PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 151 (8857)	TRST, petek, 28. junija 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V DALJŠEM GOVORU PRIKRITO PRIZNANJE DOSEDANJIH ZMOT NA GOSPODARSKEM PODROČJU
Rumor je v poročilu parlamentu potrdil polittko zaostrovanja davčnega pritiska na prebivalstvo
Tajnik CGIL Lama negativno ocenil vladni program - De Martino zahteva posvetovanje s sindikati in z demokratično opozicijo - KPI odločno kritična, ker meni, da se bo kriza še bolj zaostrila
RIM, 27. — Predsednik vlade Mariano Rumor je orisal poslanski zbornici smernice svoje vlade na gospodarskem področju in vsebino doseženega sporazuma med levosredinskimi strankami v zvezi s perečo gospodarsko krizo. Po njegovem poročilu se je razvnela razprava, v katero so posegli vidnejši predstavniki vseh strank večine in opozicije. Medtem ko je zasedala poslanska zbornica so se v italijanski prestolnici sestali glavni sogovorniki vlade, sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. Tako je iz vodstva sindikatov že prišla prva reakcija na Rumorjeva izvajanja. Tajpik najmočnejšega sindikata Luciano Lama je namreč o-cenil programski govor in Rumorje-ve predloge kot «nezadovoljive», kolikor gre — je dejal — «zgolj za konjunkturne ukrepe», ne pa za politiko, kakršno zahteva sindikalno gibanje. Srž te politike pa je korenita sprememba proizvodnega sistema, ki naj da prednost družbeni potrošnji, da se zbrišejo socialna neravnovesja v Italiji. Sindikati, je dejal Lama, so pripravljeni sodelovati pri premoščanju krize, a samo pod pogojem, da se vlada s svojo politiko izogne grozeči recesiji in brezposelnosti.
Rumor je pred zbornico najprej pojasnil, kako je prišlo do krize v vladi in njene premostitve na zahtevo predsednika republike. Dejal je, da še veljajo programska načela vlade, ki jih je orisal marca le-
i._	______ _____mam« sTs-trlrtl rT o
tos, čeprav je v isti sapi dodal, da
iiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiitiiii
Slovenske občine izražajo solidarnost Slov. gledališču
Predsednik upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča v Trstu prof. Josip Tavčar, ravnatelj gledališča dr. Filibert Benedetič ter člani igralskega kolektiva Zlata Rodoškova, Bogdana Bratuževa in Anton Petje so včeraj popoldne seznanili tri slovenske občinske u-prave na Goriškem, doberdobsko, sovodenjsko in števerjansko, s težavnim finančnim položajem gledališča, ker ministrstvo za finance v skladu z obveznostmi ni stopilo v
Zaradi včerajšnje stavke italijanskih tiskovnih agencij v okviru vsedržavnega sindikalnega soora o problemih informacije utegnejo biti naša današnja poročila, predvsem s področja zunanje politike, nekoliko pomanjkljiva. Cenjene bralce prosimo za razumevanje.
konzorcij Stalnega slovenskega gledališča, kot so to storile občina in pokrajina Trst ter dežela, in ker s tem ni ustvarilo pogojev za izpolnitev svojih finančnih obveznosti, zaradi česar je položaj gledališča tako kritičen, da nove sezone ne bo moglo začeti. Predstavniki gledališča so hoteli o svojih stiskah seznaniti najprej prav slovenske župane na Goriškem in Tržaškem ter nasloviti nanje moralno - politični poziv; moralnega zato, ker je gledališče last vse slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, političnega pa zato, ker vlada ni izpolnila svoje obveznosti, ampak jo zavlačuje, ker povezuje ureditev položaja gledališča z mednarodnimi italijansko - jugoslovanskimi odnosi.
«Obračamo se na občinsko upravo, je predstavnikom treh občinskih uprav dejal prof. Tavčar, naj pritisnejo na ministrstvo in zahtevajo od njega izpolnitev obveznosti, obenem pa jim predlagamo, da tudi slovenske občine postanejo članice konzorcija Stalnega slovenskega gledališča.
V Doberdobu se je delegacija tržaške slovenske gledališke hiše pogovarjala z županom Andrejem Jarcem, v Sovodnjah z županom Če-ščutom, podžupanom Cotičem, odbornikom Petejanom in tajnikom dr. Bukovcem, v števerjanu pa z županom Klanjščkom, podžupanom Terpinom ter odbornikoma Komjan-cem in Mužičem.
Na Tržaškem je delegacija SSG (predsednik Josip Tavčar, direktor Filibert Benedetič, igralec Silvij Kobal in režiser Mario Uršič), obiskala včeraj župana dolinske občine Dušana Lovriho in ga seznanila s kritičnim finančnim položajem Stalnega slovenskega gledališča, župan Lovriha se je v imenu občinske uprave obvezal, da bo seznanil občinski svet z obiskom in izvajanji predstavnikov SSG ter že vnaprej zagotovil, da bo tudi dolinska občina odločno nastopila v obrambo naše najvišje kulturne ustanove v zamejstvu in njenega obstoja. Zagotovil je tudi. da se bodo predstavniki občine udeležili torkovega protestnega zborovanja v Kulturnem domu.
Danes bodo predstavniki SSG nadaljevali svoje obiske pri predstavnikih slovenskih občin in drugih izmoljenih predstavnikih. Najprej jih ao sprejel deželni odbornik za kulturo Dal Mas, nato pa repentabr' «ki in zgoniški župan.
so štiri večinske stranke leve sredine pripravljene na dialog o vsakem konstruktivnem prispevku opozicij. Seveda pa levosredinska večina meni, da je «samostojna v odgovornosti» in «homogena». Rumor se je zavzel tudi za «najširši dialog s pomembnimi družbenimi silami, gospodarstveniki, predvsem pa s sindikati.»
Rumor je moral priznati, da je vlada podcenjevala gospodarske premike, ko je predvidevala, da se bo narodni dohodek zvišal v mesecu marcu za 4,2% in da bo za kredite razpoložljiva vsota 22.400 milijard lir. Plačilna bilanca bi v takem primeru morala izkazati 5.000 milijard lir primanjkljaja, ki se je v resnici zvišal na 7.000 milijard. Italija si je morala izposoditi v tujini 2.600 milijard lir. Kreditne zmogljivosti pa so se skrčile na skromnih 2.000 milijard, medtem ko so cene nezadržno rasle.
Zato, je nadaljeval Rumor, je vlada prisiljena s privijanjem davkov zbrati vsaj 3.000 milijard (od teh bo 250 namenjenih Jugu, 200 pa mali in srednji industriji, del tega sklada pa bo služil za kritje deficita bolniških blagajn).
Rumor je zagotovil, da bo vlada poskrbela za nižje sloje (najnižji dohodki ne bodo ponovno obavče-ni, kakor tudi ne najnujnejše blago široke potrošnje), pač pa bo uvedla več davkov «una tantum (na avtomobile, ne pa na TV), kakor namerava priviti davčni vijak na zemljišča in nepremičnine. Državljani bodo morali odslej plačevati delež stroška za zdravila, zvišana bo tarifa za električno energijo, ne pa malim potrošnikom.
Glede nadzorovanja cen je Rumor obljubil, da bodo odslej sledili dinamiki cen poljskih pridelkov.
Ko je govoril o prevratniški dejavnosti in javnem redu je Rumor obsodil terorizem, «neglede na barvo, s katero se skuša predstavljati», prvenstveno pa fašizem, proti kateremu se država mora boriti iz ustavne doslednosti. Ustanovitvi odseka za boj proti terorizmu, je nadaljeval, bodo sledili zakoni o zaostritvi represije zločinskih dejavnosti. O varnostnih službah je dejal, da je potrebna na tem področju reforma in da je v ta namen ustanovljen medministrski nadzorni odbor, kateremu bo sam predsedoval. Svežnje informacij SIFAR, ki bi jih na ukaz parlamenta morali uničiti že pred desetimi leti, pa bodo «zamrznili», dokler se o nekaterih «pravnih dvomih» ne izreče vojaško sodstvo.
V razpravo o Rumorjevih izjavah so posegli tajnik PSI De Martino, komunist Di Giulio, neodvisni levičar Anderlini, socialdemokrat Orlandi, liberalec Malagodi in republikanec La Malfa.
Ko je ugotovil, da je teža KD v ! državi manjša, je De Martino dodal, | da socialistom ni vseeno, s kakšnim ! demokristjanskim vodstvom bodo ime-1
li opravka v levosredinski koaliciji. Glede «odmrznjenja» kreditiranja pa je De Martino zahteval nadzorstvo nad bančnimi operacijami. Omenil je še žrtve, ki jih bo moralo doprinesti ljudstvo, kateremu — je poudaril — moramo dati tudi jamstva: «morali-zacijo javnega življenja, sodelovanje s sindikati ter korektno posvetovanje z demokratično opozicijo »
Za KPI je Di Giulio dejal, da gospodarski ukrepi, ki jih predlaga vlada, niso ne zadostni, ne učinkoviti in da bodo položaj samo poslabšali. Problemov pa vlada ne bo rešila, nasprotno jih zastruje, ker nismo priča vladni krizi, pač pa politični krizi krščanske demokracije in njenega vodstva.
KPI je za davčno ostrino, a le, če je pravična in sorazmerno razdeljena med bogatejšimi sloji. Predvsem pa Rumor ni povedal, kakšne gospodarske cilje zasleduje vlada, je zaključil pred.stavnik KPI.
Orlandi (PSD!) je polemiziral s socialisti, katerim je očital, da hočejo vlado vezati na sindikate in na KPI. Z dobršno mero cinizma pa je La Malfa (PRI) zatrjeval, da nima
vlada v rokah «kučev recesije ali reševanja iz krize», pač pa sindikati.
Neodvisni levičar Anderlini je vladi očital, da se ne zmeni za kmetijstvo, ki je pomembni sektor temeljnega gospodarstva. Glede «afere SIFAR» pa je na Rumorjeve trditve polemično poudaril, da je parlamenl najvišji organ v Italiji in da se njegovemu ukazu, naj se svežnji informaci! varnostne službe uničijo ne sme nihče izogniti.
V Rimu zaseda ital.-jugoslovanska mešana komisija
RIM, 27. — V Rimu se je danes pričelo peto redno zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki jo predvideva videmski sporazum. Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnica zveznega tajnika za zunanjo trgovino Mihca Žiberna, italijansko pa Armando Rastassi, generalni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino Italije. Kot se je
zvedelo, so med današnjimi razgovori preučili vprašanje blagovne izmenjave in posledice na razvoj trgovinske izmenjave in kooperacije, ki jih imajo nedavno uvedeni italijanski omejitveni ukrepi na uvoz. Pričakuje se, da bodo v nadaljnjem poteku razgovorov proučena vprašanja maloobmejnega prometa, sodelovanja južnih jadranskih področij obeh držav in možnosti kmetijskega sodelovanja.
RAZPRAVA NA SEMINARJU OZN 0 PRAVICAH MANJŠIN V OHRIDU
Uporaba materinega jezika pred oblastjo je temeljna pravica pripadnikov manjšine
Delegata Italije in Avstrije sta o tem bistvenem vprašanju zagovarjala nevzdržna in nedemokratična stališča - Odločen odgovor jugoslovanskih predstavnikov
Deficit trgovinske bilance s tujino skoraj 2000 milijard
RIM, 27. — Statistični zavod ISTAT je objavil podatke o trgovini s tujino. V prvem trimesečju leta 1974 je deficit trgovinske bilance znašal 1.955 milijard v primerjavi z lanskim podobnim deficitom 656 milijard (prav tako v prvem trimesečju).
Italija je namreč uvozila blaga v prvih treh mesecih letošnjega leta za 5.982 milijard, izvozila pa za 4.027 milijard lir.
(Od našega posebnega dopisnika)
OHRID, 27. — Na današnjem do-poldaskem delu seminarja OZN v Ohridu je prišlo do prve polemike okrog bistvenih vprašanj slovenske manjšine v Avstriji in v Italiji. Nastopila sta namreč delegat Italije prof. Giuseppe Sperduti in delegat Avstrije dr. Klaus Berchtold, ki obstoja manjšin nista direktno niti omenila, sta pa v bistvu zanikala nekatere osnovne pravice.
Italijanski predstavnik prof. Sper duti je pričel zelo lepo, ko je govoril, da gola ustavna jamstva niso dovolj in da je treba ustvariti u-činkovito nadzorstvo nad izvajanjem ustave in drugih zakonov. Italija ima ustavni člen, ki določa zakonsko zaščito in na tej osnovi je bilo sprejetih več zakonov. Pri tem igra važno vlogo javno mnenje in je zanimiva funkcija posebnega komisarja, ki skrbi za zaščito pravic človeka.
Iz te splošne in načelne obravnave je prof. Sperduti prešel na konkretni primer sodišča in kazenskega postopka. Italija je namreč sprejela evropsko konvencijo o zaščiti človečanskih pravic in z njo je tudi notranji zakon določba, da lahko neki državljan, ki ne pozna jezika
...............................................
AMERIŠKO - SOVJETSKi VRH V MOSKVI
Prvi razgovor Nixon-Brežnjev posvečen vprašanjem pomiritve na svetu in brzdanja oboroževalne tekme
H. Kissinger je napovedal, da vrh ne bo rodil veliko konkretnih rezultatov
Leonid Brežnjev
Richard Nixon
MOSKVA, 27. — .Ameriški predsed-
sednik Nixon je prispel v Moskvo, kjer je imel že prvi razgovor z ge-
Kot se je zvedelo, je bil prvi pogovor med Nixonom in Breznjevom posvečen splošnemu pregledu vpra-
neralnim tajnikom KP Sovjetske zve. j sanj, ki bedo v ospredju na ameriš ze Leonidom Breznjevom. To je že ko - sovjetskem vrhu. Še posebno je drugič, ko prihaja Nixon v SZ kot ! bi! govor o vprašanjih pomiritve na ameriški predsednik, pred njim pa je j svetu in o potrebi po brzdanju obo-
od	šefov	Bele hiše	bil	v Sovjetski
zvezi le Roosevelt, ki je bil pred skoraj tridesetimi leti Stalinov gost na Jalti.
Na letališču »o N.xona, ki ga poleg državnega sekretarja Kissingerja spremljajo številni visoki funkcionarji ameriške vlade, sprejeli vsi najuglednejši sovjetski voditelji. Srečanje med ameriškim predsednikom in Breznjevom je bilo prisrčno; vzdušje tako na letališču, kot med poznejšim srečanjem v Kremlju, je odražalo	velik	pomen, ki	ga	Sovjeti pri-
pisujejo Nikonovem obisku. O tem pomenu z velikim poudarkom piše današnja «Pravda», po kateri bodo sedanji razgovori «važna etapa na poti nadaljnjega izboljšanja in razvoja odnosov med ZDA in SZ», takih odno sov, ki bi pomenili «trden faktor miru.» Glasilo KP SZ objavlja tudi Nikonov	življenjepis	ter	kronologijo
prejšnjih ameriško - sovjetskih vrhov ter izreka Nixonu priznanje za njego vo	politiko v korist	zmanjšanja na-
petosti.
.......................................................
Tito zaključil obisk v Zahodni Nemčiji
Skupno poročilo o jugoslovansko-zahodnonemških razgovorih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito se je danes s soprogo in ostalimi člani spremstva vrnil z uspešnega obiska v Zvezni republiki Nemčiji v domovino. Od predsednika Tita so se danes na letališču v Hamburgu prisrčno poslovili zvezni kancler H. Schmidt in druge visoke osebnosti. Predsednikovo letalo so skozi zračni prostor Nemčije, podobno kot ob prihodu, v znak posebne časti, spremljala letala vojnega letalstva ZRN.
Predsednik Tito je danes v spremstvu zveznega kanclerja Schmidta prispel v Hamburg, kjer so ga pozdravili predsednik pokrajinske vlade Peter Schultz in mnogi drugi člani pokrajinske vlade in ugledne osebnosti mesta. Neposredno po prihodu si je predsednik Tito z izletniško ladjo mestnega senata_ v enourni vožnji ogledal hamburško pristanišče in njegove naprave, ki je po velikosti sedmo na svetu. Po ogledu pristanišča in naprav je bil Tito v mestnem rotovžu gost na kosilu, ki ga je v njegovo cast priredil predsednik pokrajinske vlade Schultz. Med kosilom je Schultz v svoji zdravici med drugim izjavil, da je obisk Tita posebna čast za Hamburg zaradi njegove hrabrosti in odločnosti v izvajanju neodvisne politike, zaradi hrabrosti, s katero so si Jugoslovani ponovno priborili svobodo in kljub raznim nevar nnstim ohranili svojo neodvisnost.
| V skupnem sporočilu o obisku in
razgovorih, ki je bilo objavljeno nocoj istočasno v Beogradu in v Bonnu, se ugotavlja, da je bila izmenjava misli zelo koristna in da prispeva k boljšemu razumevanju politike obeh vlad in njihovih gledanj na mednarodne odnose. Obojestransko je bilo ugotovljeno, da so Jugoslovani, začasno zaposleni v Zahodni Nemčiji, važen dejavnik v medsebojnih odnosih. Obe strani bosta tudi v bodoče sodelovali pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo pravne, socialne in gospodarske varnosti delavcev, posebno o vprašanju njihove strokovne izobrazbe in šolanja njihovih otrok. Obojestransko je bilo ugotovljeno, da se gospodarsko sodelovanje uspešno razvija. Prav tako je ugodno ocenjeno sodelovanje na področju znanosti, kulture, znanstveno - tehnične izmenjave in turizma. Dogovorjeno je bilo, da se v kratkem podpiše ta sporazum o znanstveno - tehničnem sodelovanju in sporazum o turizmu. Obe strani sta potrdili pripravljenost, da se poveča sode’ -vanje na področju onemogočanja terorizma.
V skupni izmenjavi misli o mednarodnem položaju in o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov, je bila ugotovljena precejšnja skladnost pogledov o mnogih vprašanjih. Obe strani sta potrdili svoje napore, da še naprej konstruktivno sodelujeta v delu konference o evropski varnosti in sodelovanju, in svoje prepričanje, da je evropska
varnost tesno povezana s položajem na Sredozemlju. Ugotovili sta, da so za dokončno rešitev krize na Bližnjem vzhodu potrebni nadaljnji napori na osnovah resolucij svetovne organizacije. Tito in Schmidt sta posvetila posebno pozornost vprašanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja in odnosom med razvitimi državami in državami v razvoju. Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija sta potrdili svojo pripravljenost, da se v okviru svojih možnosti zavzemata za uresničenje zadevnih deklaracij in akcijskih programov svetovne organizacije.
V razgovorih je predsednik Tito prikazal stališče Jugoslavije, kot neuvrščene države, o potrebi priznanja in spoštovanja pravice držav, da suvereno razpolagajo s svojimi bogastvi. Obojestransko je bila potrjena potreba neodložljivega in doslednega odstranjevanja vseh oblik kolonializma in rasne diskriminacije. Kancler Schmidt je pri-kiz-I potrebo po delovanju evrop-gospodarske skupnosti in njenega sodelovanja z Združenimi državami Amerike kakor tudi o naporih zvezne vlade, da se izboljšajo odnosi med Vzhodom in Zahodom v Evropi. Schmidt je prav tako poudaril pomemben prispevek Jugoslavije kot neuvrščene države k nadaljnjemu popuščanju in sodelovanju v Evropi ter k boljšemu razumevanju med neuvrščenimi in evropskimi državami, članicami Evropske gospodarske skupnosti, o
vprašanjih skupnega interesa. Predsednik Jugoslavije je poudaril prispevek vzhodno - evropske politike Zvezne republike Nemčije širšemu popuščanju v Evropi in vlogi, ki jo zvezna republika lahko digra za pozitivno reševanje aktualnih problemov mednarodnih gospodarskih odnosov.
Tito je prav tako prikazal svoje poglede na bodočnost Evrope brez blokovske razdeljenosti, v kateri bi se odnosi razvijali na osnovah spoštovanja, neodvisnosti in integritete in vsestranskega razvoja sodelovanja na vseh področjih. Zvezni kancler je v zvezi s tem poudaril, da zvezna vlada soglaša s temi smotri. Istočasno je izrazil prepričanje, da se dokler se ne doseže splošna polna in nadzorovana razorožitev mir lahko zagotovi samo z vzdrževanjem ravnotežja med Vzhodom in Zahodom.
Na kraju sporočila se izraža obojestransko prepričanje, da je pomenil obisk predsednika Tita potrditev vzpostavitve zaupanja in plodnega sodelovanja, novih odnosov med obema državama in njune želje, da to sodelovanje še nadalje dinamično razvijata in bogatita v duhu polnega spoštovanja in razu mevanja. Predsednik Tito je povabil predsednika republike in zveznega kanclerja na obisk v Jugoslavijo. Vabili sta bili z zadovoljstvom sprejeti. Datum obiskov bo določen po diplomatski poti.
B. B.
reševalne tekme. V naslednjih dneh najprej v Moskvi in nato ob črnem morju, bosta državnika bolj podrobno analizirala posamezne probleme, tako na mednarodnem področju kot v dvostranskih odnosih. Med važnejše argumente, ki jih bosta obravnavala, sodijo evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, ki je trenutno v zastoju, pogajanja SALT, položaj na Bližnjem vzhodu in dvostranski odnosi. V tej zvezi bo sovjetska stran še posebno poudarila nujnost intenzivnejšega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, ki se je sicer v zadnjih dveh letih močno okrepilo, ni pa še doseglo stopnje, ki bi po mnenju Sovjetov ustrezala razvoju po litičnih odnosov. Gre predvsem za sklenitev preferenčne trgovinske pogodbe. za katero se zavzemajo v Moskvi. ki pa je nateletela na odpor a-meriškega kongresa. Nekateri kongresni krogi namreč pritiskajo na Nixona, naj ne sklene tovrstne pogodbe, dokler ne bodo sovjetske oblasti odpravile vse omejitve emigraciji sovjetskih Židov v Izrael.
Sam Kissinger je medtem potrdil, da od sedanjega ameriško - sovjetskega vrha ni pričakovati zelo velikih rezultatov. Na tiskovni konferen ci v Bruslju, malo pred odhodom v Moskvo, je dejal, da po vsej verjetnosti ne bo sklenjen niti začasni spo razum o omejitvi strateškega orožja, potem ko je že v prejšnjih dneh izključil možnost sklenitve dokončnega sporazuma. Ameriški državni sekretar je dodal, da bodo verjetno podpisali osem ali devet dokumentov, ki tolmačijo nekatere postavke sporazuma SALT iz leta 1972. Na vprašanja časnikarjev pa je Kissinger priznal, da gre samo za postranske zadeve.
šef ameriške diplomacije je tudi dejal. da se bo Nixon v pogajanjih s sovjetskimi predstavniki držal načela. da ne ošibi strateškega položaja ZDA v primerjavi s SZ. V tej zvezi je Kissinger pojasnil, da SZ razpolaga z večjim številom raket, da pa imajo ZDA še vedno prednost zaradi bolj modeme tehnologije in zaradi boljše lokacije orožja, če pa se bo oboroževalna tekma nadaljevala še deset let, je dodal, potem ne bo nobena od obeh strani imela
prednosti, medsebojni odnosi se lahko poslabšali.
pa bi
Diplomatski stiki med Bolgarijo in Portugalsko
SOFIJA, 27. — Bolgarska tiskovna agencija poroča, da sta Bolgarija in Portugalska sklenili navezati diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. V skupnem poročilu je rečeno, da bo to prispevalo k razvoju evropskega sodelovanja in h krepitvi miru in mednarodne varnosti.
sodišča, prejme na lastno zahtevo informacije v jeziku, ki ga pozna, in da sodni postopek poteka ob prisotnosti tolmača. V tem konkretnem primeru je italijanski predstavnik očitno zagovarjal znani primer tržaškega slovenskega profesorja, ki je bil obsojen, ker je zahteval, da govori pred sodiščem slovensko. Takšna stališča pa tudi nedvomno vodijo v absurdni položaj, da bi bilo treba uradno ugotavljati stopnjo znanja jezika večinskega naroda in da bi od te stopnje znanja ali neznanja zavisela pravica manjšine, da uporablja v odnosih z oblastjo svoj materin jezik.
Takoj je na te trditve zelo umestno in odločno, istočasno pa dostojanstveno, odgovoril jugoslovanski delegat prof. Jončič, ki je citiral člene 171, 214 in 246 jugoslovanske zvezne ustave, iz katerih izhaja, da ima v Jugoslaviji vsak pripadnik manjšine v vsakem primeru nesporno pravico, da v odnosu z oblastmi uporablja svoj jezik in da se v primeru sodnih oblasti vrši na dvojezičnem področju postopek v jeziku pripadnika manjšine.
Avstrijski delegat dr. Klaus Berchtold je prav tako zanimivo pričel, da se manjšinske pravice, ki izhajajo iz ustave, v praksi vedno ne izvajajo in da obstaja vprašanje jamstev. Vendar pa vidi jamstva predvsem v upravnem postopku in možnosti pritožb, skratka kot odnos med poedincem in državno u-pravo, V tej zveni je tudi govoril o strasburškem sodišču in evropski konvenciji, ki naj bi bila učinkovita, saj so nekatere države morale spremeniti celo ustavna načela, kot je bil to primer Švice in jezuitskega rada.
Z ničemer pa Berchtold ni opozoril na dejstvo, da v Avstriji živi slovenska manjšina, za katero veljajo številne zaščitne norme, ki pa jih je zelo podrobno navedel v svojem pismenem poročilu. V bistvu gre za ponavljanje poročila, ki ga je predložila Avstrija na zasedanju komisije OZN za človečanske pravice in v katerem je na široko govor o ustavnih in drugih zakonskih členih.
Danes so nastopili tudi drugi predstavniki, ki so prikazali izredno pestro mavrico problemov, med katerimi so bili še zlasti zanimivi posegi predstavnikov tretjega sveta. Številni govorniki so namreč zastavili dve važni vprašanji: prepogo sto se enostavno prepisujejo evropske ustave in s tem se ničesar ne reši, temveč se v resnici prikrije dejansko stanje ter se še poslabša. O tej tematiki sta zanimivo polemizirala agiptovski predstavnik in poročevalec zasedanja Indijec Ra-jeshwar Dayal.
Kronološko moramo poseči še v včerajšnjo večerno razpravo, med katero sta podala zanimivi in opaženi poročili jugoslovanska predstavnika Marinko Grujič in akademik J. Andrassy.
Grujič je med drugim ugotovil, da je gospodarska osnova ena izmed temeljih predpostavk za popolno enakopravnost narodov in narodnosti. Dejal je, da je življenje vedno bolj zapleteno, kot se to lahko uzakoni. Zato pa Jugoslavija še posebej poudarja duha razumevanja, medsebojnega spoštovanja, tovariškega sodelovanja in vzajemnosti.
Akademik J. Andrassy je govoril o zaščiti narodnostnih manjšin iz vidika razsodb jugoslovanskih ustav-
nih sodišč. Zelo podrobno je obravnaval dva primera, ki sta si zelo podobna. Na Hrvaškem in v Sloveniji so se namreč državljani večine pritožili, ker se morajo njih o-troci učiti jezik manjšin, italijanščino na Hrvaškem in madžarščino v Sloveniji. V obeh primerih je u-stavno sodišče zavrnilo pritožbi, ker morajo na dvojezičnem področju pripadniki večinskega naroda znati jezik manjšine.
Na današnjem zasedanju je prvi spregovoril Madžar dr. Ivan T. Be-rend, rektor univerze Karl Marx iz Budimpešte, ki je postavil v ospredje stvarno zaščito, zaradi česar morajo države aktivizirati pripadnike manjšinskih skupnosti. Predstavnik tajske Arnom Chandrasomboon je izhajal iz njih kraljevske ustave še iz 1292. leta in nato govoril o odnosih verskih manjšin. Za ZDA je Indijanka Margaret B. Young r?o-vorila o ustvarjanju enakih možnosti za manjšino in nato obravnavala položaj ameriških Indijam-cev, ki jih je še 800,000.
BOGO SAMSA
Potrjena
diskriminacija
Zastopnik Italije na seminarju •, OZN o pravicah narodnih, etničnih in drugih manjšin na Ohridu je v svojem posegu razvil tezo, da je eno ustatmo-pravna opredelitev pravic, drugo pravno uresničenje ustavnih pravic in tretje jamstvo za konkretizacijo zapisanih prainc v praksi, kar se mora zagotoviti preko določenega nadzorstvenega instrumenta.
Ker je tudi zastopnik Italije v komisiji za človečanske pravice pri Evropskem svetu v Strassburgu je verjetno menil, da je protokol o človečanskih pravicah iz Strass-burga možna oblika takšnega nadzorstva.
V tem pa se je spustil v navedbo primera, ki je formalno zelo zanimiv, vsebinsko pa predstavlja najboljši dokaz antidemokratične-ga, antičlovečanskega in antimanj-šinskega načina pojmovanja pravic narodnostnih skupnosti. Vztrajal je, da mora imeti človek, ki se znajde pred sodiščem, vse možnosti, da se v svojem jeziku spozna s predmetom razprave. To pa samo v primeru, da ne pozna jezika sodišča.
Tu je bistvo zadeve. Morda je prof. Sperduti mislil, morda pa tudi ne, na primere, ko so se Slovenci v Trstu znašli pred sodišči in morda je celo tpozabib, da za Slovence še vedno veljajo fašistične določbe o uporabi jezika pred sodišči. Dejstvo je, da e pristopil k vprašanju iz formalističnega vidika in je potrdil s svojimi izjavami še eno, zelo bistveno diskriminacijo, ki so ji podvržene manjšine, ker jih ves ve1-činski ustroj sili, da uporabljajo v javnem življenju le večinski jezik, kar je v logiki najhujše diskriminacije in v logiki, vsaj v Italiji, fašističnih določb kazenskega in civilnega postopka. Prof. Sperduti je pač govoril kot pripadnik večine, ki ima vse pravice tudi na sodiščih, noče pa, da bi manjšine imele iste pravice kot on, član velikega naroda
Dr. KAREL ŠISKOVIČ

DANES
_
Rumor je parlamentu predstavil nove gospodarske smernice vlade, ki potrjujejo predvsem zaostritev davčnega pritiska na ljudske sloje. Zato pa iz sindikalnega tabora že prihajajo negativne ocene. Tajnik CGIL Lama je dejal, da so sindikati pripravljeni sodelovati pri reševanju krize, če bo vladna politika usmerjena proti brezposelnosti. Tudi v parlamentu, kjer se je razvila širša debata, niso voditelji KPI in PSI skrivali mnenja, da smo v resnici priča krizi Krščanske demokracije, ki ni sposobna odgovorno voditi razvoja italijanske družbe
Ameriški predsednik Nixon je prispel v Moskvo, kjer je že imel prvi razgovor z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Razgovori se bodo nadaljevali danes v Moskvi in nato ob Črnem morju ter bodo posvečeni obravnavi aktualnih mednarodnih vprašanj in dvostranskih odnosov.
Tito je zaključil obisk v Zahodni Nemčiji in se včeraj vrnil v domovino. Skupno poročilo o obisku poudarja, da so bili jugoslovansko - zahodnonemški razgovori zelo uspešni in da so pomenili važen korak k nadaljnjemu izboljšanju odnosov med obema državama. Tudi iz uradnega spo-
ročila je razvidno, da je imel v teh razgovorih vidno mesto položaj jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v zvezni republiki.
Na seminarju OZN o pravicah manjšin v Ohridu sta včeraj med drugimi nastopila delegata Italije in Avstrije. Slovenske manjšine v svojih državah direktno sicer nista omenila, sta pa zato v svojih nastopih zagovarjala nekatera nevzdržna in nedemokratična stališča, ki v bistvu potrjujejo diskriminacijo pripadnikov manjšine bodisi glede pravice do uporabe materinega jezika v odnosih z oblastjo, zlasti sodno, bodisi glede praktičnega in u-činkovitega uveljavljanja zaščitnih norm, ki jih v načelu vsebujejo ustava in zakoni. Na izvajanje predstavnika Italije je odločno toda dostoianstveno odgovoril jugoslovanski predstavnik. Včeraj so posegli v razpravo z nekaterimi zanimivimi stališči tudi nekateri predstavniki tretjega sveta. Zasedanje se nadaljuje.
Predsednik tržaškega pokrajinskega odbora dr. Zanetti je sinoči v odgovoru na interpelacijo svetovalcev KPI zagotovil, da se bo tržaška pokrajina zavzemala, da se čimprej reši kritično finančno stanje Stalnega slovenskega gledališča.
ZAGOTOVILO PREDSEDNIKA ZANETTIJA NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
ZAKAJ SAIO VPISALI OTROKA V SI OVENSKO SOLO
Pokrajinska uprava se bo zavzemala Otrok, ki obiskuje slovensko šolo za rešitev finančne krize pri SSG
Interpelacijo o tem vprašanju so predložili svetovalci KPI
Sinoči se je po daljšem premoru ponovno sestal pokrajinski svet, ki je na zelo dolgi seji obravnaval vrsto vprašanj. Ob začetku seje je predsednik Zanetti poročal o težkem finančnem stanju pokrajine in o pripravah na manjšinsko konferenco. V zvezi s tem je dejal, da predvidevajo udeležbo kakih 500 izvedencev iz mnogih evropskih držav.
Med vprašanji in interpelacijami, ki so jih obravnavali, naj v prvi vrsti omenimo interpelacijo vseh šestih svetovalcev KPI o perečem finančnem stanju Stalnega slovenskega gledališča. Interpelacijo, v kateri komunisti sprašujejo, kaj namerava pokrajinska uprava ukreniti, da prepreči zaporo gledališča, je obrazložil svetovalec Iskra, ki je poudaril velik pomen gledališča za slovensko manjšino v Italiji. Dejal je, da je sicer pokrajina spoštovala svoje obveznosti, da pa bi morala tudi vlada izpolniti finančne obveznosti do gledališča. Poudaril je tudi, da prejemajo uslužbenci že dva meseca znižano plačo, kar je v sedanji dobi stalnega naraščanja cen zelo slabo.
Predsednik Zanetti je v svojem odgovoru najprej dejal, da je pokrajina doslej podprla gledališče tako s finančno podporo kot tudi z jamstvom na bančno posojilo. Poudaril pa je, da vlada ni izpolnila svojih obveznosti in zagotovil, da bo pokrajinski odbor napravil vse potrebne korake tudi pri vladi.
Pokrajinski svet je nato odobril vrsto sklepov pokrajinskega odbora. Med temi je tudi sklep o namestitvi otroških jasli v Nabrežini. Svetovalci KPI so glasovali proti temu sklepu, ker so zahtevali, da se v besedilo sklepa vključi tudi postavka, da bosta v jaslih dve ločeni sekciji, italijanska in slovenska. Pojasnilo odbornika Volka, da je za to vprašanje pristojna občina, ni zadovoljilo komunistične skupine. Med odobrenimi sklepi je tudi prošnja pokrajine, da se s prihodnjim šolskim letom uvede ločeni oddelek industrijskega zavoda «Volta» s po-
ukom v slovenskem učnem jeziku.
Pokrajinski svet je nato razpravljal o številnih drugih vprašanjih in odobril dve resoluciji, o katerih bomo še poročali.
Vpis v slovenske osnovne šole
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da je na vseh osnovnih iolah na Tržaškem vpisovanje učencev v 1. razred še danes od 9. do 12. ure.
Obldnica miljske občine in usmrtitve Alme Vivode
Miljska občinska uprava bo priredila danes ob 19.30 na Marconi-jevem trgu slovesnost ob 25. obletnici svoje ustanovitve po prvih povojnih volitvah leta 1949. Spregovoril bo župan Gastone Millo, ki bo podelil priznanja 166 dolgoletnim občinskim uslužbencem.
Ker je danes tudi obletnica u-smrtitve partizanke Alme Vivode, bo zastopstvo miljske občine polo- j žilo ob 17. uri venec na spomin- ' sko obeležje v Ul. Pindemonte.
Zaradi težkega položaja SSG
V torek v Kult. domu
protestno
zborovanje
Zaradi izredno težkega položaja našega gledališča, ki mu ministrstvo za turizem in prireditve noče priznati ustreznega juridičnega statusa, vabijo člani in uprava Stalnega slovenskega gledališča
vso slovensko javuost na PROTESTNO ZBOROVANJE
v torek, 2. julija 1974, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
se z lahkoto nauči dveh jezikov
Danes zadnji dan vpisovanja v L razred osnovne šole
«Veste, moj mož je vedno želel, da bi najini otroci hodili v slovensko šolo, kajti on ni imel te možnosti.» S temi besedami je Claudia Razza, žena živinozdravnika Riharda Florjančiča, nazorno povedala, zakaj sta se z možem odločila, da vpišeta hčerko Tatjano v prvi razred slovenske osnovne šole.
Florjančič je doma iz Mostna v Beneški Sloveniji. Slovenščine se je lahko naučil šele pri petnajstih letih, ko so ga starši poslali v tržaški dijaški dom. Dokler ni prestopil praga realne gimnazije v Trstu mu je bila slovenščina na pol tuj jezik, čeprav je bil sin zavedne slovenske družine. V šoli je občutil hudo krivico, ki se godi beneškim Slovencem in že tedaj si je zaželel, da bi bilo z njegovimi otroki drugače.
To mu je tudi uspelo. Prva leta je bilo sicer težko, saj se je Fio-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIfllllllllUllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllHIIIIIIIIIIIimillllllllUllllllllllllllllIltlll
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Finančna stiska krajevnih uprav v ospredju včerajšnje razprave
Svetovalci levosredinske večine so odobrili za 7 milijard posojil, s katerimi bodo krili nekatere proračunske izdatke - Skorajšnje «preverjanje» uresničljivosti petletnega načrta
Po dobrih dveh tednih zastoja je večina v tržaškem občinskem svetu bila spet strnjena in je tako mogla odobriti važne sklepe o več kot 7 milijardah posojil za kritje proračunskih izdatkov prejšnjih let. Za sklepe so, po daljši diskusiji o finančnem stanju krajevnih u-prav in posledicah vladne politike zamrzovanja kredita, glasovali vsi svetovalci levosredinske koalicije skupno z odbornikom Gasparinijem, ki je doslej oporekal delu občinske uprave, iz katere je bil izločen na zahtevo PRI.
V začetku seje je župan Spaccini ogorčeno ugotovil, da fašističnemu nasilju v Italiji ni krnica in da mora demokratična javnost zabeležiti umor občinskega svetovalca KPI na Siciliji.
Po odobritvi nekaterih manj važnih sklepov je odbornik Livio Lom zar (KD) orisal sklepe o najemu
posojil za kritje proračunskih izdatkov, kar je vzbudilo živahno razpravo, v katero so posegli Mon-falcon (KPI), Giacomelli (MSI), Gargano (PFI), Kervin (PSI), Zi-molo (PLI), Rinaldi (KD) in Sti-gliani (MSI).
Monfalcon je poudaril, da se finančna stiska krajevnih uprav ne sme spremeniti v omejitev njihove samostojnosti, zato naj država dopusti krajevnim upravam potrebne kredite za investicije. Občina se mora zavedati svoje socialne vloge in izvajati politiko, ki naj zadosti socialnim potrebam, odpravi pa naj nepotrebne, zgolj prestižne postavke. Omenil je, na primer, gradnjo tržaškega gledališča za sedežem RAI (9 milijard lir) in tisk sto tisoč izvodov knjižice z opisom tržaškega prometa. Končno je Monfalcon predlagal s posebno resolucijo, naj bi občina (skupaj z
•vniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiinnmiiiitiiuti,
numiiimiiiiimi
VČERAJ V DEŽELNI SKUPŠČINI
Večina svetovalcev je odobrila zakon o 20 milijardah za tržaško pristanišče
Predstavniki KPI so glasovali proti - Prizadevanja za sodelovanje z Reko in Koprom
Deželni svet je včeraj zaključil razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja deželne posege za razvoj tržaške luke (20 milijard lir v dvajsetih letih za nabavo sodobne mehanizacije in ureditev pretovornih naprav), določa smernice za ureditev tako imenovanega luškega kompleksa Furlanije - Julijske krajine (Trst, Tržič, Porto Nogaro in Torvi scosa)
V	razpravo so posegli svetovalci Zorzenon (KPI), Štoka (Slovenska skupnost), Lonza (PSDI), Pittoni (PSI), Cuffaro (KPI), Donadel (KPI) in Masutto (KD). poročevalec Vigini (KD) in odbornik za industrijo in trgovino Stopper.
V	svojem posegu je predstavnik Slovenske skupnosti naglasil pomen tržaškega pristanišča za splošno deželno gospodarstvo, v zvezi z nadaljnjo vlogo Trsta na tem področju pa je podčrtal nujnost sodelovanja z vsemi lukami na severnem Jadranu. tako na italijanski kakor tudi na jugoslovanski strani (v poštev prideta predvsem Koper in Reka). Štoka je tudi omenil, da je modernizacija tržaškega pristanišča nujna ne le zaradi skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa, temveč tudi v luči nadaljnjih razvojnih načrtov, kot je zlasti napovedana gradnja notranje plovne poti med severnim Jadranom in Donavo. Svetovalec Lonza je pozdravil pobudo deželne uprave in naglasil nujnost tudi državnega posega na tem področju. Pittoni je dejal, da je Italija doslej vodila povsem nerealno politiko do pristanišč in pomorstva sploh, ter da je posvečala neprimerno večjo pažnjo gradnji pro-mesnih zvez po kounem (avtoceste). Z resnejšo politiko na tem področju je začel šele bivši minister za trgovinsko mornarico Pie raccini. Tudi Pittoni se je zavzel za sodelovanje z jugoslovanskimi lukami, glede nakazila 160 milijard po drugem sinjem načrtu pa je de jal, da bi morala država nameniti ta sredstva (od katerih si Trst obeta 8 do 9 milijard) le glavnim pristaniščem ob severnem Tirenskem in Jadranskem morju. Komunistič ni svetovalci so se izrekli proti normi, češ da je nepopolna, ker ne uvaja usklajene pristaniške in pomorske politike in ker praktično odlaga dokončno rešitev luškega problema. Dežela bi se morala poprej zavzeti pri osrednjih oblasteh,
druge vesti
NA ŠESTI STRANI
da bi te v okviru državne zakonodaje rešile omenjepo vprašanje, pri tem pa priznale tudi tržaški luki večjo avtonomijo.
Skupščina je natp zavrnila vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakona, ki so jih predložili svetovalci KPI, sprejela pa je njihovo resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da se bo pri vladi zavzel za temeljito preosnovo zakona o pomorskih zvezah pretežnega državnega pomena. Pri končnem glasovanju o novem zakonu so se predstavniki vseh svetovalskih skupin izrekli za njegovo odobritev, le predstavniki KPI so glasovali proti. Deželni svet se bo ponovno sestal prihodnji torek.
• Drevi ob 19.30 se bo v Ul. S. E-macora sestala rajonska konzulta za
Rojan, Greto in Barkovlje, ki bo razpravljala o pomenu decentralizacije ter o perspektivah in pristojnosti rajonskih konzult.
Umik trgovin
DANES, 28. junija bodo mesnice odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. ure do 19 30; pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure ter od 17.30 do 19.30; prodajalne zelenjave pa bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17.30 do 19.30. JUTRI. 29. junija bodo vse trgovine zaprte, z izjemo mlekarn (od 7. ure do poldneva), pekarne (od 7.40 do poldneva) ter cvetličarne (od 8. do 13. ure). V NEDELJO bodo vse trgovine zaprte, v PONEDELJEK pa bodo odprte dopoldne in popoldne.
drugimi krajevnimi upravami) poslala svoje zahteve vladi in parlamentu.
Tudi socialist Kervin se je strinjal, da je treba tokrat izbirati in mislil je pri tem tudi delovne načrte tržaške občine.
Demokristjan Rinaldi je poudaril, da bo tržaški občinski odbor na politični ravni še enkrat pregledal ves svoj delovni načrt in določil «prednostn olestvico» ukrepov, ki jih bo treba izvesti. Dejal je, da potrebuje Italija resno reformo krajevnih financ, kjer naj država zagotovi vzporedno pristojnosti in finančna kritja občinam.
Na koncu, po krajšem odgovoru odbornika Lonzarja, je župan obljubil svetovalcem, da bodo preverjanje finančnih zmogljivosti občine in torej del, ki jih je treba opustiti, opravili na zadnji poletni seji občinskega sveta. Po tem zagotovilu sta skupim KPI in MSI umaknili svoji resoluciji. Monfalcon je še dodal, da bi se preverjanja finančnih krčenj ter določanja prednostnih ukrepov morale udeležiti, poleg občinskega odbora, tudi opozicija in konzulte.
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Danes posvetovanje o vzdrževanju starih stavb
V glavni dvorani trgovinske zbornice v Trstu se bo danes dopoldne ob 10. uri začelo posvetovanje o vzdrževanju antičnih nepremičnin, ki ga organizira tržaška delniška družba «Trieste Consult» v sodelovanju z organizacijo CIRÉ (Centro Italiano di Ricerche di Economia urbana e territoriale). Organizatorji so se odločili za pobudo ob nedavnem nastopu neugodne gospodarske konjunkture, ki je med drugim zaustavila tudi gradnjo novih stanovanj in s tem posredno potisnila v ospredje vprašanje vzdrževanja starejših zgradb.
rjančičeva družina preselila v Nabrežino šele pred tremi leti in mala Tatjana se v začetku ni znašla v slovenskem otroškem vrtcu, saj je bila v Čedadu, kjer je preživela prva tri leta svojega življenja, vedno v družbi z italijanskimi otroki.
Vendar je mlada družina premostila vse težave. Poleg Tatjane zahaja v slovenski vrtec še Aleksi j in oba se zelo dobro znaideta v družbi.
Vendar pa ni odločitev za ipis otroka v slovensko šolo pad'a zgolj zaradi očetove želje. Tudi mama Claudia je s to odločitvijo zelo zadovoljna. «Otroci se bodo bolje znašli v družbi,» pravi. «Tu se počutijo bolje, v Čedadu pa smo bili le številke. Navsezadnje bosta znala en jezik več in to je zelo dobro. Kajti sedaj vidim, kako osamljen je tu, v slovenskem okolju, človek, ki pozna samo en jezik. In končno, v slovenski šoli se bosta otroka naučila tudi italijanščine: to je edinstvena priložnost, da se na enostaven način spoznata z dvema kulturama in se vključita v tukajšnje življenje.»
Vabilo radia Trst A pisateljem mladinskih radijskih iger
Radijska postaja Trst A želi vključiti v radijske sporede, ki so namenjeni mladim poslušalcem, nova izvirna dela domačih avtorjev. Zato vabi slovenska avtorje, ki stalno bivajo v Italiji, da napišejo 15 do 20-minutne radijske igrice, pravljice ali zgodbe. Dela morajo biti napisana v dramski obliki; v njih morata biti navedeni tudi zvočna in glasbena oprema. Predložiti ali poslati jih je treba do 30. oktobra tega leta v treh tipkanih izvodih na naslov; RAI — Radiotelevisione Italiana, Sede di Trieste, Slovenski dramski odsek, Trst — Ul. F. Severo 7. Dela, ki po oceni programskega vodstva radijske postaje Trst A bodo prišla v poštev za oddajanje, bo postaja odkupila. Kdor želi, dobi podrobnejše podatke na slovenskem dramskem odseku tržaškega sedeža RAI.
Koncert mladih glasov
Danes ob 21. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 koncert tretje revije «Mladih opernih glasov». V bogatem programu opernih del bodo nastopili pevci, ki jih je izbrala posebna komisija Tržaškega zdru-
ženja prijateljev operne glasbe in sicer tenoristi Mario Manfio, Sergio Emili in Sergio Manzin, sopranistki Donatella Guina in Gianna Visintin, mezzosopranistka Zavida Giuliani, basista Nevio Cor-batti in Flavio D’Agostini ter baritonist Mario Starvi. Pri klavirju jih bosta spremljali prof. Livia d’Andrea Romanelli in Anna Luci San-vitale.
NA MEDNARODNEM NATEČAJU
Predvajanje najboljših filmov amaterjev
Sinoči je bila v mali dvorani gledališča Rossetti zaključna svečanost letošnjega 6. mednarodnega natečaja 8 in IS-milimetrskega filma filmskih amaterjev, ki ga prirejata pokrajinsko vodstvo EN AL in Tržaški kinematografski klub. Letos je na natečaj prispelo 50 filmov, kot je v otvoritvenem nagovoru rekel prof. Adolfo Marpino, ki je v imenu kluba pozdravil tudi predstavnike občinskih, pokrajinskih in drugih o-blasti ter raznih ustanov. Nato je dr. Saccari na kratko označil letošnjo «bero», za katero je rekel, da je v splošnem dobra, nadalje, da so jugoslovanski filmski amaterji v svojih delih pokazali visoko šolo in tehnično pripravljenost, hkrati pa poudaril, da je za njih značilna otožnost, ki se kaže v malone vseh filmih. Za avstrijske filme je rekel, da so dobri, posebno kar zadeva barvo, vtem ko so filmi, ki so jih predložili domačini, napravljeni po tipičnih načelih amaterskih filmarjev.
Sledilo je razdeljevanje nagrad, kjer so, kot smo že zadnjič rekli; odnesli največ nagrad in priznanj jugoslovanski filmi. Nakar so kar številnemu občinstvu, ki se je zbralo na svečanosti, prikazali nekaj nagrajenih in resnično najboljših filmov in sicer Žerjalovo «Rižarno», Radovanovega «črva», Stainbacho-,vo «Agonijo» in «Močvirje», pa še risanki «Utrujeni kipi» ter «ITD», Slaparjev «Ogenj» ter «Cvetje bi rad položil» avstrijskega avtorja Berkofpfa.
• Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za eno mesto zdravstvenega nadzornika. Prošnje je treba predložiti najpozneje do 21. avgusta letos. Kandidati, ki morajo imeti diplomo nižje srednje šole, morajo biti italijanski državljani med 21. in 30. letom starosti. Zdravstveni agent bo prejemal začetno plačo 1.674.000 lir letno.
•mittitiiiiMiiifiiiitiiiiiMiiiitiiiniimtmmmniiitmffiiiifiiittiifmtimiTfiffiiiiifiiiiifiiiiiiifiiifiivifiiiituiim
Danes v Križu razstava vin
?
• Tržaška občina je razpisala natečaj za okrasne umetnine za novo srednjo šolo na Campi Elisi. Predloge je treba dostaviti na tajništvu občine — 3. oddelek, najpozneje do 2, septembra letos.
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
VABI
NA ZAKLJUČEK ŠPORTNE SEZONE IN NA
DRUŽABNI VEČER
S PLESOM
KI BO JUTRI, 29. JUNIJA
NA DVORIŠČU PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH SPORED :
ob 8.00 delovni piknik
ob 9.00 minibasket
ob 10.00 košarka — dečki
ob 11.00 košarka — «stari» proti «mladim»
l'ru^tveno tekmovanje v kotalkanju (posamezniki) ob 20.30 ples za stare in mlade ob zvokih Taimsov, vmes nastop kotalkarskih parov v društvenem tekmovanju.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Vljudno vabljeni!
ZA VELIKI ŠMAREN ŠE EN IZLET NA DUNAJ
Na željo številnih bralcev našega dnevnika bomo za veliki šmaren organizirali še en izlet na Dunaj oziroma na mednarodno vrtnarsko razstavo, ki sovpada z največjo razstavo cvetja v pokritem prostoru. Izlet bo od 14. do 16, avgusta z enakim programom, kot je bil že objavljen za prejšnja izleta. Tega izleta se lahko udeležijo vsi bralci našega dnevnika, tudi tisti, ki so že bili na našem izletu v Španiji.
Vpisovanje sprejema uprava našega dnevnika v Ul. Montec-chi 6, najkasneje do ponedeljka, 1. julija. Cena izleta je 39.000 lir.
OBVESTILO IZLETNIKOM I. in II. skupine
Izletnike prve skupine obveščamo, da odpeljeta avtobusa št. 1 in št. 3 ob 14. uri izpred sodišča v Trstu na blok Fernetiči in odtod v Ljubljano in Maribor. Avtobus št. 2 pa se bo ustavil ob 13.30 v Nabrežini, ob 13.45 v Križi- in ob 14.00 na Proseku, odkoder odpelje naravnost k Fernetičem.
UREDNIŠTVO
Ansambel «TAIMS» priredi v nedeljo, 30. junija, ob 17. url v Finžgarjevem domu na Opčinah
VESEL SLOVENSKI POPOLDAN
Nastopajo: mladi solisti
ansambel «Galebi» dekliška pevska skupina ansambel «TAIMS» Deloval bo bife z okusnimi čevapčiči, kotoletarni, klobasami na žaru in pristno domačo kapljico! Ob lepem vremenu bo del sporeda na prostem
Ne zamudite!
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju
priredi
danes, 28. junija ob 20.30
PRODUKCIJO DRUŠTVENE GLASBENE ŠOLE
Vabimo starše, članstvo in vse prijatelje mladine, da se udeležijo nastopa naših otrok
OD DANES BOLJ SPROŠČEN PROMET PO NABREŽJU
Blllili

......................................................................................................................................................._ Danes ob 18 30 bodo v Križu ^
pril 8. razstavo vin, ki bo v okviru tradicionalnega praznika vina in rib. Razstava, vezana seveda s pokušnjo domače kapljice, prireja Konzorcij pridelovalcev domačih vin. Trajala bo vse do nedelje. Križani so pripravili pester kulturni spored in poskrbeli tudi za ples, medtem ko bo jutri prav gotovo privabilo ob rob nogometnega igrišča veliko navijačev domači «derby» med poročenimi in nepo ročenimi predstavnicami nežnega spola.
Razstavljali bodo naslednji vinogradniki;
Bela vina — Martin Košuta, Franc Košuta, Mirko Košuta, Kristjan Košuta, Egidij Košuta, Josip Košuta, Ivan osuta, Rudi Košuta, Anton Ivan Košuta, Rudi Košuta, Karmelo Sedmak, Ivo Sedmak, Zmago Sedmak, Emil Sedmak, Repa, Albin Tence, Jušto Tence, Slavko Tence in Mario Švab.
črna vina — Anton Košuta, Franc Košuta, Egidij Košuta Mirko Kralj, Ivo Sedmak, Mario Švab in Gigi De Lorenzi.
(Na sliki: Križani so vse prejšnje dni mrzlično urejevali kioske).
3. novembra, in sicer
»hHmmHmmMI	_________
V okviru akcije za sprostitev prometa je tržaška občina uvedla z današnjim dnem nov prometni rezin, po Nabrežju _. _
odseku med osrednjim prometnim otokom in grško pravoslavno cerkvijo. Ta del ceste bo namenjen rožnikom, ki bodo hoteli zaviti 'iz prometne žile Korzo Cavour — Nabrežje 3. novembra po Ul. Canal Piccolo na Borzni trg in dalje po Korzu Italija. Ker bo ta preusmeritev urejevala nova semaforska naprava, predvidevajo, da bo promet v obeh smereh po Nabrežju stekel bol; sproščeno in predvsem brez zastojev
VAŽNO OBVESTILO ZA PROFESORJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Deželni višji šolski skrbnik je sporočil tajništvu Sindikata slovenske šole, da je prosvetno ministrstvo po členu 4 zakona z dne 22. decembra 1973 štev. 32 izdalo posebno uredbo, po kateri bodo prešli v stalni stalež na slovenskih šolah habilitirani profesorji. Uredbo so poslali računskemu dvoru za predpisano registracijo.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. junija ZORANA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 15.21 in zatone ob 1.00.
Jutri, SOBOTA, 29. junija PETER in PAVEL
Vreme včeraj: naj višja temperatura 24 stopinj, najnižja 20,9, ob 19. uri 23,8 stopinje, zračni pritisk 1003,7 mb, ustaljen, veter 18 km južni, vlaga 61-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. junija se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Giovanni Tau-cer, 77-letna Amalia Micheluzzi. 73-letni Emesto Radini, 73-letni Romano Marcolin, 86-letna Dorotea Pisent vd. Superina, 91-letna Anna Cavka vd. Bonetta, 87-letni Nicolò Zecchini in 81-Ietni Bartolomeo Polonio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul . Cignola. Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Seravallo, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Prosek (teh 225-141); Božje polje -Zgonik (teL 225-596); Nabrežina (tel. 2C0121); Sesljan (tel. 209-197i; Zavije ftel. 213-137); MUie (tel. 271-124).
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»; ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini), in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini).
Arision — I.N.C. 16.30—21.30 «Triplo ecco». Igrata Oliver Reed in Glen-da Jackson. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Alla ricerca del piacere». V glavni vlogi igra Barbara Eoucnet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Cugini carnali». Riccardo Cucc.ola in Susan Player. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
G. attacielo 16.C0 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis Roger Moore. Barvni film.
Fenice 15.30 «L’uomo che amò Gatta danzante». Buri, Reynolds, Sarah Miles, Lee -7. Cobb. Barvni film.
Eden 15.30—22.15 «li portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte P.ampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Cartouche». Igrata Claudia Cardinale in Jean Paul Bel mondo. Barvni film. Za vsakogar.
Aurora 16.30 «Il dormiglione». V glav ni vlogi Woody Alien. Barvni film
Capiiol 16.30 «Due matti al servizio di stato». Barvni film.
Cristallo 16.45 «Ne onore ne gloria» Nastopata A. Delon in C. Cardina le. Barvni film.
Impero 16.30 «La governante». T. Fer ro in A. Belli. Barvni film. Prepo vedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Le maliziose» Barvni film. Prepovedano mladin pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Un uccello dalle piu me di cristallo». Barvni film. Igrata T. Musante in S. Kendah Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Ordine da Berlino: vive, re o morire». Igrajo Mikhail Ulja-nov, Vasilij Shukshin in Larissa Go-lubkina. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Ming ragazzi». Barvni film, za vsakogar.
Abbazia 16.30 «La polizia incrimina, la legge assolve». V glavni vlogi Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 14.00—21.00 «1 10 commandamenti». C. Heston in Y. Brinner. Barvni film.
Radio 16.30 «La grande fuga». Igrata Steve McQueen in Charles Bron-son. Barvni film.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Il gatto di Broocklyn di professione de-tectiv». Barvni film, v katerem igra Franco Franchi.
Izleti' *K ^
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara priredi v nedeljo, 7. julija celodnevni avtobusni izlet v Bovec in na Kanin. Vpisovanje v društvenih prostorih med tednom zvečer.
SPDT priredi 29. in 30. junija t.l. dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okoheo. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, Ulica Geppa 9. še nekaj razpoložljivih mest v avtobusu. Odhod jutri ob 6.15 izpred sodnije (Foro Ulpiano).
Razna obvestila
SPDT obvešča udeležence natečajev razpisanih ob priliki praznovanja 70-letnice društva, da lahko dvignejo svoja dela v uradu ZSŠDI, UL Geppa 9. najkasneje do 5. julija.
ZVEZA PARTIZANOV na Opčinah vabi na 8. partizanski tabor, ki bo v nedeljo, 7. julija, z bogatim sporedom, dan prej, v soboto zvečer, pa na partizanski taborni ogenj s polento in golažem.
Baletke škedenjskega doma obveščamo, da so slike z nastopa na ogled v Tržaški knjigami še danes.
Mali oglasi
TRGOVINA mode za mlade išče mlade prodajalke, lepe zunanjosti z znanjem slovenščine. Dobra plača in provizija. Predstaviti se Pitassi, Korzo Italija 2.
TVRDKA CRASSO, pisarniški stroji, razstavlja na tržaškem velesejmu elektronske računalnike HEW LETT - PACKARD.
ustes
BANCA Dt CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZ1 10	38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar, debeli drobni
654.—
1576,—
216,75
133,—
253,70
35,50
43—
43—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SOŽALJE
Glasbena matica izreka družini Brane Legiše . Logar globoko sožalje.
PO ZAKLJUČKU 10. VINSKE RAZSTAVE V ZGONIKU
PRIHODNOST JE VEDNO BOLJ ZASKRBLJUJOČA
PRIPOROČILO NAŠIM DIJAKOM
Kraški vinogradniki prejeli nagrade Dežela je skupno Z delavci preučila	sj
in priznanje za odličen vinski pridelek
Prvo nagrado za
črno vino je dobil Mario Milič iz Saleza 42, za belo pa Miroslav Žigon iz Zgonika 36 • Županove spodbudne besede
Z nagi ajevanja najboljših kraških vinogradnikov
V dvorani društvene gostilne vi Vsem čestitamo in jim želimo o-Gabrovcu je v sredo pozno popol-1 bilno ter dobro letino!
dne zgoniški župan razdelil nagrade vinogradnikom, ki so sodelovali na letošnji jubilejni občinski razstavi domačih vin. Pred razdeljevanjem je župan Josip Guštin imel kratek nagovor, v katerem se je zahvalil v imenu občinske uprave vsem vinogradnikom in tistim, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu razstave, v okviru katere so bile tudi kulturne in športne prireditve. Nato je na kratko orisal nastanek in pomen občinske vinske razstave, za katero je dala pobudo občinska u-prava pred desetimi leti, z namenom, da bi pomagala vinogradnikom pri prodaji, kakor tudi pri izboljšanju kvalitete vinskega pridelka, o-benem pa da bi privabila čimveč gostov iz mesta. Dosedanji uspehi so potrdili utemeljenost in koristnost take pobude. Prišli smo do tega, je dejal župan, da danes ni več problem dobro prodati vinski pridelek. Povpraševanje je tolikšno, da sedanji pridelek skoraj ne zadostuje in pametno ter gospodarsko ravna tisti, ki svoje vinograde širi m obnavlja. Take pobude zaslužijo večjo podporo, je poudaril župan in še pripomnil, da se je v zadnjih letih kakovost domačih vin izredno dvignila.
Prvo nagrado za črno vino (zlata kolajna občine Zgonik in hranilna knjižica Kmečke in obrtniške hranilnice iz Nabrežine v znesku 25.000 lir) je prejel Mario Milič - Salež 42. Prvo nagrado za belo vino (zlata kolajna občine Zgonik in hranilna knjižica hranilnice iz Nabrežine v znesku 25.000 lir) je prejel Miroslav Žigon - Zgonik 36.
Drugo nagrado za črno vino (srebrna kolajna Tržaške hranilnice in hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice z Opčin v znesku 20.000 lir) je prejel Stanislav Milič - Zgonik 34. Drugo nagrado za belo vino (srebrna kolajna Tržaške hranilnice in hranilna knjižna Hranilnice in posojilnice z Opčin v znesku 20.000 lir) je prejel Janko Rebula - Salež 30.
Tretjo nagrado za črno vino (srebrna kolajna Trgovinske zbornice in hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice z Opčin v znesku 15.000 lir) je prejel Ivan Milič - Zgonik 4. Tretjo nagrado za belo vino (srebrna kolajna Pokrajinske turistične ustanove in hranilna knjižica Tržaške kreditne banke v znesku 15.000 lir) je prejel Just Škrlj - Salež 44.
Za sodelovanje z vinskim pridelkom na vseh dosedanjih vinskih razstavah sta prejela posebno nagrado Marija Doljak - Zgonik 18 (pokal občine Repentabor in 8000 lir od Kmetijske zadruge) ter Karlo Štolfa -Salež 46 (pokal Kmečke zveze in 8000 lir od Kmetijske zadruge).
Spodbudno priznanje in nagrado (zlata kolajna fitopatološke opazovalnice ter konfekcija Aspor od Zveze neposrednih obdelovalcev - Coldiretti) je prejel Josip Doljak - Sama-torca 12, ker si je po vojni ustvaril kmetijo.
Naslednji vinogradniki pa so spre jeli kolajne, oziroma zavarovalne police za nezgode v prostem času od zavarovalnice Lloyd Adriatico, in sicer Josip Grilanc - Salež 20, Josip Gruden - Salež 25, Janko Milič -Koludrovica 7, Janko Kralj - Sama-torca 22, Miloš Peric - Salež 27, Josip Gruden - Samatorca 6-a, Josip Simoneta - Zgonik 28, Karlo Grilanc • Salež 4, Janko Škrk - Salež 18, A-lojz Škrk - Salež 33, Josip Škrk -Salež 61, Ivan Kocman - Zgonik 19, Stojan Stubelj - Salež 49 in Alojz Škrlj - Zgonik 52.
Po razdelitvi nagrad je sledila zakuska in se je med vinogradniki, javnimi upravitelji ter izvedenci, razvil pogovor o kmetijstvu in drugih problemih ki se tičejo Krasa in sploh našega kmetijskega gospodarstva.
Med pleskanjem kinodvorane se je sesul oder: dva ranjena
Med pleskanjem kinodvorane Fenice sta se ranila mlada delavca iz Vidma: zidarski oder, na katerem sta delala, se je sesul in padla sta z višine nekaj metrov. Po padcu so nanju padle številne cevi, ki so jim povzročile še druge rane. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer so ju sprejeli v ortopedskem oddelku. 23-letni
utrpel zlom ter verjeten in se bo mo-
Alfredo Stampeda je desne noge v piščali zlom vreten in reber ral zdraviti vsaj 40 dni, 21-letni Italo Moret pa se je udaril po glavi in bo na zdravljenju vsaj 10 dni.
Vzrok nesreče še ni znan, kaže pa. da oder ni bil postavljen po vseh pravilih zaradi naglice, s katero so opravljali delo, da ne bi prekinili filmskih predvajanj — nesreča se je namreč pirpetila malo pred 4. uro zjutraj.
razmere v kovinarskem obratu SAF0G
Na prihodnjem sestanku, na katerem pravljali o proizvodni politiki in o
bo prisotna tudi Finmeccanica, bodo raz-srednjeročnih ter dolgoročnih načrtih
• Jutri ob 16. uri se bo v organizaciji ZKMI začel v ljudskem domu «Togliatti» v Naselju S. Sergio mladinski festival. Ob 17. uri bo nastop skupine «Il Canzionere triestino», kasneje pa bo razprava o problemih mia. dine. Zvečer bo ples.
			
iiHiniiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiuimiiiiiniiiM
VESTI Z ONSTRAN MEJE
90 milijonov din za prvo fazo izgradnje obalne bolnišnice
Nov prometni center v Kopru - Soline bodo obnovili
V Kopru, Izoli in Piranu so se sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih- organov podjetij slovenske obale in razpravljali o nekaterih pomembnih aktualnih nalogah.
Glede gradnje obalne bolnišnice so se sporazumeli o posebni prispevni stopnji, ki naj bi zagoto-\ ila izgradnjo prve faze bolnišnice. S tem prispevkom, z republiško udeležbo in z bančnimi krediti bodo zbrali 90 milijonov dinarjev, kar bo dovolj za prvo fazo, medtem ko bodo znašali stroški za celotno izgradnjo okrog 340 milijonov dinarjev.
Nadalje so razpravljali o samoupravnem sporazumu o štipendiranju Kaže, da bodo odslej znašala sredstva v tem skladu okrog 5 milijonov dinarjev letno. To bo omogočilo dodeljevanje štipendij za u-smerjeno izobraževanje okrog 600 dijakom in študentom.
Končno so na tem posvetovanju podprli tudi akcijo ža pomoč Brkinom. Z odstopom enodnevnega zaslužka zaposlenih na obali bodo zbrali okrog 2 milijona 600 tisoč dinarjev. * * *
V Kopru sta se dva dni mudili mladinski delegaciji pobratenih mest Jajca in Valjeva. S predstavniki tukajšnje mladinske organizacije so se pogovarjali o raznih oblikah medsebojnega sodelovanja, skupaj pa so tudi izmenjali mnenja o problemih, ki jih bo obravnaval bližnji kongres Zveze mladine Jugo-slavije.
# * *
Vse kaže, da bodo že v kratkem začeli graditi nov prometni center Kopra. V prvi fazi bodo podaljšali železniško progo s tovorne postaje Sermin do nogometnega igrišča v Kopru. Približno polovico vseh predvidenih površin prometnega terminala bo zavzela čelna železniška potniška postaja, drugo polovico pa avtobusna postaja in pošta. V prvi fazi bodo zgradili tri tire za spre-; jem in odvoz vlakov, dva tira za avtovlake in odstavni tir za prtljago.
Investitorja prve faze prometnega terminala, ki bi ga začeli graditi
KRAS
SEŽANA
proizvodnja trgovina gostinstvo in turizem sežana
••v
□
KRAS SEŽANA in Skupnost pridelovalcev kra-škega terana vas vabita na 5. tradicionalni praznik kraškega terana in pršuta, ki bo dne 29. in 30. junija v Dutovljah pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Sava PE Postojna.
V	bogatem programu bodo obiskovalci prisostvovali sprevodu okrašenih kmečkih vozov, narodnih noš in podelitvi nagrad najboljšim pridelovalcem kraškega terana.
V	kulturnem programu pa bodo nastopili pevski zbori iz Divače, Nove Gorice in Postojne, folklorni ansambel iz ljubljane, humorist Tone Fornezzi * Tof, za ples pa bo igral ansambel Bertija Rodciika s pevcem Otom Pestnerjem.
Vljudno vabljeni
že letos jeseni, bi bila železnica in podjetje Slavnik.
Portoroško podjetje Droga se je odločilo obnoviti okrog 5 milijonov 600 tisoč kvadratnih metrov solin. Tako predvideva perspektivni načrt do leta 1980. Namesto dosedanjih 12 tisoč ton, bi čez šest let pridobivali poprečno letno okrog 30 tisoč ton soli.
S tem načrtom je pravzaprav končana dilema, ali soline postopoma opustiti kot nerentabilne, ali pa celotni proces pridobivanja soli modernizirati in povečati proizvodnjo. Strokovnjaki Droge so se odločili za drugo varianto predvsem zato, ker menijo, da je povpraševanje po morski soli na trgu zelo veliko in da jim bodo hkrati odobrili ekonomsko ceno soli. Ne gre namreč samo za sol, ki jo uporabljajo potrošniki vsakodnevno, ampak tudi za potrebe industrije (živilsko - predelovalna in usnjarska industrija).
Bistvo predvidene modernizacije je predvsem priprava terenov za pred-koncentriranja slanice, s čimer proizvodnja ne bo več odvisna izključno od vremena, hkrati pa bodo tudi modernizirali kristalizacijske površine.
* * *
V	Čevljarski ulici v Kopru so odprli razstavo ključev in ključavnic od 12. stoletja do danes. Pripravil jo je kustos Pokrajinskega muzeja v Kopru prof. Janez Mikuš. Številni eksponati, ki so last Narodnega muzeja iz Ljubljane in Pokrajinskega muzeja v Mariboru, pregledno in dokumentirano prikazujejo to zvrst umetne obrti, razstavo pa dopolnjujejo še fotografije redkih primerkov iz nastanka te obrti. Posebej so prikazali tudi izdelke tovarne ključavnic iz Dekanov, ki je razstavo tudi finančno podprla.
Z razstavo ključev in ključavnic je dobil Koper v čevljarski ulici stalno razstavišče, na katerem se bodo odslej vrstile razne občasne razstave. Njegov namen bo širšemu občinstvu prikazovati našo kulturno dediščino.
Ivan Puntar - Gubec
šestdesetletnik
V	krogu družine in prijateljev je
slavO te dni 60-letnico svoje življenjske poti znani revolucionar in obalni družbeno - politični delavec Ivan Puntar - Gubec. Rodil se je na Proseku pri Trstu in je že kot mladenič stopil v vrste protifašističnih borcev. Zaradi preganjanja se je moral umakniti v Jugoslavijo, kjer je že leta 1941 stopU v partizane. Od leta 1942 dalje je opravljal odgovorne funkcije v partizanskih brigadah na Primorskem, po osvoboditvi pa je bil vseskozi v službi v JLA. Pred kratkim je bil upokojen v činu polkovnika. Puntar je bil na zadnjem kongresu Zveze borcev Jugoslavije v Zagrebu izvoljen za člana zveznega odbora. Kljub upokojitvi je še zmeraj zelo aktiven na terenu, kjer med drugim opravlja tudi funkcijo predsednika krajevne skupnosti v Strunjanu.	,.	. . ,
Ob jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo.
Na sestanku med deželnim odbornikom za industrijo Stopperjem, delegacijo tovarniškega sveta SAFOG in zastopniki pokrajinskega tajništva federacije kovinarjev, ki je bil prejšnji ponedeljek, so se pogovarjali o razmerah v SAFOG, ki je največji kovinarski obrat v Gorici. Na sestanku so predstavniki tovarniškega sveta in kovinarske federacije predlagali tristranski sestanek, na katerem naj sodeluje ravnateljstvo Finmeccanica, predstavništvo dežele, krajevnih ustanov, občine, pokrajine in konzorcija industrijske cone ter delegacija sindikatov. Na tem sestanku, ki ga bo sklical deželni odbornik ter se bo vršil v Gorici, bodo preučili teh-nično-proizvodno politiko podjetja, srednjeročne in dolgoročne načrte za okrepitev podjetja ter možnost preselitve obrata SAFOG ali OMG v kakšen drug kraj, najbolj verjetno v industrijsko cono.
Sindikati so osvetlili tehnično in organizacijski položaj SAFOG ter nakazali razvojne možnosti, ki naj odpravijo sedanji položaj ter zajamčijo njegov nadaljnji razvoj, ki je v sedanjih pogojih povsem nemogoč in je vprašljiv celo njegov obstoj. Pogovor z deželnim odbornikom Stopperjem je temeljil na spomenici, ki so mu jo poslali konec maja, ter so ga na sestanku osvetlili z opisom novih okoliščin, ki so se pojavile od takrat do danes, kakor tudi novih spoznanj.
V naslednjem bomo v zgoščeni obliki opisali poglavitne obravnavane teme. Sindikati ne morejo razumeti, zakaj vodstvo obrata vztraja pri razširitvi hale, kamor naj bi premestilo del proizvodnje, ko pa je dalo vendar nadzorništvo za delo in za varnost delavcev nasprotno mnenje. Neracionalna razporeditev obrniških del za vzdrževanje dokazuje, da se stroji nesmotrno izkoriščajo. Ker morajo mo-delisti, ki so zaposleni v obratu, pogosto popravljati in spreminjati modele, ki jih izdelujejo zunanja podjetja, se cena teh modelov dviga višje kot je bilo predvideno. Stalež se že dolgo časa ni spremenil ter morajo zaposleni opravljati delo, za katerega niso določeni, neusklajena je nadalje dejavnost ravnateljstva, kar zadeva tehnične u-rade. Dosedanje naložbe za okrepitev SAFOG so bile izredno majhne in uporabljene brez izdelave točnih programov. Zaradi nekaterih neutemeljenih odločitev je potrebno pregledati delovanje vodilnih kadrov na vseh ravneh.
Na podlagi pravkar navedenih pripomb glede organizacije proizvod« nje sta se obe strani dogovorili za ponovni sestanek, tokrat med tremi partnerji, da bi poiskali zadovoljive rešitve ter s povečanjem proizvodnje predvsem zagotovili stalnost zaposlitve večstočlanskemu delovnemu kolektivu.
Ivan Trinko. V delegaciji so bili arh. Valentin Zaccaria - Simoniti za študijski center «Nediža», prof. Avgust Lauretič za društvo «Rečan», Emil Cenčič in Božo Zuanella za skupino duhovnikov DOM, Dino Del Medico za zvezo slovenskih izseljencev iz Benške Slovenije, Janko Prešeren za kulturno društvo «Planinka» iz Kanalske doline, Izidor Predan za uredništvo «Novega Matajurja» in Bruna Ker za kulturna raziskovanja v Brdu. Delegacija je bila sprejeta na željo predstavnikov društev, ki so poslali za to predsedniku Tureilu posebno pismo. Razgovor je potekal v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Predsednik Turello je pokazal svoje razumevanje do problemov, ki mu jih je delegacija predočila.
Delitev kave proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da delijo izredno nakazilo kave proste cone. Za prebivalce Gorice in Sovodenj delijo 1,6 kg, za
prebivalce ostalih občin pa 1,2 kg. Te količine kave bodo delili do 31. avgusta.
Od včeraj dalje delijo v pisarni Trgovinske zbornice tudi kupone za nabavo kave za kavarne, gostišča in podobne obrate.
Od 1. julija do 18. avgusta pa bodo delili bencinska nakazila za tretje trimesečje. V pisarni ACI v Gorici bodo nakazila lahko dvignili prebivalci Gorice in Sovodenj.
V Dijaškem domu tečaj za popravne izpite
Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se bodo tečaji za popravne izpite pričeli prve dni avgusta. Za vse informacije se je treba obrniti na upravo doma, Sve togorska cesta (Ul. Montesanto) 84, tel. 83-495. Urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje sprejemajo do sobote, 20. julija.
potrebne šolske knjige
V Katoliški knjigarni v Gorici posredujejo naročila - Novosti na slovenskem knjižnem trgu
Končno so se začele počitnice tudi za naše šolarje in dijake na Goriškem. Sicer za maturante višjih srednjih šol to ne velja, ker imajo prihodnji teden maturo, velja pa za vse druge šole. Pač pa bodo starši in dijaki že sedaj morali poskrbeti za nakup, oziroma naročilo knjig, ki jih bodo učenci potre bevali za prihodnje šolsko leto. To velja še posebno za slovenske šole, kjer imamo še posebne težave zaradi omejenega števila primernih knjig in za nekatere morajo kot nadomestilo profesorji pripraviti ce lo skripte.
Še pred koncem šolskega leta sc profesorski zbori na posameznih šolah pripravili knjižni program za prihodnje šolsko leto in ga objavil na šolskih oglasnih deskah, da bi si dijaki in učenci lahko pravočasno nabavili potrebne knjige po slovenskih knjigarnah v Gorici ali v Novi Gorici.
Da bi omogočila staršem in dijakom nakup šolskih potrebščin, je Katoliška knjigarna na Travniku v Gorici pripravila celoten seznam knjig za potrebe slovenskih šol vseh vrst v Gorici, ki so na progra-
VčERAJ V VIDMU
Predsednik pokrajine sprejel delegacijo iz Beneške Slovenije
Predsednik videmske pokrajme odv. Vinicio Turello je sprejel včeraj ob 12.45 na sedežu pokrajine v palači Belgrado v Vidmu delegacijo kulturnih društev in zveze izseljencev iz Beneške Slovenije. Delegacijo je vodil prof. Viljem terno, predsednik kulturnega društva
MED DOPOLDANSKIMI URAMI V DVEH STANOVANJIH V GORICI
Neznanci so iz stanovanj v Dl. Bellini in Morelli odnesli zlatnine v vrednosti štirih milijonov lir
Verjetno gre za isto tolpo tatov
Neznanci so v sredo zjutraj odnesli iz stanovanja avtoprevoznika Roberta Toffolettija v Ul. Bellini 20 zlatnine in drugega nakita v vrednosti dveh milijonov lir.
Tatvino so izvršili v jutranjih u-rah, in sicer med 9. in 12. uro, ko sta zakonca Toffoletti bila na delu. Tatovi so v stanovanje, ki je v tretjem nadstropju, prišli s ponarejenimi ključi ter so morali natančno vedeti, da v tistih urah ni nikogar doma. V stanovanju so pregledali vse mogoče predale, da bi našli plen. V spalni sobi so v skrinji našli zlatnino in druge dragocene predmete za približno dva milijona lir vrednosti. Ko se je Roberto Toffoletti opoldne vrnil domov je opazil precej nereda v hiši, v spalnici pa je dobil prazno skrinjo. O dogodku je takoj obvestil agente kvesture. Le-ti so pričeli s preiskavo ter spraševali Toffoletti-jeve sostanovalce, če so v teh dneh opazili v hiši neznance. Nekateri namreč trdijo, da bi lahko tatvino izvršila skupina ciganov, katero so v zadnjih dneh videli v mestu. Ravno pred nekaj dnevi so namreč are-
Vpisovanje otrok v slovenske šole
V vseh slovenskih šolah nu Goriškem bo vpisovanje v prvi razred trajalo do konca meseca. Vpisovanje bo v šolskih poslopjih vsak dan od 9, do 12. ure. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1968. Pozivamo vse slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo.
tirali dva cigana zaradi tatvine.
Včeraj zjutraj pa so neznanci «o-biskali» stanovanje 67-letne upokojenke Marije Arcangelo Di Gesso por. Olivieri, bivajoče v Ul. Morelli 34. Tudi tukaj so tatovi odnesli zlatnine in podobne predmete v vrednosti dveh milijonov lir. Ženska je v jutranjih urah šla v mesto in je pozabila ključ v vratih. V njeni odsotnosti so neznanci stopili v stanovanje ter ji vse prebrskali, dokler niso dobili zaželenega plena.
O tej tatvini vodi preiskavo oddelek goriških karabinjerjev. Verjetno je obe tatvini izvršila ista skupina neznancev, ki je že pred nekaj meseci izvršila številne tatvine v goriških stanovanjih in katerim niso preiskovalci trše i prišli' na sled.
Na zahteve delavcev odgovarjajo z napadi na sindikalne pravice
Na podlagi rezultatov sestanka med pokrajinsko federacijo KPI in delegacijo tovarniškega sveta NEST-PACH, na katerem so preučili nekatere ukrepe ravnateljstva tega kemičnega obrata, je pokrajinsko vodstvo KPI pozvalo svoje predstavnike v parlamentu, deželnem svetu in v občinski upravi v Tržiču, da vložijo interpelacije v zvezi s pro-tisindikalnimi akcijami nekaterih velikih industrijskih obratov, neposredno povezanih z monopoli. Za takšen korak se je stranka odločila zato, ker so si ti obrati z izdatnimi sredstvi iz javnih skladov
iiiiiiiiiiiriiifi m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiitiiiiitui n tiii n iiiiiiiiiiiiiiiiii ii mi iiiiii hi iiii iiiiimiiiii mi iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinmiiii mini iiiiiiiiiuiiiiiii n iiiiiiiiiiiii
ŠTIRI OSEBE SO BILE MRTVE, 15 PA RAN1ENIH
Upravitelji Podbonesca in Špetra Slovenov so odgovorni za okvaro na brvi čez Nadižo
Med proslavo vaškega patrona, ko je bilo na brvi 20 oseb, se je utrgala ena izmed dveh nosilnih vrvi • Malomarnost pri gradnji in vzdrževanju objekta
Videmski preiskovalni sodnik Viti.'!! je na predlog državnega pravd-nika Driganija razsodil, da sta župana občin Podbonesec in Špeter Slovenov skupno z osmimi občinskimi odborniki odgovorni za smrt štirih oseb tor hujše ali lažje telesne poškodbe okoli 15 oseb iz krajev Beneške Slovenije, ker niso dovolj skrbno pazili na brv čez Nadižo in so zato odgovorni, ker se je ena žica utrgala.
Obtoženi nenamernega umora ter telesnih poškodb, nekaterih trajnega značaja, so župana iz Podbonesca in Špetra 28-letni Angelo Sal-vegno in 51-letni Cirillo Jussa ter po štirje odborniki iz vsake občine.
V rp-'odbi preiskovalnega sodnika, s katero bodo proti omenjenim upraviteljem sodno ukrepali, je zapisano, da občinski predstavniki niso ugotovili, v kakšnem stanili je nosilna železna vrv, da izrabljene vrvi niso zamenjali in da niso sprejeli predpisov o kretanju prebivalstva po brvi. Preiskava je namreč ugotovila, da ena železna vrv ni metla prenesti obremenitve z 20 osebami, kolikor jih je bilo 30. junija lani med neko prireditvijo na mostičku. Občinska uprava iz Podbonesca, ki je leta 1954 zgradila brv, je uporabila vrvi. ki s° bile namenjene za odpad. Občinska uprava iz špetra pa je priredila praznovanje vškega patrona, ki je na brv privabilo dosti ljudi. Ko se je ena izmed dveh nosilnih vrvi
utrgala, je okoli dvajset ljudi padlo na kamenje struge Nadiže ter so se ubili Giorgio Timballo, Giuseppe Venuti, Ezio Podorieszach in Sergio Massera, invalid pa je postal Lino Cencig.
Uvedbo sodnega postopka proti občinskima upravama je sodnik Vi-tualli obrazložil na sledeč način: nobena izmed obeh občinskih uprav ni skrbela za vzdrževanje objekta. Obe občinski upravi bi morali odstranjevati nevarnosti za varnost svojih prebivalcev. Ta dolžnost je pripadala tudi občini Špeter, ker so se njeni občani prav tako posluže-'<'i brvi čez Nadižo kot prebivalci občine Podbonesec.
Ker v nobeni izmed obeh občinskih uprav niso poskrbeli, da bi eden izmed odbornikov (odbornik za javna dela) skrbel za vzdrževanje naprav in da bi takoj opozoril občane na obstoječe nevarnosti, sta obe občinski upravi soodgovorni za tragedijo.
Od danes do 7. julija praznik Unità v Podgori
Danes se prične pod topoli pri Madonnini tradicionalni praznik komunističnega lista Unità, ki bo trajal do 7. julija. Prireditelji imajo 12. julija na programu diskusijo I o tem, kakšni so nauki procesa v 17vezi z umorom v Petovljah. Na
tem diskusijskem srečanju bodo govorili odvetniki, ki so sodelovali na procesu v Trstu. V petek, 5. julija, bo večer nosvečen ženskam: govorila bo tržaška aktivistka Ma-risa Passigli, članica centralnega komiteja KPI, predvajali bodo film «La fabbrica» ter poslušali nastop ansambla «Canzoniere triestino». V nedeljo, 7. julija, ob 18. uri bodo nastopili izdelovalci letalskih modelov iz Gradišča. Poleg vseh teh prireditev so na sporedu tekmovanja v briškoli in ples, sekcija ANPI pa bo priredila srečolov.
zagotovili velike dobičke.
Na sestanku med vodstvom KPI in tovarniškim svetom NEST-PACH je stranka ugotovila, da ni samo vodstvo NEST-PACH, ampak sta tudi vodstvi DETRIOT in SNIA-VISCOSA odgovorili na upravičene zahteve delavcev, z neposrednim napadom na sindikalne pravice, zanikanjem pravice do stavke ter hoteli izničiti že pridobljene delavske pravice in se postaviti po robu celo sami italijanski zakonodaji. Tako daleč so ta podjetja šla v svoji represivni politiki, da so bila tik pred popolno zaporo, samo da bi uveljavila svoj prav.
Ravnanje vodstev zgoraj omenjenega industrijskega obrata NEST-PACH je toliko bolj obsodbe vredno, ker ne gre za kako majhno in nepoznano pòdjétjè v naši dežele, ampak za obrat, ki je neposredno povezan z monopolotp SOLVAY, le ta pa je prejel preko NEST-PACH od dežele več stotin milijonov lir, ni doživel v sedanji težavni gospodarski situaciji večjih udarcev ter je mogel prav zaradi teh okolnosti v zadnjem razdobju občutno povečati svoj vpliv na tržišču.
Komunistični predstavniki i.odo v izvoljenih telesih nastopili proti tistim podjetjem, ki so povezana z monopoli, ki prejemajo podpore iz javnih skladov ter na upravičene zahteve delavcev za obnovo delovnih pogodb in za splošni družbeni napredek odgovarjajo s protidelav-skimi in protisindikalnimi akcijami.
Poletni vozni red Ribijevih avtobusov
Avtobusno podjetje Ribi obvešča, da bodo od jutri dalje uvedli poletni urnik avtobusov na naslednjih progah.
GORICA - KRMIN - GRADEŽ (ob praznikih): odhod iz Gorice ob 7.45- odhod iz Gradeža ob 19. uri.
ČEDAD - KRMIN - GRADE2 (avtobus vozi vsak dan): odhod iz Čedada ob 7.30; odhod iz Gradeža ob 19. uri.
GORICA — TRŽIČ — SESLJAN (ob praznikih): odhoda iz Gorice ob 7.45 in 13.30; odhoda iz Seslja-na ob 12.30 in ob 19. uri. (Ob delavnikih); odhodi iz Gorice ob 8. uri, 13.30, 17.15; odhodi iz Seslja-na ob 12.30, 18.40 in 19.30.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» javlja, da se bo v ponedeljek, 1. julija, pričelo vpisovanje v vse razrede te šole. Učenci, ki so dokončali peti razred osnovne šole naj prinesejo s seboj šolsko spričevalo, potrdilo o cepljenju in krstni list. Podrobnejše informacije na tajništvu. Vpisovanje se zaključi 25. julija.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATIC«
Prosvetno društvo «Sovodnje» ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze priredi
LJUDSKI TABOR
SPORED:
Danes zvečer odprtje fotografske razstave.
Jutri, 29. junija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli.
V	nedeljo, 30. junija. DAN SLOVENSKE KULTURE (ha sporedu bo ob 17. uri sprevod po vaških ulicah). Na kulturni prireditvi bodo nastopili godba na pihala v narodnih nošah in gorenjska folklorna skupina iz Gorij pri Bledu, pevska zbora «France Bevk» iz Prva-čine in «Oton Župančič» iz Stand reža ter sovodenjska folk, skupina.
V	petek, 5. julija, ples
V	soboto, 6. julija, ob 20.30 tekmovanje v briškoli.
V	nedeljo, 7. julija, MLADINSKI DAN.
Vse dni praznovanja bosta igrala ansambla «The Lovers» in narodni ansambel iz Gorij pri Bledu.
Vabljeni!
mu za pr/uodnje leto. Seveda ni rečeno, da se bodo vse knjige dobile takoj. Zato jih morajo prizadeti naročiti v knjigami že sedaj, ker jih bodo dodelili naročnikom po vrstnem redu naročil in bodo tisti, ki se bodo prvi vpisali za naročila, tudi prvi prejeli knjige. Zato so nekateri že prejšnji teden opravili naročilo in tudi ta teden je v knjigarni precej živo z vpisovanjem. Zato priporočamo tudi ostalim, naj si pravočasno zagotovijo potrebna učila.
Obenem pa opozorimo dijake in tudi ostale ljubitelje lepe slovenske knjige, da lahko dobe v knjigarni marsikaj lepega za poletne počitnice. Med novostmi v knjigarni naj omenimo lepo izdajo Tavčarjeve povesti «Cvetje v jeseni», ki je o-kusno vezana ter z barvnimi ilustracijami in se zelo lepo predstavi v vsaki knjižnici. Lepo knjižno darilo predstavljajo tudi novi prevodi poljskega pisatelja Henrika Scienkie-wicza. kot so povesti «Z ognjem in mečem», «Mali vitez» in druge. Dobrodošle bodo tudi povesti Janeza Jalena v novi vezani in ilustrirani izdaji, kot so povesti «Ovčar Marko», «Cvetkova Cilka» in «Trop brez zvoncev». Omenimo naj tudi drugo knjigo zbranih del Srečka Kosovela, pa razne druge slovenske knjige, in prevode iz svetovnih književnosti, ki bodo dobrodošle med počitnicami in tudi med šolskim letom ter bodo nkrati lep okras v domači knjižnici.
Za zaključek naj omenimo tudi. da je pri Mladinski založbi v Sloveniji izšel, ter da ga imajo naprodaj tudi slovenske knjigarne v Gorici, nov zemljevid Furlanije -Julijske krajine, katerega posebnost je, da ima vnešena imena krajev v slovenščini in italijanščini. Slovenska imena so pripravili ob sodelovanju srokovnjakov iz Gorice, Trsta in Beneške Slovenije in je tako pripravljen zemljevid zapolnil veliko vrzel na tem področju.
I. M.
Urnik trgovin
Ob jutrišnjem prazniku sv. Petra in Pavla nam je združenje goriških trgovcev poslalo urnike trgovin na Goriškem.
DANES, 28. junija, bodo vse trgovine odprte po običajnem urniku: mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah: od 16.30 do 19.30.
JUTRI, 29. junija, bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurnih cvetličarn, ki bodo odprte v jutranjih urah.
V NEDELJO, 30. junija, bodo vse trgovine zaprte, razen dežurnih cvetličarn.
Zaradi jutrišnjega praznika bodo v ponedeljek, 1. julija, vse trgovine odprte.
Razna obvestila
Ustanova za ljudske hiše (IACP) jt razpisala javni natečaj za mesto uradnika. Zainteresirane! morajo poslati prošnje na kolkovanem papirju predsedniku ustanove najkasneje do 31. julija letos.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi jutri, 29. junija vzpon na Ratitovec. Vzpon bo veljal za «Pot prijateljstva». Podrobnejše informacije na sedežu SPD, Ulica Malta. tel. 2495. Odhod ob 6. uri iz mejnega prehoda pri Rdeči hiši.
Kino
Gorica
VERDI 16.45—22.00 «Permette signora che ami vostra figlia?» U. To-gnazzi in B. Lafonte. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Un battito d'ali dopo la strage». I. Montang in L. Massari. Barvni	film.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 «Paolo il freddo». F. Franchi	in C. Ingrassia.
Barvni film.
CENTRALE 17.30-21.30 «Dudi. il maggiolino tutto	gas». R.	Marek.
Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00-22.00 «I tre avventurieri». Barvni	film.
EXCELSIOR 18.30-22.00 «Pistaaa... arriva il gatto delle nevi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Effetto notte». Barvni film.
Nova Corica
SOČA «Zobni zdravnik v postelji», danski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Teksas Joe», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Nezgrešljivi Dango», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Marsejski klan», francoski barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Serena Buttignon. SMRTI: 67-letni upok. Giovanni Civran, 74-letna gospodinja Adele Vallo por. Brancati.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ulica F. Rosselli, tel. 72340.
KAJ NAJ KOMU PRINESE
Jedrska tekma na Bližnjem vzhodu
Prevladuje mnenje, da je Izrael glede jedrske tehnologije deset let pred Arabci - Arabska jedrska strategija pa se opira na oceno, da bi obojestranska atomska oborožitev vedno bila na škodo Izraelcev
Med najbolj sporne rezultate osemdnevne turneje ameriškega predsednika Nixona po Bližnjem vzhodu sodi njegova ponudba, da bi ZDA dobavile jedrsko gorivo in reaktorje Egiptu, in sicer ob «določenih zagotovilih», da bi tako prispevale k povečanju egiptovske proizvodnje električne energije. Ta ponudba je povzročila pravcati vihar v Izraelu in v prosionističnih krogih ZDA, kjer nekateri kritiki izražajo bojazen, da bi utegnil E-gipt na ta način začeti s proizvodnjo atomskega orožja.
V svojem odgovoru na te kritike se ameriška vlada sklicuje na to. kar je vsebovanega v «dogovorjenih zagotovilih», vendar se zdaj postavlja vprašanje, kakšno nadzorstvo naj bi Amerikanci imeli nad gorivom in napravami, ki jih bodo Egiptu dobavljali. To nadzorstvo — je v šali dejal Kissinger — bo «tako ostro, da bi se utegnilo zgoditi, da na koncu Egipt obljubljenih reaktorjev niti dobil ne bo». Bivši izraelski vojni minister, Moše Dajan, pa je izjavil, da že samo dejstvo tako pogostnega omenjanja «zagotovil» navaja na misel, da bi se lahko naprave, ki bodo dobavljene Egiptu, utegnile izkoristiti tudi za proizvodnjo v vojne namene.
Takisto je Kissinger še rekel: «Ni treba niti omeniti, da v deželi, ki je živela v stalnem soočenju z nevarnostjo, kot je to primer z Izraelom, mora že vsaka stvar, ki vsebuje tudi najmanjšo potencialno nevarnost za njene vojaške pozicije, nujno povzročiti resno zaskrbljenost.»
z ameriškimi reaktorji ne bo razpolagal pred šestimi, osmimi leti, je medtem ta sporazum podpisal. Vprašati se je treba, potemtakem kakšen je namen poudarjenega izražanja izraelske «bojazni», razen če vse skupaj ni ponovna farsa, da bi se Izraelu znova zagotovila obsežna ameriška vojaška in ekonomska pomoč.
Egiptovski zunanji minister, I-smail Fahmi, je s tem v zvezi rekel, da če Izrael res ne želi atomskega tekmovanja na Bližnjem vzhodu, naj enostavno podpiše sporazum o neširjenju atomskega orožja. «Če bo pa Izrael prišel v posest atomske bombe, jo bomo imeli tudi mi. Ne bomo ratificirali sporazuma o neširjenju atomskega orožja, dokler ga ne bo podpisal in ratificiral tudi Izrael.» je pristavil kairski zunanji minister.
Uspele zaključne razstave na slovenskih šolah
Lepo in zanimivo razstavo risb in ročnih del, ki so jo priredili dijaki slovenske srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini, sta obiskala tudi solski skrbnik prof. Pericle Fidenzi in posebni svetovalec SRS za slovenske šole na Tržaškem prof. Sivic, ki ju vidimo v spremstvu ravnateljice “a'»''«; žinske srednje šole prof. Antoninijeve in drugih ravnateljev. V Križu so otroci naredili tudi miniaturno narodno nošo, v katero so potem oblekli punčko. Izdelek je naletel na veliko pozornost še zlasti pri malih obiskovalcih razstave, saj so ga deklice gledale s prav zasanjanimi očmi

PODOBE IN UTRINKI IZ VREMSKE DOLINE
ODLOČILEN PRISPIVEK PREBIVALCEV VREMSKI DOLINE V BORBI PROTI HA OFAŠISTIČNEMU OKOPA TORJU
Vrsta tamkajšnjih antifašistov je biìa obsojena na II. tržaškem procesu - Po kapitulaciji Italije se je borba domačinov nadaljevala proti Nemcem - Proga Pivka-Divača tarča partizanskih minerjev - Nemška represija \ pripovedi očividca
Pri vsej tej «zaskrbljenosti» se zdi, da v omenjenih krogih z dokajšnjo lahkoto preskakujejo dejstvo, da pa ima Izrael že danes domala desetletno prednost namreč v primerjavi z arabskimi deželami, kar zadeva razvoj jedrske tehnologije in da je morda nrav toliko, pred njimi v zvezi s tehnologijo proizvodnje orožja. Saj je Izrael kar stalno omenjan kot dežela. ki se nahaja na samem pragu osvojitve jedrskih kapacitet, skupno z Brazilijo in Indijo, ki je pred kratkim opravila svojo prvo atomsko eksplozijo.
Vrhu tega je eden od članov a-meriškega senatnega odbora za oborožitev, kot poroča kairski «Al Ahram», takole izjavil: «Bojim se, da bi ljudje v Tel Avivu izgubili živce ter uporabili eno od treh atomskih bomb, ki z njimi razpolagajo, da bi tako odgovorili na morebitno arabsko ofenzivo.»
Sicer obstaja mnenje, da je Egipt zelo bogat na radioaktivnih rudninah, največja nahajališča pa da se nahajajo v zahodni puščavi nri Asuanu in ob sredozemski obali. Raziskovanja, ki so jih bili opravi-li ob pomoči strokovnjakov OZN v okolici Asuana so dala zelo ohrabrujoče rezultate.
Leta 1972 je tudi Libija v pogajanjih s SZ načela vprašanje svojega jedrskega reaktorja. Poročila s tem v zvezi so govorila, da bi utegnila biti z libijskim denarjem, sovjetsko tehnologijo in egiptovskimi strokovnjaki postavljena dva reaktorja po 400 megavatov vsak. Potem pa je v libijsko-sovjetskih odnosih prišlo do napetosti in načrt je bil odložen.
Sovjetska zveza je majhen eksperimentalni reaktor dveh megavatov dobavila tudi Iraku. Začel je delovati 1. 1967. Zadnja od dežel Bližnjega vzhoda, ki se je bila vključila v jedrsko tekmovanje, je Iran. Februarja letos je s Francijo podpisal sporazum za izgradnjo vrste reaktorjev, katerih skunna kapaciteta bi znašala 5000 megavatov. Njihova postavitev bi stala okrog milijardo 200 milijonov do-larjev. Iran, se zdi. bi tako hotel obvarovati kar največ svojih naftnih rezerv in jih kasneje raje uporabiti v svoji petrokemijski industriji.
Arabska jedrska strategija je tako kaže, osnovana na temelini predpostavki, da bi jedrska pariteta med Arabci in Izraelci vedno bila na škodo izraelske države, da bi takšna pariteta konec koncev bila zanjo usodna. Zakaj s strateško globino, ki z njo razpolagajo Arabci, bi ti lahko nadaljevali z borbo celo potem, ko bi bilo že več njihovih mest razrušenih. Medtem ko ves Izrael komaj da po^ kriva večjo površino od tiste, ki se na njej nahaja nekaj večjih mest, in bi potemtakem bil paraliziran že z enim samim jedrskim udarcem.
S temi pogledi se strinja tudi novi izraelski zunanji minister Jigal Alon. V svoji knjigi «Ustvarjanje izraelske armade», ki je bila objavljena 1. 1970, pravi naslednje o izraelski jedrski strategiji: «Predstavljalo bi novo izjemno nevarnost če bi katera si bodi arabska dežela prišla v posest jedrskega orožja, neglede na to, da bi tudi Izrael v istem trenutku razpolagal z atomskim orožjem. Če bi bilo treba izbirati, potem bi namesto situacije, ko bi obe strani razpolagali z jedrskim orožjem kot grožnjo, obenem pa bili preprečevani, da ga uporabita, zagotovo morali izbrati oziroma se opredeliti v prid ravnotežja sil, vzdrževanega s klasičnim orožjem.»
Zdaj ima Izrael svoj reaktor in se nahaja med potencialnimi proizvajalci atomske bombe. Ni pa podpisal sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Egipt, ki morda
Vremci so bili zavedni Slovenci in vztrajni antifašistični borci tudi med italijansko okupacijo, ko je na območju Divače. Rodika in Vremske doline aktivno delovalo zlasti po 1937. letu več prizadevnih antifašistov, med njimi Albin Dujc, Albin Škerlj, Ivan Gašperšič, Vladimir Dujmovič iz Rodika, Janko Vatovec, Ludvik in Anton Požrl idr., ki so bili obsojeni na D. tržaškem procesu na hude zaporne kazni. 1)
Navzlic temu, da so fašisti vse vodilne komuniste in antifašiste zaprli in obsodili že v 1940. in 1941. letu, je ljudstvo v Vremski dolini nadaljevalo z bojem. Že prva primorska partizanska četica je dobila številne podpornike na vremskem območju. Prve akcije primorske in brkinske čete so v začetku 1942 dobile močan odjekJ lidi v Vremski dolini Potem pa so se začeli vrstiti partizanski naoa-di tudi v sami Vremski dolini. Tako je poročala tržaška grupa karabinjerske teritorialne lesije Trst 12.2.1943 (št. prot. 1/176-2-pov.) poveljstvu karabinjerjev pri XI. armadnem korpusu, da so partizani 11.2.1943 ob 20. uri napadli pri Sv. Trojici blizu Gor. Vrem patrolo 153. pehotnega pol ka, ki jo je vodil podporočnik Robusto Solario. Izmed 10 vojakov je bil eden ubit, 4 pa ranjeni, partizani pa so zaplenili brzostrelko in dve karabinki (Akcijo je izpeljala brkinska četa pod vodstvom Karla Masla) 2)
Prav tisti večer so vremski pevci počastili s podoknico iz internacije prisi>elega pisatelja Bogomira Magajno, svojega rojaka. Med slovensko melodijo so se ostro pomešali streli partizanskih
pušk in oznanili skorajšnji konec fašistične vladavine.
Potem je sledilo še več borbenih, sabotažnih in propagandnih akcij. Ljudstvo je komaj čakalo fašistični zlom. Fašistični hierar-hi so slutili, da se fašistični nadvladi na Primorskem majajo tla in da so ji dnevi šteti. Zato je obveščevalec XXIV. armadnega korpusa «zadel v črno» ko je 9. julija 1943 v poročilu o zadržanju slovenskega prebivalstva na Primorskem zapisal:
«Tujerodno prebivalstvo podpira, obvešča in sploh sodeluje še nadalje z uporniki (ribelli) in kaže dosledno svoje sovraštvo do nas ...» 3)
MINERJI
SO Z RAZSTRELIVOM
PREVRAČALI NEMŠKE VOJAŠKE VLAKE V PREPADE
Ob razpadu Italije je bilo v Vremski dolini enako kot v Brkinih, na Krasu in po drugih krajih vse radostno in veselo. Opoj svobode je no 25-letni okupaciji navdal z navdušenjem staro in mlado. čeprav je čakal v vaseh in le streljaj za njimi ob železniški progi Ljubljana-Trst novi nacistični sovražnik, da s še hujšim terorjem podjarmi svobodo željno ljudstvo, ki zaradi navzočnosti Nemcev ob progi in na železniški postaji v 7 km oddaljeni Divač i ni doživelo radostnih dni. v katerih bi pobralo orožje dolgoletnim fašističnim okupatorjem, ker so jih prej odgnali Nemci. 4)
Ljudje so pa kljub vsemu dobili
dovolj oro' ja, se pod vodstvom aktivistov in partizanov oborožili, potem pa se odzvali na mobilizacijski klic Osvobodilne fronte. Večina za boj sposobnih ljudi je odšla v brkinsko in Šercerjevo brigado med 20. in 30. septembrom 1943, mladinke in žene ter starejši možje so se vključili v organizirano delo po vaseh. Po ustanovitvi istrskega odreda oktobra 1943 in njegovega minerskega voda januarja 1944. v operacijsko območje katerega je spadala tudi Vremska dolina z ondotm dvotirno progo Pivka-Divača, po kateri so neprestano vozili nemški vojaški vlaki, so rudarji iz vremskega rudnika premoga, zapustili jaške in z razstrelivom, vžigalniki in drugimi minerskimi pripomočki v nahrbtnikih čakali v temnih deževnih in snežnih nočeh pod vodstvom rojaka Mirka Kovačiča - Zvonka (Antona Drečnika) in drugih na sovražne vojaške transporte, jih z minami prevračali po strmih nasipih v prepade, kjer je obležalo na desetine lokomotiv in stotine vagonov. Mnogo nemških vojakov in velike količine orožja ter onre-me ni nikoli prispelo na nemško fronto v Italijo, pač pa se ie razbilo, potem pa obležalo med vagonskimi razbitinami in kraški-mi skalami ob progi, med Košano in Divačo ali med Divačo in Rodikom. To je bil njihov velik prispevek v osvobodilnem boju naših narodov, ki so ga ne glede na neizogibne žrtve zavestno sprejeli kot svoj dolg v osvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Iz sedmih vremskih vasi: Dolenjih in Gornjih Vrem, Vremskega Britofa, Gor. Ležeč, Gorič, Podgrada in Zavrhka je padlo v NOB 39 borcev; fašisti in nacisti pa so pobili doma in v taboriščih 20 domačinov. 5)
S kolikšno zavzetostjo, pogumom in vestnostjo so oboroženi člani narodne zaščite, žene in mladinke pa tudi otroci opravljali svoje dolžnosti ob koncu 1943. in v začetku 1944. leta najbolj dokazuje to, da so v bližini sovražnih postojank, zaustavljali vsakega neznanca, ki se je približal vasi v nočnih in dnevnih urah. Prijeli so mnoge pomembne fašistične in gestapovske vohune in ogleduhe, ki so prihajali poizvedovat o partizanih, in jih izročali patrolam 1. bataljona istrskega odreda, obveščevalcem, skupinam VOS idr. Mnogokrat pa so vaški obveščevalci obvestili partizanske enote o prihodu nemških, karabinjerskih in fašističnih patrol, enot in posameznikov, da so jih potem laže pokačali in jih z napadom za-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoštevajte občutljivost nekaterih sodelavcev in ogibajte se ostrih kritik. Prijeten večer v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Treznost in realizem sta neobhodna elementa za dosego uspeha v delikatnem delu. Majhen spor z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojo sposobnostjo si boste zagotovili izreden uspeh v finančnih zadevah. Skušajte spoznati samega sebe.
RAK (od 23.6. do 22,7.) Morali boste premagati razne zapreke in potrebna bo velika previdnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vse okoliščine vam bodo naklonjene pri sklenitvi nekega važnega posla. Ljubljena oseba vas bo pre-senetila
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Upo- j rabite vsa svoja sredstva, da I premagajte odpor nekega pred- 1
nesljivo presenetili. Tako so borci 1. bataljona istrskega odreda 31. 12. 1943, kot je isti dan poročal štab odreda, po obvestilih domačinov ujeli nemškega policista in dva italijanska karabinjerja. 18. januarja 1944 pa so pri Famljah napadli tričlansko nemško patrolo. V boju sta padla dva sovražna vojaka, enega pa so u-jeli, zaplenili brzostrelko in puško. 6)
TONE, BEŽI!
NEMCI SO PRIŠLI
Ana Prunk, kmečka žena iz Deljenjih Vrem, je nemško reakcijo v Vremah po partizanskem napadu na njihovo patrolo 18. januarja 1944 doživeto opisala, zato ji prepustimo besedo:
«Preteklo je že nekaj mesecev nemške okupacije naših krajev, ko je nekega zimskega dne 1944 pridrvel na «plač» (trg sredi Vrem. Britofa pred Makseljnovo hišo — opom. pisca) v Vremski Britof poln kamion Nemcev. Tedaj sem bila bolna. Že več dni sem ležala v postelji. Tonček in Marta sta mi pritekla v spalnico povedat, da so Nemci v Britofu. Ko bi se sami peklenščki pripeljali na kamionih, se jih ne bi tako prestrašili, kot smo se Nemcev. Zaradi strahu mi je bolezen kar nenadno popustila. «Ne, na postelji me ne smejo dobiti», sem sklenila in vsa omotična vstala, toda noge so mi klecnile in sem se kar zvrnila nazaj v posteljo. Potem sem še pomislila, da nam morda ne bodo prizadejali nič hudega, toda isti hip sem se spomnila, koliko groze so v naših krajih povzročili že jeseni 1943, zato ni izključeno, da nam tudi sedaj povzročijo še kaj
Vatikansko diplomacijo zadnje I čase obtožujeta tako cerkvena ‘ desnica kot tudi napredno krilo katoliških škofov. Desnica jo obtožuje predvsem zaradi po njenem mnenju preveč odprte politike do socialističnih držav in je v zvezi s tem tudi zahtevala zamenjavo sedanjega zunanjega ministra sv. stolice msgr. Agostina Casarolija, ki ga imajo za največjega zagovornika dobrih odnosov s socialističnim blokom.
Oporečniki v katoliških vrstah pa pravijo, da bi Vatikan moral voditi bolj odkrito politiko v obrambo zatiranih narodov. Pavla VI. so še zlasti napadli, ker se
stojnika.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj previdni, prevelika drznost bi vam utegnila škoditi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odložite, če morete, neko potovanje, ker čas ni najprimernejši za sklepanje pogodb. Vesela novica ali darilo.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Ugodne okoliščine za trgovce in obrtnike. Nesebično boste pomagali prijatelju,
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite preveč trdi s svojimi mlajšimi kolegi in sodelavci.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlično boste rešili neko nev-šečno poslovno vprašanje. Preveč zanemarjate družinske člane.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posebno uspešen dan, ki vam bo prinesel precejšnje presenečenje. O-gibajte se zlobne osebe, ki vedno natolcuje.
hujšega, če se jim bo zljubilo?
Premišljevala sem dalje, kaj vse se lahko z nami v teh bridkih u-rah zgodi. «Nemci so prišli,» mi je kot v blodnji venomer ponavljal neki tuj glas. «Da, prišli so», sem si dejala, «saj smo jih pričakovali!» Že od sinoči pogrešajo tri svoje vojake. Sedaj jih bodo iskali po hišah, kakor da jih imamo gospodinje skrite v peči. Takrat pa sem se zaskrbljena za moža dvignila s postelje, se nekaj oblekla in prišla počasi do hišnih vrat. Prav s sredine «placa» sem slišala nemški — «hinder, honder». (Sinonim za nemščino med kmečkim ljudstvom — opomba pisca). «Tone, beži, beži!» sem zavpila proti možu, ki je v kleti kopal skrivališče, da bi skril vanj nekaj masti. V istem hipu je pretekel naše dvorišče sosedov štirinajstletni fant Andrej Cerkvenik in zaklical: «Tone, bežimo, vsi so že odšli». 7)
MAKS ZADNIK
VIRI
1)	Janez Krarrar, Pinko Tomažič, ob II. tržaškem procesu, Obala 12/71.
2)	Zbornik NOV 6/V. dokument št. 147, stran 473.
3)	Zbornik NOV 6/VI, dokument št. 139, stran 323.
4)	Ana Prunk in Ivan Dujc. Dolnje Vreme, ustni izjavi.
5)	Spomenik NOB v Vremskem Britofu, ugotovitev pisca.
6)	Poročili štaba Istrskega odreda 31. 12. 1943 in 18. 1 1944. IZDG Lj. F. 296.
7)	Ana Prunk. Dol. Vreme, opis dogodkov v Vremski dolini 1943 -1945 - rokopis.
ni zoperstavil nasilju, ki ga fašisti izvajajo v Čilu in ni obsodil kolonialistično represijo v portugalskih kolonijah. Zadnje čase je bil papež tarča obsodb, ki sta jih izrazila argentinska škofa San-sierra Robla in Rodolfo Laise, ki pravita, da ima vatikanska diplomacija preveč vpliva v raznih državah. Argentinska škofa nista bila edina. Od vsepovsod je slišati obtožbe, da imajo papeževi nunciji nadzorstvo nad dejavnostjo škofov v posameznih državah in da skušajo uveljaviti ob vsaki priložnosti svoje mnenje. Nuncije tudi obtožujejo, da imajo neposredne stike z vladami držav, v katerih so akreditirani in da obravnavajo vprašanja bistvenega interesa za posamezne cerkve, ne da bi se predhodno posvetovali s tamkajšnjimi škofi.
Eden glavnih nasprotnikov vatikanske diplomacije je nizozemski primas kardinal Jan Bernard Alfrink, ki ga imajo za najbolj naprednega katoliškega dostojanstvenika. Kardinal Alfrink noče imeti nobenih odnosov z vatikanskim nuncijem v Nizozemski Fe-licijem, ki ga večina nizozemskih škofov obtožuje, da skrbi zgolj za interese Vatikana,
V Vatikanu so zaradi tega zelo zaskrbljeni in se bojijo, da se bo ta pojav, se pravi nasprotovanje do vatikanskih nuncijev, razširil tudi na druge države. Sv. stolica je tudi zaskrbljena zaradi pogostih stikov, ki jih imajo nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki z novinarji. V zvezi s tem so pred kratkim izročili vsem kardinalom okrožnico kardinala Jeana Villota, v kateri jim izrecno prepoveduje vsak stik s časopisi in časnikarji.
										
(Nadaljevanje sledi)
•iiiMiiMMiiuiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiititimiMifmmmiiiiiititmiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuit
Vatikanska diplomacija v žarišču polemike
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1,u,u||,|(mm,|||||||m||,|||||t||||||||||||t|||„,|
Horoskop
PETEK, 28. JUNIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: IGRAČE 12.55 Raziskovalna šola
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.30	Zgodbe Flika in Floka — risanka
17.45	Program za mladino Dogodivščine na Rdečem morju
18.10 Nabožna oddaja
18.45	Poljudna znanost: MARCONI
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Teden aktualnosti
21.45	KLASIČNA. LAHKA IN POP GLASBA
Oddajo vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni,
22.40	Sinovi prednikov — risanka
Mala Pebbles je podpisala pogodbo za sto lekcij v kiparski šoli v Slipstaneu. Ker njena prva dela niso spodbudna si izmisli Pebbles načrt, ki bi ji po njenem mnenju moral zagotoviti uspeh.
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Tedenska oddaja o judovski kulturi
19.45	športne vesti
20.00	Ob 20. uri
Za oddajo skrbi Bruno Modugno
20.30	DNEVNIK
21.00	Ignazio Silane: L’AVVENTURA DI UN POVERO CRISTIANO Delo so prvič predvajali leta 1969 na festivalu gledališča v San Miniata. Glavna oseba Silonejeve drame je Fra Pietro Angelerio iz Morroneja, ki so ga 5. julija 1294 izvolili v Perugii za papeža. Njegova izvolitev je bila sad kompromisa med kardinali, ki so bili ločeni v dva tabora, od katerih je eden bil pod vplivom znane patricijske družine Colonna, dru^ gi pa pod vplivom Orsinijev. Po mnenju neapeljskega kralja Carla Anjoujskega, naj bi bil miroljubni in preprosti mož kot Fra Pietro zgolj orodje v kardinalskih rokah, ki bi lahko mirno spletkarili. Fra Pietro, ki si je nadel ime Celestin V. je 13. decembra istega leta odstopil. Silane predstavlja Celestina V. drugače, kot ga je predstavil Dante v svoji Božanski komediji. Dante namreč obsoja papeža, da je odstopil iz stra-hopetstva, medtem ko je za Siloneja Celestin V. zavedni predstavnik kristjanov, ki nasprotujejo korupciji, ki se nikakor ne more uksladiti z resnično vero. V drami pravi Celestin V., da jc poskusil na lastni koži, kako težko je biti papež in obenem ostati dober kristjan.
Kritiki menijo, da je v tej drami Silane hotel opisati paralelnem med likom Celestina V. in papeža Janeza XXIII. Ko je slednji septembra 1962 sklical vatikanski koncil, je prvič govoril o cerkvi revnih.
Za televizijo je delo pripravil Ottavio Spadaro, v glavnih vlo gah nastopajo Riccardo Cucciolla, Edoardo Nevola, Silvio Al-selmo, Gianni Pulone, Antonio Meschini, Ferruccio De Cereso in drugi. Režiral je Ottavio Spadaro
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.30	KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU
Kaj se zgodi, če kuhar nima ničesar deti v lonec? Vzame torbo in gre na trg. Tako je naredil tudi kuhar Rifle, ki vzame s seboj tudi svojo družbo otrok. Med potjo srečajo prijaznega dedka, ki se jim kar pridruži. Izkaže se, da zna dedek marsikatero zgodbo, na primer tisto o Butalcu, ki je šel na semenj in kupil tam kobilja jajca, iz katerih se izvalijo iskri konjiči, seveda, če gre vse po sreči
19.00	Obzornik
19.15	Ansambel: FANTJE TREH DOLIN 19.50 Atletika
MET DISKA
20.15	Pet minut za boljši jezik: Bestseler
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.25 Tedenski gospodarski komentar
21.40	ALI LJUBITE BRAHMSA — celovečerni film
V glavnih vlogah — Ingrid Bergman, Anthony Perkins, Yves Montand. Režija: Anatol Litvak.
Film je posnet po istoimenskem romanu francoske pisateljice Sagan in na robu melodrame, vendarle nikdar ne zdrkne v cenenost, čeprav zgodba ne obeta dosti. Gre za zgodbo ločenke, ki že dolgo živi z mlajšim moškim. Mlad, čeden, moški to razmerje pretrga, vendar se žena sama zave, da razmerje s toliko mlajšim moškim ne more biti kakorkoli perspektivno. Razmerje ra‘ši pretrga, kot da bi morda kasneie preraslo v tragedijo. Film je 1960. leta dosegel velik uspeh — prikazali so ga tudi na festivalu v Cannesu 1961. leta, kjer je Anthony Perkins dobil nagrado za vlogo mladega zapeljivca
23.35	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Otroški kotiček — Risanke
21.15	DNEVNIK
21.35	CLOCHEMERLE
Dramatiziran roman v nadaljevanju
22.00	ČLOVEK IN MESTO Serijski film
22.55 Na srebrnih livadah
Oddaja z ansamblom bratov Avsenik
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.55 Klavirska medigra; 19.10 Liki iz naše ore teklosti: Silvester Škerlj; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.10 Srečanje z avtorjem: Giorgio Voghera; 16.00 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30
20.000	lir za vaš program; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče lahke glasbe; 15.00 Tretja stran; 17.00 Italijanski zbori; 18.00 Tops pops: 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Naši zbori pojo;
20.30	Prenos RL; 21.00 Glasba za dober večer; 2145 Rock party;
22.30	Simf. koncert; 23.35 Sodobna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 7.12 Gospodarske in sindikalne aktualnosti; 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 12.10 Orkester; 12.45 Posebna oddaja s svetovnega nogometnega prven stva; 13.20 Varietejski spored: 14.40 Radijska priredba; 15.10 Oddaja za mlade: 17.05 Popoldanski spored: 18.30 Na sporedu je kitara: 18.45 Plošče; 19.30 Plesna glasba; 20.00 Simf. koncert: 22.20 Ponovno na sporedu z Mino.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19 30 Poročila: 7.15 Svetovno nogometno prvenstvo; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Spored z M. Bongiomom; 12.40 «Alto gradimento»; 13.00 Hit parade; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori: 20.00 Plošče; 22.50 človek v noči.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Albi-nonijeve skladbe; 10.00 Koncert za začetek: 11.00 Igra pianistka Marcella Crudeli; 11.40 Koncert pariškega «Collegium Musicum»: 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.30 Glasba skozi čas; 14.30 Dirigira Arturo Toscanini; 15.30 Polifonija; 15.50 Portret avtorja: Ferruccio Busoni; 17.10 Koncert pianista E. Vercellija; 17.45 Oddaja za vzgojiteljice; 18.00 Večerna diskoteka; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Enodejanki Jacinta Benaventeja; 22.30 Jazz.
SLOVENIJA
7.00, 8.00	11.00, 14 00, 16.00,
20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Počitniško potovanje; 10 20 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.40 Lepe melodije; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam ...;
15.10	Mladina poje; 15 30 Poslušalci čestitajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Popoldanski sestanek; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč. otroci!:
20.15	Ansambel Dorka škoberne-ta; 21.00 Stop-pops 15; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih:
23.15	Besede in zvoki iz logov domačih: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Petkov nočni koncert.
10. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ZRN
Po prvem polfinalnem kolu favorita Nizozemska in ZRN
Za visoka mesta je v ostali šesterici več kandidatov
Svetovno nogometno prvenstvo se P prevesilo proti svojemu zadnjemu delu. Osem izbranih ekip je v sredo že začelo z zaključnimi «sovražnostmi» in prvi podatki že dopuščajo določene sodbe o smeri, v katero se odvija to tekmovanje.
Že prvo kolo polfinalnega dela tekmovanja je potekalo precej drugače od četrtfinalnega turnirja. Neodločenih izidov namreč ni bilo. V štirih srečanjih smo dobili štiri zmagovalce in štiri poražence. To Pa pomeni, da imamo že po prvem kolu štiri ekipe, katerim zadostujeta le še dve točki, torej le ena zmaga ali dva remija, za uvrstitev
LESTVICA
STRELCEV
Szarmach in Lato (Poljska).
4
Rep (Nizozemska).
3
Bajevič (Jugoslavija).
2
Neeskens, Krol in Cruvff (Nizozemska), Jordan (Škotska), Dey-ua (Poljska), Edstrom (Švedska), Housemann in Yazalde (Argentina), Sanon (Haiti), Rivelino (Brazilija), Breitner in Miiller (ZRN).
1
Hoffmann, Streich, Spanvasser (NDR), Overath, Cullmann, ZRN), Lorimer (Škotska), Capello, Rivera in Anastasi (Italija), Here-dia, Babington, Ayala (Argentina), Ahumada (Čile), Džajic, Šur-jak, Katalinski, Bogičevic, Oblak, Petkovič in Karasi (Jugoslavija), Gorgon (Poljska), Pavoni (Urugvaj), Bonev (Bolgarija), Jair-zinho, Valdomiro (Braz.), Sand-berg (Švedska), De Jong (Niz.). Avtogoli
Curran (Avstralija), Auguste (Haiti), Perfumo (Argentina).
na eno od prvih štirih mest, in seveda tudi štiri ekipe, ki si ne morejo privoščiti nobenega poraza več, če želijo doseči uvrstitev med prve štiri.
Štiri zmagovalke so ZRN in Poljska v B skupini ter Nizozemska in Brazilija v A skupim.
Kakšne so možnosti teh moštev, da se povzpnejo še višje na končni lestvici?
Vsekakor so med njimi vsaj tri, ki imajo velike možnosti, da bodo ob koncu prvenstva sestavljale veliko četverico. To so ZRN, Nizozemska in Brazilija.
Nizozemska je vsekakor postala glavni pretendent na prvo mesto v svoji skupini, potem ko je Brazilija odpravila NDR. Za drugo mesto sta trenutno dva kandidata: Brazilija in NDR, vendar imajo Brazilci pri tem precejšnjo prednost, saj imajo dve točki že v žepu, NDR pa nobene. Argentina, verjetno, ne bo igrala vidnejše vloge, kolikor bi, seveda, ne prišlo do presenečenja.
V B skupini ostajajo zah. Nemci glavni kandidati za končno prvo mesto, to pa ne toliko zaradi svoje igre, s katero v tekmi z Jugoslavijo niso (kljub zmagi) ravno blesteli, ampak bolj zaradi nestanovitne igre, ki so jo pokazale o-stale tri članice te skupine. Jugoslovani so sicer tekmo z ZRN zgu-
kiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiimiitiiiiiiiiiu
OBVESTILA
ŠD Primorec - Trebče sklicuje redni občni zbor danes, 28. junija 1974 ob 20.30 v prvem sklicanju alt ob 21. pri v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red:
1.	poročila;
2.	razprava;
3.	volitve novega odbora.
Prosimo, da se občnega zbora
zagotovo udeležite.
Odbor
• * •
SPDT obvešča tečajnike, ki niso prejeli denarja od neizkoriščenega tečaja ali prevoza sezone 73/74, da lahko dvignejo denar v Tržaški kreditni banki pri g. Paoli.
ZSŠDI sklicuje za danes, 28. junija 1974 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah skupščino včlanjenih športnih društev.
«yj-i ?!
bili, toda vrata do drugega mesta imajo še vedno odprta na stežaj, saj so Poljaki pokazali, da niso tak «bavbav» kot so nekateri menili. To smo videli v tekmi s Švedi, katere so premagali le z največjo težavo. «Plavi» imajo torej vse možnosti, da odvzamejo Poljakom dve točki in tako startajo vsaj na mali finale, če jim je veliki že ušel. Švedi bodo sicer verjetno v tej skupini še komu grenili življenje, vendar vidnejših rezultatov bržkone ne bodo dosegli. V tej skupini so torej prvi favoriti zahodni Nemci, za 2. mesto kandidirata Poljska in Jugoslavija, Švedi pa bi morali biti po teh računih zadnji.
Do zaključka polfinalnega dela tekmovanja manjkata še dve koli in zgodi se lahko še marsikaj. V glavnem pa bi naša predvidevanja le morala obveljati, če bo, seveda, tudi v tem delu prišlo do izraza to, kar je osem polfinalistov pokazalo v svojih nastopih doslej.
Jugoslovanski vratar Marič je moral med tekmo i ZRN v Diisseldorfu pogosto posredovati v obrambo svojih vrat. Med njegovimi uspešnimi posegi je bil tudi ta skok, s katerim je odbil Bonhofov strel
j L ,,, „ \	s
ž	'+A .	.	,....
NA TEKMAH NOGOMETNE A LIGE
Brezplačne vstopnice za «visoke osebnosti»
Pravico do znižane cene pri vstopnini imajo lastniki kar 114 različnih vrst izkaznic
Italijansko nogometno prvenstvo
1.	lige je eno redkih v Evropi, ki vsako leto pridobi nekaj gledalcev. Uradne statistike navajajo gledalce z navadno vstopnico in gledalce z vtopnicami, veljavnimi za celo prvenstvo, ne predvidevajo pa brez plačnih vstopnic, ki so v Italiji temelj odnosa med klubi in tistimi, «ki nekaj zmorejo». Te vstopnice so tudi najbolj iskane.
Problem je najbolj kočljiv v južni Italiji, daleč najbolj pa v Rimu, kjer se Lazio in Roma poslužujeta olimpijskega stadiona, ki je last CONI.
CONI baje daje stadion v najem po razmeroma nizki ceni, za svoje «potrebe» pa zahteva kar 800 brezplačnih vstopnic za vsako tekmo. Te vstopnice so takole razdeljene' 40 za predsedniško ložo, 200 za častno tribuno, 250 za glavno tribuno z oštevilčenimi prostori, 50 za tribuno nasproti glavne, 210 za tribuno novinarjev in 50 za funkcio-
................................................................................................................................numi
KOLESARSKA DIRKA «PO JUGOSLAVIJI»
Domačin Ivan Bobovčan še vedno z rumeno majico
3. etapo je osvojil Nizozemec Wersluis
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Jugoslovan I-van Bobovčan je obdržal rumeno majico tudi po 3. etapi mednarodne jubilejne 30. kolesarske dirke «Po Jugoslaviji».
Zmagovalec 3. etape od Gornjega Milanovca do Beograda je Nizozemec Arie Wersluis, ki je 132 km dolgo progo prevozil v 2.57'48”.
2.	je bil Peter Thaler (ZRN)
3.	Anatoli Starkov (SZ)
in nato v času zmagovalca še 19 kolesarjev, med katerimi je bil najboljši Jugoslovan Ivan Bobovčan, ki se je uvrstil na 11. mesto.
Današnja etapa je bila zelo borbena. Na gorskem cilju na planini Rudnik (13 km po startu) je bil v vodstvu vzhodnonemški tekmovalec Mihael Schifner. Najboljši ko-
lesarji so se me^j.,vožnjo ves čas bo 70 km.
menjavali v vodstvu. 30 km po startu je skušal pobegniti član slovenske ekipe Pleško, nato Frelih (Slovenija), v Lazarevcu pa Šved Tomy Brin, ki je pri 40. km tudi ušel in si je priboril 1T0" naskoka. Ostali tekmovalci pa so se podali na lov za njim in so ga kmalu dohiteli.
Nekaj pred Beogradom je poskusil pobegnil tudi član jugoslovanskega moštva Cvetko Bilič, kateremu je skušal pomagati še Janez Zakotnik, toda tudi tokrat se zasledovalci niso pustili presenetiti. U-jeli so ju in skupina 22 tekmovalcev je enotna privozila v Beograd, kjer si je v zadnjem zaletu priboril Wersluis etapno zmago.
Jutri bo na sporedu četrta etapa od Bjeline do Tuzle, merila pa
NA ŠAHOVSKI OLIMPIADI V NICI
B. B.
WÈÈÈÈSÈÈmÈè «ss ìlflSL ■* s,., -«islsd
Vse reprezentance, ki nastopajo na SP v ZRN, trenirajo in igrajo pod nadzorstvom oboroženih stražnikov
JUGOSLOVANI IGRAJO OD KOLA DO KOLA BOLJE
Blesteče zmage slovenskega velemojstra Planinca
<*

V drugem delu finala šahovske olimpiade v Nici igra Jugoslavija sijajno. V 9., 10. in 11. kolu so Jugoslovani premagali ZRN, Nizozemsko in Argentino. Izredno pomembna je bila visoka zmaga nad Argentino, ki bo odločilno vplivala na osvojitev srebrne kolajne. Kar zadeva prvo mesto, je to že oddano SZ. ki si je nabrala tolikšno prednost. da je niti od daleč ne more nobena ekipa več ogrožati. Ob tem je treba poudariti, da je SZ v 10. kolu sklenila z Madžarsko «prijateljski» remi. Ta pa ni nič pomagal Madžarom, ki doživljajo v tem zaključnem delu pravo katastrofo. Bolgari pa, ki so v 10. kolu premagali ekipo ZDA, lahno upravičeno računajo na osvojitev ene izmed kolajn. Predsednik Jugoslovanske šahovske zveze Vojo Savič je protestiral pri kapetanu sovjetske ekipe Vasji Smislovu zaradi očitne «velemojstrske» delitve točk. Smislov se je opravičil, češ da so sovjetski igralci bili pred dvobojem z Madžarsko zelo utrujeni in so se nekoliko oddahnili. Zato so tudi igralci neborbeno remizirali. Predsednik ŠZJ je tedaj vzkliknil: «To pomeni, da boste v zadnjem kolu, v dvoboju z nami, še bolj utrujeni. Torej boste tudi z Jugoslavijo igrah neborbeno in sklenili remi.» Ob vsem tem je značilno, da je SZ vedno igrala proti Jugoslaviji izredno o-stro, medtem ko običajno igra proti Madžarski dokaj umirjeno in «pri jateljsko».
Slovenski velemojster Albin Planinc je spet v formi. V zadnjih štirih dvobojih je zabeležil štiri j odločilne, blesteče zmage. Bodisi i z belimi, kakor s črnimi figurami
je Planinc že ob prehodu iz otvoritve v srednjo igro nadigral svoje nasprotnike. Močnega Argentinca Sangunettija je ugnal že v 29. potezi.
Znani ameriški šahovski mecen Turower, velik Fischerjev privrženec, je dal na razpolago 1.000 dolarjev za najlepšo partijo 21. olimpiade. Fischerja pa še vedno ni v Nici na spregled. Medtem je poslal kongresu svetovne šahovske federacije FIDE daljšo brzojavko s svojimi zahtevami, ki obsegajo dvajset točk. Poleg zahtev v zvezi z organizacijo svetovnega šahovskega prvenstva in strukture FIDE zahteva Fischer tudi neomejen nagradni fond za finalni dvoboj. Kot je znano Fischer med drugim zahteva, da se mora dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka odigrati na 10 dobljenih partij, pri čemer prvak obdrži naslov če pride do stanja 9:9. Večina delegatov na kongresu med njimi ' tudi G|rgbrič,
Izključitev Juž. Afrike in Rodezije
Mednarodna šahovska zveza PIDE je začasno izključila iz vseh svojih tekmovanj reprezentanci Južne Afrike in Rodezije in sicer z naslednjo uradno formulacijo: «Rodezijska in južnoafriška šahovska zveza sta začasno izključeni iz vseh uradnih tekmovanj PIDE, dokler ne bo ugotovljeno, da v Rodeziji in Južni Afriki ni več plemenskega razlikovanja».
Predsednik FIDE Maxeumwe je pred glasovanjem o tej izključitvi sicer pojasnil, da v okviru šahovskih zvez teh dveh držav ne poznajo rasističnega razlikovanja, toda kongres mednarodne šahovske zveze je kljub temu sprejel prej omenjeni sklep.
Romunija - Bolgarija 2:2. SZ - Finska 4:0.
Vrstni red po 11. kolu: SZ 34, Jugoslavija 29,5, Bolgarija 27,5, Nizozemska 26,5, ZDA 26 (1), Madžarska 25 itd.
- SŠK -
» * »
V nadaljevanju šahovske olimpiade je Jugoslavija v 12. kolu premagala Švedsko s 3:1.
KOŠARKA
TORONTO, 27. — V prijateljskem srečanju so košarkarji Jugoslavije premagali v Torontu reprezentanco Kanade s 86:71. V jugoslovanskem moštvu je bil najboljši Krešimir Čo-sič, ki je dosegel 14 košev, v kanadski ekipi pa Phil Tollestrup z 21 koši.
ATLETIKA
Dva rekorda v teku na 3.000 m z zaprekami
narje CONI, ki bi morali nadzorovati uporabo stadiona.
Vsaj tri četrtine teh 800 vstopnic imajo že svojega stalnega odjemalca. Med njimi so ministri, podtajniki, visoki državni birokrati, bančni ravnatelji itd. Sami «reveži» pač.
Te razdelitve ni mogoče tako lahko spremeniti. Manjši «premiki» delitve vstopnic prisilijo posebnega funkcionarja CONI na telefonske «maratone», ki trajajo od ponedeljka do sobote. Vsakemu odvzemu grozijo z maščevanji in zaprekam v ustanovah kjer so prizadeti na vodilnih mestih.
Poleg 800 brezplačnih vstopnic ima 1200 uslužbencev CONI posebno ugodne cene za nakup vstopnic, nogometna kluba pa za razne «u-shige» razdelita kakih 300 vstopnic tud' policiji in tistim karabinjerjem, ki že itak niso dodeljeni varnostni službi. Lazio in Roma pustita na razpolago invalidov, ki imajo pravico do spremstva, prostor za 600 oseb. Invalidi skoraj redno pustijo družinskega spremljevalca doma in svojo pravico prodajo pred stadionom najboljšemu odjemalcu.
Pri prodaji vstopnic za prvenstvene tekme morajo blagajniki upoštevati skupno 114 različnih vrst izkaznic, ki imajo pravico do znižanih cen.
Tudi če prinesejo vstopnice v Rimu nekaj milijard na leto, utrpita oba kluba nekaj sto milijonov lir škode v vsakem prvenstvu in bitj blagajnik niti ni tako lahko.
k. b.
KOŠARKA
CHAMPAGNE, 27. — Združene države Amerike bodo poslale na svetovno košarkarsko prvenstvo v Portoriku, ki se bo pričelo 3. julija, zelo mlado ekipo, saj bo poprečna starost nastopajočih nekaj več kot 19 let.
Karst: evropski Fava: italijanski
Borovi kadeti v Turinu
Borovi kadeti, ki so letos osvojili prvo mesto na škedenjskem «Turnirju prijateljstva», so sinoči odpotovali v Brà pri Turinu, kjer bodo nastopili na prijateljskem turnirju, ki ga organizira domača občina.
Poleg Bora bodo na tem turnirju sodelovale še ekipe Fiata iz Turina, SABA iz Trsta in domača peterka SAI Brà.
Pari današnjega kola: ob 16.00 Fiat Turin — Bor ob 17.30 SABA - SAI Brà Jutri bosta na sporedu finalni tekmi za končno uvrstitev.
b. 1.
se sicer strinja, da je treba dvoboj igrati na 10 dobljenih partij, toda malo jih je, ki bi se strinjale s Fischerjevo zahtevo, da nosilec naslova ostane prvak z devetimi dobljenimi partijami.
Rezultati 11. kola: Argentina - Jugoslavija 0,5:3,5 (Quinteros - Gli-goric 0:1, Sanguinetti - Ljubojevič SEATTLE. 27. — Ameriški boksar 0:1, Najdorf - Ivkov remi, RubinetU težke kategorije Ken Norton je pre-- Planinc 0:1), Anglija - Madžar- magai svojega rojaka Kirmana v ska 1,5:2,5, ZRN - ČSSR 2:2, Nizo- osmem krogu s k. o. v srečanju, ki zemska - Wales 4:0, švedska - Fi- , bi se moralo zaključiti po desetih lipini 3:1, ZDA - Španija 2:1 (1),'krogih.
HELSINKI, 27. — Zahodni Nemec Michael Karst je v Helsinkih izenačil evropski rekord v teku na 3.000 m z zaprekami s časom 8’ 18"4. Prvi je v tem času pretekel to razdaljo lani Šved Gaerderud.
V istem teku je v Helsinkih nastopil tudi Italijan Franco Fava. S časom 8'23” je zasedel peto mesto in postavil obenem nov italijanski rekord. Njegov dosedanji rekord je bil za 4 desetinke sekunde slabši.
BOKS
CARACAS, 27. — Venezuelski boksar težke kategorije Jose Garcia se bo čez dober mesec srečal s svetovnim prvakom težke kategorije Joejem Frazierom. Tako je vsaj sporočil prireditelj srečanja Cedeno, ki je izjavil, da bo dvoboj v Madison Square Gardenu v New Yorku, določen pa je na dvanajst krogov.
BUDIMPEŠTA, 27. — Danes se je pričel v madžarski prestolnici velik mednarodni moški odbojkarski turnir, na katerem nastopajo najboljše ekipe iz Madžarske, Kube, Jugoslavije, Poljske in Vzhodne Nemčije. V prvem dnevu tekmovanj so dosegli naslednje rezultate: Madžarska A - Madžarska B 3:0 Kuba - Poljska B	3:1
Jugoslavija - V. Nemčija 3:1 Jutri bo jugoslovanska reprezentanca igrala proti močni šesterki Kube.
TENIS f
V WIMBI.EDONU
Dober start Jaušovceve
Jugoslovanka Mirna Jaušovec je dosegla v 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu lep uspeh. Premagala je namreč znano češkoslovaško igralko Navratilovo s 6:4, 3:6 in 6:3.
Med moškimi posamezniki so v 2. kolu Newcombe, Nastase in Smith že napredovali v višji del tekmovanja.
Letošnji teniški turnir v Wimbledonu močno ovira slabo vreme.
TONE
SVETINA
«Ne vem, zakaj... Nisem se čutil krivega. Pravzaprav nisem napravil ničesar, za kar bi me lahko zaprli ali preganjali. Z veseljem vas tukaj nismo sprejeli, kot tudi vi v Nemčiji ne bi sprejeli koga drugega...»
Majorju je spreletal ustnice smehljaj.
«Ne bodite naivni, Čop. Saj ne veste, kako mi Nemci ločimo krivdo od nekrivde. Mi vas moramo odstraniti od tam, kjer bi nam bili lahko nevarni. Ne bom vas silil, da ste z nami, ker vem, da ste proti nam. Dokazal pa vam bom ne glede na to, kaj si mislite o ms, da znamo biti tudi mi hvaležni in velikodušni.»
«Kaj nameravate napraviti z menoj?»
«Poskrbel bom, da vas bomo spustili.»
Obema so se oči zalesketale ko takrat, ko sta se videla v Severni steni. Oba je za hip premagalo čustvo mehkobe. Ljudje, ki se srečujejo v stenah, naj bi bili prijatelji. To je sveti zakon gora!
«Spoznal sem vas kot dobrega človeka... Takšnih pa je sedaj na svetu malo... Usoda bo odločila, kdo ima v tej vojni prav. Midva pa si ne bova sovražnika.»
Po tem obisku je nekaj dni prebil v negotovosti. Ni vedel, ali gre za zvijačo ali naj se zanese na obljubo. Toda zasliševali ga niso več. Ležal je v celiai in razmišljal. Vse,
kar človek počne, vede ali nevede, seva iz preteklosti nekam v daljno prihodnost, je vzrok nepredvidevanih posledic. Zapreden vase je premišljal o Tinci. če bi bil odšel z njo v Ameriko, bi se izognil moriji. Spomin nanjo je razpadel v globinah nekega drugega življenja, kamor ne more več seči.
Od zunaj je prihajal topot mnogih nog. Pazniki so podili okoli velikanske zgradbe jetnike in jih mučili s kažem sko telovadbo. Pesek je škripal, kot bi ga dvigala kopita bežeče črede.
Misli so mu uhajale na vse strani. Komu naj bi verjel? Svet prevare je pljusknil v vsako dušo, navdani so bili z nezaupanjem. Gore in prijatelji so bili daleč, kužni duh smrti pa je prihajal s tistimi, ki so se vračali pretepeni z zaslišanj ali iz celic smrti. Mnogo so jih že postrelili kot talce.
Upanje ga ni prevaralo. Nekoč so ga s skupino jetnikov vkrcali na kamione in prepeljali v jetnišnico v Šentvid. Luči bližnjega mesta so ga spominjale na Staneta, na Pavlo, na Karmen in mnoge druge, ki so bili sedaj pod Italijani.
Tu je ostal le nekaj dni. Pod večer so ga poklicali v pisarno. Policijski major Karl Franz mu je segel v roko in vzel z mize polo papirja.
«Tu imate odpustnico, čop! Uredil sem, da boste lahko odšli v Ljubljano. Napravili pa bomo tako, da se vam je posrečilo pobegniti. Tisti, ki so vas na Jesenicah spravili v zapor, ne bi razumeli, zakaj vas nismo postavili pred zid ali poslali v kakšno uničevalno taborišče... Saj me razumete.»
Major ga je odvedel mimo straž iz zapora. Zavila sta proti bloku, tja, kjer je žična ovira presekala deželo na dvoje in je bila v njej odprtina; tam je bila «rampa», ob njej pa nekaj vojakov.
«Preden se ločiva, vam svetujem: če hočete preživeti vojno, se potuhnite. Slaven človek se mora v tem času spremeniti v neznanca. Zginite v množici, ker vas bo množica sicer utopila! Videli ste, da so vam za desetletja nazaj pregriznili
vsako besedo. Kdo? Tisti, ki ste jih komaj opazili, da stopajo iz teme, iz sence zavisti...»
Kimal je njegovim besedam. Ni mogel verjeti. Najbrž je bil podoben njemu, ko so ga pustili živega za Karavankami. Preden sta se ločila, mu je Karl še dejal :
«Morda se po vojni srečava kje na Triglavu ali v tirolskih gorah. V srečnejših okoliščinah, spet samo kot plezalca...»
Prispela sta do «rampe». Gruča vojakov je stopila v pozor. Stisnila sta si roke. čop se je skušal zahvaliti.
«Ne zahvaljujte se. Storil sem samo svojo dolžnost. Povrnil sem vam, kar ste storili zame.»
Italijani mu niso delali sitnosti. Z vogala ulice se je ozrl nazaj, nekako tako, kot se je oziral Karl Franz takrat, ko ni vedel, če bo dobil strel v hrbet ali ne.
Major je stal med gručo vojakov in gledal za njim, do kler ni izginil v mraku ulice, ki je držala proti mestu.
ZADNJI PREVIS
Svet bo drugačen takrat, kadar bodo ljudje spet ljubili hrabrost in spoštovali čast.
1
Mrzli svit meglenega jutra ju je predramil. Joža si je pomel zaspane oči in pretegnil ude, razbolele od mučnega prekladanja, ki je trajalo vso dolgo noč. Pomislil je nanjo in zavpil:
«Hoj! Hoj! Pavla! Kako si?»
Njegov glas se je lovil in odmeval ob mokrih prepadih in zamiral v sivem loku neba, ki je zapiral ozki svod nad hrbti skalnih vrhov.
«Hoj! Hoj! Sem še kar! Pa ti?» se mu je oglasila od spodaj.
Njen glas sta požrli luknja in preveša — zdelo se mu ja ko da prihaja iz dna globoke vode, od človeka, ki ie potre-ben pomoči.
Pod steno je ležala redka megla. V njej je lebdelo nekaj zvememh svaljkov, ki so spominjali na potuhnjene ribe roparice. Upal je, da bo sonce popilo to vodeno moro, ki se mu je lepila v dušo in mu vlažila premraženo telo.
«Si za to, da greva naprej?!»
«Sem! Kar pojdiva!»
Hladna, mokra noč jima je izsesala moči, ki jih je bilo treba nadoknaditi s hrano. Opustila sta utvaro, da bi se vračala, če bi bilo prenevarno. Joža je vedel, da sta v položaju, ko je umik mnogo nevarnejši od napada. Porabila sta že tohko klinov, da bi bil spust niz vso steno praktično ne mogoč. Zato marata tvegati vse in izplezati tam ki er sta s! zamislila.
Precej časa je sukal vrv, preden je zagledal Pavio med previsi pod seboj. Pa še tam ji je na spolzki skali spodrsnilo, da je moral okusiti vso njeno težo. Nič je ni prizadelo. Kljub nezgodi se je končno le znašla ob njem na bor-nem stojišču.
«Kakšna pa si?!» se je začudil, strmeč v njen obraz Imela je temne lise pod očmi in žalostne poteze.
«Kakšna da sem!» se je razjezila. «Sebe poglej, misliš da a kaj drugačen? Kakšen pa si sploh lahko po takšni noči?! Saj si tudi ti tak kot ožeta limona!»
«Tega pa si ne pustim reči! Mene še ni strlo. Kmalu boi videla!» je dejal z glasom, ki je vzbujal pogum.
«Mene pa je! Počutim se kot pohojena cunja!»
To njeno priznanje ga je zaskrbelo, saj ni nikoli tožila. Ponavadi je celo prikrivala utrujenost.
Zobje skalovja so bili vse ostrejši in obstanek v navpično-sti je zahteval izjemne telesne napore.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
28. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
NA ZAHTEVO ITALIJANSKE SEKCIJE INTERPOLA
Domnevna pajdaša Calabresijevega morilca Kies so va in Stefano aretirana v Španiji
Osumljeni «killer» Gianni Nardi se baje skriva v Južni Ameriki - Pričevanje neke bolničarke glavni dokaz proti trojici fašistov - Pravočasni beg v Španijo - Zunanje ministrstvo zahtevalo ekstradicijo
MADRID, 27. — Španska policija je s sodelovanjem agentov italijanskega odseka Interpol aretirala v mestu Tore Molinos Luciana Bruna Stefana in Gudrun Kiessovo, ki sta skupaj z Giannijem Nardijem obtožena, da sta umorila milanskega policijskega komisarja Luigija Cala-bresija. Italijansko zunanje ministrstvo je v tej zvezi sporočilo, da je že vložilo pristojnim španskim oblastem zahtevo, naj izročijo Stefana in Kiessovo.
Nardi Stefano in Kiessova sta zbežala iz Italije v začetku marca, ko sta namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Riccardelli in pre-
BHIili
da se pripravljajo za umor. «Mislila sem — naj bi izjavila — da se odpravljamo na eno od običajnih akcij, kot takrat ko smo v Trstu metali bombe (za kakšen atentat gre, še ni bilo ugotovljeno op. ur.).» Kiessova naj bi nadalje priznala, da je proti Calabresiju streljal Nardi.
Luigina Ginepro ni spregovorila z nikomer o izpovedi nemške igralke. Posvetovala se je z duhovnikom zapora in ta ji je svetoval, naj molči in naj se ne vmešava v zadeve, ki se je ne tičejo. Šele nekaj mesecev pozneje, ko je skrbela za neko paralizirano plemkinjo, bivšo časnikarko in se je spoprijateljila z njo, ji je razkrila ozadjé zločina.
Skupaj z njeno pomočjo je sestavila | novno dokument, ki ga je pozneje poslala Idr. R dr. Riccardelliju.
Če bi bil sodnik obveščen o izpovedi Kiessove takoj, ki bil lahko
soočil pričo z obtoženci in prišel data zaporni nalog.
kmalu do resnice. Tako pa je moral nekaj mesecev preverjati verodostojnost memoriala, preden je lahko izdal zaporne naloge. V okviru preverjanja so sodniki organizirali tudi srečanje med Gineprovo in Kiessovo. Nemško igralko so poklicali z nekim izgovorom na zasliševanje na milansko državno pravd-ništvo, kjer je bila «po naključju» tudi bolničarka. Ženski sta se objeli in stopili v bližnjo kavarno, da bi v miru kramljali. Kaj sta tedaj govorili, ni bilo mogoče izvedeti. Gineprova je imela v torbici magnetofon, s katerim je posnela pogovor.	če je med tem	Kiessova po-
priznala	umor,	pa zna	le
Riccardelli	in dr.	Patrone,	ki
imata	zadevni	posnetek. Bržda	je
v tem nekaj zanimivih elementov, če sta se sodnika odločila, da iz-
iM
Gudrun Kiess Mardou

liiiiiillllliliitliiliiiiliilliiiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiifiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
POMEMBEN KORAK NAPREJ NA POTI POPUŠČANJA NAPETOSTI
Pakistanski premier Buto na obisku v Bangladešu
Vzajemni odnosi in posledice vojne iz leta 1971 v ospredju pogovorov med državnikoma
*
. . ________________________^
Bruno Luciano Stefano
iskovalni sodnik Patrone izdala proti njim zaporne naloge. Vest o u-krepu je prišla na dan, preden je policija aretirala neofašiste, tako da so jo lahko še pravočasno od-kurili. Stefano in Kiessova v Španijo, Nardi pa v Južno Ameriko. Pred nedavnim je tiskovna agencija ANSA sporočila, da je Nardi v Čilu, kar pa so santiaške oblasti demantirale.
Agenti so odkrili skrivališče Kiessove in Stefana, ko so vdrli v rimsko ponarejevalnico dokumentov, ki je preskrbela številnim fašistom ponarejene potne liste. Med drugimi tudi Espostiju, fašistu, ki je bil u-bit v spopadu s karabinjerji na planoti Rascino.
O Nardiju se je začelo govoriti kot o domnevnem morilcu komisarja Calabresija že septembra leta 1972, ko so ga obmejni stražniki a-retirali na švicarsko - italijanski meji zaradi tihotapljenja orožja in razstreliva. V njegovem mercedesu, v katerem sta bila tudi Stefano in Kiessova, so našli vrsto pušk in samokresov ter znatno količino tro-tila. Nardi je bil na las podoben identikitu Calabresijevega morilca, a sodnik ga je moral po nekaj mesecih pripora izpustiti na začasno svobodo, ker ni odkril nobenega tehtnega dokaza proti njemu.
Do teh se je dokopal skoraj leto dni pozneje, točneje julija lani, ko mu je bolničarka Luigina Ginepro izročila dosje, v katerem trdi, da ji je Kiessova sama priznala, da je sodelovala pri umoru milanskega komisarja. Sprva je bil sodnik Riccardelli dokaj skeptičen in ni verjel v verodostojnost bolmčarkinih izjav. Ko pa je prebral priznanje se je prepričal, da vsebuje vsaj zrno resnice. Skupaj s sodnikom dr. Patronom sta več mesecev preverjala izjave Gineprove in iskala objektivne dokaze, da bolničarka govori resnico. Končno sta se v začetku marca prepričala, da je ženska povedala resnico in izdala zaporne naloge proti Nardiju, Stefanu in Kiessovi. Vest pa je prišla predčasno na dan, tako da so jo lahko osumljenci pravočasno odkurili v tujino. Kdo je prišepnil časnikarjem na uho, da so sodniki izdali zaporne naloge proti Nardiju, Stefanu in Kiessovi, preiskovalci še niso ugotovili, dejstvo pa je, da se to čestokrat dogaja, zlasti še, ko so v pomembne preiskave vpleteni fa šisti.
Kako si je Gineprova pridobila toliko zaupanja od nemške igralke, da ji je priznala sodelovanje pri umoru? Bolničarka je sama opisala te okoliščine v pogovoru s časnikarjem tednika «La Domenica del Corriere».
«Bilo je 15. oktobra — trdi ženska — ko se je v zaporu San Vittore razširila novica, da so zavrnili amnestijo zaradi Calabresijevega u-mora. Druge jetnice so se zato znesle nad Kiessovo, ker da so fašisti z umorom komisarja odgovorni za ukinitev pomilostitve. Branila sem jo pred ostalimi in si tako pridobila njeno zaupanje.»
«Poleg tega pa — pripominja bolničarka — je bila Gudrun izredno živčna. Bala se je, da jo bo naslednjega dne med soočenjem ne ka priča spoznala kot žensko, ki je vozila avto, s katerim je zbe žal Calabresijev morilec. Zato se je izpovedala.»
Poudarila je, da sprva ni vedela,
DAKA, 27. — Danes je pakistanski premier Ali Buto prišel na tridnevni uradni obisk v Bangladeš. Na letališču v Daki so uglednega gosta sprejeli bangladeški predsednik Mudžibur Rahman in drugi visoki državni funkcionarji.
Med obiskom, ki je za indijsko podcelino odločilnega, celo zgodovinskega pomena, bosta premiera razpravljala predvsem o vprašanjih vzajemnih odnosov in zlasti o posledicah vojne iz leta 1971, ki je privedla do proglasitve neadvidnp-sti Bangladeša.
Indijski tisk daje danes dogodku izreden poudarek in podčrtuje, da
22 TISOČ LIR ZA KILOGRAM MUH
V	turških mestih imajo od zdavnaj velik problem z mrčesom, predvsem pa z muhami. Kako se rešiti nadležnih žuželk? župan mesta Cizre v vzhodni Turčiji, je baje našel rešitev: vsakomur, ki mu bo prinesel kilogram mrtvih muh, bo izplačal 500 turških lir (22 tisoč italijanskih lir).
NEVARNO PREPEVANJE
Tridesetletni aranžer in njegova štiri leta mlajša spremljevalka sta morala v bolnišnico, ker so nanju streljali iz teme. Ponoči sta prepevala po ulicah Hamelna, ko so ju krogle zadele v ramo oziroma v roko. Kaže, da ju je obstrelil živčen človek, ki zaradi njunega ne preveč ubranega pet ja ni mogel spati.
DOLŽNIKI
Računalniki za obdelovanje globnih listkov za napačno parkiranje na newyorških ulicah so zaradi preobremenjenosti v nekajletnem zaostanku, kar pomeni, da marsikdo ne bo nikoli plačal globe. To zelo dobro vedo tudi sami policisti, ki so med največjimi dolžniki, saj bi morali plačati kar 30 tisoč dolarjev zaradi napačnega par kiranja.
V	celoti je četrt milijona neplačanih glob. Če bi vsi do’ž-niki takoj plačali globo, bi se v mestno blagajno steklo kar 150 milijonov dolarjev.
neodvisno državo. To je utrlo pot tudi tristranskemu sporazumu med Pakistanom in med Bangladešem, ki pomeni velik korak naprej k normalizaciji odnosov na podcelini. Kljub pakistanskemu razburjanju po eksploziji prve indijske a-tomske bombe kaže, da Buto ne namerava tako zaostriti odnose, da bi onesposobil komaj začet proces popuščanja napetosti. Pakistan je sicer odpovedal indijsko-pakistanske pogovore o obnovitvi poštnih in drugih komunikacijskih zvez med državama, zato pa je nekaj dni pozneje napovedal obisk v Bangladešu.
Pogovori v Daki bodo zanimivi, ker bodo zajeli tudi širši okvir kot je urejanje in poravnavanje starih računov (med drugim še ne rešeno vprašanje odplačevanja dolgov nekdanjega Vzhodnega Pakistana). Sredi aprila je bil premier Buto na obisku v Pekingu, ki sedaj menda nima več resnejših pomislekov o vstopu Bangladeša v OZN. In prav zaradi tega bi Buto — čeprav to zveni paradoksalno — lahko prevzel vlogo posredovalca med Dako in Pekingom, s katerim si Bangladeš želi čimprej normalizirati odnose.
bodo pogovori v Daki pomemben korak naprej na poti normalizacije na indijski podcelini. Istočasno poudarja, da je bil pogoj, ki je omogočil obisk, tristranski sporazum med Indijo, Pakistanom in Bangladešem, ki so ga podpisali zunanji ministri teh držav aprila letos v Delhiju. Sporazum je rešil nekaj najbolj žgočih problemov, ki so doslej zastrupljali podcelinske odnose. Tako so rešili vprašanje pakistanskih vojnih ujetnikov, ki so se vrnili domov in delno je rešen tudi problem Biharcev, to je ljudi, ki so se v Bangladešu izrekli za pa kistansko državljanstvo. V precejšnji meri je bilo tudi rešeno vprašanje Bengalcev, ki živijo v Pakistanu in ki bi se radi vrnili domov v Bangladeš. Po mnenju po litičnih komentatorjev bosta skušala premiera Rahman in Buto dokončno rešiti to vprašanje, ki že tako ali tako predstavlja velik ko rak naprej k docela normalnim od nosom med Islamabadom in Dako.
Bangladeški premier Mudžibur Rahman je povabil pakistanske«;« državnika na obisk, takoj ko je ta na vmunski islamski konferenci
Medtem ko so preiskovalci preverjali izjave Gineprove, sta Kiessova in Stefano inirne živela v Rimu v razkošnem stanovanju. Zbežala sta 3. marca, ko sta iz televizijskega dnevnika zvedela, da ju milanski sodniki iščejo. Kako je mogoče, da sta toliko mesecev živela v prestolnici, ne da bi se skrivala, kot pričajo izjave sosedov, če ju je policija iskala po vsej Italiji, zaradi drugih dolgov, ki sta jih i-mela s pravico?
V okviru preiskave sta prišli na dan skrivnostni okoliščini, v kateri je bil vpleten Calabresi. Prvi je dogodek v Parabiagu, kjer se je pokojni komisar skupaj s podčastnikoma Panesso in Evolo sestal z nekim zapornikom. Namen sestanka je bil sestaviti identikit Gianfranca Bertolija, atentatorja, ki je tri leta pozneje vrgel bombo pred milansko kvesturo. Calabresi se je pred smrtjo zanimal za Bertolija, zakaj, pa ni bilo še ugotovljeno.
Takoj p» Calabresijevem umoru je Evola sporočil nadrejenim, da je identikit, ki ga je narisal septembra 1970 v Parabiagu izredno nodo-ben fotofitu Calabresijevega morilca. O pričevanju pa sodniki niso bili obveščeni, kot tudi niso bili obveščeni o Bertolijevem dosjeju, ki ga je pripravil Calabresi.
Druga skrivnostna okoliščina je obisk pri bivšem milanskem kve-storju Guidi v Trstu, ki ga je Calabresi imel v načrtu nekaj dni pred smrtjo. Če je pokojni komisar res prišel v naše mesto ali ne, ni znano. Njegova žena in dr. Guida to zanikata, res pa je, da so sodniki odkrili dosje, ki priča o namenu dr. Calabresija, do obišče svojega bivšega predstojnika.
Tretje vprašanje, ki je še brez odgovora je. zakaj je policija z dvema dnevoma zamude obvestila sodnike, da je vlomila v stanovanje Kiessove in Stefana v Rimu. Dr. Riccardelli in dr. Patrone sta o vlomu izvedela iz časopisov, ki so poročali o akciji zelo podrobno.
Ko bosta dr. Riccardelli in dr. Patrone lahko zaslišala Kiesšovo in Stefana, bosta verjetno lahko naredila korak naprej v preiskavi o eni glavnih epizod strategije napetosti v Italiji. Ne gre pa pozabiti, da je odvetnik pokojnega generala De Lorenza pred nekaj dnevi izjavil, da ena sama črna nit povezuje vse dogodke od pokola sindikalistov pri Portelli della Ginestra na Siciliji, do pokola v Brescii. Dokumentacijo, ki potrjuje njegovo trditev, naj bi imel SID. če je to res, kako je mogoče, da pristojnim organom ni še uspelo aretirati teroristov in jim preprečiti zločinska dejanja?
Lov na mamila: bogata kra v Iranu in Franciji
TEHERAN, 27. — V Tabrisu, glavnem mestu severozahodne pokrajine Irana Azerbejdžana, je vojaško sodišče obsodilo na smrt štiri državljane, ki so se ukvarjali z razpečevanjem mamil. Policija je našla pri enem izmed njih štiri kilograme morfija ter skoraj dva kilograma heroina. Eden izmed njih pa je imel že nekakšen laboratorij, v katerem je razčiščeval mamila. Pri njem so policijski organi našli 67 kg nepredelanega opija. Na stanovanju nekega drugega člana te podjetne druščine pa so našli 9 kg heroina.
Če so imeli iranski policijski krogi srečo, niso imeli manj sreče finančni stražniki mesteca Valras-Plage v južni Franciji. Nekdo jim je bil namignil, da se je v obalnem področju «motal» neki šlen, ki da je bil zelo sumljiv. Stopili so na plovilo in na njem našli le dva rr "'a posadke. Ko so šlen nre-iskah, so našli kar 282 kg hašiša. Poveljnik šlepa 25-letni Bernardine Muller in njegov pomočnik 26-letni Robert Baanh sta, jasno, izjavila, da «blago» ni njuno, pač pa da sta ga le prevažala iz južne Španije v Amsterdam. Dala sta celo ime «namembnika». Je to neki Ferry Rock. Dokler ne najdejo tega, bosta moža «na hladnem». Verjetno Pa bosta za rešetkami ostala tudi pozneje zaradi sodelovanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
/'a '• ' '
Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA
Poslovanje Delavskih zadrug je bilo tudi lani zadovoljivo
Inz. Pečenko o prizadevanjih zadrug na področju cen - Se letos nova trgovina na Trgu Starc milnice
«Lansko poslovanje Delavskih zadrug se je zaključilo z zadovoljivim rezultatom: to je bil najprimernejši način za proslavitev sedemdesete obletnice ustanove». S temi besedami je predsednik Delavskih zadrug ing. Josip Pečenko včeraj odprl občni zbor zadružnikov, ki je bil v prostorih trgovinske zbornice v prisotnosti podžupana Giu-ricina in številnih zadrugarjev in predstavnikov zadružnih organizacij iz naše dežele.
Podžupan Giuricin je pozdravil zbrane zadrugarje in goste v imenu tržaške občine. V pozdravnem nagovoru je poudaril pomen zadružnega sodelovanja, zlasti na področju potrošnje, kjer se položaj polagoma slabša zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov.
V poročilu upravnega sveta De-
lavskih zadrug, ki ga je podal ing. Pečenko, je navedeno, da je organizacija v lanskem letu zabeležila rekorden obseg prodaj v skupni vrednosti 8 milijard lir. Promet je bil skoraj za 30 odst. večji kakor v letu 1972. Delavske zadruge so v lanskem letu uvedle zamrznitev cen pri 21 blagovnih vrstah blaga široke potrošnje, kakor je bilo predpisano v ustreznih navodilih osrednje vlade in kakor je narekovala tudi gospodarska politika, ki jo tudi sicer vodijo Delavske zadruge. Hkrati s tem so Delavske zadruge napele vse sile, da so lahko sproti zadovoljevale širok krog odjemalcev tudi kar zadeva potrošne dobrine, ki so primanjkovale na tržišču.
Pečenko je nadalje naglasil nujnost nadaljnje preosnove Delavskih
...............................
Po sedmih letih Sirci v Kuneitri
Po sedmih letih izraelske zasedbe so se Sirci vrnili v glavno mesto Golana Kuneitro. Slovesnosti ob povratku sirskih civilnih oblasti v mesto je prisostvoval sam predsednik Hafez Asad (na sredi v vojaški uniformi), ki je dvign il sirsko zastavo na glavnem mestnem trgu

VEDNO BOLJ IZOLIRANA ČILSKA VOJAŠKA HUNTA SE «STRNJUJE»
Ponovna mobilizacija sil Pospešiti mednarodno akcijo v pomoč čilskemu ljudstvu proti južnoafriškim rasistom
Pinochetova oblast spet v težavah zaradi brezposelnosti in inllacije Zasedanje mednarodne komisije za raziskovanje zločinskega početja hunte
SANTIAGO DE CHILE, 27. — Vojaška hunta je z enostavnim odlokom, ki ga je objavila v Uradnem listu, proglasila generala Augusta Pinocheta za ^vrhovnega poglavarja države», torej za predsednika republike. Odlok ne govori o trajanju mandata, iz česar bi mogli sklepati, da meni Pinochet ostati dolgo na oblasti. Kljub temu na, da si je Pinochet zagotovil tolikšne oblast, je prepustil štirim poveljnikom — načelnikom čilskih oboroženih sil — zakonodajno oblast. V primeru nenadne smrti, bolezni aii odsotnosti, bi Pinocheta na položaju poglavarja dežele zamenjali v naslednjem vrstnem redu:	najprej
vrhovni komandant čilske vojne mornarice, trenutno admiral Jose Toribio Merino, nato vrhovni poveljnik letalskih sil, trenutno general Gustavo Leigh Guzman, končno vrhovni poveljnik carabinerov, trenutno je vrhovni poveljnik general Cesar Mendoza.
S tem aktom skuša čilska hunta nekako «strniti» in «utrditi» oblast, kajti po državnem udaru od 11. septembra lani so razmere v tej deželi iz dneva v dan vedno slabše. Prej. v času Allendeja, so določeni k '--rvativni krogi tudi pod vplivom tujega kapitala najprej zavira'' ekonomsko stabilizacijo, nata so e'-onomske razmere izpodko-pav«!' da je Čile v zadnjih dveh let: h A bende je ve oblasti doživel moč n val inflacije, ki je dosegla 69.5 odst. od septembra lani do dan s pa je inflacija dosegla že if)3.5 odst. Vrhu tega šteje Čile ""daj že okoli 700 tisoč biezposelnih, saj se je prejšnji teden pridružilo brezposelnim nič manj kot 100 tisoč
Lahoreju iziavil, da Pakistan pri-1 državnih uradnikov in nameščencev, znava Bangladeš kot suvereno in ki so bili odpuščeni iz služb.
KOPENHAGEN, 27. — Tu se nadaljuje zasedanje Mednarodne komisije za raziskovanje zločinskega početja čilske vojaške hunte. Včeraj je spregovoril kot priča Wladimir Carrillo, sin čilskega rudarskega sindikalista, ki je bil v času Allendejeve vlade imenovan za direktorja državne družbe za premog. Wladimir Carrillo je pred komisijo izjavil, da se je njegov oče takoj po državnem udaru na lastno pobudo prijavil novim oblastem, ki pa so ga na mestu aretirale in ga predale sodišču. To ga je obsodilo na 15 let ječe, vendar so obsodbo spremenili in bivšega sindikalista obsodili na smrt ter ga še istega dne usmrtili.
Komisija za raziskovanje zločinov čilske vojaške hunte zaseda sedaj v Kopenhagnu in jo vodi bivši danski zunanji minister Knud Boerge Andersen, njen generalni tajnik pa je švedski odvetnik Hans Goeran Franck, ki je ob otvoritvi sedanjega zasedanja poudaril, da bi se bila morala komisija sestati jeseni, v septembru, pa so jo na-naglo sklicali, ker vojaška hunta v Čilu pripravlja proces proti 33 vidnim čilskim političnim funkcionarjem, med katerimi je tudi 16 bivših Allendejevih ministrov in njihovih pomočnikov. «Predmet sedanjega zasedanja je politično preganjanje ter vojaški procesi, ki so na dnevnem redu v Čilu.
Mednarodna komisija za Čile predstavlja enega izmed členov verige mednarodnega solidarnostnega gibanja, ki se bori za to, da bi se Čilu vrnila svoboda. Komisija, o kateri je govor, pa se specifično u kvarja, «z zbiranjem, raziskovanjem in analiziranjem podatkov o kri-
minalnem početju oblasti čilske vojaške hunte».
V zvezi z najnovejšimi dogodki v Čilu je bila včeraj v Rimu tiskovna konferenca italijanskega vsedržavnega združenja Italija-čile, ki nosi ime po bivšem čilskem predsedniku Salvadoru Allendeju. Na konferenc so spregovorili poslanci Riccardo Lombardi, Giancarlo Pajetta in Mauro Ferri. Na konferenci je bi! govor o pripravah na vseevropsko konferenco solidarnosti s Čilom, za katero je dal pobudo francoski vsedržavni kolektiv za solidarnost s čilskim ljudstvom. Omenjena vse Evropska konferenca bo 6. in 7. julija v Parizu.
Poslanec Lombardi je prikazal nekaj aspektov tega vseevropskega srečanja v Parizu in podčrtal predvsem nujnost, da se svetovne javno mnenje ponovno mobilizira v podporo čilskemu ljudstvu, pač v trenutku . ko čilski režim še pospešuje svoj nečloveški pritisk, ki hkrati izdaja njegovo čedalje večjo izoliranost.
Vseevropska solidarnostna konferenca. ki bo v kratkem v Parizu, bi morala biti šele septembra, pa so jo nanaglo sklicali v zvezi z najnovejšimi dogodki v Čilu, kot je rekel poslanec Giancarlo Pajetta, ki je izrazil prepričanje, da bo konferenca vzpodbudila tudi vladne torej uradne kroge evropskih dežel, da bi se zganili. Sicer pa se bo na bližnji pariški konferenci zahtevalo naslednje: prenehanje stanja «notranje vojne», ki ga je pred nedavnim vojaška hunta ponovno potrdila: prenehanje nekontroliranih aretacij in mučenja; osvoboditev noli-tičnih jetnikov iz zaporov, inter nacij in deportacij; spoštovanje člo vekovih pravic
POZIV ODBORA OZN ZA UKINITEV APARTHEIDA
Policija v krvi zatira sindikalni boj temnopoltih rudarjev za najosnovnejše pravice
NEW YORK, 27. — Zločinsko početje južnoafriških rasistov, ki še nadalje ubijajo afriške rudarje in uporabljajo najbolj primitivne metode za eksploatacijo in akumulacijo velikih profitov, je izzvalo ostro reakcijo v Združenih narodih, ki na razne načine krepijo kampanjo za ukinitev a-partheida. Posebni odbor Združenih narodov za borbo proti plemenskemu razločevanju je poslal včeraj, na dan podpisa listine Združenih narodov (26. junija 1945 v San Franciscu) poročilo varnostnemu svetu in generalni skupščini o novih umorih afriških rudarjev v Južnoafriški republiki.
V poročilu se navaja, da je policija ubila dva afriška rudarja, pet pa jih ranila v rudniku zlata Lo-raine. Tu je prišlo do oborožene intervencije rasistične policije v trenutku. ko so črnski rudarji z demonstracijami zahtevali večje mezde.
Odbor Združenih narodov za borbo proti apartheidu je včeraj dobil brzojavko, s katero mu je vodstvo mednarodne zveze svobodnih sindikatov sporočilo, da je rasistična policija iz istih razlogov umorila tri rudarje v rudniku zlata v Harmoniu. Sindikalna centrala najodločneje obsoja južnoafriške rasiste, ki pozivajo policijo, da v krvi zaduši upravičene zahteve črnskih rudarjev. Poročilo, ki so ga poslali sindikati, bo priključeno poročilu posebnega odbora OZN, dokumentaciji, ki bo predložena varnostnemu svetu in generalni skupščini, že omenjeni odbor Združenih narodov pri tem poudarja, da so bili novi zločini izvršeni na e-nak način kot tisti, ki so bili izvršeni lani 11. septembra v rudnikih v Carltonvillu. Tedaj je pod streh rasistične pobrije padlo 12 rudarjev, večje število pa jih je bilo ranjenih.
Odbor Zdnrie—b pnrHov v svojem poročilu dodaja, da je krajevno juž-
noafriško sodišče oprostilo policaje in rudniške oblasti. Še več, policijski kapetan, ki je dal ukaz, da se strelja proti rudarjem, je bil povišan v najorja. Za svoj zločin je bil torej še nagrajen. Zato odbor Združenih narodov opozarja varnostni svet in generalno skupščino, da novi zločini v Južnoafriški uniji kažejo, da se teror belopolte manjšine nad črnsko večino še stopnjuje. Zato predlaga, da se pospeši mednarodna akcija za ratifikacijo pogodbe, katere namen bi bil ukinitev apartheida in ustrezne ukrepe za prenehanje pobijanja a-Iriških delavcev, ki se borijo za ve čji kos kruha in osnovne svoboščine.
«Pfpsi» v SZ, vodka v ZDA
MOSKVA, 27. — Sovjeti bodo pili «pepsi - colo», Američani pa rusko vodko, na eni in na drugi strani pa se bodo trudili, da bi pridelali čim več in čim boljšega sadja. To je vsebina sporazuma, ki sta ga podpisala predsednik ameriške družbe «Coca cola» Paul Austin ter predsednik sovjetskega državnega za voda za znanost in tehnologijo Ger man Gvishiani. Sporazum predvideva, da bodo v Sovjetski zvezi polnili stekleničke s pepsi - colo, v ZDA pa bo ista družba razpečavala rusko vodko. Za polnjenje stekleničk s pepsi - colo so nekje ob Črnem morju postavili tovarno, ki obratuje že mesec dni-
Sklenjeni sporazum nadalje predvideva, da bodo sovjetski strokovnjaki posredovali svojim ameriškim kolegom svoje Izkušnje pri pridelovanju sadja v puščavskih predelih Sovjetske zveze. Vrhu tega si bodo izmenjavali izkušnje na pod
zadrug in postopnega prehajanja k sodobnejšim načinom poslovanja. V tej zvezi je potrdil, da bo še v letošnjem letu odprta nova samopostrežna trgovina Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice, še poprej pa bodo zadruge odprle podobno trgovino v Gradežu. S tem se bo delovanje Delavskih zadrug razširilo tudi na Obsočje in v okoliš Červinjana.
Sledilo je poročilo nadzornega odbora. ki ga je podal dr. L. Peloso, nakar s e je ob obeh poročilih razvila živahna razprava. Vanjo so posegli predsednik Karnijske zadruge iz Tolmeča ing. Pellegrini, zadrugarji Cuffaro, Carlini, Creva-tin - član upravnega sveta, Zecchini, Sartoretto, Poletto, Bologna in Parma. Pred zaključkom občnega zbora so predstavniki vodstva Delavskih zadrug podelili vrsto nagrad sinovom in hčerkam včlanjenih zadrugarjev za izredne uspehe v šoli.
Tudi na univerzi prazne blagajne
Na zasedanju upravnega sveta tržaške univerze so pooblastili rektorja prof. Giampaola De Ferro naj poseže pri deželnih in državnih^ o-Masteh v zvezi s hudo finančno krizo, ki že dalj časa tare univerzo. Kljub podpori dežele in nekaterim državnim prispevkom, j® razpoložljivost blagajn univerze zelo skromna in še zlasti omenja zaradi številnih birokratskih ovir, Upravni svet je tudi sprejel stališče akademskega senata, ki je v svojem dokumentu obsodil finančno krizo.
Pokrajinska uprava za prizadeto mladino
V dvorani pokrajinskega sveta v Trstu se je pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Pacor te dni sestal s predstavniki tukajšnjega združenja industrijcev in odbora za vključevanje prizadete mladine v proizvodne dejavnosti. V omenjenem odboru sodelujejo organizacije AIAS, CEST, GET, ANFFaS, ENFI, CISL, UIL, CGIL, Center za zdravstvo na delovnem mestu, razne organizacije za strokovno izobraževanje mladih in tehnične službe pokrajinske uprave.
Na sestanku so vzeli v pretres delovanje v korist prizadetih ljudi, ki so ga opravili od februarja letos do danes. Glede na vprašanja, ki nastajajo pri uvajanju zlasti mladih prizadetih ljudi v proizvodnjo, so sklenili ustanoviti poseben de'ovni odbor, ki naj bo stalno v stiku z delodajalci in njihovimi stanovskimi združenji. Hkrati s tem bo pokrajinska uprava zbirala podatke 0 razpoložljivosti delovnih mest za prizadeto mladino. Delovni odbor bo v sodelovanju z združenjem in-dustrijcev iz tržaške pokrajine sestavil program za vrsto obiskov v raznih industrijskih obratih našega področja, da bi tako približa) mlade prizadete delovnemu svetu in njegovi problematiki. Odbornik Pacor pa se bo povezal z drugimi organizacijami delodajalcev, da bi raztegnil dejavnost pokrajinske u-prave v korist prizadete mladine tudi na druga področja.
• Od jutri do ponedeljka bo v kulturnem krožku, «Pečar» v Kolonji tradicionalni praznik Unità. Praznik, ki ga organizira na prostem sekcija KPI «Pratolongo», se bo začel jutri ob 15. uri. Na sporedu so predvajanje filmov, razstavi o Čilu in 50. obletnici Unità ter razstava otroških risb. Vsak večer bo ples ob zv0' kih orkestra «The Lords». V nedeljo ob 19.30 bosta govorila Silvano Ta-rondo in Miloš Budin.
«FESTIVALBAR»
V Ses/'anu uspel večer lahke glasbe
V znanem sesljanskem lokalu «Caravella» so sinoči nastopili znani italijanski popevkarji, ki so predstavili številni publiki pesmi letošnjega «Festivalbara». Organizator prireditve — Vittorio Salvetti — je publiko seznanil s prvimi rezultati tega festivala, ki sloni na priljubljenosti posameznih popevk na podlagi izidov juke - borov. Prva na lestvici je «Soleado» ansambla Da-miela Santacruza, sledi ji «Piccola s fragile» v izvedbi Grupija, pa «The locomotion» pa je nič manj kot Beethovnova romanca — seveda v priredbi Jamesa tasta.
Sinočnjo prireditev, na kateri M nastopili tudi Tržačan Pilat; ansambel Casadei, Marcella in drugi priljubljeni popevkarji, so posneli za italijansko televizijo in za barvno televizijo v Kopru, Monte Carlu in Luksemburgu. Posneli so tudi Mi-romarski in Devinski grad ter Se-sljanski zaliv, tako da bodo zlasti tujce, ob zvokih lahke glasbe seznanili z lepotami naših krajih. Prav zaradi tega so dežela, sesljan-
ročju pridelovanja in konzervira- ska in pokrajinska ustanova za tu-nja sadja in zelenjave,	I rižem podprli prireditev.