Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 64. kos. V LJUBLJANI, dne 13. avgusta 1932. Letnik III. VSEBINA 538. Naredba o izpremembah im dopolnitvah naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela. 539. Odločba o zvem ju protokolisfa 4. skupine, II. kategorije. 540. Pravilnik o privatnih loterijah. 541. Razpisi — dopolnitev razpisa o uvoznem ocarimjanju svi- lene barvane preje za industrijo, — pojasnilo člena 18. v predlogu o obči carinski taniti, — o uporabi člena 33. carinskega zakona zaradi sestave prijav po deklaracijah. 542. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1932. 543. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 538. Na osnovi § 41. uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927. in § 8. izprememb in dopolnitev te uredbe z dne 19. aprila 1932. predpisujem naredbo o izpremembah in dopolnitvah »naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne 10. julija 1928.«* § i. § 15. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: >Samoupravni organi javne službe za posredovanje dela so: a) centralni odbor za posredovanje dela in njegovo predsedništvo; b) upravni odbori javnih borz dela in njih ravnateljstvo. Upravni organi javne službe za posredovanje de-.ia so: a) osrednja uprava za posredovanje dela kot osrednji upravni organ za javno posredovanje dela v kraljevini Jugoslaviji; b) javne borze dela (centrale); * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13- julija 1932., št. 158/LXXI/472. — Prvotno naredbo gl. >Uradni list št. 298/84 iz 1. 1928. Uredbo o organizaciji posredovanja dela gl. »Uradni list« št. 494/127 iz 1. 1927., uredbo o izpremembah in dopolnitvah te uredbe pa »Službeni list« št. 459/51 iz 1. 1932. c) podružnice javnih borz dela in d) ekspoziture javnih borz dela.« § 2. § 16., drugi odstavek, naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Centralni odbor za posredovanje dela izvoli v prvi seji predsedništvo, upravni odbori pa izvolijo svoja ravnateljstva, ki jih sestavljajo predsednik in dva člana z enakim številom namestnikov dotičnega samoupravnega organa.« § 3. § 17., prvi odstavek, naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Predsednik centralnega odbora za posredovanje dela je upravnik osrednje uprave za posredovanje dela, ki ga postavlja ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Predsednike upravnih odborov javnih borz dela odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje po odredbah § 5. uredbe (§ 2. novele) z dne 26. novembra 1927.« § 4. V § 18., drugem odstavku, naredbe iz 1. 1928. je na koncu dodati: »Izjema velja za upravnika osrednje uprave za posredovanje dela, ki je hkrati tudi predsednik centralnega odbora za posredovanje dela.« § 21. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Mesta članov upravnih odborov so častna. Člani centralnega odbora za posredovanje dela, njegovega predsedništva in člani ravnateljstev javnih borz dela in njih podružnic (nadzorstveni odbori) imajo pravico do dnevnice za opravljene seje. Kolik bodi honorar, določa minister za socialno politiko in narodno zdravje na predlog predsedništva centralnega odbora za posredovanje dela.« ■ § 6. § 28. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Upravni odbor ima sedež na sedežu javne borze dela; sestavlja ga 7 članov in 7 namestnikov. Predsednika upravnega odbora javne borze dela postavlja minister za socialno politiko in narodno zdravje na predlog bana izmed višjih strokovnih državnih uradnikov s fakultetno izobrazbo. Ta uradnik mora biti ali referent za banovinsko socialno politiko ali pa drug uradnik, ki je zadosti izveden v socialnih vprašanjih in socialnem zakonodajstvu. .Namestnik predsednika upravnega odbora je banski referent za inšpekcijo dela. Delodajalci odrejajo v upravni odbor 3 svoje predstavnike in 3 namestnike, in sicer tako, da odredi na sedežih javne borze dela, kjer obstoje ločeno trgovinska, industrijska in obrtna zbornica, vsaka po enega predstavnika in namestnika, v krajih pa, kjer ne obstoje 3 zbornice, volijo delodajalci sporazumno svoje predstavnike in namestnike. Delavci so zastopani v upravnem odboru javne borze dela po 3 predstavnikih in 3 namestnikih, ki jih odreja delavska zbornica iz svojega plenuma. V delavskih zbornicah, ki ne razpolagajo z dvotretjinsko večino, pripada mesto tretjega člana (predstavnika) in njegovega namestnika v upravnem odboru kandidatu najmočnejše manjšine. Način, kako je odrejati predstavnike zbornic (delavskih in delodajalskih), predpiše predsedništvo osrednje oprave za posredovanje dela in objavi to v svojem službenem organu.« § 7. § 37. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: >0 upravljanju proračunskih sredstev izda predsedništvo upravnega odbora obče predpise, specialne predpise pa izda centralni odbor, ko določa letni proračun. Ti specialni predpisi veljajo samo za dotično proračunsko leto.« § 8. § 49.* naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Ostala dva člana ravnateljstva izvoli upravni odbor izmed sebe tako, da je en član in njegov namestnik izmed predstavnikov delodajalcev, drugi član in namestnik pa izmed predstavnikov delavcev.« § 9- V § 52. naredbe iz 1. 1928. je v točki 1. črtati besede: »in izredne podpore«, v točki 2. v oklepaju 'pa za besedo »redne« postaviti vejico, črtati »in« in za besedo »potne« dodati: »in izredne«. § 10. § 57. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je vrhovni organ službe za posredovanje dela v kraljevini Jugoslaviji. Njena samoupravna organa sta centralni odbor za posredovanje dela in predsedništvo kot izvršilni samoupravni organ centralnega odbora. V področje centralnega odbora za posredovanje dela spada to-le: Centralni odbor 1. odobruje proračun in zaključne račune javne službe za posredovanje dela; ♦ Pač: § 49., tretji odstavek, — Op. ur._ 2. odreja stopnje poedinih podpor; 3. sestavlja strokovni svet za posredovanje dela in postavlja posvetovalne člane; 4. dotira »fond za dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanji (»fond za davanje jevtenih zajmova za podizanje radničkili stanova«) po soglasni odločbi upravnih odborov javnih borz dela. V področje predsedništva centralnega odbora za posredovanje dela spadajo vsi ostali posli v mejah uredbe iz 1. 1927. in njene novele iz 1. 1932. in te naredbe.« § H- § 58., prvi odstavek, naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Centralni odbor za posredovanje dela in njegovo predsedništvo imata sedež v Beogradu. Centralni odbor je sestavljen iz 9 oseb, in to: iz upravnika osrednje uprave za posredovanje dela, ki ga postavlja ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje, kot predsednika, iz po treh predstavnikov delodajalskih zbornic v Beogradu in delavske zbornice v Beogradu, enega predstavnika osrednjih delavskih organizacij, ki ga odredi osrednje tajništvo delavskih zbornic, in enega predstavnika osrednjega tajništva industrijskih korporacij v Beogradu, ki ga odrede delodajalske zbornice v državi. Predstavniki delodajalcev in delavcev se odrejajo iz svojih zbornic tako, kakor je predpisano v § 5., tretjem in četrtem odstavku, teh izprememb in dopolnitev, odnosno tretjem in četrtem odstavku izpremenjenegj § 28. naredbe iz 1. 1928. Člani upravnega odbora javne borze dela ne morejo biti istočasno tudi člani centralnega odbora za posredovanje dela. Vsak član mora imeti svojega namestnika.« Drugi odstavek § 58. naredbe postane peti odstavek. § 12. § 59. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Centralni odbor za posredovanje dela se sestaja največ enkrat na tri mesece na predsednikov pismeni poziv. Pri prvi seji centralnega odbora je takoj, ko se konstituira, izvoliti predsedništvo kot izvršilni organ centralnega odbora. Predsednik centralnega odbora sme sklicati po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje centralni odbor za posredovanje dela tudi na izredne seje. Poziv k seji mera vedno obsezati tudi dnevni red. Sejo se vrše praviloma v prostorih osrednje uprave za posredovanje dela.« § 13. § 60. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Za polnoveljaven sklep centralnega odbora za posredovanje dela in njegovega predsedništva je treba predsednikovega glasu. Sklep, sprejet z večino glasov, a zoper predsednikov glas, postane izvršen šele, ko ga odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ko poteče 15-dnevni rok, če ne izda minister za socialno politiko in narodno zdravje dotlej nobene odločbe. Sejam centralnega odbora in njegovega predsedništva prisostvuje praviloma odposlanec glavne kontrole, odrejen za to, da vodi nadzorstvo nad imovino javne službe za posredovanje dela, kakor tudi odposlanec ministrstva za finance zaradi kontrole o uporabi dotacij iz državnega proračuna, namenjenih za podpiranje nezaposlenih delavcev. Sejam centralnega odbora za posredovanje dela kakor tudi njegovega predsedništva smejo prisostvovati poleg članov in njih namestnikov tudi še odposlanci korporacij, zastopanih v centralnem odboru, strokovni državni ali samoupravni uradniki, predstavniki delavskih in delodajalskih zbornic, korporacij in sindikalnih organizacij kakor tudi dobrodelnih, kulturnih in socialnih društev, ki jih povabi osrednja uprava za posredovanje dela na posvetovanje ali na sodelovanje bodisi po svoji inicija-tivi, bodisi na zahtevo ministra za socialno politiko in narodno zdravje.« § 14. § 61. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela sestavljajo: upravnik osrednje uprave za posredovanje dela kot predsednik in po en delavski in delodajalski predstavnik izmed članov centralnega odbora. Predsedništvo se sestaja na Seje največ enkrat na teden tako, kakor je predpisano v § 59. Kot upravni organ centralnega odbora za posredovanje dela in njegovega predsedništva posluje osrednja nprava za posredovanje dela, ki jih načeluje sam predsednik centralnega odbora, odnosno predsedništva kot upravnik. Naloga osrednje uprave za posredovanje dela je ta-le: Osrednja uprava 1. izdeluje proračun in zaključne račune javne službe za posredovanje dela; 2. vodi administrativno in denarno poslovanje; 3. vodi centralno knjigovodstvo; 4. vodi nadzorstvo nad posredovanjem dela v državi neposredno ali posredno po svojih organih; 5. znanstveno obdeluje vprašanja s področja posredovanja dela, izdaja publikacije, ureja znanstvene knjižnice, vodi centralno statistiko in sodeluje z drugimi ustanovami, organizacijami in korporacijami v znanstvene na-niene (socialni institut); 6. dopisuje z mednarodnim uradom dela in s podobnimi ustanovami v inozemstvu; 7. postavlja nadzorstvene organe (odbor) za podrejene ustanove javnih borz dela; 8. skrbi skupno s pristojnimi organi za zaposlitev in zaščito domačih delavcev v inozemstvu ; 9. opravlja posle, ki jih ji poveri minister za socialno politiko in narodno zdravje s področja socialne politike«. § 15- § 62. naredbe iz leta 1928. se ukinja. § 16. § 63. naredbe z dne 10. julija 1928. se izpreminja in se glasi: >Upravnik osrednje uprave za posredovanje dela vodi kot njen šef celokupni pravni aparat službe za po-sredovr ije dela. V tem svojstvu izdaja naloge za nad-zorstve a potovanja predsednikov upravnih odborov javnih borz dela, odnosno ravnateljstva, za vsa sužbena potovanja uslužbencev osrednje uprave za posredovanje dela, odobruje odsotstva, vodi neposredno nadzorstvo nad celokupnim uslužbenskim aparatom službe za posredovanje dela in opravlja vse ostale posle,, ki spadajo v Področje osrednje uprave za posredovanje dela, a niso izrečno pridržani centralnemu odboru ali predsedništvu centralnega odbora za posredovanje dela. Vso pošto osrednje uprave za posredovanje dela podpisuje upravnik, odnosno njegov namestnik. Sme za to pooblastiti enega uslužbenca osrednje uprave za posredovanje dela s fakultetno izobrazbo ali tej enako izobrazbo, da podpisuje pošto osrednje uprave za posredovanje dela administrativnega značaja. To pooblastitev je treba predhodno priobčiti vsem organom službe za posredovanje dela v državi in jo obnoviti pred potekom vsakega drugega leta.« § 17. V § 66. naredbe iz 1. 1928. je za besedami št. 10.810/22 »dodati:«, odnosno po predpisu § 51., točki 1., finančnega zakona za leto 1932./1933. in po naredbi ministra za za socialno politiko in narodno zdravje St. br. 22.164 z dne 2. aprila 1932.« § 18. § 69. naredbe iz leta iyi». se izpreminja in se glasi: »Nadzorstvo nad denarnim poslovanjem javne službe za posredovanje dela je poverjeno predstavniku glavne kontrole. Ta skrbi, da se vodi denarno poslovanje skladno s predpisi službe za posredovanje dela; pregleduje račune osrednje uprave za posredovanje dela in vsaj enkrat na leto račune javnih borz dela in njenih ustanov, sopodpisuje proračune in zaključne račune in naloge za izplačilo proračunskih dotacij. Sme zadržati izvršitev denarne rešitve do končne odločbe glavne kontrole. Za kontrolo o uporabljanju dotacij iz državnega proračuna sme odrediti minister za finance sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje svojega predstavnika v osrednjo upravo za posredovanje dela.« § 19. § 70., prvi odstavek, naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Nakazovalec za vse redne izdatke, odobrene in pre-liminirane s proračunom, kakor tudi za druge izdatke do vštetih dva tisoč (2000) dinarjev v osrednji upravi za posredovanje dela je predsednik, odnosno upravnik osrednje uprave za posredovanje dela. Za izredne izdatke nad dva tisoč (2000) dinarjev je treba odločbe predsedništva centralnega odbora za posredovanje dela. O poteku sej centralnega odbora in njegovega predsedništva se mora voditi zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi navzoči člani.« Drugi odstavek § 70. postane tretji odstavek. § 20. V § 71. naredbe iz 1. 1928. je na koncu dodati: », po § 51., točki 1., finančnega zakona za leto 1932./1933. in po naredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje St. br. 22.164 z dne 2. aprila 1932.« § 21. Prvi odstavek §"172. naredbe iz 1. 1928. se ukinja. § 22. Drugi odstavek § 98. naredbe iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Denarne potne podpore se smejo dajati enemu nezaposlenemu delavcu v enem koledarskem letu (v času od meseca januarja do meseca decembra) največ dvakrat.« 968 64. kos. § 23. Tretji odstavek § 100. naredbe iz 1. 1928. se izpre-ininja in se glasi: »Te podpore dovoljuje šef javne borze dela, in sicer za vsakega nezaposlenega delavca največ dvakrat v enem koledarskem letu po 150 dinarjev do skupnega zneska 300 dinarjev, kakor tudi za vsakega nepreskrbljenega otroka — toda največ za 5 otrok — po 30 dinarjev do naivišjega »kupnega zneska 300 dinarjev na leto. Te podpore dovoljuje praviloma v manjših obrokih, po možnosti in po okoinostih prvenstveno v naravi.« Četrti odstavek § 100. naredbe iz 1. 1928. se ukinja, peti odstavek pa postane četrti odstavek. § 24. § 143. naredbe iz 1. 1928. se mora glasiti v prvem odstavku za besedo »sredstva« tako-le: «, ki se nabirajo po predpisih člena 110. finančnega zakona za leto 1922.-1923. in naredbe ministra za socialno politiko št. 10.810/22, kakor tudi § 51., točke 1., finančnega zakona za leto 1932./1933. in naredbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje St. br. 22.164 z dne 2. aprila 1932.:« § 25. V § 146., prvem odstavku, naredbe iz 1. 1928. se črtajo besede: »ki stopi po tej naredbi v veljavo vsakega dne 1. julija in dne 1. januarja«, § 26. § 147., tretji odstavek, naredbe iz 1. 1928. se izpre-minja in se glasi: »Predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela otvarja javnim borzam dela tromesečno proračunske kredite pri blagajni centrale ali podružnica Državne hipotekarne banke, v izjemnih primerih pa pri blagajni poštne hranilnice.« § 27. § 151. naredile iz 1. 1928. se izpreminja in se glasi: »Ostale poslovne predpise izdaja osrednja uprava za posredovanje dela. Centralni odbor za posredovanje dela se pooblašča, da sklene dopolnilni proračun za 1. 1932. z veljavnostjo od dne 1. julija 1932.« § 28. V vseh odredbah naredbe iz I. 1928., kjer stoje besede »minister« ali »ministrstvo za socialno politiko«, »veliki župan«, »osrednja borza dela«. — je nadomestiti te besede z besedami: »minister« ali »ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje«, »ban« in »osrednja uprava za posredovanje dela«. V vseh odredbah naredbe iz I. 1928., kjer stoje besede: »centralni odbor za posredovanje dela« je te besede nadomestiti, in sicer: a) v §§ 2., 9., 13., 32., 34., 35., 44., 53., 56, 64, 66, 67, 129, 135, 145. in 150-— z besedami: »predsedništvo centralnega odbora za posredovanje dela« in b) v §§ 25, 26, 27, 39, 43, 47, 55, 71, 73, 118, 119, 120, 123, 128, 133, 142, 147 in 149. — z besedami: »osrednja uprava za posredovanje dela«. § 29. Tzpremembe v samoitpravnTi organih javne službe za posredovanje dela se izvrše dne 1. januarja 1933.; do tega dne ostanejo samoupravni organi v dosedanji sestavi. Predpisi o področju upravnika osrednje uprave za posredovanje dela stopijo v veljavo takoj, čim dobi ta naredba obvezno moč. § 30. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 17. junija 1932.; Kab. br. 696. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r. mm 9 mm---- 539. Zvanje protokolista 4. skupine, II. kategorije.* V razporedu uradniških zvanj iz § 346. zakona o uradnikih z dne 81. marca 1931. za resort ministrstva za zunanje posle in tudi vobče je ostalo neomenjeno m nerazporejeno zvanje protokolista 4. skupine, II. kategorije. To zvanje je obstajalo na dan uveljavitve spredaj omenjenega zakona po § 21. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle itd. z dne 25. marci 1930. in je upoštevano tudi s finančnim zakonom za leto 1932/33, partija 305, p »žici ja 1. Iz spredaj obrazloženega se vidi, da obstajajo potrebni zakonski pogoji, da se razporedi zvanje protokolista 4. skupine, II. kategorije po § 347. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. v ustrezno položajno skupino. Ker je razporejena 4. skupina II. kategorije po § 249. zgoraj omenjeriega zakona v IX. položajno skupino, se mora potemtakem gorenje zvanje razporediti v to skupino. Da se torej spravi zvanje protokolista IX. položajne skupine v sklad z razporedom zvanj iz §,346. zakona o uradnikih, zato na osnovi vsega spredaj obrazloženega in na osnovi § 347. tega zakona po dobljeni soglasnosti gospoda ministra pravde št. 45.343 z dne 26. maja 1932. in gospoda ministra za finance št. 12.953 z dne 28, marca 1932, dani po § 347. omenjenega zakona, odločam: Zvanje protokolista 4. skupine, II. kategorije se razporeja v IX. položajno skupino. Ta razpored velja od dne 1. aprila 1932. V Beogradu, dne 16. junija 1932.; U. Pr. Pov. br. 2739. Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister za trgovino in industrijo dr. A. Kramer s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« % dne 6. julija 1932., št. 152/LXIX/466. 540. Pravilnik o privatnih loterijah.* Clen 1. Opravljati loterijske igre, prirejati loterije in izdajati srečke je izključna pravica države in spada vse poslovanje po tem v področje državne razredne loterije (§ 2. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije).** Clen 2. Kljub § 2. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije sme dovoljevati minister za poljedelstvo po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije poedinim ustanovam prirejanje loterij in loterijskih iger (tombol itd.) zaradi ostvarjanja gospodarskih in človekoljubnih namenov (§ 34. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije). Clen 3. Kdor prireja ali opravlja loterije, tombole in druge podobne igre na srečo za svoj ali za tuj račun brez take dovolitve, je kazniv po § 37. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije, neglede na namen in uporabo doseženega dobička. Clen 4. Loterije s srečkami so lahko loterije z dobitki v . denarju ali z dobitki v stvareh. V te poslednje spadajo tudi loterije, kjer se izžreba kot dobitek nepremičnina: hiša, zemljišče in dr. Ustanova, ki bi rada dobila dovolitev za prireditev kakršnekoli vrste loterijskih iger, tombol itd., se mora obrniti s prošnjo do ministrstva za poljedelstvo, v kateri mora navesti, katero vrsto loterijske igre hoče prirediti in v kateri namen. Prošnjam za loterijo mora biti priložen loterijski načrt; v tem se morajo točno obrazložiti podrobnosti, kakor; skupno število srečk, njih cena, število dobitkov in njih velikost, kakor tudi dan in način žrebanja. Pri prošnjah za prireditev tombol morajo biti točno navedeni: številka in cena tombolskih listkov in čas, za katerega se zaproša prireditev tombole, načrt in način igranja in velikost dobitkov v odstotkih vplačanih tombolskih listkov. V prošnjah, s katerimi se zahteva dovolitev za prireditev drugih iger na srečo, ki se ne dajo uvrstiti niti v loterije niti v tombole, se morajo točno in podrobno navesti vsi podatki o vrsti in obliki igre, o vplačilih igralskih vložkov, velikosti dobitkov, načinu njih dolo-čanja in izplačevanja in o vseh drugih elementih, ki so potrebni, da se oceni značaj igre, ki naj se priredi. Razen tega morajo biti imenovane v vsaki prošnji vsaj tri osebe, ki jim je poverjena izvedba loterije ali tombole in ki so odgovorne za vse nepravilnosti, ki bi se primerile. Te osebe sestavljajo loterijski, odnosno tombolski odbor, ki opravlja vse posle po predpisih tega pravilnika. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. julija 1932., št. 151 /T.XVTTT/459. ** »Službeni list« št. 663/85 iz L 1931. Pri malih tombolah lahko opravlja dolžnosti odbora ena oseba, ki se pooblasti kot taka pri krajevnem političnem (policijskem) ali občinskem oblastvu za opravljanje iger. Katere tombole je smatrati za male, oceni v vsakem konkretnein primeru upravni odbor državne razredne loterije. Clen 5. Za vsako odobreno loterijo se mora dati tiskati določeno število srečk. Na sprednji strani morajo biti točno označene številke srečk in njih prodajna cena, dan in ura, ko se prične kontroliranje številk in dobitkov, in dan in ura, ko se prične žrebanje, kakor tudi rok, po katerem prestane izplačilo in oddaja dobitkov. Ta rok ne sme biti krajši od 60 dni od dne, ko se objavi izkaz dobitkov. Istotako mora biti postavljen na sprednji strani spodaj faksimile podpisov najmanj dveh oseb, za to pooblaščenih po odboru, označenem v poslednjem odstavku člena 4. tega pravilnika. Na hrbtu srečke se mora točno označiti skupna velikost vseh dobitkov; če pa prostor to dopušča, se smejo označiti poedini večji dobitki tudi posamez. Razen tega mora biti na vsaki srečki na sprednji ali na zadnji strani označena odločba ministra za poljedelstvo, s katero se je loterija dovolila, in ugotovljeno, da so plačane vse predpisne takse, ki jih zakon določa. Ce velja v dotič-nem primeru oprostitev od taks, se morata označiti številka in datum odločbe pristojnega oblastva, ki je to oprostitev izreklo. Preden se dajo srečke v prodajo, mora loterijski, odnosno tombolski odbor vselej ugotoviti in potrditi z zapisnikom, da je ves posel glede numeriranja pravilno izvršen in da so izpolnjene vse spredaj omenjene obličnosti glede vsebine srečk. Srečke se smejo prodajati šele po plačilu takse, predpisane po zakonu o taksah. Clen 6. Pri kontroli poslov pri loterijah sodeluje tudi ena kontrolna oseba kot predstavnik oblastva. Državna razredna loterija ima istotako pravico, da zahteva tudi pri poedinih prireditvah tombol in drugih iger udeležbo kontrolne osebe, če misli, da je to v do-tičnem primeru potrebno; tej osebi daje tudi navodila za njeno poslovanje. Za kontrolne organe .se jemljejo v Beogradu en uradnik razredne loterije, v notranjosti pa uslužbenci finančnih oblastev, kjer pa teh ni, organi oblastva obče uprave, zlasti krajevnih policijskih oblastev; kjer pa tudi teh ni, vrše kontrolo občinska oblastva. Tem organom se vedno določi tudi po en namestnik. Zaradi odreditve kontrolnih organov se mora obrniti prireditelj na pristojno državno oblastvo s posebno prošnjo. Nagrade plača kontrolnim organom ona ustanova, po katere zahtevi so ti bili odrejeni. V Clen 7. Če dovoli pristojno oblastvo, da se loterijsko žrebanje odloži, morajo objaviti prireditelji, odnosno loterijski ali tombolski odbor iz člena 4. tega pravilnika to odložitev pravočasno v »Službenih novinah« in obenem naznaniti, kateri dan in katero uro se prične kontroliranje številk in dobitkov, da utegnejo prizadete osebe temu prisostvovati. Člen 8. Dan pred dnevom žrebanja se mora sestaviti zapisnik z označbo števila vseh prodanih in neprodanih srečk. Tako sestavljeni zapisnik overovi poleg podpisov članov odbora, označenega v členu 4. tega pravilnika, tudi kontrolna oseba, odrejena, da kontrolira opravljanje dotične loterije. Člen 9. Vse neprodane srečke je treba dejati pred žrebanjem v omot, ki se hrani pod pečatom oblastva, po katerem je bil odrejen kontrolni organ, dokler se žrebanje ne konča; nato pa se omot odpre in odbor ugotovi z zapisnikom vpričo kontrolnega organa, katere številke neprodanih srečk so bile izžrebane. Ta zapisnik podpiše tudi kontrolni organ. Člen 10. Če se prireja loterija, mora dati prireditelj tiskati vse številke, kolikor jih je določenih v igralnem načrtu, na male listke iste barve in velikosti, ki so morajo tako zviti, da se ne vidi njih vsebina. Vsak tak listek mora biti vtaknjen v tulec. Prav tako je ravnati po določenem načrtu tudi z dobitki. Na listkih za dobitke v denarju se morajo takoj označiti tudi dobitki; če pa gre za loterijo v stvareh, se smejo označiti ali dobitki ali številke dobitkov po posebnem seznamku, kjer je zapisati, kateri dobitek se dobi, če se izžreba dotična številka. Ta seznamek mora kontrolni organ pred žrebanjem tudi overoviti. Člen 11. Loterije se nikoli in nikdar ne sme.io prirejati z žrebanjem po številkah in serijah, marveč samo po številkah. Člen 12. Pred žrebanjem se mora izvršiti pregled vseh listkov tako za številke srečk, kakor tudi za dobitke; to je opraviti, ko se devajo številke in dobitki v bobne-po-sode, določene zanje. Preden se ti listki takd vlože, a to se mora pričeti na določeni dan in ob določeni uri, ima vsak kupec srečk pravico priti in se prepričati, da je tudi njegova številka deležna igre. Ker je polagati številke v določene bobne-posjode po vrsti, pričenši s prvo stotico, nihče ne more zahtevati, naj se mu pokaže njegova številka, če je ta v oni stotici, ki je že pregledana in kot nravilna položena v boben-posodo. Člen 13. ' Vsi tulci se denejo po izvršeni kontroli v dva zadosti velika bobna-posodi (žari, škatlji itd.), in sicer v enega številke, v drugega pa dobitki. Ti bobni-posode se morajo zapečatiti s pečatom onega oblastva, ki je odredilo kontrolno osebo. Člen 14. Po opravljeni kontroli se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpiše in overovi poleg članov loterijskega, odnosno tombolskega odbora, označenega v členu 4. tega pravilnika hidi dotični uslužbenec, ki je določen za kontrolno osebo. Člen 15. Žrebanje se mora vršiti javno in vpričo občinstva. Komisijo za žrebanje sestavlja 5 oseb, in sicer: trije člani odbora iz člena 4. tega pravilnika, ena oseba zunaj odbora,^ ki jo določijo ti trije člani, in kontrolni organ, označen v členu 6. tega pravilnika. Člen 16. Žrebanje pri loteriji se vrši tako-le: Predvsem se mora ugotoviti, ali so pečati, ki jih je postavil kontrolni organ na bobne-posode, nepoškodovani. Nato se vsi tulci nekoliko kratov dobro premešajo. Nato se izvleče iz posode, v katero so dejane številke, en tulec s številko; obenem pa se izvleče iz posode, kjer so listki z označbo dobitka, tudi en tulec z označenim dobitkom. Izvlečena številka in tudi njen dobitek se prečitata glasno dvakrat. Listki za številke in za dobitke se nabodejo drug za drugim na iglo in nanizajo na motvoz; ko pa se tako opravi 100 izžrebanih številk in dobitkov, se ta niz zapečati s pečatom onega oblastva, ki je bilo odredilo kontrolno osebo, tako, da ni moči nobenega listka odstraniti, ne da bi se postavljeni pečat poškodoval. Člen 17. Po dovršenem žrebanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije za žrebanje. V tem zapisniku se ugotovi, da se je izvršilo žrebanje popolnoma pravilno. Člen 18. Nato sestavi odbor izkaz izžrebanih številk in njih dobitkov in samo na osnovi tega izkaza se smejo izžrebani dobitki izplačevati. Izkaz mora overoviti tudi kontrolna oseba in se mora izkaz natisniti posebej ali v časopisih. V izkazu mora biti označeno, kje se dobitki oddajajo in do katerega časa se ^dobitki izplačujejo, odnosno oddajajo. Tako objavljeni izkaz mora imeti podpise članov odbora, kakor tudi kontrolnega organa. Člen 19. Za izplačilo dobitkov jarmčijo ustanove, ki so loterijo priredile, odnosno člani njih uprav s svojo imo-vino; če pa je v poslovanju tudi kaj nepravilnosti, odgovarjajo tudi kazensko po zakonu o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije, če nimajo ta kazniva dejanja za posledico odgovornosti po predpisih občega kazenskega zakona. Člen 20. Dobitki v premičnih stvareh se dajejo samd, če so jih dobila podjetja ali ustanove v dar. Vendar sme dovoliti minister za poljedelstvo pri loterijah male vrednosti po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije tudi nakup stvari za dobitke; toda v dovolilnem aktu je ob tej priliki predpisati način, kako naj se predmeti nabavijo, da se čim bolj zagotovi pravilnost poslovanja v teni pogledh, pri čemer je paziti v prvi vrsti na to, da se nabavljajo v ta namen predmeti domačih izdelkov Člen 21. Če se srečke ne bi prodale v zadostni količini, da se zagotovi izplačilo vseh dobitkov, določenih po loterijskem načrtu, se sme opraviti loterija samo, če dajo prireditelji razredni loteriji gmotna jamstva, da bodo izplačani vsi dobitki, ki se izžrebajo. Ce ti za to ne bi mogli jamčiti, smejo zahtevati odložitev žrebanja, da se morejo razprodati tudi preostale srečke. Tako odložitev sme dovoliti minister za poljedelstvo po zaslišanju upravnega odbora razredne loterije največ dvakrat; doba teh dovoljenih odložitev pa ne sme biti daljša od 18 mesecev od dne, ko bi se moralo opraviti prvotno žrebanje. V takem primeru je obvestiti državno razredno loterijo, da utegne odrediti potrebne ukrepe. Clem 22. Ce se dovoljene loterije iz kakršnegakoli razloga ne morejo ostvariti, morajo prireditelji vrniti lastnikom srečk na njih zahtevo denar proti povračilu srečk. Člen 23. Po likvidaciji nji dovoljenih loterij, tombol itd. mora predložiti prirediteljska ustanova v mesecu dni državni razredni loteriji poročilo, v katerem mora navesti potek posla, režijske stroške za prirejeno igro, število prodanih srečk, skupno vsoto izplačanih dobitkov in čisti dohodek, ki ostane za ustanovo, v katere korist je bila loterija, odnosno tombola prirejena. Obenem s poročilom o loteriji predloži v prepisu, ki ga overovi kontrolni organ, tudi vse zapisnike, o katerih govore členi 5., 8.,'9., 14. in 17., kakor tudi izkaz dobitkov iz člena 18. tega pravilnika. Če se poročilo ne predloži, odgovarjajo prireditelji po § 35., točki 1., v zvezi s §§ 37. in 39. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije. Člen 24. Ustanove, ki dobe dovolilo za prireditev tombole, se morajo povsem držati odredb tega pravilnika, ki se nanašajo na tombolske igre. Člen 25. Finančna oblastva so dolžna vršiti kontrolo nad opravljanjem vseh dovoljenih tombolskih in drugih iger na srečo, pri katerih ni posebej za to odrejene kontrolne osebe. Dotične ustanove jim morajo pokazati svoja pismena dovolila, da se uverijo, ali se opravljajo igre povsem tako, kakor so dovoljene. Člen 26. Nepravilnosti pri opravljanju dovoljenih tombol se smatrajo za kazniva dejanja iz točke 1. § 35. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije in so tudi oblastva pozvana, da ovadijo v državnem interesu vsak tak primer finančni direkciji. Člen 27. Za loterije, tombolo itd., ki se prirejajo pri zabavah, kjer se prodajajo srečke, odnosno karte pri zabavi sami, ne pa tudi poprej v predhodni prodaji, vrše. kontrolo prireditelji, ki so odgovori za vse nepravilnosti, ki bi se primerile. Pri teh loterijah, tombolah itd. sme dovoliti minister po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije na zahtevo prirediteljev izvestne odstopke od po-edinih odredb tega pravilnika, in to glede kontroliranja številk srečk in dobitkov, način žrebanja, odrejanja kontrolnih organov in ostalih detajlov, obrazloženih v tem pravilniku, katerih uporabo izključuje sam značaj posla in kratkost časa, v katerem se te loterije, tombolske igre itd. opravljajo. / Člen 28. Pri državni razredni loteriji se vodi točna evidenca zaprošenih privatnih loterij, tombol itd., da se more upravni odbor državne razredne loterije ob vsakem času točno poučiti o vsakem primeru, ki bi ga potreboval. Ko prejme razredna loterija uradna poročila o likvidaciji, se obdrže v evidenci tudi vsa ta poročila. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 27. junija 1932.; št. 37.512/1. Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r. 541. Razpisi. Dopolnitev razpisa št. 37.764/IV-930 o uvoznem ocarinjanju svilene barvane preje za industrijske potrebe. Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dopolnjujem razpis št. 37.764/IV z dne 11. oktobra 1930.** tako, da je postaviti povsod v tem razpisu pred besedo »večžična« besedi: »enožična ali«. V Beogradu, dne 25. junija 1932.; št. 19254/IV, Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Pojasnilo člena 18. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, kako je računiti rok prostega ležanja blaga v carinskih skladiščih in razkladališčih. Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta se dajejo nastopna pojasnila in navodila glede uporabe člena 18. v predlogu zakona o obči caridfcki tarifi: Trodnevni rok za prosto ležanje blaga, določen s členom 18. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, pričenja teči od dne, ki nastopi za dnem, ko je carinarnica po členu 26. carinskega zakona izročitelju blaga predala duplikat razkladnice ali za blago, predano carinarnici brez razkladnice — člen 17. carinskega zakona — reverz in vozovni list; če pa je ta dan nedelja ali praznik, ko carinarnice ne uradujejo, odnosno če je več takih dni zaporedoma, pričenja teči omenjeni rok od naslednjega delavnika. Če je tretji dan za prosto ležanje blaga nedelja ali praznik ali če je več takih dni zaporedoma, se deje za tretji dan prvi delavnik, ki nastopi po tem. Na unikatu in duplikatu razkladnice, odnosno na re-verzu in prijavi, spremnici in vozovnem listu se potrdi z izročiteljevim in prejemnikovim podpisom poleg prejema blaga po členu 20. carinskega zakona dan in ura, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. julija 1932., št. 152/LXIX/465. ** »Službeni list« št. 254/40 iz i 1930. ko je izročitelj prejel duplikat razkladnipr^ *©verz ali vozovni list. Carinski organi, določeni za prejem blaga, morajo brez odlašanja in najpozneje še isti dan, ko se je dejanski izvršil prejem blaga, predati izročitelju blaga duplikat razkladnice, reverza ali vozovnega lista, oni carinski organi pa, ki so odrejeni za taksiranje deklaracij, morajo postaviti na unikat in duplikat pripombo, zakaj se ležni-na ni plačala in za katere dni prostega ležanja, ko carinarnica ni uradovala. Upravniki carinarnic, kjer se po krivdi za to odgovornih uradnikov pripeti, da se po predaji blaga ne izroče izročitelju blaga listine še isti dan, so mi odgovorni za nemarno opravljanje službe in uporabim zoper nje disciplinske predpise zaradi povračila škode državni blagajni, povzročene s takim uradovanjem. Šefom odsekov za carine pri finančnih direkcijah in ostalim osebam, ki se odpošiljajo radi pregleda carinarnic, se še posebej naroča, da se ob tej priložnosti uverijo o točni uporabi teh navodil, da navedejo svoja opažanja, ki so jih napravili v tem pogledu, ter predlože e njih posebno poročilo oddelku za carine. S tem se ukinjajo razpis C. br. 9167 z dne 14. aprila 1922.,* razpis C. br. 51.C65 z dne 4. septembra 1923.** in razpis C. br. 31.368 z dne 18. avgusta 1928. To pojasnilo stopi v veljavo in se prične uporabljati 10 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. junija 1932.; št. 19.257/1 V. Minister za finance ilr. Mil. R. Dordevič s. r. O uporabi člena 33. carinskega zakona pri jemanju blagovnih ogledkov zaradi sestave prijave po deklaracijah. Zaradi neenakega postopanja glede oznamenovanja blagovnih ogledkov, ki jih jemljejo lastniki blaga po členu 33. carinskega zakona, se daje to-le pojasnilo: Po členu 33. carinskega zakona je lastniku blaga dovoljeno, da sme zaradi pravilne sestave deklaracije blago predhodno pregledati, pretehtati in si od blaga vzeti ogledke. Ogledkov, ki se vzemo, preden je blago predano carinarnici in pri tej vknjiženo po postcpniku C. br. 19.952/1922, za formalno poslovanje med ocarinjanjem blaga, carinarnice ne morejo oznamenovati, ker služijo samo morebitni potrebi lastnikov blaga, odnosno carinskemu posredniku. Z razpisom eeneralne direkcije carin C. br. 2226/1923 in C. br. 9496/1923 kakor tudi z ostalim, kar je s tem v juvezi, je določeno, katero blago, kdaj in kako se mora pošiljati po uradni dolžnosti v analizo, katere predpisi niso v navzkrižju z odredbo člena 33. carinskega zakona. Tstotako je z razpisom C. br. 56.383/926 in C. br. 56.541/926 določeno, kdaj in kakšno blago in ob katerih pogojih se sme dajati v prosti promet tudi, preden se dobi izid kemijske analize, opravljene nad blagom, ki ~~* »Uradni list«, kos 50., stran 330 iz 1. 1922. ** »Uradni list«, kos 88., stran 551 iz 1. 1923. se vroča po uradni dolžnosti kemijskemu laboratoriju zaradi analize. Carinarnicam se priporoča, da se drže teh predpisov. Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za carine v Beogradu, dne 23. junija 1932.; št. 18.466/1V. (Gorenji razpisi so natisnjeni prvikrat v »Službenih novinah« št. 147 z dne 1. julija 1932.) Banove uredbe. 542. II. No. 1347/5. Objava. Občina Prečna, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 10'—, d) od goveda nad 1 letom Din 30'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—, g) od drobnice Din 5‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. avgusta 1932. 543. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 153 z dne 7. julija 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. junija 1932. sta bila odpuščena iz državne službe Ambrožičlvan, profesor realne gimnazije v Kranju, ter M e ž a n Janez, profesor realne gimnazije v Mariboru. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. junija 1932. je bila odpuščena iz državne službe Leben Marija, profesor ženske učiteljske šole v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1932., R. štev. 7917, je bil postavljen pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za računskega kontrolorja VII. položajne skupine Češmiga Ivan, dosedanji knjigovodja VIII. položajne skupine v službi pri istem glavarstvu. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. maja 1932., R. štev. 7918, je bil postavljen pri direkciji državnega rudnika v Velenju za rudarskega višjega pristava v VII. položajni skupini ing. Trobe j S 1 a v -k o, dosedanji rudarski pristav VIII. položajne skupine Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen p"edstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani, njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani. Štev. 64. SLUŽBENI LISI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 64. letnika III. z dne 16. avgusta 1032. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 4321/1. ,2638 2—1 Razglas. , »Elektra« d. d. v Ljubljani namerava izmenjati transformatorsko postajo v Eev. Mar. v Polju in zgraditi transformatorsko hišico na parceli št. 275, k. o. Slape, ter namestiti močnejši transformator za visokonapetostni vod 6000 V kot odcep od daljnovoda Fužine—Ljubljana. Podrobnosti so razvidne iz predloženih načrtov in tehničnega poročila. , 0 tem projektu se na podstavi §§110. m 122. ob. z., zadevnih gradbenih in cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. Post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na ponedeljek, 22. avgusta 1932. s sestankom komisije ob 16. uri v Dev. Mar. v Polju pri županstvu. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne Ogovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori Se ne bodo upoštevali, temveč se bo o Projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. avgusta 1932. * ViII. No. 4202/1. 2639 2—1 Razglas. . Mestna elektrarna in plinarna celjska ie projektirala prenos transformatorske Postaje iz hiše na Kralja Petra cesti 20 v prizidek in obenem povečanje kapacitete postaje od 100 na 200 K V A. Podrobnosti se vidijo v načrtih in teh ničnem popisu. O tem projektu se na podstavi §§110. m 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odstavek 3., gradb. z., zadevnih cestnih Predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem obravnava na četrtek, dne 25. avgusta 1932. s sestankom komisije ob 10. uri v magistralnem poslopju. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne Pgovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori s® ne bodo upoštevali, temveč se bo o Projektu odločilo brez ozira nanje, ko-hkor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. avgusta 1932. V. No. 3042/43 ex 1932. 2654 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem instalacije električne razsvetljave, plina in vodovoda v zgradbah carinarnice v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. septembra 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 48 tehn. oddelka v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. instalacija električne razsvetljave Din 85.147-80; 2. instalacija .plina Din 128.714-—; 3. instalacija vodovoda Din 169.430-20. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nalu in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. avgusta 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 775/31—22. 2634 Oklic. Žalerju Albinu in Ani, posestnikoma v Mahorski vasi je vročiti v izvršilni stvari Sime Karola, trgovca v Peklu pri Poljčanah, zoper Zalerja Albina in Ano sklep z dne 6. novembra 1931., ozir. 11. junija 1932., opr. štev. E 775/31/1/23, s katerim se je dovolila prisilna dražba njunega zemljišča vi. št. 204, k. o. Pekel, oziroma se je določil dražbeni narok na 15. septembra 1932. dop. ob 10. uri pri podpisanem sodišču. Ker je bivališče Zalerja Albina in Ane neznano, se postavlja za skrbnika Sattler Pavel, pos. v Slov. Bistrici, ki bo zastopal Zalerja Albina in Ano na njuno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dne 11. junija 1932. A 52/32—12. 2633—3—1 Poklic dedičev neznanega bivališča. Zupan Franc iz Vrbovc 18, je dne 22. februarja 1932. umrl. Poslednja volja se ni našla. Sketelj Jože iz Mihovega 14, sedaj nekje v Ameriki; Oklešen Marija roj. Sketelj iz Mihovega 14, sedaj nekje v Ameriki; Sketelj Ana iz Mihovega 14, baje poročena v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozi vi jejo, da se tekom enega leta o dne 6. avgusta 1932. Sa 75/32—2, * 2620 1056. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini Raua Ivana, trgovca pri Sv. Rolfenku na Kogu. Poravnalni -sodnik: dr. Košan Jankm starešina okrajnega sodišča v Ormožu* Poravnalni upravitelj: Sevnik Lavo-slav, -notar v Ormožu. Narok za sklepanje poravnave Prl okrajnem sedišču v Ormožu dne 19. sep-tem-bra 1932 ob desetih. Rok za oglasitev do 14. septembra 1932. Poravnalna kvota: 40%. ' Okrožno sodišče v Mariboru, odd. H»"> dne 6. avgusta 1932. •i* Sa 66/32—4. 3622 1057. ~\ H Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini prot. tvrdke Marko Rosenbete po lastniku Sesslerju Milanu, Ljutomer," registrovane pod firmo: Marko Rosen-berg, veletrgovina z mešanim blagom Ljutomeru, lastnik Sessler Milan, trg0' vec v Ljutomeru. Poravnalni sodnik: Trinkaus Ivam starešina okrajnega sedišča v Ljutomeru. -Poravnalni upravitelj: Žmavc J°S1P’ odvetnik v Ljutomeru. • Narok -za sklepanje poravnave P okrajnem sodišču v Ljutomeru dne 2 septembra 1932 ob devetih. 'Rok za oglasitev do 17. septembr 1-932. Poravnalna kvota: 40%. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. •' ’’ dne 4. avgusta 1932. Sa 34/32—2. 1058. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja. imovini dolžnika Antona Skoka, J ^ nika žage in trgovca v Domžalah registrovaoega pod firmo Anton »k Sp. Domžale, trgovska žaga in 'e trgovina. ,a- Poravnalni sodnik: Hutter Ivan, _ rešina okrajnega sodišča v Kamnik 2624 Poravnalni upravnik: dr. Janežič Kon-ra6., točka 6., zakona o prisilni porav-"avi izven stečaja ustavlja. Hkrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I.. dne 10. avgusta 1932. 38/32—108 2644 1062. Potrditev poravnave. Mej dolžnikom Reichom Josipom, to-,'U'narjem na Teznu pri Mariboru, in •l^goviml upniki pri poravnalnem na-?*u dne 9. junija 1932 sklenjena pri-'"m poravnava se potrdi. * l'r«>žno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. junija 1932. * Sa 20/32—46 2697 1063. Potrditev poravnave. Poravnalna zadeva izven konkurza Šarčeve Marije, lastnice modnega ateljeja in posestnice v Ljubljani, Rutarjeva ulica št. 4. Poravnava izven konkurza, sklenjena med doižnico in njenimi upniki na poravnalnem naroku dne 26. VI. 1932 se odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. julija 1932. * 2630 Sa 23/32—8. 1064. Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva Tiselj Rezi, ne-protokolirana trgovka na Planini pri Sevnici. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 1. avgusta 1932 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki pa dobijo 50% kvoto, plačljivo v treh tro-mesečnih enakih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo tri mesece po pravo-močnosti poravnave, vendar najkesneje dne 30. novembra 1932. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. avgusta 1932. * 2642 Sa 43/32—73. 1065. Potrditev poravnave. Med doižnico tvrdko H. J. Turad, trgovino s konfekcijskim, modnim, galanterijskim blagom in čevlji v Mariboru, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 14. julija 1932 pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrdi. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. julija 1932. * 2643 Sa 33/32—10 1066. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnikov Ei-singerja Vilka in Terezije, gostilničarja v Crni pri Prevaljah, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. julija 1932. Sa 31/32—76. 2646 1067. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Finzi Izidorja, trgovca v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. julija 1932. * 2645 Sa 32/32—47. 1068. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Jeg-litscha Karola, trgovca z mešanim bla- gom v Novi vasi pri Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. julija 1932. * Sa 11/32—18. 2579 1069. Konec poravnalnega postopanja. Sklep Sa 11/32—14, s katerimi je sodišče potrdilo poravnavo dolžnikov Orla Huberta in Rozalije, trg. v Šoštanju, je pravoimočen. Poravnalno postopanje se izreče za končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. avgusta 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. B. r. 2107/32. 2640 Razglas. Po § 69. zakona z dne 7. novembra 1900., kranj. dež. zak. štev. 28, oziroma dopolnitve k temu zakonu z dne 15. novembra 1910., kranj. dež. zak. štev. 37, dn min. ukaza z dne 18. julija 1915., kranj. dež. zak. štev. 39, je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev zložbe (komasacije) določenih parcel, ležečih v kat. občinah Krška vas, ki so last posestnikov iz vasi Boršt, ter v zvezi s to zložbo na podlagi § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. štev. 2/1888, v izvršitev nadrobne razdelbe, odnosno ureditve užitkov in uprave glede skupnega zemljišča vlož. štev. 223, k. o. Krška vas, last istih posestnikov iz Boršta, postavila banovinskega sekretarja Pokorna I v a n a kot komisarja za to agrarno operacijo. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnevom stopijo v veljavnost določila zgoraj citiranih zakonov glede pristojnosti oblastev potem neposredno in posredno vdeleženih kakor tudi glede izjav, ki jih ti oddajo ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zavez-nosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. Komisija za .agrarne operacije v Ljubljani, dne 24. junija 1932. Za predsednika dr. Lukan e. r. * 2637 Štev. K U 487/25—25. Razglas o razgrnitvi načrta o glavni delitvi skupnega zemljišča, ki je skupna last posestnikov iz Bosljivc Loke, Mirtoviča, Ložca in Grintovca. Načrt o glavni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano pod vi. št. 26 v ka- tastrski občini Bosljiva Loka, (sodni •okraj Kočevje), bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 17. avgusta 1932. do vštetega dne 30. avgusta 1932. •v občinskem uradu Osilnica razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev sveta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 18. avgusta 1932. v času od 15. do 16. ure v hiši vaškega župana v Bosljivi Loki. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore izoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 17. avgusta 1932. do dne 15. septembra 1932. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1932. Komisar za agrarne operacije: II dr. Maršič 1. r. * KU 99/04—45, 226/14—13, 473/24—8. 2641 Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Zabukovja, Železnice in Hrastenice. Načrt o nadrobni delitvi: 1. v kat. občini Površje ležečih parcel, ki so vpisane ped vi. št. 70; 2. v kat. občini Veliko Lipljene ležečih parcel, ki so vpisane pod vi. št. 28 in 29; 3. v kat. občini Babna gora ležečih parcel, ki so vpisane pod vi. št. 132, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., ikranj. dež. zak. štev. 2 iz 1. 1888. od 19. avgusta 1932. do 1. septembra 1932. ad 1. v občinski pisarni na 'Raki, ad 2. v občinski pisarni Lipljene, ad 3. v občinski pisarni PolhoVgradec, razgrnjen na splošen vpogled vsem vde-leženoem. Obmejitev sveta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval: ad 1. 25. avgusta 1932 od 18. do 19. ure v občinski pisarni na Kaki, ad 2. 22. avgusta 1932 od 14. do 12. ure v hiši Leopolda Jeršina, Železnica 1; ad 3. 23. avgusta 1932. od 13‘30 do 15. ure v hiši Janeza Korena, Hrastenica hšt. 6. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore ztoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od 19. avgusta 1932. do 17. septembra 1932. pri podpisanem komisarju za agrarne ope- racije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Ljubljana, dne 10. avgusta 1932. Komisar za agrarne operacije I Pokorn 1. r. No. 11778/1. * Razglas. 2647 V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« štev. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. II. 1931. prepovedano Kocbeku Rudolfu, rojenemu 1. 1907., pristojnemu v Vukovski dol, srez Maribor levi breg, Dravska banovina, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 11. 8. 1932 do 14. 8. 1934. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojiJom. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 9. avgusta 1932. * Štev. 1530. 2561 3—3 Razpis dobave. Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb lega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. oktobra 1932. do 31. marca 1933. za bdlnieo za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu pismena ofertalna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin: 1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. vseh vrst kruha, 4. špecerijskega in koloninlnega blaga. 5. mleka in mlečnih izdelkov. Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 5. septembra 1932. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip št. 52. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati. da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti. Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. oktobra 1932. do 31. marca 1933. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljiibljaiia-Studenec v Ljubljani, dne 3. avgusta 1932. Štev. 7281/11. ‘-625 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje ra®" pisuje na dan 22. avgusta t. L ob D-uri dobavo: 20JMH1 kg pšenične moke št. Ogg, Og in “> 1.200 kg terpentinovega mila, 1.200 kg bučnega olja, 2.400 kg riža (Carolina Diamante), 600 kg sirove kave »Santos Primes«*- 2.400 kg svinjske masti, 3.600 kg koruznega zdroba, 600 kg cikorije. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 6. avgusta 1932. Razne objave Oglas. 2655 Iz konkurzne mase Šoštariča v Mar-1" boru se proda zaloga v trgovini za D1® 75.000, blago zastavljeno g. Lampetu z? Din 45.000 in nezastavljeni trgovinski inventar za Diin 3000. Boljše ponudbe glede celote so mogoče do 17. avgusta t. 1. do 12. ure. Cenitev na ogled. Dr. Rapotec Vinko s. r. odvetnik v Mariboru, Aleksandrova 16,. konkurzni upravitelj. * o 2540 3—3 Raziti zadruge. Po sklepu občnega zbora dne 8. maja 1932. se je »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev v Sevnici razdražila in prešla v likvidacij?-Pozivljejo se vsi upniki, da ji prijav*ja do 15. avgusta t. I. svoje terjatve, kakor tudi vsi nekdanji člani, bivajoči sedaj zunaj Sevnice, da prijavijo v istem roku svoj naslov likvidatorjema Kladniku posipu in Zavrlu Marku v Sevnici. Likvidatorja. * 2615" Objava. Izgubil sem orožni list za nošenj? lovsko puške in brovninga, nadalje ribolovne liste, izdane od sre sl; ih načelstev v Ptuju in v Varaždinu ter Krl®' roda pri Veliki Nedelji. Proglašam jih za neveljavne. Ivan Itakuša s. r., dimnikarski mojster v Ormo®u-a« 2653 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. a ra*re° klasične gimnazije v Mariboru, lizdan 28. junija 1929 in ga proglašam za D veljavno. Brglez Jožef s■ r- Udaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani Tiska in ralaaa Tiskarna Merkur v [Jubilant: njen predstavnik: O. MIcbAlck v Ljubljani