priča njegov proglas od 1. 1866 „slavnemu kraljestvu češkemu", v katerem poziva Čehe (po bitki pri Kraljevem Gradcu) naj se izrečejo zanj in v katerem se s svoje strani obvezuje, da bode spoštoval pravice krone sv. Vaclava.
Iz razlogov, ki so navstali po zasedanju prestola po Viljemu II. je nemško javno mnenje priznalo, da je treba Nemčijo zopet razširiti z novimi pridobitvami na kontinentu.
Pri svojem odstopu je pustil Bismarck Nemčijo v stanju splošnega pro-cvita. Mrzlična gorečnost, s katero je mladi cesar Viljem vzel najeti vlade v svoje roke, je vzbudila nove nade. Zdelo se je, da jih njegovi uspehi opravičujejo. Opojeni po triumfih gospodarskega in koloiiijalnega razvoja, ki so sledili zmagam na bojnem polju, so Nemci zgubili svojo nekdanjo zmernost in poveličevanje njih superiornosti v vseh oblikah je. postalo navadni predmet nemških pisateljev. „Mi smo, pravi eden, najboljši kolonisti, najboljši mornarji in celo najboljši trgovci... Mi smo naj-inteligentnejši narod, ki je najbolj napredoval v vedah in v umetnostih ... Mi smo, brez najmanjšega dvoma, naj-bojevitejši narod na svetu.1)"
Kmalo se jim je zdela ustanovitev nemškega cesarstva samo začetek in ne konec narodnega razvoja. *) Rekali so kakor Paul de Lagrarde, da so bile tako 18711. kakor tudi pri Kralj. Gradca samo preproste zgodovinske epizode.3) Seveda so dosedaj Hohenzollernci zvr-šili ogromno nalogo, čaka jih pa še mnogo več.4) Sklepali so: Sedaj treba nadaljevati delo Viljema I. *) Nove ambicije, nejasne pa gospodovalske, so se Nemcev polastile.
Kako naglo se širi vsenemška ideja, sodimo lahko, ako primerjamo to kar je nek anonimni pisatelj pisal 1. 1892 v svoji brošuri „Ein deutsches Weltreich" s tem, kar se govori in piše dan danes o tem predmetu. Anonimni
*) Debid ur. Histoire diplomatique de 1' Europe II. p. 67.
**)1bid. p. 273
***) v. Moltke, Schriften II. p. 313.
,) F. Blex, Die Weltstelluug des Deutschtums.
3) Idem.
3)	Paul de Lagarde, Deutsche Schriften.
4)	Deutschland bei Beginn des 20. Jahrhunderts.
5)	Waldersee, Was Deutschland braucht.
pisatelj pravi : Vse dežele, v katerih se glasi nemški jezik, so nemške".
Teh prizadevanj ne sme tudi vlada pobijati, dokler se drže v pravih mejah. Lotimo se takoj dela; vzbudimo v vseh nemških deželah na kontinentu čut skupnosti plemena in željo po združenju. Seveda, bi ta politika vzbudila kasneje lahko hud odpor da, celo svetovno vojsko. „Naj bi ta svetovni boj ne prišel prezgodaj, da prej izvršimo pripravno delo za vsenemško zedinjenje.
Naša naloga v tem trenotku (1892) obstoji v tem, da podamo vsem Nemcem, brez razlike, naj že bodo katerega koli plemena, kot najvišji cilj vstvari-tev nemške zveze (konfederacije) podobne oni v minolosti..
Pod uplivom teh idej, se je ustanovil nov tok idej. Duh teh idej je natančno izražen v napitnici, ki jo je izustil na nekem zborovanju nemških učenjakov na Dnnaju dne 29. sept. 1894 1. tajni svetnik profesor dr. I. Wislicenius, rektor vseučilišča v Lip-skem : „ ... nemška država ni Nemčija. Nemčija je zares in istinito tako velika, kakor daleč sega nemški jezik ... Ako bi Nemčija bila samo Nemška država, bi bila premajhna".
Slovenskemu dijaštvu in njega prijateljem!
V dneh od 16. do 19. septembra t. 1. vrši se v Bjubljani III. shod na-rodno-radikalnega dijaštva.
Na prvem shodu v Trstu se je položil filo;sovski temelj naše struje in se je določila emer njenemu razvoju.
Na drugem shodu v Celja smo razpravljali o gmotnem vprašanju slov. dijaštva, zavzeli stališče za svobodno šolo in obravnavali vrsto praktičnih točk našega programa.
Namen našega III. shoda v Ljubljani je, pokazati napredek narodno-radikalnega dijaštva izza zadnjega shoda, podati bilanco dosedanjega dela in očrtati pot dela za bodočnost. Kot napredna dijaška struja hočemo korakati z duhom časa. Vsled tega bomo v širokem obsegu našega programa nekatere točke spopolnili in jim dali konkretnejšo vsebino.
Obravnavali bomo jugoslovansko vprašanje, ki postaja vedno bolj pereče. Najti treba realnih stikov z naprednimi jugoslovanskimi inteli-genti, predvsem z dijaštvom.
Preveč se je doslej zanemarjala duševna naobrazba slov. dijaštva. Do-čim skrbe za strokovno izobrazbo šole. moramo za čustveno skrbeti sami. Referat o umetniški izobrazbi slov. dijaštva nam poda v nem oziru realen načrt.
Konečno se hočemo na podlagi skušenj, ki nam jih je podalo večletno delo, vnovič poglobiti v življensko vprašanje našega naroda, v manjšinsko vprašanje.
Velike so torej naloge, ki smo si jih stavili za svoj III. shod in treba je, da se strnejo ob tem shodu vse naše duševne sile, da se zberemo vsi, ki enako čutimo in delamo, potem lahko
upamo na vspeh. Treba ne-le, da se pogovorimo dijaki narodno-radikalne ctruje sami, ampak treba je, da se zbližamo s češkimi in hrvatsko-srbskimi akademiki. Vabimo pa na svoj shod tudi vse prijatelje naše struje, da pridete in nas spoznate. Naj bo ljubljanski shod mogočna manifestacija skupnih idej in skupnega dela vsega naprednega jugoslovanskega in češkega dijaštva. *
V Ljubljani dne 1. septembra 1909. Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva.
Politična hponiha.
o Konferenca pri ministerskem predsedniku se je včeraj začela. Prvi je prišel na vrsto deželni maršal princ Lobkovic, za njim pa zastopniki vele-posestva vseh strank. Posvetovanja so le informativnega značaja. Člani gosposke zbornice, ki so ob enem dež. poslanci, se posvetujejo tudi z nemškim min. rojakom Schreinerjem. V včerajšnji konferenci se je, razpravljalo o tem, da naj se pomnoži število dež. odbornikov za dva, od teh naj se da enega Nemcem, enega Čehom. — V sredo zjutraj pridejo na posvetovanja Škarda, Pacàk in Maštalka, v četrtek pa češki agrarci in zvečer istega dne Staročeh Zätka. Posvetovanj čeških zastopnikov z min. predsednikom se udeležujeta tudi ministra Bràf in Ždček. Uspeh pogajanj veleposestniških strank obeta, da pride med konzervativci in fevdalci do novega kompromisa glede deželao-odborniških mest. Fevdalci zahtevajo več mest in konservativci se jim bodo vdali. Popoldne so konferirali z baronom Bienerthom nemški nstavoverni veleposestniki. Danes bodo konferirali ves dan zastopniki nemških mešč. strank z načelnikom vlade. Nemci so izjavili, da so njih pogovori samo informativnega značaja. Nemci povdarjajo, da ima baron Bienerth dobro voljo omogočiti delovanje češkega dež. zbora, da pa to ne bo mogoče doseči, ker bodo Čehi to zaprečili. Tako ta gospoda že v naprej vali vso krivdo za neuspeh konference na Čehe, če ravno so baš Nemci že od nekdaj trdili, da ako se jim ne dovole vse njih zahteve, ne bodo nikdar privolili v delazmožnost češkega deželnega zbora. Vedeli so torej že v naprej, da se bodo vsa pogajanja razbila ob njih trdovratnesti in samo-glavnosti — sedaj pa zavračajo krivdo na Čehe. Tako dela ta „državovzdržu-joči" nemški element vedno in povsod.
o Vsenemški poštni uradniki. Dne 8. t. m. bode zbor zveze nemških poštnih uradnikov v Mariboru. V vabilu na shod je tndi ta-le stavek: „Nemški poštni uradniki! Časi so resni in našemu narodu groze od vseh strani nevarnosti, zato m«orajo vršiti po-vamezni poklici v svojih področjih plemensko (völkische) delo. Vsak službe prosti nemški poštni uradUkik iz Koroškega in Štajerskega mora
gledati, da se udeleži shoda v Mariborn." Načelnika teh uradnikov sta kršč. soc. trgovinski minister Weisskirchner in nemškonacijo-nalni generalni poštni ravnatelj von Wagner-Jauregg. Ako se s slovenskimi strankami na poštnih uradih surovo postopa in se je šikanira, se torej pravi, da dotični nemški poštni uradniki zvršujejo s tem svoje „deutschvölkisch" delo! Dolžnost vsakega Slovenca je, da tudi on izvršuje svoje narodno delo in se na poštnih uradih poslužuje povsod in izključivo samo svojega jezika in te nemške šoviniste pouči, da v naši službi in na naših tleh ni mesta za vse-nemške hujskače in zarotnike v državnih uradih, katere vzdržujemos sloveskim davčnim .denarjem za slovenske državljane.
o Rusini. Na posvetovanju zastopnikov obeh rusinskih strank je bilo sklenjeno sestaviti skupni izvrševalni odbor galiških Rusinov.
o Ministerski svet. V današnjem ministerskem svetu bode baje določen dan, na kateri se naj skličejo deželni zbori, eventualno tudi državni zbor.
Dnevna hroniha.
o Kako dela „najbolj hrvatska" Rauchova vlada ? Hrvatski časopisi poročajo o najnovejšem škandalu, ki se je zgodil v nančnem oddelku hrvatske vlade. Ta je izdala novo čitanko za II. razred ljudskih šol, sicer na podlagi stare, a z nekaterimi spremembami. Človek bi mislil: te spremembe so pedagogičnega značaja, a bi se motil. Prvo delo Rauchove vlade je bilo, da je vrgla iz te čitanke cirilico; drugo pa, da je vrela iz čitanke vse pesmi in sestavke, v katerih se je kaj govorilo o hrvatski domovini, o hrvatskem narodu, o ljubezni do naroda in domovine in podobno. — Na mesto teh pesmi so se vrinile druge, ki govore o lastovkah, o dubtečem cvetju, o črnem krnhu, o jagnjetih itd. Tako dela „najbolj hrvatska" Rauchova vlada za okrepljenje hrvatskega rodo-ljubja.
o Starokatoliški shod. Na Dunaju so se včeraj pričele razprave 8. staro-katoliškega shoda. Velika množina škofov je prišla iz celega sveta. Udelež-niki so govorili tudi o tem, da se katolikom ni posrečilo obistiniti shod, dočim so to oni storili, dasi je zastopano na njem veliko več narodov. — Kongres je razpravljal o vsprejemu Mariavitov v utreško (Utrecht) unijo. (Mariaviti so nekako tri leta stara sekta na Ruskem Poljskem, ki šteje 200.000 glav. Op. uredn.) Mariavite bodo sprejeli. Sedaj še bodo razmišljali. da li pripustijo tudi evangelsko katoliško cerkev, ali ne. Shod je pozdravil učni minister gr. Stiirgkh, žu-> pan dr. Lueger in sekcijski šef vitez Hussarek.
o Za češke manjšinske šole. Češki poslanec Stanek predlaga, naj bi vse češke občine naložile 1% doklade za manjšinske šole. To bi dalo na leto okoli 700.000 kron.
o Parobrodno društvo Mihanovi-vičevo v Buenos Ayres je kupil neki angleški sindikat za 65 miljonov frankov. Mihanovič je rodom Hrvat iz Dubrovnika. Šel je v mladih dneh v Bue-nos-Ayres, brez premoženja; začel je kot mornar prevažati ljudi čez reko Rio della Piata. Pri svoji inteligenci in varčnosti je dosegel, da si je kmalu kupil večjo ladjo, nato parnik, potem pa ustvaril mogočno paroplovno družbo, ki je obvladovala ves promet po Rio della Piata in v republikah Argentina, Uruguay in Paraguay. Sedaj je družbo prodal za 65 miljonov in ima še drugega premoženja. — Redka podjetnost. Mihanovič je ostal vedno zvest Hrvat. Pred 2 leti je bil v domovini in je hotei ustanoviti na Jadranu veliko paroplovno podjetje, a mu je vlada prekrižala račune.
o Pasivna volilna pravica za duhovnike v Bosni. K civilnemu adlatusu Benku je prišla deputacija posvetne katoliške duhovščine in mu izrazila željo, da se duhovščini prizna pasivna
volilna pravica. Benko je rekel, da vlada stoji tej zahtevi simpatično nasproti.
o Ruski šovinizem proti Poljakom.
Preganjanje Poljakov na Ruskem Poljskem se nadaljuje. Oblasti so razpustile neko poljsko društvo, ki je zbiralo denar za siromašno poljsko deco, ki obiskuje privatne poljske srednje šole. Na ta način hoče Rusija prisiliti Poljake, da prenehajo z bojkotom ruskih srednjih šol. — Praški „Hlas Naroda" poroča iz Varšave, da je ruska vlada v Ruski Poljski zaprla 184 poljskih šol.
o Višja trgovska šola v Dubrovniku se te dni odpre.i
o Saborske volitve na Hrvatskem.
Zopet so se začeli slišati glasovi o razpustu hrvatskega sabora in o novih volitvah. V zvezo bi se imelo spraviti veleizdajski proces in volitve. Sabor bi se namreč imel razpustiti 10. t. m. pod utisom plaidoyerja drž. pravdnika, ki namerava biti fulminanten in bombastičen in v katerem namerava Ac-curti po dovršenem dokazilnem postopanju ponovno obtožiti Srbe in staviti konečni predlog glede kazni. Obsodba se bo izrekla prihodnji mesec, a volitve bi se imele vršiti pod utisom obtožbe, tako da bi bile do 10. oktobra končane. — Seveda je to najbrže le kombinacija.
o „Živila Hrvatska!" in navdušen pozdrav hrvatskim bratom iz Dubrovnika. Tako na prvi strani. Na 3. strani pa — inserat „Südmarkische Volksbank". Kdo tako ? I — klerikalni „Hrvatski Dnevnik"' v Sarajevn št. 200, brate? ljubljanskega „Slovenca". Heil!
o Novi šef naučnega oddelka hrvatske vlade, nadlednik Mixichev, postane baje sedanji veliki župan Je-lačič.
o Prepovedano zborovanje v Zagrebu. Hrvatski poslanec dr. Šurmin je hotel imeti jutri 8. t. m. v Zagrebu zborovanje, na katerem bi govoril o občinskih volitvah zagrebških. Policijska oblast je shod prepovedala. Strah ima velike oči.
o Hrvatsko napredno omladino poziva predsednik eksekutive njene organizacije v včerajšnjem „Pokretu", naj se polnoštevilno udeleži zborovanja slovenske narodno radikalne mladine od 16. do 19. t. m. v Ljubljani.
o Poljska nevarnost okuženja. Poljaki iz Poznanjskega so se hoteli udeležiti poljske razstave v Čenstohovi na Ruskem Poljskem. A oblasti na Poznanjskem nočejo izdati veljavnih potnih listov za na Rusko Poljsko, češ da bi znali udeleženci odtam prinesti kako —• kugo. Da, da, kugo, pa kugo — narodne zavednosti! In te se Nemci bojijo!
o Pri dopolnilni volitvi v gališki deželni zbor v mestu Stryj je bil izvoljen minister Dr. pl. Dulemba.
o V štirih dneh v Ameriko. — V
petek je pri pini iz Queenstowna v Novi Jork parnik ?Lusitania" družbe Cunard Line, ki je rabil za vožnjo samo 4 dni. To je sedajni rekord.
Štajerske novice.
z Poučni tečaj „Zveze narodnih društev". Predavanja se prično v četrtek ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju in so splošno dostopna. Učiteljstvo, dijaštvo in vsi druei sloji so prisrčno vabljeni. Vsakdo se more tečaja udeležiti tudi brez prijave. Zvečer ob 9. uri je prijateljski sestanek v „Sokolskem domu" v Gaberju.
z Shod pri Sv. Bolfanku nad Središčem. Minulo nedeljo smo imeli pri Bolfanku prvi shod „Nar. stranke". Ravno ob pravem času! Pred 14 dnevi smo videli tukaj prav značilen nastop duhovniških „prijateljev" naroda: dež. poslanec kmečke zveze je ljudstvu kazal fige in domači naš župnik je vpil, da naj siromaki poginejo . . . . Ljudje ne morejo tega prizora pozabiti, zato so bili tembolj zadovoljni z nedeljskim shodom, ki je potekel mirno in dostojno, ter znova dokazal, da je pristašem Narodne stranke do resnega in stvarnega dela za narod, ne pa do kričanja in blatenja političnih nasprot-
nikov. Lahko že kar omenim, da smo bili Bolfenčani ravno vsled tega s shodom zelo zadovoljni. Govornik, urednik Lešničar iz Celja, ki kot domačin prav dobro pozna naše razmere, nam je umljivo in domače razložil najvažnejše in za kmečko ljudstvo najzanimivejše zadeve glede državnega in deželnega zbora. Osobito je poudarjal, da slovenski poslanci v državnem zboru nikakor ne smejo dopustiti, da bi se na katerikoli način znova obdačili najrevnejši sloji ljudstva; ne smejo na noben način privoliti povišanja davka, oziroma pristojbin na kuhanje žgaDja in špirita, ker bi tako povišanje zadelo ljudstvo gospodarsko in fizično. Glede deželnega zbora je omenil med drugim, da nosijo po zadnjih volitvah odgovornost za vse, kar bode prišlo iz Gradca, klerikalni deželni poslanci; z ozirom na kakovost teh poslancev pa nimamo pričakovati od deželnega zbora zboljšanja dosedanjega Slovencem skrajno krivičnega stanja. Kako pojmijo klerikalni deželni poslanci delo za narod, je osobito Meško Bolfenčanem zelo nazorno pokazal. (Burno pritrjevanje.) Govornik se je nato ukvarjal še nekoliko s programatičnimi točkami narodne stranke in ostro zavrnil klerikalne napade na njo kot neopravičene in prav po duhovniško hudobno zavite. Za njim je veleposestnik in učitelj g. Rob. Košar stvarno razpravljal o koristi zadružništva, katero ste tako sijajno dokazali obe zadrugi pri Bolfenku: kmečka hranilnica in posojilnica ter trsničarska zadruga. Prva je pomagala že marsikateremu v zadregi in vzbuja ter širi varčnost v ljudstvu; druga pa je s prodajo trsja ter s svojim blagovnim prometom tudi neizmerne važnosti za faro. Obe zadrugi štejeta že nad 100 zadružnikov; priti mora tako daleč, da bodete združevali celo fero! Stvarna in govorniško dovršena izvajanja obeh govornikov so poslušalci sprejeli z navdušenimi živijo-klici. Shod se je vršil pri g. Galiču; udeležili so se ga najboljši posestniki, zavedni vi-ničarji in delavci ter pomenja to zborovanje utrjenje bolfanške narodno-napredne trdnjave. Predsedoval je vrli naš pristaš in starosta g. veleposestuik Zabavnik st. iz Vodranec. Počastil nas je celo g. župnik Zadravec s kuharico vred; obsodbo svojega „delovanja" in svoje stranke je vtaknil molče v žep. Živel Sv. Bolfauk!
o Slovensko-štajerskemu učitelj-stvn! V soboto, dne 11. t. m. je v Gradcu veliko zborovanje štajerskega učiteljstva. Predmet je: Kaj zahteva štajersko učiteljstvo od novega deželnega zbora? — Stanovska dolžnost vsakega tovariša in vsake tovarišice je, biti navzoč pri tem velevažnem shodu. Leta 1907., dne 2. svečana je okoli 2000 štajerskih učiteljev in učiteljic povzdignilo svoj erlas zahtevajoč poboljšanje slabega gmotnega stanja. Složni nastop učiteljstva vse dežele, obeh deželnih narodnosti je mogočno uplival in doseglo se je vsaj nekaj. Letošnji shod ne sme zaostati za takratnim. Ne par sto — temveč vsi moramo iti v Gradec. — „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" poživlja tudi tem potom svoje člane, da gredo v Gradec!
Do s ta ve k. Da se pogovorimo o složnem nastopu, naj se slovenski učitelji in učiteljice zbero dne 11. t. m. vsaj eno uro pred „Lehrerbundovim" zborovanjem v hotelu „Kaiserkrone", Färbergasse, odborniki se pa sestanejo 10. t. m. ob pol 9. uri zjutraj na Pragerskem.
z Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic naznanja svojim odposlancem, ki so od „Steierm. Lehrer-bunda" že dobili posebna vabila za zborovanje dne 11. t. m., da dobijo od
veze" poverilna pisma v Gradcu. V ta namen naj se zberejo ob pol 9. uri zjutraj v hotelu „Kaiserkrone", kjer bode zvezin tajnik ista imel že pripravljena.
z Učiteljstvo, ki se namerava te dni shoda štajerskega učiteljstva udeležiti, opozarjamo na vinarno našega rojaka gosp. Jos. Mursa iz Krapja pri Ljutomeru. Ta se nahaja v nlici Schiess-stättgasse 31 v Gradcu in nudi gostom izvrstnega ljutomeržana lastnega pridelka.
z „Slepa ljubezen". Ker je prevedena Peskova „Slepa ljubezen" in Peskova brošura „Na delo med ljudstvo" v češkem prevodu že v drugi izdaji in je po takem Peskovo ime Če-hom, zlasti češkemu učiteljstvu, dobro znaDO, je imenoval slovenskega pisatelja A. Peska „Zemsky Üstfedni Spolek Jednot Učitelsk^ch v kràl. Ceském" svojim dopisujočim članom tet mu poslal krasno diplomo.
Lani je razpisala „Glasbena Matica" v Ljubljani nagrade za najboljše skladbe. Skladb je došlo preiskovalnemu odboru 54, izmed katerih so bile nagrade prisojene le 13. Ko so odprli zavoje, v katerih so bila navedena imena tekmujočih skladateljev, so videli, da je bilo izmed 13 nagrajenih skladb devet Emil Adamičevih; torej je dobil E. Adamič tri četrtine vseh nagrad! To je sijajen uspeh, s kakršnim se ne more doslej noben slovenski skladatelj ponašati.
Ta gola dejstva pričajo, da sta avtorja ljudske igre „Slepa ljubezen" zares talenta, na katera že sedaj smemo biti Slovenci ponosni in od katerih še smemo z upravičeno in veselo nado marsikaj pričakovati. Slavno občinstvo pa mimogrede opozarjamo, da bosta oba moža umetnika predstavo „Slepe ljubezni" v Celju 8. avgusta 1.1. osebno rodila.
a Pristnost celjskega nemštva.
Brali suio na oklicih in v nemških časopisih, da so celjski Nemci obhajali neko „Sedanfeier" in da je slavnostni govor govoril dr. Skoberne. Gotovo bi vsakdo mislil, da mora to biti pravi Nemec od pete do glave: a motil bi se. Oče in mati sta bila rojena trdna Slovenca, ki sta gotovo prej govorila slovensko, kakor nemško. Čudno, da niti pri takih prilikah Celjani ne morejo najti resničnega Nemca, ki bi nastopil kot slavnostni govornik. Drugih nimajo, kakor Ambroschitza, Pretritscheka in imenovanega dr. Skolferneta, same rojene Slovence, katere njih ime izda.
a Celje - Gaberje. V nedeljo se je lahko vsak nepristranski opazovalec prepričal, kako velikanski razloček je med celjskim mestom in celjsko okolico. Trije redarji in nekaj orožnikov je lahko vzdržalo red v okolici. Kak lep red bi lahko tudi vladal v mestu, ako bi le bilo malo dobre volje. Prej ne bode celjska fakinaža mirovala, dokler ne bode policija podržavljena. Lani je bil Nemcem povod, da so mirne Slovence v Ptuju, Mariboru in Celju pretepali, ta, da hočejo varovati nemški značaj teh mest in da posebno ne morejo trpeti skupščine družbe Cirila in Metoda v teh mestih. Toda to je bil gfcmo pesek v oči. Napadali so Slovence samo iz golega narodnega sovraštva, iz same ošabnosti in ker jim manjka vsak čut dostojnosti in olike. Da je bil imenovani vzrok samo izmišljen, dokazuje se sedaj dan na dan. Zakaj pa napadajo Slovence celo tedaj, če niti v celjskem mestu veselic ne prirejajo, marveč se samo vračajo iz kake veselice v celjski okolici. Mi se tolažimo, ker vemo, da so to samo besni izbruhi stranke, ki mora in ki hoče svojo življensko moč kazati svetu na ta način.
a Slovenske dame ! Iz krogov občinstva smo sprejeli : Dne 4. septembra je slišal nek slov. trgovski sotrudnik s svojega stanovanja na glavnem trgu, kako da sta se razgovarjala dva nemš-kutarja o naših slovenskih damah rekoč: „Die windischen Damen kommen doch gerne zu uns einkaufen, sprechen sehr gerne deutsch und wir lachen sie später aus." V resnici zaslužijo nekatere -aše slov. dame, da se kaj takega govori o njih. Mi imamo veliko slov. trgovin različnih strok, toda človek si mora misliti, da se jih iz principa bojkotira. Se-li boste že enkrat povrnile na pravo pot? — Čas je že!
a n. Narodno zbirko na Štajerskem priredi „Klub naprednih slov. akademikov" v Celju na dan slovenskih mučenikov. Ker primanjkuje klubu natančnih naslovov vseh onih požrtvovalnih ljudi, ki bi se z vnemo posvetili potrebnemu nabiranju od hiše do hiše, pozivame javno vse, ki hočejo nabirati, da se prostovoljno ponudijo, vpošljejo „klubu" svoj naslov ali vsaj nasvetujejo ali sami pridobijo kateregakoli zanesljivega človeka. Slednje velja samo za okolico večjih mest in trgov ter za kraje, ki so bolj oddaljeni od naših središč. Upamo, da ta poziv ne bo zamanj ter pričakujemo, da vpošlje vsak večji kraj z veseljem in navdušenjem naslov svojega vrlega nabi-ratelja!
Nova Ciril-Metodova podružnica v Gaberju pri Celju. V četrtek, dne •9. septembra ob osmih zvečer se vrši v „Sokolskem domu" ustanovni občni zbor te najmlajše naše narodne organizacije, ki bo zbirala in utrjevala v tej važni postojanki narodno zavest in narodno odporno silo. Gaberški Slovenci in Slovenke, pridite v velikem številu in pristopajte k novi podružnici.
d Umrl je v Celju v nedeljo jutro upokojeni stotnik Du Nord, 73 let star. Zelo mlad je bil vstopil v papeževo vojsko, bojeval se je hrabro pri Ma-genti, nosil je več redov, med temi tudi Pijev red. Kot stotnik je vstopil v avstrijsko vojsko, kjer je oslepel, najprej na eno oko, potem še na drugo. Du Nord je bil zelo delaven. Pisal je mnogo zgodovine in militarnih sestavkov, opisal je med drugim avstrijsko vojsko leta 1866. Še kot slepec je pisal. Imel je neko pripravo, da je čutil, kedaj pride do roba; ta mu je tudi omogočila ravno pisati. V svojem 60. letu je pričel s španskim jezikom. ■Štirideset let je bil slep, sedaj ga je rešila smrt. Nemci zgubijo svojega vnetega pristaša. Prepeljali ga bodo v laški Videm, da ga upepelijo.
z Spomlad je spet! Gospod dr, J. Karlovšek nam je poslal s Sloma pri Ponikvi jablanji cvet.
o Obrtniki in trgovci laškega okraja! Volitev volilnih mož (24) za pridobninsko komisijo se vrši v četrtem volilnem razredu 14. sept. v uradu c. k. davkarije. Voli se samo dopoldne. Po dogovoru so se postavili sledeči gg. kandidati: Grebene Franc, klepar, Trbovlje; Mahkovec Josip, trgovec, Trbovlje; Berger Ivan, čevljar, Trbovlje; Pungerčar Franc, krojač, Trbovlje; Pinterič Niko, krojač, Trbovlje; Go-ropevšek Josip, gostilničar, Trbovlje; Kukenberg Andrej, čevljar, Trbovlje; Žak Eranc, urar, Trbovlje; Meke Janez, trgovec, Hrastnik; Bauernheim Peter, mizar, Hrastnik; Dr. Žižek Branko, zdravnik, Hrastnik; Gričar Martin, gostilničar, Hrastnik (Plesko); Pust Martin, gostilničar, Hrastnik (Plesko); Brinar Anton, gostilničar, Dol; Štefan-čič Anton, krojač, Dol; Draklar Ant., gostilničar, Dol; Kos Maks, trgovec z vinom, Laško; Časi Franc, trgovec, Laško; Zupane Blaž, brivec, Laško; Pirnat Konrad, krojač, Laško; Krajnc Miha, tkalec, Laško; Volk Ignacij, urar,
Laško; Vrečko Josip, čevljar, Laško; Cerovšek Jakob, miinar, Laško, (Rečica). — Kdor še ni dal podpisane legitimacije in glasovnice gg. nabirate-ljem, naj to nemudoma stori, ali pošlje oboje najkasneje 13. sept. na c. kr. davčni urad v Laški trg.
z Na kolodvoru v Petrovčah je 5. t. m. zvečer se nabralo nad 100 celjskih izletnikov za odhod v Celje; neka „nemška" družba iz Celja je demonstrativno glasno nemški govorila in postala, ko se jo je opozorilo na izzivalen način govorjenja, celo nesramna. Čujemo, da so tvorile družbo neke Weissove z Brega in pa neki Koratschin iz Lakitscheve trgovine, ki se je posebno vsajal. Naj ne bodo vendar tako smešno naduti in neprevidni in naj ne zidajo vedno ua dobrodušnost Slovencev.
d Iz ptujske okolice. Od Št. Lovrenca v Slov. gor., do Ormoža se razteza ob robu rodovitne nižave ob Pesnici krasno 'hribovje. Posamezni griči, ki so sicer vseskozi obrasteni z gozdovi, nasajeni z vinsko trto, sado-nosniki — ne manjka pa tudi rodovitnih njiv, sočnih travnikov — se ponosno dvigajo proti sinjemu nebu. Po-tovalec, ki se vozi z železnico iz Ptuja proti Ormožu, kaj rad občuduje te lepe griče, ki so gosto posuti z belimi domovi zadovoljnega in veselega ljudstva. Prebivalci teh krajev niso imoviti, vendar jim toliko na rodni zemlji prirase, da jim ni treba trpeti pomanjkanja in bede, z eno besedo, vsak ima doma „jelo in delo". Zadovoljstvo teh ljadij je občudovanja vredno! Vsakega tujca preseneti njih veselost in srečna narava. Tukaj je večno petje doma: Otroci pojejo pri igranju, starček prepeva z vnukom na paši, ženice pojejo na njivi, kosci na travniku, dekla pri svojem opravku, hlapec stopajoč za oralom, skratka tukaj poje vse „kar leze ino gre". — Toda letos je vse spremenjeno ! Letos vlada tukaj tuga in beda. Tukaj je razsajala v juliju grozovita toča, kakoršne ne pomni nikao; nad temi prijaznimi hribčki so se v juliju t. L znosile elementarne podnebne sile s točo, gromom, bliskom in nalivom. Po toči sem dvakrat obiskal te kraje, zadnjič pretočeno nedeljo: — Domovi niso več beli. Debele ledene gruče, padajoče izpod razsajajočega neba so jih tako opraskale, da izgledajo, kakor bi v nje s kartečami streljali. Sadonosniki so prazni, na nekterih drevesih niti lista ne najdeš, majhno vejevje je na tleh; vrtovi so pusti kot ob božiču, polja so uničena; kjer je rasla pred nekaj tedni bujna koruza, štrli le tu pa tam kaka okleščena bilka navzgor; neznosno so trpeli tudi gozdovi, ki so, posebno listnati — brez listja — posušeni. Nikjer ne opaziš nič svežega, vse je uničeno, vse upo-stošeno. Nikjer ne slišiš običajnega petja, vse žaluje, staro, mlado — vse je nesrečno. Na tujca napravi prizor utis, kakor bi bil pri vsaki hiši mrlič. Ljudem je uničeno za letos vse in na kulturah bodo še se leta in leta občutile posledice letošnje katastrofe. Že sedaj trka marsikje glad na vrata, kaj še le bo! Tem ljudem moramo pomagati, če bi nas tudi ž njimi nič ne vezalo, kot človekoljubje. — S tem večjim veseljem pozdravljamo človekoljubno in nad vse hvalevredno postopanje narodnih društev v Ptuju, ktera hočejo čisti prebitek svoje ljudske veselice dne 12. t. m. tem nesrečnežem nakloniti. Tisoč in tisoč obupajočih je ta plemeniti namen pozdravilo z največjim zaupanjem in zavestjo, da v nesreči niso sami, temveč da z njimi čutijo vsi sosedi, ter jim hočejo v bedi pomagati. Vsi Slovenci od zelenega Pohorja ao ogrske in hrvatske meje,
vsak posameznik, v katerega srcu še klije iskrica človekoljubja, idi v nedeljo dne 12. septembra 1909 na ljudsko veselico v Ptuj, da bode plemenito delovanje narodnih društev kronano s tem večjim uspehom!
z V Mariboru bodo zborovali nemški poštni uradniki 8. septembra. V oklicu je tudi to-le: „Nemški poštni uradniki! Časi so resni in našemu rodu pretijo razne nevarnosti, zato morajo vsi poklici opravljajo svoj posel za narod. Vsak uradnik iz Koroškega in Štajerskega, ki nima službe, naj gleda, aa prisostvuje zborovanju v Mariboru!" Seveda se misli tudi na državne uradnike. Sedaj se pa naj poskusi slovenski uradnik pokazati narodnega! Gorje mu!
najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Hmeljski trg v Norimberku.
o Norimberk, 7. sept. Dovoz 100 bal, promet 100 bal, prima blago zelo trdno v ceni, drugo nespremenjeno 155—185 mark za 50 kg (187—222 kron).
„Den" o političnem položaju.
o Praga, 7. sept. „Den" poroča iz Dunaja, da so zastopniki konservativnega veleposestva vladi odsvetovali sklicanje češkega dež. zbora, ako bi Nemci ne pustili obstrukcije. Konservativci se boje, da bi v takem slučaju došlo v Pragi do neljubih nemirov. — Stremljenje vseh nižjeavstrijskih Nemcev, da bi cesar potrdil zakon Axmann-Koliko, vzbuja v čeških političnih krogih veliko zanimanje; gotovo je, da bi sankcija te postave pomenila casns belli za Čehe.
Peary na severnem tečaju?
z Pariz, 7. septembra. Vest, da je Amerikanec Peary odkril severni tečaj, se potrjuje.
z Worcester, 7. septembra. Kapitan Pearyjeve ladije je sporočil semkaj, da Peary na severnem tečaju ni našel nobenega sledu od Cooka in da je vest o Cookovem odkritju severnega tečaja le mistifikacija. (Treba je povedati, da sta raziskovatelja arktičnih pokrajin Peary in Cook tekmeca in pristaša dveh nasprotujočih si klubov za odkritja severnega tečaja. Koliko je na Pearyjevih in Cookovih trditvah res- ' ničnega, bode šele dognal čas.)
Kranjske novice.
d Narodno-obrambena en^eta klerikalcev se vrši 20. t. m. v Ljubljani.
d V Kamniku je umrl v starosti 46 let meščan, posestnik in ključavničar g. Avgust Albrecht, vrl narodnjak in naprednjak.
d VI. redni občni zbor „Prosvete" se je vršil v soboto v Ljubljani. Društvo je pretečeno leto pridno
delovalo; blagajniški promet je znašal 7526 K 93 v., čistega 184 K 35 vin. Društvo je imelo 41 knjižnic brez onih, ki jih oskrbujejo podružnice; nanovo se je osnovalo minolo leto 12 knjižnic. V vsaki knjižnici je 75 do 80 knjig. Samo Simon-Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ima 73 časopisov in 2600 knjig. Predsednikom „Prosvete" je bil izvoljen g. R. Krivic.
Primorske novice.
v Narodno-napredna stranka na Goriškem ima 3. tm. v Gorici posvetovanje in političnem položaju, o volitvah o kandidatih.
v Sodnijska obravnava v jetni-kovi celici se je vršila te dni v Gorici. Neki natakar, gostilne ,,Pri pošti" je je namreč bil poneveril večjo svoto denarja in je z njo pobegnil v Berolin. Od tam so ga pripeljali, a ker je hudo bolan se je obravnavalo v njegovi celici. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, potem so ga pa odvedli v bolnišnico.
Tržne cene.
6. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 6. septembra:
Tendenca za pšenico zopet nekoliko slabša. Pšenica in rž je bila $ in 10 vin. ceneja. Koruza in oves se nista izpremenila. Ječmen je ostal mlohav.
Sladkor. Praga: 6. s. sur. sladkor prompt K 26'70, nova kampanja K 24'20. Tendenca mirna. — Vreme: obeta deža in je hladno.
Sladkor. Trst, 4. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 3l1/< do K 32'- , za november-marec K 30 do K 31. Tendenca trdna.
Budimpešta, 6. sept. Pšenica za oktober K 13'45, pšenica za april K 13'63, rž za oktober K 9'44, rž za april K 9'72, oves za oktober K 7'29, oves za april K 7'57,koruza za september K —'—, koruza za maj K 710.
Pšeničnih ponud žmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca slaba, prometa 20.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica početkom 5—10 v nižja. Drugo mirno.
Budimpešta, 6. sept. Svinjad: ogrske stare, težke 141 do 142 v., mlade, težke 142 do 144 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 27.760 komadov. Prignano 618 kom., odgnano 621. Ostalo torej 26.757 komadov.
Po svetu.
a Nemški državni kancelar Beth-mann-Hollweg bode prišel na Dunaj, najbrž v avstrijsko korist. Cesar ga bode sprejel pri audienci.
o Rop v banki tridentski je še vedno nerazjasnjen. Sedaj se je našlo, da manjka 375.000 K v papirjih in 20.000 K v denarju. Splošno se pa sodi, da je ukradeno pol miljuna. Sledovi, ki kažejo da se je ulomilo, so baje fingirani. t
o Odvetnik dr. Eötvös, ki je bil na Ogrskem poneveril veliko svoto, je od svojih treh let odslužil 27 mescev. Sedaj so ga pogojno izpustili.
Ì Ne zamudite ugodne prilike!
Po najnižjih cenah priporoča «.
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje
izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskal-
fnice, slamoreznice; reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, pe£i vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnikej prenosne kotle, kotle za perilo in žganje.
HepremoGlJive vozne plahte, umetna gnojila vseh vrst.
V zalogi ima še nekaj mlatilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne.
Nagrobne križe in svetilke v največji meri.
o Umoril je sestro, ker se mn
njeno življenje ni zdelo moralno, 15-letni lekarski praktikant v Lngošu. Sestri, ki je bila eno leto stareja, je dal morfija. Potem se je hotel še sam nsmrtiti, a so mn zabranili.
Proda se
lepa nova zidana hiša v Celjn. —
Več se izve pri Jožefu Marini,
vratar Južne žel. ali na Bregu št. 14. 75 5-4
Še dva dijaka
sprejme učiteljska rodbina v Ljubljani v oskrbo. — Stanovanje v lastni vili, v naj-zdravejšem kraju mesta, vrt
in kopelj na razpolago. Oglase prijavite na naslov: „Mestni učitelj K. .W-" Ljubljana, Wolfova al. št. 5., III. nadstropje.
430 3 2
za rabo na gepelj in roko svojega lastnega pridelka priporoča
Dva mlajša
dijaka
iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Strogo nadzorovanje. — Vpraša se v Celju, Gledališke ulice št. 5, I. nadstr.
441 3-1
Josip Cretnik
fzdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurjn ob jnž. žel.
50.000 parov čevlje«III 4 pare čevljev samo za 7 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo 7 K. Pošilja se po poštnem povzetju.
A. Gelb, izvoz čevljev
Krakov štev. 56.
Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
416 l
in modno blago za obleke
priporoča firma u
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Pridno in vestno
sprejme tvrdka:
Andrej Elsbacher,
Laški trg. 4214 3
K. Disili
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo domfr žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
9NT0H SHRC
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
m
Pralnica in svetlolikalnlca v Kolodvorskih ulicah 8.
m
v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in
trgovskega učenca
ali
-učenko —
sprejme takoj tvrdka Franc Vrečko v Šoštanju.
Josip Cretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurjn ob juž. žel.
Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne referenee !
101 40-26
Steckenpferd-lüijno mlečno milo
n:\jmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
PoStne hran. račun it. 54.366. - Telefon St. 48. -
99
Najboljša prilika za sigurno štedenje'je plodonosno nalaganje gotovine ======================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DOM"
Pisarna je v Celju, Rotovske ulice št. 12
eoo
"v.
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
sprejema hranilne vloge od. vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racat © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © &
pet od sto (5%) I
sprejema kot gotov denar, ne da bi se
..........................................I
Edino narodno Katnnosešljo podjetje 4 Celjn.
prta jnžnoštajer^a ((affinosela
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnih in .krstnik :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
indnstrijst(a družba. .........
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
rinzličnih marmornih vrst gra-i t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-rsknih rodbinskih grobišč
:;>:	(rakev).	"t
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:: lavanje napisov v iste. :::