tv: y-
' 7Cfcb,iAN IM SPIRIT FORClfei. ^ lANGUAGS ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Dulutli, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R


NO. 40
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI

Kdor hitro da, dvakrat da!
mm k L D, PA PRA
Kdor hitro obnovi naročnino, že s tem pomaga listu!
liči©
obljubi! bili-
S i 0 B 0 ¥i
Mary Sobochan
! V nedeljo ponpci je umrla v ! Mt: Sinai bolnišnici 81 let stara ' Mary Sobochan s 1157 Addison
Načelnik FBI Kelley dostopnejši novinarjem
Ciarencs M. Kelley
WASHINGTON, D.C. — Sedanji načelnik FBI Kelley je
Iranski san J e umjuvu ”“*■	Road, rojena	Lackovic v	Hotiči
jor» d O i j e V \ Pose en	v Prekmurju	v Sloveniji,	vdova
sklad za podpnanje re^"j0(j Ie^a 1945^ ko je umrl njen nih ds za V.	:mož Joseph, mati Stephena,
TEHERAN, Iran. — Ko' sta Anne Smith, Josepha, Franka, bila pretekli teden tu predsed-! Edwarda, Martina, Mary Tromp, nik Mednarodne banke za obno- Marthe Clemente, Johna ter vo in razvoj McNamara in di-j treh drugih otrok, ki so umrli,
rektor Mednarodnega mooetar-115-krat stara mati, enkrat pra-	T dUglm finega fonda H. Witteveen m se; stara mati, sestra Kat.e Mar- / Jm	bil njegov
rszgovarjala s šahom Rezo Pa- Kolia v Clevelandu. Enega brata	E Hoover, Obljubil Je
hlevijem o potrebah sveta v; m eno sestro	je zapustila	v Ju-	da	bo	imel	letno
zvezi z novimi cenami olja, je	goslaviji. Bila je clamca	Oltar-	tiskovni	konference,
šah predložil ustanovitev poseb-j nega društva m Materinskega	J	nanoveda! večjo
nocro cklada za r^zvci in nodoi- kluba pri Sv. Vidu, SŽZ št. 25. P10'' tciko je	®	J
nega skiaaa za razvoj m poutu	1	.	’.	prostost v odnosih do tiska svo-
ranje revnih držav in obljubil | Pogreb b0 1Z Grdmov.ga po- ^ glavnim pomočnikom. sam vanj en bilijon dolarjev. v,	^ y	sv_ , Ko je imel Kelley zadnjič se-
sklaa naj 01 prispevale tudi vse	^ Kalvarijo I stanek z novinarji, ki jih je po-
druge države, bogate na olju, m '-d b •>	a ^	1 ‘ j vabil na malico, so nekateri vo-
seveda uidi gospodarsko raz vi-	Michael Barney	| dilni člani FBI iz prejšnje dobe
V nedeljo je umrl v Polyclinic • kazali nad novo “smerjo” očitno bolnišnici 73 let stari Michael; nejevoljo.
Barney s 1090 E. 66 St., rojen v j	______0______
IRAŽJA POŠTNINA
letošnjem letu, dejal, da je oljna kriza prešla, da pa je vprašanje še ostalo. Izjavil je dalje, da ne pričakuje, da bi ga Predstavniški dom obtožil
WASHINGTON, D.C.
Pred-
sednik ZDA Richard Nixon je tožil.
sinoči na svoji prvi tiskovni j Predsednik je. dejal, da želi konferenci od lanskega oktobra! zmago svojo stranki pri jesen-
te države Evrope, ZDA in Japonska.
Novi sklad naj bi upravljali in vodili v tesnem sodelovanju | Clymer, Pa., mož Julie, roj. Mo-z Mednarodno banko za obnovo ; rovich, oče Mary Ellen Skopec, in razvoj in z Mednarodnim! Margaret Zahurancik, Christine rac nete m jm .skbobrn. Letno naj Markuš, Ravm^nda, S’'.'ge , .12 bi bogate države prispevale vanj krat stari oče, enkrat prastari j
Povišanje poštnine so nam že dolgo napovedovali, sedaj pa je tu! Od prihodnja nedelje, 3. j marca 1974, cd opolnoči dalje, pve(jsednik Nixon je sinoči na tiskovni konferenci, prvi v bo stala poštnin a.za navadno pr-' smo 10 centov, zaUetalsko pismo 13 centov, za dopisnico o centov, vse druge poštne j pristojbine pa be do zvišane c d 25 do 40 L .
Kje so 'tisti če :’ ,; ko so bile dopisnice pp en ceri?
Zvišani pcstnjfea bo prizadela privatnice, trgovce, časopisna podjetja, seveda tudi Ameriško Domovino, ki s« stalno bori 2 visokimi cenami materiala, zlasti čaocjpisnega papirja. Časopisna poštnina bo povišana od 25 do 40 i, točno koliko, bomo videli, kq bo po prvem mesecu prišel račun od clevelandske poštne uprave.
Ko že povišujejo poštnino, bi želeli, da bi tudi poštna administracija storila svojo dolžnost ter bolj redno in točno dostavljala Ameriško 'Domovino našim cenjenim naročnikom po Združenih državah in po sosednji Kanadi.
Verjemite, dragi naročniki in
dejal, da je kriza energije — v prvi vrsti oljna kriza — prešla, da pa je vprašanje ostalo in ga je treba reševati. Napovedi o mrzlih domovih in omejitvah o-bratov zaradi pomanjkanja e-nergije se niso uresničile. Dežela \ je kritično razdobje srečno prestala ob varčevanju energije. Predsednik je napovedal izboljšanje oskrbe z gasolinom kasneje spomladi in poleti.
Prebivalstvo je sodelovalo
Prebivalstvo se je na splošno držalo priporočil za varčevanje energije in s tem pripomoglo v veliki meri k zmagi nad krizo, ki je grozila deželi lansko jesen. Predsednik je na vprašanje, kaj
naročnice, da vraka upravičena ;	izjavi1 iranskega šaha, da
'ZDA niso uvozile v zadnjm mesecih nič manj olja kot pred ok-
pritožba zaradi nerednega prejemanja boli lastništvo in uredništvo lista, katero vlaga dnev- ,	^ .	, TT	.
, ‘tem točno ooucen. Uvoz olja je no veliko truda za redno izba-. ,	p.	.	:	■ ,
1 o.osti manjši. Nixon je dodal.
tobrom, odgovoril, da šah ni o
skih volitvah, da pa je njegova prva dolžnost čuvati urad predsedstva ZDA. Novinarje je o-pozoril na to, kako so leta 1943 pozivali. predsednika H. S. Trumana, naj odstopi, ker je huda cokla za svojo stranko, pa je ta vse iznenadil, ko je pri predsedniških volitvah zmagal nad samozavestnimi republikanci.
Odnos do Sovjetske zveze
Nixon je dejal, da globoko ceni A. Solženicina, ruskega pi sa.telja, Nobelovega nagrajenca, da občuduje njegov pogum. Če bi bil prepričan, da bi odločnejši nastop ZDA pomagal onim v ZSS, ki se borijo za večjo svobodo, bi morda ZDA to storile, toda skušnja je pokazala, da to ne bi bilo učinkovito. Slični nastopi v Sovjetski zvezi v
preteklosti se niso končevali z izgonom v svobodni svet, ampak !prešel v pljučnico.
I Iz Clevelanda in okolice
Pust in Pepelnica—
Danes je pustni torek, dan veselja in norenja, jutri pa je Pepelnica in začetek posta, duhovne priprave na veliki praznik Vstajenja. Letošnja Velika noč bo 14. aprila.
V bolnišnici—
Poznani društveni delavec Joseph Ferra, 444 E. 152 St., je srečno prestal operacijo v Richmond Heights General Hospital, 27100 Chardon Rd., Richmond Heights, Ohio 44143., Želimo mu hitrega okrevanja!
Vsak petek ribe—
Očetovski klub fare sv. Vida bo tudi letos v postnem času pripravil vsak petek, razen Velikega petka, fine ocvrte ribe s prilogami v šolskem avditoriju, od pete do sedme ure zvečer.
Druga obletnica—
V četrtek ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Ivana Avseneka ob drugi obletnici njegove smrti. '
Perk v sporu s policijo in gasilci—
Mestni župan R. J. Perk je bil en teden v Cleveland Glinici zaradi močnega prehlada, ki je Zdravje se
j an je slovenskega dnevnika v
da ni mogoče reči, da bi bil šah
*S,
in dootavljfcna jevLl; če pa jo m .	odrine in jo isti dan ne odpre-
od 2 do 3 bilijonov dolarjev. oče, brat Georgea, Susan Gla- ! predsednik je odložil za april mi, bodisi zaradi odsotnosti pošt-
predvidem obisk Evrope nih uslužbencev ali iz kakega na september, še vedno pa drugega vzroka: ima V načrtu obisk ZSSR :	Dolžnost bi morala vezati vse,
V juniju.	' državljane in ' a d m i n istracije.
WASHINGTON, D.C. —- Lani Poštna uprava Združenih, držav naj bi bilo “leto Evrope”, kot bi res potrebovala močno poži-je bil objavil tedaj državni taj- vilno injekcijo!
AMERIŠKA DOMOVINA
CmveLmdu. Kaj pomaga, če je «neodgovoren jn brezobziren” v
Ameriška Domovina dnevno ................, , . ,	.	, .
svoji izjavi, kot je to preje reicei
Prag.n° ,in t0C.A°. . odPrcrnbena novinarjem W. j* Simon, načelnik zveznega urada za energijo.
Robert McNamara je bil nad dish, Mary Lovalick, Josepha in predlogom ves navdušen, po pok. Jacka. Do svoje upokojitve njegovem mnenju bi bilo to ne- pred 8 leti je bil zaposlen pri kaj sličnega, kot je bil Mar- Fisher Body Co. Pogreb bo ju-shallov plan po drugi svetovni tri, v sredo, ob 9.45 iz Zakraj- , vojni za obnovo Evrope.	j škovega pogrebnega zavoda, v
Iranski šah je dejal, da bo cerkev sv. Frančiška ob 10.30,	^	.... ............
njegova vlada sestavila zadevni nato na Kalvarijo. Truplo po- ^ KiSgmger poJsporazumu V načrt in ga predložila na pri- Lojnega bo na mrtvaškem odru	q končan;ju vojskovanja
hodnjem sestanku Organizacije danes od 2. popoldne do J. zve- ^ IndokinL j3bjavil je načrt no-držav-izvoznic olja. Kot je dejal j osmanski zunanji minister Amou-1	------°-
zegar, bi naj v sklad prispevalo WlldfigliH lil 12 držav, izvoznic olja, in 12 in-j
s pašiljatvijo v Sibirijo ali še
celo s čim hujšim. ZDA poznajo
položaj in delajo za popuščanje
napetosti v svetu, ker je to ne-
obhodno za ohranitev miru.
ŽDA ne- odobravaj,;, .sovjetskega
ITT	” f ", sistema, kot ZSSR ne odobrava
LNixonove, besede v tem pogledu	’	,	„ .
amensKega, toda on m Breznjev
sta se odločila, da pustita to ob
reseraie stise v
ve “atlantske listine” kot terne-	Čistka V Kairu
Ija za ureditev odnosov med	na vidiku?
ZDA in Evropo. Komaj je bil KAIRO, Egipt. — Odstavitev 1 p0trebno za obtožbo predsednika načrt v javnosti, so se dvignili Mohameda Heikala kot glavne- ZDA v
so bile umirjene in diplomatske, med tem ko je bil Simon brez dvoma in brez potrebe oster.
Novinarji so predsedniku Ni-xonu stavili vrsto vprašanj, na katera je mirno in spretno odgovarjal. Celotna tiskovna konferenca je trajala 38 minut in je krila vsa pereča vprašanja, ki j trenutno deželo zanimajo.
; Nixon ne misli, da bo obtožen ! Tako je Nixon dejal, da je po | mnenju pravnih strokovnjakov
strani, da se ne mešata v notranje zadeve držav drug drugega, pač pa da delata za boljše odnose med ZDA in ZSSR ter s tem za utrditev svetovnega mi-
Gromiko govoril s papežem o Jeruzalemu
RIM, It. — Po končanem 4-
dnevnem obisku v Italiji je sov-
IT'T'7~KAvir ’“'L. ietski zunanji minister A. Gro-Predstavmskem domu,J .	, . , ;	^	,
proti njemu kritični glasovi v ga urednika znanega in ugled- kaznivo dejanje. To njegovo! miko °’blskal papeža Pavla V k.
dustrijsko razvitih držav. Letni
prispevek bi pri tolikšnem šte-:	jj G A D U G U , Zg. Volta. - Evropi, zlasti v Franciji.	negafee^ika-Al* Abram naj’bi itMišče j eT odkritem nasprotju | “ se izgovarjal z njim o polo-
vi lu bil na vsako le 150 milijo- j Giavni tajnik Združenih naro- Razprava o novih odnosih se bil le 'prvi korak k čistki na- s stališče pravnih strokovnjakov , zaiu na Srednjem vzhodu, o
dov Kurt Waldheim je pretek-1 je vlekla iz meseca v mesec in sprotnikov predsednika Sadata pravosodnega odbora Predstav- Jtruza^emu in svebb Lrujih
mu je toliko popravilo, da se je v nedeljo vrnil domov. Z odklonitvijo plačila polnega zavarovanja za bolnišnico za policijo in gasilce se župan ni zapletel v spor le z mestnim svetom, ki je to plačilo odobril, ampak tudi s policijo in gasilci, ki trdijo, da jim župan jemlje njihove pravice. Mestni pravni oddelek se je izjavil proti plačilu, ker da mestni svet, ko je to odobril, ni odobril sredstev za izvedbo svojega sklepa. Ko se je župan R. J. Perk danes vrnil na redno delo, je vprašanje plačila bolniškega zavarovanja policiji in gasilcem spet pred njim. Policija grozi, da bo delala proti R. J. Perku kot republikanskemu senatnemu kandidatu, če ne bo poskrbel za odobreno plačilo.
Novi poslanik ZDA v ZSSR
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli
nov.
j U.UV J.X.U.X O V*	---- J	V	AA, AAAN^OS-Oi-A v aaAwkj^x^ “ k5‘j^/X U Iri i 1 Ti. VX. V JO X C-D C 0.1 i. 1 JN Cl UOwlClUCA	CX V L'OWUrrtZt^Cl ULl UUi d X A trn .o O CA V'
Šahov načrt bo izvedljiv le,	r teden obiskal po suši prizade-	tako je	bil odlagan obisk	pred-	z vseh	važnejših	mest	v javni	niškega doma. ki o obtožbi (im-	nJem ' ter 0	svetovnem miru,	četrtek je prišel	sem Walter J.
če bodo cene olja, ki so jih na-	te države Afrike južno od	Sa-. sednika	Nixona v Evropi. Konc-	upravi,	vojski in	vseh	drugih	peachment) predsednika zdaj	m&b drugim	tudi o	xonieie-iCi	Stoessel Jr., novi	poslanik 2.DA
gnali koncem leta na nespre-	hare. Svet je pozval, naj tem	dr-; no je zadeva Watergate	pred-	pomembnih položajev v	javno-	razpravlja. Nixon je izjavil, da	za evropsko	varnost	in sodelo-	v Sovjetski zvezi. Od januarja
jemljivo višino, znižali do take	žavam hiti na pomoč, ker če	po-1 sednika	tako zaposlila, da	je o-	gti.	ne pričakuje, da bi ga Dom ob-	vanje.	1973, ko je šel	v pokoj Jacob
mere, da jih bo svet zmogel. Pri moči v nekaj prihodnjih mese-! stal doma, je pa tudi res, da sedanjih cenah šahov načrt ni- cjh ne bo, bodo te države izgini- j razmere v Evropi za Nixonov o-ma dosti izgledov na uspeh, kaj- ie z zemljevidov.	I bisk niso bile ugodne. Položaj
ti svet je na kraju toliko moder, šest let trajajoča suša poriva se ni izboljšal z nastopom oljne da vidi njegov smoter — olajša- puščavo vedno dalje proti jugu krize, ko je Francija še bolj za-, ti revnim državam nakup dra- in sili ljudi k množični selitvi, čela hoditi svojo lastno pot. To gega olja, torej povečati trg, za ko si skušajo rešiti življenje, je privedlo do novih trenj, ki olje in držati njegove cene viso- Prizadetih je okoli 25 milijonov; so posebno izstopila na krmfe-ko! McNamara je bil verjetno ljudi v šestih državah, v Mavre-1 renči držav-potrošnic olja zadnji
Kake podrobnosti o vsebini Beam, ZDA v Moskvi niso ime-
prezgodaj navdušen!
Mrs. Nixon pojde v Latinsko Ameriko
taniji, Senegalu, Maliju, Nigru, ‘ teden.
J Čadu in Zgornji Volti. , i Upad Nixonovega ugleda v j Rešitev teh držav in njihove-; ZDA je škodoval njegovemu u-1 ga prebivalstva je možna le z ! gledu v Evropi v taki meri, daj obsežnim večletnim napo rom. si ga prav nihče ne želi na obisk. Pred- j;n tega naj bi bil posvečen Ko bo obhajal v aprilu NATO ‘
WASHINGTON, D.C. —
sodnik Nixon je določil svojoi ohranjanju prebivalstva in nje-1 25-letnico obstoja, je bilo reče-, zono Pat za-zastopnico ZDA pri ^ g0vi oskrbi z živežem, drugi pa no, da bo Nixon šel v Evropo po-1 vmestitvi novega predsednika izvedbi načrtov, ki naj bi omo- trdit in obnovit ameriško obvez-! Venezuele 11. marca 1974 in no-; gočili prebivalstvu lastno pre- nost v okviru NATO za obram- i
vega predsednika Brazilije 14. marca 1974.
Mrs. Pat Nixon bo napravila 10,000 milj dolgo potovanj e j ki naj pokaže obema državama, Venezueli in Braziliji, koliko je ZDA do dobrih odnosov z njima.
■monshi prerok
Delno oblačno in mrzlo. Najvišja temperatura okoli 24 F (-5 C).
življanje. Potrebni so jezovi, bo Evrope. Sedaj so se v Beli kopanje vodnjakov, organizacija hiši odločili za odložitev Nixo-obrti in določenih industrij, ki novega obiska od aprila na sep-naj bi dajale ljudstvu zaposli-; tember ali morda celo na kasne-tev.	!je. Nixon ima med tem še ved-
Prvi del pomoči bi znašal let- J no v načrtu pot v Sovj etsko zve-no okoli 280 milijonov dolar-; zo v juniju, ko bi naj tam pod-jev, drugi pa preko enega bili- pisal nov, trajni dogovor o ome-jona dolarjev v teku prihodnjih jitvi jedrskega strateškega orož-10 let.	ja med. ZDA in ZSSR kot do-
______o______	i polnilo sedanjega začasnega.
Veliko vrst volne ‘	——o-----------
SYDNEY, Avstral. — Ovce v — Reka Amazonka je pri iz-Avstraliji dajejo preko 1,700 Rvu v morje široka okoli 400 vrst volne.	nailj.
razgovorov niso bile objavljene.
Zaaaje vest:
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj izrazil upanje, da bodo arabske dr-i zave v bližnji bodočnosti uki-
TOŽBO JE VLOŽILA — Nečakinja pokojnega papeža Pija XII. (na sliki) princesa Elena Rossignani, je vložila tožbo proti izdelovalcem filma “Pokol v Rimu”, v katerem je pokojni papež osumljen, da ni preprečil umora 335 Italijanov v času nemške zasedbe Rima v drugi svetovni vojni. Princesa trdi, da je to grdo obrekovanje njenega pokojnega strica.
le svojega poslanika. Poslani-štv je vc hi odpravnik poslov Adolf Drbs.
Novi poslanik je poklicni diplomat, star 54 let, ki je bil v Moskvi žc ponovno v službi in gladko govori rusko. Kremelj je bil nejevoljen, ko tako dolgo ZDA niso poslale novega za-
nile prepoved dobav olja ZDA, v , ,	. i T „ stopnika. Rad bi imel kakega u-
ce bodo razgovori med Izrae- 1
lom in Sirijo potekali ugodno.
DETROIT, Mich. — Prodaja domačih avtomobilov je v sredi tega meseca bila za povprečno 37% manjša od one v
Mibajlova ne pustijo
iz Jugoslavije v ZDA
BEOGRAD, SFRJ. — Znani
glednega poslovnega človeka, pa se je končno zadovoljil tudi s poklicnim diplomatom, katerega sposobnost je znana.
Včeraj je novega poslanika istem času lani. "Najbolj pri- sPreJel zunanji minister A. Gro-zadeta je GMC, kjer je pro- miLo. daja za 47% manjša, kot je bila lani, najmanj A M C. kjer | je manjša le za 7.8%.
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov osebni odvetnik H. Prob LUhajio Mihajloy. ki je bil Kalmbach je priznal dve ne-,ve“ -ei zaP’l Lo se je potegoval pravilnosti pri zbiranju dena- za VCV° svobodo in preje s svo-rja za republikanski volivni' pisanjem žalil Sovjetsko sklad leta 1870, — med dru- zvezo> 3e zaprosil za potni list gim naj bi bil nekomu, ki je za c“Lcd v ZDA na zborovanje dal $100,000, obljubil poslani- Ameri ke zveze za napredek štvo ZDA.. Nixon je sinoči ,,a ‘ uorii v S?n Franciscu, tiskovni konferenci dejal, da	Ju gr s ovsnske oblasti so mu
poslaništva ZDA niso bila petni list cdklomle) pa mso za nikdar naprodaj, — kolikor to navedle nobenega razloga. To je njemu znano — in ne bodo. i Je "službena tajnost”!
Ameriška Domovina
—Ji It % I 'iTil I	^1,1, j)
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
ustaljenost, katere vzrok pa je prav komunistični diktatorski režim. Vsi so v strahu, kako bo ta režim prenesel Titov odhod z oblasti. Prenekateri sodijo, da utegne ta prinesti konec drugi Jugoslaviji.
j
1
I
BESEDA IZ NARODA
'k
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 40 Tuesday, Feb. 26, 1974
Kdo naj brani narod
raš iz sobe iti na stranišče, ki se nahaja na koncu hodnika, in srečen si, če ga dobiš praznega in neonesnaženega. Za kopanje imaš malo sobico s prho, ki pa jo moraš rezervirati, da ti nudijo toplo vodo, seveda vse to s posebnim doplačilom. No da, prijetna je tolažba, ko praviš: eno noč ali dve bova že prestala.
S. i, Serafina Zdolšek mm veins pokoj
PARKERS PRAIRIE, Minn. — V rani jutranji uri 18. avgusta 1973 je v prisotnosti sester, ki so pri njej molile, izročila svojo plemenito dušo Bogu, kateremu je zvesto služila vse svoje živ-ljenje) s. m. Serafina Zdolšek.
Rojena je bila 25. avgusta 1890 na Ponikvi pri Grobelnem. Šestnajstletna je že zaprosila za vstop pri Šolskih sestrah v Mariboru, kamor ji je ugladil pot njen stric duhovnik. Tudi na u-čiteljišče pri sestrah jo je on usmeril. Po končani maturi je! bila sprejeta v noviciat 1. 1911.
“Obramba katerega koli dela našega ozemlja se enako tiče vseh nas.” Tako je pred kratkim izjavil v pogovoru za
časopis “Vojno delo” Tito. Njegova izjava ni bila podana Kot učiteljica je najprej pouče-tjavendan, brez nekega jasnega namena. Bila je del, ali bo- vala na vadnici sestrske osnov-Ije začetek splošne ofenzive s strani režima, ki skuša izpe- ne šole v Mariboru, nato eno le-Ijati svojo idejo “Splošnega ljudskega odpora”.	; to v Celju, vmes pol leta v Spli-
t .	.	i . i .	v ,	.	,	.	.tu kot učiteljica nemščine. Ker
Izjavi osemdesetletnega maršala je sledilo masivno pisanje časopisa po vsej Jugoslaviji o tej temi. Obramba pred tujim napadom, katerega se danes v Jugoslaviji resnično bojijo, je bila tudi snov raznih izjav, študij in uvodnih člankov. Tako je v ljubljanskem Delu Boris Dolničar z laskavimi besedami skušal navduševati bralce za idejo splošnega ljudskega odpora. “Ni ga človeka,” je zatrjeval, “ki ne bi brez pomisleka pritrdil, da je doma resnično najlepše; četudi se zdajle jezi na svoj dohodek, jutri na kaj drugega, pojutrišnjem na kaj tretjega ...” Nakar je še dodal: “Marsikje pa se človek niti ne sme niti ne more jeziti.”
Vsekakor Dolničar nima popolnoma jasnih pojmov o
tem, kaj je “doma resnično najlejše”. To gotovo drži iz na- - d 0 d d za d . Ivan Matoh drllg0 julr0 peIjal z ravnega razloga ljubezni do rodne zemlje, do vsega, kar “
tvori domačo skupnost, narod in življenje na tistem koščku i	bil daPje isala ^ renjo vas, kjer je bila rojena
si je pridobila tudi posebno izobrazbo v glasbi, je postala učiteljica glasbe na meščanskih šolah in na učiteljišču. Njen predmet je bila tudi telovadba. Tako je od 1914 do 1937 delovala na sestrski šoli v Mariboru kot uči-
Ko sva uredila vse potrebno v hotelu, sva šla na obisk k naši dobri znanki prof. Rozi Matoh, ki je bila pred leti Ha obisku pri svojem bratu Jožetu Matohu v Milwaukeeju in pri pokojnem bratu Franku v Clevelandu. Izročila sva ji Jožetov pozdrav in malo darilce. Najin nenadni o-bisk jo je resnično razveselil in pogostila naju je z dobrim cvičkom. Potem nas je peljala na o-gled mesta, ki se je zelo razširilo na vse strani s stanovanjskimi hišami in različnimi tovarnami. Po izvrstni večerji v restavraciji ‘Otočec’ smo potem pešačili na pereferijo mesta, kjer žive njeni sorodniki. Sprejeli so nas zelo prijazno, sedli
nazaj v Novo mesto. Naša prijateljica Roza nas je peljala skozi prometno mesto — bila je sobota in vojaščina je imela prost dan. Ogledali smo si še par mestnih zanimivosti, med njimi tudi staro pekarno, kjer se je Rozin brat Jože Matoh pred sedemdesetimi leti učil pekarske umetnosti. Po večerji v restavraciji “Otočec” smo ob luninem svetu občudovali zeleno Krko, kjer je bila električna razsvetljava zelo slaba zaradi pomanjkanja električnega toka.
V nedeljo, 23. septembra, ob 8. uri zjutraj smo že z, lepim avtobusom drveli proti Ljubljani. Z nami se je peljala tudi naša vodnica Roza, kjer nam je v vsaki večji vasi alp trgu pokazala manjše in tudi večje tovarne, katere nudijo zaslužek vaščanom in okoličanom.
L. G.
(Dalje sledi)
teljica petja, vijoline in telovad-; smo k mizi pod trto, ki se je šibe. Mlajše sestre so jo poznale | bila od težkih grozdov. Dober , kot zelo živahno in nikoli če-' cviček nam je pomagal, da smo ' memo, vedno polno vesele uslu- se dodobra razgovorili in dome-
Imela je nili, da nas bo mlajši nečak
ge in pripravljenosti.
dar za
v hotel. Za vse gostilniške lokale razen nočnih barov je policijska ura v Sloveniji ob 11. uri zvečer.	,
*
Naslednje jutro zgodaj, takoj po zajtrku — jaz sem si izbral golaž in vampe mešano, žena pa pražena jetrca z neokusno kavo — smo se s šoferjem Ivanom in prijateljico Rozo odpeljali
šča. V novembru 1952 jo je pot zanesla v Zemun, kjer je zopet vršila službo predstojnice do
leta 1957. Odtlej pa do svoje j .	.	. v
smrti je živela v iprovincijalni :n^° VaS’ ^er •,e m°ja zena hitro hiši sester v Beogradu. Doigo ! d°bila prijateljske vezi med va-
skozi Šmarjeto v bližnjo Gore-
zemlje, ki je naša domovina. A s tem se ne da prikriti one-	t	žene Fr™ oko -
ga drugega, življenjskih pogojev v domovin, ki jih je via-	^ J* ^ hode ter teSlovad_ J na Frančiška žužek.	Zahvalila
dajoci rez,im pripeljal v tak položaj, da kljub temu, da je	W rajame ponoae ter teiovaa	mostnii„brm,t	vn
“doma najlepše”, mora milijon jugoslovanskih državljanov “ nastoPe-v temJe imeJa T i JI iaut J ° f ? JTuf ’ T danes V tujino “s trebuhom za kruhom”.	! hko tzrednih uspehov. Seveda ; scila lahko noc, ki je bila topla
.j-	,	. .. ,	. :je bilo dolgo časa tudi cerkveno;111 svetla luna rn;m je kazala pot
Tudi uvodničar ne more zanikati, da, kljub temu, da ;etie 6 . u,.	v hotel. Za vse eostilniške loka-
se narod jezi, ne more spremeniti življenjskega sistema do-.J, ma zaradi teže režima, ki onemogoča vsako svobodno inici- ■ 0d Maribora se je morala po-ativo na tem področju.	| ^ L 1937- ko je nova
A vrnimo se k “splošnemu ljudskemu odporu”. V res- dolznost klicala na otok Rab, niči je to propagandno geslo za angažiranost čim širših	k;,er Je P°stala predstojnica se-
krogov naroda, pa tudi orožje za pospešitev političnega u-	strskeSa samostana ter upravi-
niformiranja med ljudstvom. To je razvidno iz raznih izjav, teb'ica samostanske^ ženske stro-zlasti pa iz besed sekretarja komiteja konference Zveze ko- kovnfr šole in otroškega zaveti-munistov (partije) v Jugoslovanski ljudski armadi. V izjavah beograjskemu “Komunistu” je generalpodpolkovnik Djemil Šarac naglašal, da sta “odbijanje napadalca in o-bramba Jugoslavije predvsem odvisna od krepitve samo-upravno-socialističnih in družbeno-ekonomskih odnosov.
Kolikor bolj bo naša družba politično, gospodarsko in so- ;-------- • —»-----------	Iščani in daiinimi sorodniki n-
cialno stabilna, toliko večja bo njena splošna, to pa pomeni casa ie se opravljala razne pi-j	, . Trranxj51< Je’
tudi obrambna mo5."	^
Kaj se lahko razume pod “politična stabilnost”, ni tre-' i^irn predstojnicam, potem pa ba posebej razlagati, a partijski sekretar v vojski je šel še j več;>1 df1 mokla-dalje. Zahteval je od “članov ZK, pripadnikov vojske, da t>" krepijo moralnopolitično enotnost vojaških kolektivov...
Za takšno angažiranje imajo priložnost vsi člani ZK, vse organizacije in poveljstva, vsi pripadniki vojske od generala do vojaka. Sploh pa so to najvažnejše naloge, ki izhajajo iz pisma za nas, komuniste v Jugoslovanski armadi”.
In ves ta napor za dosego “moralno-politične enotnosti”, to je popolne nadvlade partije na vseh odtenkih vojaške (kakor seveda tudi civilne) dejavnosti ima en sam namen: Za vsako ceno mora imeti partija v absolutni oblasti vodstvo odpora proti kateremu koli tujemu posegu. To je, partija bo imela tudi popolno odgovornost za obrambo naroda in njenih interesov pred tujimi sovražniki.
Težko si je misliti večji nasmisel. Partija, ki po marksističnem nauku ne priznava naroda, za katero je narodnost pojem, ki ga je treba uničiti, podobno kot naj izumrje Pb'nc na obeh straneh, kar je po-po’em države, naj brani narodove interese. Komunizem, ki vzr°čik> težko dihanje. Zadnje v i : tvu zanika duhovnost in duhovne vrednote, naj vodi tri dni Pred smrtjo ni več govo-boj, ki izhaja iz vrednote, ki je med najgloblje zasidranimi rila- Dala ie sam° z roko znak, v človekovem srcu, iz ljubezni do domovine.	da zeli vode radi žeje.
Kakšna laž in prevara! In kakšna perfektna kopija na- Pogrebne obrede je opravil čina delovanja izpred treh deseletij. Kajti resnični namen vsega tega besedičenja in delovanja je: partija naj se postavi na čelo naroda, da bi narod s svojo krvjo branil interese partije. Narod naj brani sistem, ki ga tlači, narod naj rešuje voditelje, ki ga izkoriščajo ..
f	se je
razvil prijeten razgovor, poseb-
Po zdravniškem pregledu je n0 še’ ker 50 se nekateri starejši bilo ugotovljeno, da ima s. Sera-!	še do'bro opominjali po-
fina slabo srce in sladkorno bolezen, ki jo je spremljala skozi 15 let kljub rednemu zdravljenju. Ljubila je molitev in samostansko disciplino' ter se vestno udeleževala vseh skupnih molitev. Bila je kij tub svoji visoki starosti vedno prva v kapeli.
Njeno zdravstveno stanje se je 11. avgusta 1973 poslabšalo. Še isti dan je bila jmi polni zavesti previdena. Zdravnik je po nekaj dnevih ugotovil vnetje
Narod se ne boji svojih sovražnikov, saj je zmagovit izšel iz neštetih bojev v tisočletni burki. Narod, katerega komunizem zanika in ga skuša uničiti, pa bo izšel zmagovit tudi iz svojih nadaljnih bojev. In med te spada na prvem mestu, otresti se režima, ki ga danes drži v okovih, in nastopiti pot, ki bo sicer težka, polna bojev, a po kateri bo stopal svobodno, voden po svoji lastni volji.
S. S.
* *
Jugoslavija bi bila v mednarodnem pogledu dosti varna, ker trenutno ni nikogar, ki bi hotel motiti mir v tem delu sveta, ko se Sovjetska zveza žene za uspeh konference o evropski varnosti in sodelovanju. Glavna in edina nevarnost za Jugoslavijo je njena notranja razklanost in ne-
beograjski generalni vikar Ludvik Česlar v prisotnosti treh duhovnikov, mnogih sester raznih redov in mnogo ljudstva. Blaga Sestra Serafina, počivaj
v miru, Bog Ti bodi plačnik!
■ A. Z.
S p@fi ps Ew@pi
XIV.
MILWAUKEE, Wis. — Hotel Metropol je bil pred leti najboljši hotel v Novem mestu, danes pa je prometni turistovski ho-tel, kar pomeni, da so nekdanje 1 od nas> seveda smo mu bili 2elo sobe za eno osebo razširili za hvaležni za vse usluge med vož-dve. Najhujše je ponoči, ko mo- nj° v Šmarjeto, Gorenjo vas in
kojne Amerikanke Frančiške. Razkazali so tudi njeno rojstno hišo, ki je sedaj nekoliko povečana, toda v sobah hrani še stare podobe in kmečko pač izza mladostnih let Frančiške.
Nazaj grede smo se ustavili še. v cerkvi fare gmarjeta, kjer nam je redovnica-predstojnica razkazala cerkev, umetniške slike in cerkveni kor s starimi orglami, kjer je pred leti pela tudi mlada Frančiška. V tem času je začel padati dež in bližala se je nevihta, kar je pri vaščanih vzbudilo nemalo strahu, da ne bi toča pobila grozdje v bližnjih vinogradih. Ko smo vstopili v vežo neke hiše, sem opazil nad oknom sledečo prošnjo: “Ljubi Bog naj varuje sadje in trto, toča naj pobije samo okenske šipe.”
Ko se je nevihta odpravila brez škode, smo se poslovili od prijaznih Dolenjcev in se potem ustavili v Šmarjetskih toplicah, kjer so se v bazenih kopali in zabavali nemški turisti. Ustavili smo se tudi na starodavnem gradu “Otočec” z odlično urejenim hotelom in restavracijo.
V Novem mestu se je naš previdni šofer' Ivan Matoh ml. radi službenih dolžnosti poslovil
^ansaike Mfluloe
1. Premišljevanje: Srce Jezusovo, neskončno veličastno.
Jezus ni človeška oseba, ampak božja, druga Oseba presv. Trojice. Radi tega je človeška narava Jezusova vredna božje časti, to je da ga molimo, moramo ga moliti v vsakem delu človeške narave. Npr. kapljica presv. Krvi je vredna češčenja, ker je Kri Boga. Njegovo Srce moramo častiti, ker ga v resnici lahko imenujemo Srce Boga. Srce Jezusovo, neskončno veličastno, molimo in to je tudi v resnici. Naš Zveličar, ki živi v tabernaklju, je vreden neskoč-nega spoštovanja in adoracije. V vsakem tabernaklju ga obdajajo množice angelov, ki ga molijo, častijo in ljubijo. Ko bi jih mogli videti! Bi se vse drugače obnašali v cerkvi. Pa smo tako slepi in zaspani, da ničesar ne vidimo in občutimo, da smo v pri-čujočnosti neskončnega božjega Veličanstva. Nismo vredni, da smemo priti v cerkev, četudi bi prišli po golih kolenih. Naš Bog, naš Stvarnik, naš Odrešenik je tukaj osebno, v resnici — ne simbolično, kot učijo sedaj nekateri novi teologi, ki so že napol protestanti. (Protestanti u-čijo, da je posvečena hostija le simbol.) In vendar se kralju na prestolu ali predsedniku države izkazuje več spoštovanja in časti kot Jezusu v zakramentu ljubezni. Kaka krivica! Dati zemskemu prahu več časti kot Stvarniku vesolja. Neskončno Veličanstvo! Spomnimo se tega, ko pridemo k Njemu v cerkvi. Ko se poklonimo, storimo to tako, da se bo videlo, da verujemo Vanj. Poklonimo se pa še posebno v naši notranjosti, da se zavedamo, da je On, ki ga častimo, neskončno svet in veličasten. Zavedajmo se, da smo nevredni biti v Njegovi bližini.
Nekaj besed iz Sv. pisma na bo pomagalo, da bomo lažje r zumeli Odrešenikovo veličasL “Bog je nam govoril te dni j svojem Sinu, po katerem je stvari! svet.”
“Kateremu izmed angelov Bog kdaj rekel: “Ti si moj Si ta dan sem Te rodil?” In zope “Naj Ga molijo vsi angeli!” D Ije: “Tvoj prestol, o Bog, je v čen, žezlo pravice je žezlo Tv jega kraljestva.”
On sam je nekoč dejal: “Pr den je bil Abraham, sem jaz Zopet je rekel: “Jaz in Oče s\ eno.” In zopet: “Nikdo ne pozr Očeta kot Sin.” Ob neki—dru, priložnosti je dejal: “Če rečer da ga ne poznam, sem kot vi -lažnjivec.” Kajfež ga je vpraša ‘Ali si Ti Sin živega Boga' Jezus je odgovoril: “Sem!” Nismo vredni biti v Njego' bližini. Da bi se ga ne začeli b: ti, nas je povabil, naj pridemo Njemu. “Pridite k meni vsi, 1 ste obteženi, in jaz vas bom pc živil.”
Srce Jezusovo, neskončno Ve ličastno, usmili se nas!
2. Pri Sv. Družini žalujemo.
Šestega februarja smo izgubili našo med vsemi priljubljeno faranko Johanno Anžiček. Dobila je srčni napad. Z ambulan-co so po odpeljali v bolnico in je na potu umrla. Pokopali smo jo 8. feb. ob veliki udeležbi sorodnikov in župljanov. Članice Oltarnega društva so jo spremile v cerkev in iz nje z banderom. Med sv. mašo je naša draga pokojna prejela veliko svetih obhajil, ki so ji jih v večnost poslali farani. To je, kar duše žele — ne cvetja, ne vencev, ki zgnijejo na grobu v par dneh. Naša draga pokojna počiva na Mt. Calvary pokopališču.
Ivana Rus je bila rojena v Travniku, v župniji Loški potok, blizu Ribnice v Sloveniji. V A-meriki je živela 65 let. Poročila je Franka Anžička v cerkvi sv. Družine 1. 1913. Fara je bila takrat šele 15 let stara. Lani sta praznovala 60-letnico por o k e. Spadala sta med stebre naše župnije. Ugledna katoliška družina.
Mrs. Anžiček je imela tri sinove: Franka, Antona in Freda. Zadnji živi v Bellevillu, 111. Druga dva. stanujeta v Kansas Cityju. Njene hčerke so:	Mrs.
Anna Yocuis, Mrs. Frances Pur-1 duski, Mrs. Mary Yuran in Miss Roseann. Najmlajša Roseann je več let ljubeznivo stregla materi, katero je mučil artritis. Rajna Mrs. Anžiček je, kadar je le količkaj mogla stopiti na noge, iskala tolažbe svojim bolečinam v cerkvi. Ganljivo jo je bilo gledati, kako se je trudila, da bi se lepo poklonila Gospodu v tabernaklju. Že na zunaj je pokazala svojo živo vero Vanj.
Vseh sedem otrok je lepo vzgajala. Vsi so morali v domačo šolo in vsi so ji bili v čast. Zdaj je gotovo vesela, da se ni branila otrok. Sicer je pa že v življenju okušala blagoslov božji in bila srečna v ljubezni svoje družine. Ker ji niso otroci delali križev, ji je pa Bog poslal bolezen, ki ji ni bilo leka.
Poleg moža in otrok zapušča pokojna še devet vnukov in tri pravnuke.
Ne smem pozabiti omeniti, da je bila Mrs. Anžiček zavedna Slovenka. Kadar sem jo prosila za dar Slomšku, ni nikoli odrekla — sem se lahko zanesla na njo. Slomškov list je rada brala, dokler je mogla. Bila je tudi članica Oltarnega društva in Društva sv. Veronike KSKJ.
Ne samo družina, vsi bomo pogrešali našo dobro faranko. Naj ji sveti večna luč; naj v miru počiva. Molimo za njo! Družini naše sožalje!
s. M. Lavoslava ------o------
■ if§ ki rcijsiva “lisjakovega Jilška”
PATERSON, N.J. — Res ne vem, če sem pozneje še kakšno knjigo s takim zanimanjem bral, kot sem “Mišjakovega Julčka” zbrane spise, ko sem še hodil v šolo in smo tudi njim rekli Mišjakovi. Ni mi pa še bilo znano, da sva bila krščena pri istem krstnem kamnu. To sem šele pozneje zvedel iz uvoda v njegovo knjigo “En starček je živel”, ki ga je napisal dr. Tine Debeljak, ko je izšla v Ljubljani leta 1944 za pisateljevo sedemdesetletnico. Takole piše: “Krstni list in vse službene izjave pričajo, da se je Julij Slap-šak rodil v Boštanju ob Savi 2. marca 1874. Sam pisatelj pa je šele v starejših letih zvedel od svojega strica, da se je rodil v Rogačicah, ki spadajo v faro Skorij an pri Mokronogu. Tu je živela ena veja Mišjakovih. Ker so Rogačice bliže Boštanju in je bilo tedaj v zimi slabo vreme, so ga nesli krstit v Boštanj: od tod ta uradna pomota, ki ga spremlja vse življenje.
Zanimalo me je, kako je s to zadevo, in sem pisal svojemu sobratu g. Ivanu Španu v Boštanj, proseč ga, naj mi pošlje Slapša-
kov krstni list. Moral je seveda ! na občino, da je tam prepisal iz matične knjige, kjer je našel, da je bil Julij, sin posestnika Franca Slapšaka in Julijane, roj. Ka-liger, krščen v Boštanju 3. marca 1874, rojen pa v Rogačicah 13, župnija Skocijan, dan prej.
Tudi Mišjakove v Rogačicah sem dobro poznal. Moja druga mati je bila od tam in sem večkrat zahajal na njen dom in rad pasel ovce tam okrog, ki jih na mojem rodnem Konjskem nismo imeli.
Osebno sem se z ravnateljem Slapšakom spoznal leta 1925, ko sem kot bogoslovec med počitnicami pomagal v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Tisto leto se je mladinski dom selil iz starih barak v novo poslopje. Julij Slapšak je bil takrat upravitelj osemraz-redne osnovne, šole v Mostah in je vodil cerkveno petje v kapelici Mladinskega doma ter salezijancem na vso moč pomagal, ne samo on, marveč vsa njegova številna družina.
V živem spominu mi j e . ostal dogodek iz večera pred blagoslovitvijo novega poslopja. Dela na stavbi so se bila zakasnila in čiščenje prostorov in krašenje se je zavleklo pozno v noč. Vsa Siapšakova družjna je pridno pomagala, le g, Julija ni bilo, bil je v bogoslovju. Ob desetih rečejo ata: “Otroci, zdaj gremo pa domov k počitku.” Vsi so se poslovili in odšli. Čez dobre pol ure sta se pa ata in mama vrnila rekoč: “Otroci so pospali, midva bova pa še naprej pomagala.” Ni trajalo deset minut, ko so se vrnili tudi otroci z izjemo najmlajšega, Darka, zdaj župnika na Primskovem pri Kranju, češ: “Ata in mama že spita, mi smo se pa vrnili, da še naprej pomagamo.” Sad pač ne pade daleč od drevesa.
Kot mlad duhovnik sem leta 1930 prevzel vodstvo Mladinskega doma. Vsa leta sem bil deležen velike pomoči od vse Slap-šakove družine. Sinova France in Stanko sta bila stebra naše fantovske organizacije in dajala drugim dober zgled, oče je pa vodil petje. Moste so bile delavsko naselje, veliko mladine se je klatilo po ulicah. Da bi jo rešili pohajkovanja, smo jo vabili v Mladinski dom, kjer so fantje imeli prijetno zabavo, se vadili v nastopih in športu in slišali kakšno dobro besedo, hkrati pa bili obvarovani pred pouličnimi nevarnostmi. Lepo smo sodelovali salezijanci in šola ter se medsebojno podpirali v korist o-koliške mladine.
Pa so prišla leta šestojanuar-ske diktature in ravnatelj Slapšak je moral veliko pretrpeti zaradi sodelovanja z nami. Zahtevali so,- da mera vodstvo cerkvenega petja opustiti. Skušal jim je dopovedati, koliko dobrega vendar stori Mladinski dom za moščansko mladino, pa vse zastonj. Ker organistevstva ni maral pustiti, so ga odstavili od vodstva meščanske šole in ga poslali na nemško šolo na Prule. To je bilo veliko ponižanje, a ga je g. Julij junaško prenesel in še naprej prihajal s Prul vodit naše cerkveno petje.
Leta 1937 je na povabilo sina rev. Julija, kaplana pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, obiskal Združene države in imel več predavanj po slovenskih naselbinah tod. Umrl je v Ljubljani 8. septembra 1951.
Škoda, da knjig “Mišjakovega Julčka” ni več dobiti. Tudi današnji mladini bi lahko veliko lepega povedale. Ni pa Julij Slapšak velik samo kot mladinski pisatelj, čeprav je bil pri nas med prvimi, ki se je kot pisatelj posvečal mladini.
Še večji je kot globoko veren družinski oče, ki je dal Slovenski Cerkvi dva duhovnika in eno redovnico, ostale otroke pa vzS°jil v zgledne katoličane ter preganjanje zaradi svoje vernosti junaško prenašal. Posebno pa pada v oči kot tip dobrega CDalje na 3. strani)
HANAft$H4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kristjan in marksizem
Vpliv marskizma na gradnjo socializma je treba dobro premisliti. Gre namreč za to, da kolikor mogoče rešimo neznanko glede bodočega razvoja njegove krščanske vsebine. Nujno je tre-ka določiti merila, da si bomo
(Misli in predavanja g. J. Jere-tina CM.)
Še o mladini, a ne samo o mladini
Zveza Katoliških mož — bivše društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega — v župniji Marije
ustvarili pravilno sodbo o stvar- 1 Pomagaj ima vsako drugo nede-
frosti, ki je za mnoge kristjane
frova.
^ Dobro poznamo človeka ponižujoče učinke kapitalizma, ki lik je svet izkusil. Cerkev jih je 0cl Leona XIII. dalje obsodila in
Ijo v mesecu svoj redni sestanek. Glavna vsebina teh sestankov so predavanja, ki obravnavajo sodobne probleme v luči katoliškega nauka.
Na februarskem sestanku je
‘Oetogesima adveniens’ (OA) govoril g. Peter Markeš. Preda-
Jih je Pavel VI. ponovno naka-Zal. Med tem je pa le mnogo kristjanov, ki ne vedo kam se Postaviti glede na marksizem, la ima namreč mnogo vidikov) ki vzbujajo posebna vprašanja
vanju je dal gornji naslov. Mogoče bodo komu koristile misli iz tega predvanja. Naj jih navedem v nekaj stavkih.
Človeštvo v današnjih dneh preživlja hudo krizo. Moderne-
ustvarja v njih občutek nestalnosti. Kot da bi bila glavna skrb v tem življenju, kako bom obogatel in kako si bom pridobil čim več materialnih dobrin; tudi za ceno pravega stika s človekom.
O teh in podobnih mislih so člani med in po predavanju živahno razpravljali.
Por.
Iz misijonske pošte
Glas iz Farafangana — Madagaskar
mm NOVICE DOMA IN PO SVETU
.mm
D i r e k tor Pekovskega sveta Prilet helikopterj a pred Belo Kanade Peter Wygant je sredi hišo je sprožil razpravo o njeni meseca trdil, da se bo cena kru- i varnosti pred kakim sličnim na-ha v marcu nujno dvignila za; padom “iz zraka”.
8 do 101 centov pri štruci, ker da	»
je cena sladkorja in moke tako Ponovna proučitev položaja porastla od lanske jeseni, da pe- britanskih rudarjev je dognala, karnam drugega ne preostane. da so bili dosedanji vladni po-Na to napoved pekarske indu- datki o njihovih zaslužkih ne-strije je odgovoril Odbor za i pravilni, ker so uračunavali v pregled cen hrane, da ni opra- j zaslužek tudi čas počitnic, kar vičeno povišanje cen niti za 3 do I pri drugih vrstah delavcev ni v
4 cente pri štruci, kot je pekarska industrija uradno napovedala. Po njegovem pregledu položaja so pekarne zaradi povišanja cen moke in vsega drugega
^ luči krščanskega gledanja člo- §a človeka žeja po polni svobo-^cčanstva. Merila za pravilno pijan je te svobode in je Izbiro je treba pojasniti, da bo možno, da ga bo ta svoboda u-Potem izbira v luči evangelija uičila. Tehnika ga je pripeljala res plodovita in ne škodljiva. (tako dalee> da čuti gospodar-Pri sodelovanju z marskiz- ja narave in ima ^čutek, da ni
obstoje resnične nevarno- m%a nl^S0V1 ° asd' > sti , ,	, .	Človeško srce ne polno nena-
“u, tako za kristjane, ki bi bili ., v .	,	„
sitne žeje po neskončnem in ta
za kristjane,
Udeleženi, kot za narod v celoti.
Kdor se zaveda, da teh nevar-Uosti ne bo mogel premagati, v vesti ne more sodelovati. More-1° pa sodelovati tisti, ki se ču-
žeja ga je pripeljala tako daleč, da danes že hodi po Luni.
Svoboda, po kateri teži u-stvarjeno bitje, pa je dvojna: biti svoboden) da ga ne ovira
A*.	OVUTJUUCIi UČI
2! zmožne san10 kljubovati nobena zunanj ’ gila in tež;nja za
a	iiuucuci iz,uiičuijči siiči m leznja za
Uun.nevarnostim, ampak jih tu- notranjo svobodo v tej notranji
ui preprečiti, jih omejiti s svo- svobo,di šele morejo cveteti sile km sodelovanjem, ki .se smatra- ljubezni) razumnosti in življe_ J« vodenega po evangelskem nja_ Do te notranje svobode pa uuhu. Da se z vso odgovornostjo !morejo voditi samo moralno. zavedamo tako nevarnosti mark-: verske vrednote_
^ma kakor tudi možnosti, da! Dane!S je pa svet poln krivic; e Jih osebe in dežela izognejo, kako daleč se
“Prisrčna hvala za vaš dragoceni dar. Je bil za avto, kot ste želeli. Dovoljenje sem že dobila in celo avto je že par tednov, tu. Lepo vsoto so mi poslali iz j uPrajičene na kvečjemu 2 centa Jugoslavije. Manjka pa še eno P^'Kanja^ pri štruci (hlebu) te-tretjino, da bo ves plačan. Hva- ^ unč-la Bogu, vsi smo srečni in smo ga veseli. Sedaj bo mnogo težav odpadlo. Naše delo bo veliko lepše opravljeno; centri po deželi, ki jih je že 22, bodo lahko redno bolje obiskani. Avto nam je bil res neobhodno potreben.
Prepričana sem, da bo tud: zdravje našlo svoje prave mo<
Trenutno se pripravljam i: manjšo operacijo, po kateri u-pam, da bo zopet vse dobro. Priporočam se Vam vsem v molitev. Če ni preveč veliko nujnih prošenj za pomoč od vse po-
vsod, Vam bom še za kakšen! KVezi.z 2akonom’ doloiča, da dar iskreno hvaležna; v Gospo-1 m0raio olj'ne družbe predložiti du še en hvaležen pozdrav od vaše s. Daniele Šeme.”
uam nalagajo res trud za objek- krščanski svet od prave sociaine ^ost. Kajti kot reakcijo proti tradidje, ki je zapopadena v
livni
Ranemu zlu, kar se tiče izrod- b;:"dhJ n& gori Koliko snov. ^ ^ kapitalizma, prav lahko pa- premišljevanje imamo v tem tu-
Se z Madagaskarja. Piše g. P. Stanta, kako je bil vesel poslanega daru. “Tukaj vsak denar-ček prav pride. Misijonar sploh
; živi in dela samo iz pomoči do-,e oddalj.1, tudi i brotnikov , Daljave
navadi. Novi podatki kažejo, da so zahteve premogarjev skoraj v celoti upravičene, četudi jih je vlada E. Heatha odklonila kot “prekomerne” in šla zaradi njih pred volivce. Ti bodo v četrtek povedali, kako mislijo o položaju.
Nekateri napovedujejo, da ne bo nobena stran od obeh glavnih strank dobila večine in bo zato vezana na sodelovanje liberalne stranke v vladi, če bo seveda ta dobila toliko poslancev, kot pričakuje.
9
Združena cerkev Kanade je pozvala zvezno vlado, naj poskrbi za minimalni dohodek za vse Kanadčane. Prepričana je namreč, da bodo Kanadčani o-stali enako delavni in vneti za zaslužek, ker pač ne “marajo za gospodarsko varuštvo”. Minimalen dohodek naj bi bil tolikšen,
določene podatke in navesti da bi mošel vsak z niim za sn° vzroke, če povišajo cene isvojih živeti, izdelkov. Imperial Oil je bila
pred odborom zaradi povišanja V kanadski oljni industriji cen težkega kurilnego olja za 2.4 Pohajajo do zaključka, da bodo centa pri galonu v januarju. * imeli v bodoče na razpolago *	I manj ponudb ameriškega kapi-
Prometni minister v Ottawi ^a^a Pr^ raziskavah obstoječih in je objavil, da bo letališče v Van- novih ležišč olia in Plina> ker se
“Imperial Oil Ltd. svojih cen ne določa po stvarnih stroških,” je dejal njen zastopnik A. Bell iz Toronta pri zasliševanju v Halifaxu v Novi Škotski. “Mi dobimo, kar moremo v določenem času po okoliščinah na trgu!” Določanje cen oljnih produktov zahteva “veliko presojo, to je ena izmed glavnih skrivnosti naše industrije,” je razlagal A. P. Bell.
Bell je bil pred Odborom za pregled cen v Novi škotski v
ko
de
-irto v skušnjavo, da se nagne-1:110 iz preveč naivne simpatije
K socializmu. Ker je to zadeva ■ bodočnosti
di mi, ki hodimo vsako nedeljo v cerkev.
, Današnjo družbo je obsedlo id v ' si §a Predstavliai°; hlastanje po uživanju. Vse išče Realiziranega v preveč veliko-1 samo prijetno sti tega sveta.
U!nem smislu- _	v I (Pleasure mad and fan orien-
a analiza marskizma skuša ted). Tega je pa predvsem kriva d°ločiti možnosti konkretnih pri- preosnova družbene strukture, vkžanj. Ko se to vprašanje na- ko je iz trdne kmečke družine Rnja, ne moremo pustiti ob nastala moderna družina, majh-Rrani dejstva, da -danes neka- na po svojem življenjskem pro-eri kristjani ugotavljajo neko štoru, majhna po številu in pol-razdeljenost, razpoko v marksiz- na nestanovitnosti. Zanimiva je 2U' Do sedaJ se ie ta namreč ugotovitev, ki jo navaja J. Wood I Jzdravda"’ ^ Predstavljal kot monolitna ideo- Krutch, da so “prijetnost Živi j e-	' "	°
°gija, ki razlaga celotnost člo- nja (fan), nasilje in obup, trije i eka in sveta v njegovem pote- tovariši, ki hodijo roko v roki v u razvoja. V tej razlagi je današnjih dneh. Neprestano rezbožen. Med različnimi stop- iskanje prijetnosti vodi do navezami, ki ločijo pristaše mark- ličanosti in razočaranja, iz česar ^Zttia-leninizma, bomo videli se rodi nasilje.
dve najvažnejši in sicer: Mark-1 Nadaljna izmota 20. stoletja
Sl2em kot splošen pogled, vidik (Arnold Tounbee) je, da tiramo na vse, kar biva in na vso stvar- otroke v prezgodnjo 'zavest nji-
R0st; potem pa marskizem kot hove spolnosti in jih tako oropa- Torontu rastejo, kakor raste Iju-Jtoda razlage zgodovine in de- mo njihovega otroštva, do kate- bežen do božjega kraljestva, v
Wanja v zgodovini. Namen je Ugotoviti, do kakšnih nečlove-kih izgredov in zlorab vodi po Sv°jem notranjem ustroju, di-^ttiiki, nauk in metoda mark-
Slzma če jih dosledno izpelje-hio
rega imajo vso pravico.
Koliko slabega naredi reklam-
istem sorazmerju. Pa četudi ne bi ničesar prejel v zelenem pano oglaševanje, ki je postalo že pirju ali rumenem čeku, bi ze-prava umetnost. Ta reklama sli- lo* pogrešal torontskega glasu, če ka obilje vsega, budi poželenje bi me pismo zgrešilo. Tisto Pav-
sedaj delujem, so 'ogromne, na-1 couverju v Britski Kolumbiji bodo P0!sl°j ameriške oljne druž-
prenovljeno in preurejeno ob be	raziskavanja rajše do-
$24,714,000 stroških. Letališče rna v okviru nove ameriške po-naj bi bilo po prenovi sposobno k^lke 0 samopreskrbi z gorivom, skrbeti za letalski osebni promet 0dziv načrtom in predlogom v obsegu 6 milijonov letno. predsednika Nixona je močan, s	zato bo ostalo le malo dolarjev
Ječmen, ki ga potrebujejo za ria razpolago za vloge v tujini, varjenje piva, se je v Kanadi ie lziavil eden od zastopnikov podražil v zadnjih 12 mesecih od kanadske oljne industrije.
$1.25 za bušel na $3.40. Pivovar- j	*
narji trdijo, da je to glavni Čistka v Južni Koreji je pri-vzrok dražitve piva.	j vecda pretekli teden do1 odpusta
*	i 331 vladnih uradnikov, ko so bi-
Tistemu, ki se pri zabijanju k obdolženi sprejema podkupni-žebljev udari na prst, je mizar- ne- Med njimi je bilo 7 namest-ski obrtni časopis svetoval zad- nikov in pomočnikov ministrov, njič, naj pri zabijanju žebljev Kajvač podkupovanja naj bi bind razveseli dušo z upanjem, da ! drži kladivo z — obema rokama.:	v mi,nistrstvu za davke ...
se me bo Bog usmilil v zadnji
Vojaka Roberta Prestona, ki je predzadnjo nedeljo priletel s helikopterjem pred Belo hišo v Washingtcnu, D.C., kjer so ga s streli prisilili k pristanku, so ..
, .	■£,	poslali v Walter Reed armadno	Francija Libiji prodala že
,	reJe se™ prelep dar bolnišnico na opazovanje. Če bo- f'rele’ Pa ae ne vseh dobavila,
stotih dolarjev. Darovi tam Vjj vj -j T '	*
do dognali, da je zdrav, bo za
svoje dejanje odgovarjal pred vojaškim sodiščem.
selbine zelo bddaljene ena od druge. V tem času dežuje in poti so strašne; samo optimizem, ki izvira iz prepričanja, da se dela za Boga, daje korajžo za nadaljevanje, korajžo do turnej brez uspeha, do dela brez sadu...
Ima dve nalogi: apostolat na podeželju, ki obsega štiri kantone. Zato sem vedno na turneji. Druga reč, za katero se zanima, so revni, mutasti, slepi pohabljeni. Za te ljudi sem začel zidati majhne koče. Skrbi, da imajo hrano, zavetišče, obleko, je moj snob, ki
uri. Sprejmite prisrčne pozdrave. P. Št an ta.
Iz Indije piše oče Jože Cuka-
le:
‘Zvest prijatelj se zmerom rad
Libija je sklenila s Francijo dogovor o nakupu 50 Mirage bombnikov, kot so poročali časopisi v Bejrutu. Ta letala naj bi bila dodatek k 110 letalom, ki
“Marijo Pomagaj’ prenavljajo
Vojskovanje na otoku Jolo v otoški skupini Sulu v južnih Filipinih je zahtevalo do tisoč mrtvih in ranjenih. Mesto Jolo, ki je imelo okoli 40,000 prebivalcev, je popolnoma porušeno. Mesto so zasedli uporniki in ga
Letos bo prva slovenska cer- branili pred vladnimi vojaškimi
po dobrinah in predmetih, ko lovo poglavje št. 13. v listu do
po njegovi iogiki. isto bomo istočasno dve tretjini človeštva Korinčanov nam pripoveduje, kev v Kanadi praznovala 20-let- silami, dokler ni bilo uničeno. 1 o ugotovili iz izkušenj raz- nimata niti najpotrebnejšega za; kako je človek lačen in žejen nico. Lep jubilej bo to in lepo Bojevanje med muslimanskimi
Hib “	.	.	.v.,	. v. ...	. m -------------J &----;----- J	icu-aii m žejen	juuuej uu w m iepu .oujevanje meči muslimanskim
izr, *godovmskllk_uresnicltev m zlvljenje. Treba bi se bilo upre-j bratovske ljubezni, posebno še praznovanje. Za to priliko jo bo! uporniki in vladnimi silami j e jav marskisticnega socializ- ti tej propagandi, ki samo raz-, današnji. Bog Vam povrni za treba olepšati, prenoviti in jo bilo v zadnjih tednih izredn kot jih do danes poznamo, burja predvsem mlade ljudi in | vse, posebno pa za tisto
»KM

KOMPAS EXPRESS
toa sloveislia pefulška agencija
Vse mednarodne avionske karte še posebej cenena grupna potovanja za leto 1974 v in iz Jugoslavije. Zahtevajte podrobnosti, ker pravočasna prijava za leto 1974 je obvezna.
Najem Avtomobilov Davčne prijave, prevodi, razne prošnje. Menjalnica, nakazila
iDr. Karel Žužek Deter Urbanc, notar
635 A Bloor St. W. (Euclid & Bloor!) Toronto M6G 1K8 tel 534 8891
kar se; napraviti za še lepšo hišo božjo, za darovi skriva in je težko s v kateri se bodo z veseljem zbi-človeškim jezikom povrniti, kr rali člani božjega ljudstva, je pa prišlo iz nebes. . Lij or:	Načrte za prenovitev je nare-
pa se posebno rabi tistega c dil slovenski arhitekt Jože Kre-ru. Naši kristjani ali pa pogani!
| razumejo in jaz sam naj lepše , razumem take vrste govorice, ki i 1° dobro poznate v . Torontu.
| Bog Vas blagoslovi za vse. Evangelij Gospodov je tako
gar in po teh načrtih so že pričeli svoja dela razni mojstri. Prenovljen bo prezbiterij, prenovljena tudi oba stranska oltarja. Stanovanje za Najsvetejše bo novo in bo dobilo lepšo oko-
Preprost, ko služiš Kristusove- j lico. Drugi oltar bo pa dobil in sestri. Hvaležno i krstilnik, ki bo narejen po no-
mu bratu
vdani Jože Cukale iz Bengalije.
Misijonski por.
Glavna gospodarska panoga v Južni Karolini je predelovanje bombaža.
zadnjih obsežno in krvavo.
vih liturgičnih predpisih. ,
V nekaj tednih, vsekakor pred Veliko nočjo, bodo dela konča-|nost za obnovo mrzle vojne, ker na in Marija Pomagaj bo imela s svojim delom otežujejo pomir
V Pekingu so objavili, da so odkrili na Paracelskih otokih, ki so jih Kitajci pretekli mesec vzeli Južnemu Vietnamu, tablico, ki dokazuje, da so bili Kitajci nad tem otočju že pred 700 leti.
•
Sovjetski zgodovinar Nikolaj Jakovljev je zadnji teden obdolžil pisatelja A. Solženicina in njegove somišljenike, da bodo nosili pred zgodovino odgovor-
lepši in privlačnejši dom.
Por.
jevanje med Sovjetsko zvezo in ZDA. Vladni zgodovinar je za-
pisal tudi, da je bil Solženicin v času Stalina popolnoma upravičeno zaprt.
Aleksander Solženicin, ki ga
ZA SMEH
Ni pravično
Dva učenca morata v šoli za
je Sovjetska zveza uradno po-: kazen petdesetkrat napisati svoj
gnala iz njegove domovine, ko mu je preje A^zela državljanstvo, je med tem zapustil Švico in se preko Danske podal na Norve-
priimek. Eden se pri tem uporno obnaša.
Učitelj ga vpraša:	“Kakšna
krivica se ti vendar godi, saj
ško, kjer sodijo, da se bo naselil) sta oba nagajala?”
s svojo družino, kadar bo ta mogla k njemu.
*
Pravosodno ministrstvo v Ottawi je objavilo petletni načrt gradnje jetnišnic. Te so sedaj prenapolnjene in v načrtu imajo nadomestitev treh starih jetnišnic za posebno nevarne zločince, s šest novimi, ki bodo srednje varnosti. Njihova gradnja bo stala 20 milijonov.
*
Konservativni poslanec Terry O’Connor v Ontariu je dejal, da je sedaj na visokih šolah manj levičarskega delovanja, kot ga je bilo pred letom, da pa je zato tudi precej več mrtvila in brezbrižnosti.
“Prav zaradi tega kazen ni pravična. On se piše Kos, jaz pa Prepeličar!”
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
V NAJEM
na 1251 E. 74 St. pet sob in kopalnica spodaj. Zmerna cena. Se lahko pokaže v soboto od 12. do 3. ure pop. Kličite za sestanek 842-5761.
(44)
Sto let rojstva “Mišjakovega Julčka7’
(Nadaijevanie s 2. strani)
starega učitelja, požrtvovalnega in idealnega, ki je ljudstvu v vsem vodnik in ki z roko v roki z duhovnikom širi kulturo med narodom.
Takole ga je označil dr. Tine Debeljak v uvodu v že omenjeno knjigo “En starček je živel”: “Slovenski učitelj, ki, kot Miš-jakov Julček, ustvarja kulturo v temeljih, pa naj bo to s podukom v šoli, z orglanjem v cerkvi, s cepljenjem po drevesnicah in s pipo po uljnakih, s predavanjem v društvih, vodstvom v zadrugah ali z gasilskim geslom pomoči bližnjemu, v boju proti pijančevanju in v skrbi za bednega, pa tudi s peresom v roki za boljšega, vrednejšega novega človeka. Vse to je delal po svojih zmožnostih Slapšak kot učitelj in pisatelj, zavedajoč se vedno, da je postavljen iz naroda za narod, da ga flviga in vodi v lepšo bodočnost. Ta naj ne gre brezbrižna mimo Boga, mimo stare narodne modrosti in vere v naravno dobroto in plemenitost, mimo teh svetih idealov vsega njegovega delovanja v šoli in izven nje.”
Joj, kakšna škoda, da je z ravnateljem Julijem Slapšakom šel v grob tudi tip našega dobrega starega učitelja, ki se je ves žrtvoval ne le za mladino v šoli, marveč za ves slovenski narod!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. ■
CLEVELAND, O.
Stanovanje se odda Štiri sobe zgoraj na E. 73 St. severno od St. Clair Ave. Kličite 431-6798
__________ (x)
Avto naprodaj
Oldsmobile 442, letnik 1969, dvoje vrat, v dobrem stanju, je ugodno naprodaj.
Kličite 391-2084
.	(43)
V najem
6 sob na 1035 E. 74 St., z gor-koto. Kličite po 5. uri 431-5054.
(40)
Help Wanted Male
MAINTENANCE — HANDY MAN
for small shop. Experienced in electrical and general repairs. Must drive. Smoking not permitted. — $4.00 per hour.
mm products co.
30520 Lakeland Blvd. Willowick, O. 44094 Call or see Mr. Byers 944-9200
(43)
Male Help Wanted
SPRING MAKER
All phases of spring manufacturing. Primary and secondary operations. Experience desirable
STAMPING AND FORMING
small parts fabrication; set up tooling. Run parts. Experience desirable.
FACTORY WORK
General factory work and cleanup. Good position for retired person desiring flexible hours.
Call 531-0213
(41)
MALI OGLASI
Upravniki v Clevelandu pozor
Neff Rd. okolica, krasen zidan ranč z dvojno priključeno garažo, rekreacijska soba, severno od Lake Shore Blvd., narejen j able, po naročilu, kvalitetno izdelan, in v dobri okolici.
6-G zidan
Help Wanted — Male INSPECTOR
First Shift
Must read blue prints
iiesiro Oeneral Plastics
231-8585 Ext. 37
(40)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avail-
(x)
Help Wanted — Female
za dve družine v Euclidu, samo Full	^
tri leta star, tri spalnice in IVz kopalnica v vsakem stanovanju. Jedilna soba. Karpetirano. Razdeljena klet, 21/2 garaže, v okolici novih domov.
Grovewood okolica
work. Offices and lunch room. Call Mr. Fought 451-9744
(40)
COOK
wanted, Brook Park, Tiederman
hiša za dve družine, dve spal- srea- We are looking for a lady
nice vsaka, z aluminijem obita, klet, nova dva in pol garaže. $26,900.
Novi ranči
splits in Colonials v Euclid, Eastlake in Willoughby. Cena od $32,900 in več. Kličite da vam pokažemo.
to cook in an industrial cafeteria, from 6:30 PM to 10:30 PM, five evenings per week. Prefer experience in volume cooking. No weekends. References required. Uniforms furnished. Call 777-3756 weekdays 9 till noon, only. An equal opportunity employer.
(41)
ŽENSKE
Iščemo ženske za delo v kafe-Stanovanje oddajo	[teriji, od 8 do 4:30, obrobne ko-
Dve stanovanji, eno s o spal-	prijazno okolje. Kličite
nicami eno z 2 spalnicama, od-	nnno nn
dajo v slovenski naselbini ob St. | S’kIwmIhh« DnOS uOa Clair Avenue. Kličite 361-0076.;	431-0200 Ext 257
—(41) 1	'	.(42).
UPSON REALTY
499 E. 260 St.
731-1070
(43)j
II
Johan Bojer:
IZSELJENCI
EiiiiiaiaiMiiM
Da, da, potem je prišlo, kakor . prav malo odpela plašč na vra-
je moralo priti. Mlajši bratje in sestre se niso hoteli zadovoljiti s tem, da bi ostali doma na slepo srečo. Morali so skrbeti zase in odpotovali so semkaj. Tako so nekega dne stali tukaj in kaj je kazalo Mortenu? Moral se je zavzeti zanje kakor za druge brate in sestre. Ko pa so povedali, da je bila mati prisiljena prodati posestvo čisto tujim ljudem, da bi imela preužitek in oskrbo na stara leta — tedaj je prebledel. In od tistega časa se je vrgel še v druga podjetja. Pravi, da se bo kmalu vrnil domov in odkupil posestvo, ali najprej mora še tukaj opraviti nekatere stvari. In v sanjah govori vse vprek angleško in norveško in nazdravlja veliki in svobodni Ameriki in kar naenkrat spet govori z materjo in je doma na Kvidalu. Takšen je. Ampak da bi se vrnil domov? O ne, vse bolj in bolj je priklenjen tukaj, leto za letom je huje.
odtujuje, to izpodkopuje človeku moči, čeprav sam tega zmeraj ne opazi. Kadar pa je bila vesela, je bila tudi vesela preko vsake mere. Kadar se je smejala, so se ljudje obračali in gledali za njo. Le ko bi bilo tukaj vsaj nekaj dreves! Zasadila je bila majhen gaj kakor Karen Skaret in Elza in Ana. Ampak rastel je tako počasi, tukaj v preriji so bili zimski viharji tako
Poslavlja se? Ali bo odpotoval?
Da, tako je, namenil se je oditi. — V domovino? — Na to se je samo porogljivo zasmejal. — In kaj bo s farmo? Da, farmo je prodal materinemu ljubljenčku, naj si vrag izposojuje dalje v banki. — Da, ampak kam prav za prav učitelj Jo namerava? — Ah, v različne kraje. Da, da, zbogom ljudje božji. In hvala
tu, saj je prišla samo za treno-tek.
Ampak povedati je morala, da je imel Ola svoje prvo predavanje v mestu. In šlo je proti pričakovanju dobro, seveda mu pojde še bolje, ko se bo malo privadil. In veš kaj, Bergitta — pomisli, nekega dne pa je res prišel domov s klavirjem. Ola je bil tistikrat rekel, da je za plačilo, ker ga ni nikoli zmerjala, kadar se je napil v prejšnjih časih, ampak tega Elza zdaj ni omenila. Rekla je le to, da njeni prsti žal niso več za igra- | nje, le predolgo so delali v pre- j riji. Ali hčere bo lahko nau- j čila, vsaj ono malo, kar je sama nekoč znala.
“Zdaj pa prihajam z neko važno zadevo, Bergitta. Ali hočeš biti z župnikovo ženo in z menoj v nekem odboru? Namenile smo si napraviti zbirko za norveško bolnico.”
Bergitta se je zasmejala: “Ali naj zdaj — me ženske — prič-
strašni. Vendar vsako leto so ; lepa za ves čas, ki smo ga skupaj mala drevesca pognala listje,! preživeli.
kar pravljično jih je bilo gledati.) Ali šele pri Mortenu Kvidalu Nekoč bo gaj toliko zrastel, da'je razodel ves svoj načrt. • bo priletela kaka ptica tja in ; Delavnega moža je našel v ve-pričela peti.	Ilikem novem hlevu zraven voza,
Nekega dne jih je nekaj vzne-, v katerega sta bila vprežena dva mirilo. Učitelj Jo je hodil okrog 'konja. Morten se je bil pravkar in se poslavjal.	namenil peljati gnoj na polje.
Tako ji toži Bergitta. In Ana ve, kaj je treba storiti. Prične | nemo zidati bolnico?” jo spraševati in spraševati, kaj j Elza ji je odgovorila: “Tukaj se je zgodilo z mladimi ljudmi'v Ameriki so zmeraj žene tiste, v domačem okraju, kar je odpo- ki se ukvarjajo s takimi stvar-tovala. In tako jo razvedri. Pri- mi. Tudi ti moraš pomagati, pravi jo do tega, da pripoveduje Bergitta.”
in pripoveduje. Opisuje ljudi in In Bergitta se je dala prego-clogodke, da mora vstati in si voriti. Nazadnje se jih celo pomagati s kretnjami. In nazad- loti mrzlična vnema, njihovi stanje res pozabi nase in se prične rejši otroci hodijo tudi že v šo-smejati. Ali se še spominjaš te- lo, čas beži, govorijo angleško ga in tega? In te in te? In ljudi med seboj in so Amerikanci. Kana tem in tem posestvu? Ali se ko ne bi moglo to tudi mater spominjaš svatbe na Langmoju? 'zvezati z deželo? Bog ve, koliko Ko smo se peljali s šestnajstimičasa sicer farmarjeva žena ni-
konji v cerkev in je jezdil godec na čelu in igral na klarinet? Da se Ana ne bi spominjala! Mora k ognjišču in skuhati kavo, kaj takega je treba praznovati. Zunaj je sneg in neskončna prerija, ampak oni pozabita na to. Obe sta spet mladi in veseli in hodita s prijatelji med fjordi in hribi v domovini. Od teh spominov živita in se z njimi krepita. Nenadoma se Bergitta nasloni nazaj in gleda zamišljeno predse. Potem prosi sestro odpuščanja.
“Zakaj neki?”
Ah da, grdo je bilo od nje, da je slabo govorila o Mortenu. Pa saj ni mislila tako hudo, to mora Ana razumeti. Zakaj Morten je vendar dober človek in tako prijazen, če le utegne biti za trenotek doma. In zdaj se je Bergitta tako ogrela ob spominih, da se tukaj v Ameriki celo prav dobro počuti. In kakšno bodočnost imajo otroci v tako veliki deželi! “Samo ob sebi umevno bomo ostali tukaj,” pravi. “Nikoli se ne bomo ločili od svojega lepega doma. Saj v domovini nimamo prav ničesar.”
Ko nazadnje odide, je vsa drugačna kakor poprej. In sestra se obleče in jo spremi nekaj korakov.	j
Nekega dne se je pripeljala j Elza pred Mortenovo hišo. Da, ali niso novi konji in novi voz lepi? “Tako je tukaj v tej deželi,” pravi, “preden se zaveš, si j bogat.” Bergitta je sedela v | sobi in je bila morebiti spet ma- ’ lo otožna, ampak Elza je prine- j sla tak mir s seboj, da bi bilo sramotno govoriti o čem hudem na tem svetu. Sedla je za mizo s klobukom na glavi in si samo
ma, ampak Morten bo že dosegel, da bo železnica podarila zemljišče. Seveda mora mesto Nidaros dobiti bolnico. — In v vseh teh letih je bilo z Bergitto tako, da je sicer dolge dneve tičala doma vsa zamišljena, nenadoma pa se je zbrala, da je doma in zunaj hiše vse oživelo, čutiti se nesrečno dan za dnem in leto za letom, biti obdan od otrok, ki jih šola vse bolj in bolj
: il I ■ ■' p! | !

DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
■■■a
NOV OBRAZ — Bivši poročevalec Washington Post Ken W. Clawson je bil imenovan za di-, rektorja komunikacij v Beli hi-| ši.
Stal je tam v modri platneni obleki, vihtel vile in nalagal. Na obeh straneh pa so prskali v dveh dolgih vrstah konji v svojih stajah.
“He, kaj se bodoči guverner Severne Dakote ukvarja s takimi pozemskimi rečmi?”
Da, Morten je bil. začutil nenadoma veselje do domačega dela. In to, to tukaj je bilo nekaj, v čemer se je spoznal.
Potem je prišlo tudi tukaj do slovesa. Morten je začudeno gledal. Bilo je nekaj tako nenadnega, tako neverjetnega.
In zdaj je učitelj Jo sedel na zaboj in ni več ničesar skrival. Vsak pride nekoč na razpotje.
(Dalje prihodnjič)
— Eno petino vseh radijskih sprejemnikov v ZDA je v avtomobilih.
VELIKO SKUPAJ — Pevka in igralka Barbra Streisand ter John Peters, lastnik lepotilnih salonov na Zahodni obali sta velikokrat skupaj. Johna vidijo večkrat z Barbro v New Torku, kjer ta običajno živi.

VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO.
AMERIŠKA SL0VEKSK& KT3LIŠK JEDsiOlA

OTROKA V INDIJSKEM TEMPLJU Bcdh Gaya zbirata sveče, ko je bilo končano opravilo blagoslavljanja riža, vode in trave. Blagoslov je opravil Dalai lama, duhovni vodnik Tibetancev, ki živi z večjim številom svojih rojakov v severni Indiji.

%
ft
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA LINIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
SIJ7 St. Clair Aven'je

55S
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
i
I
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval-nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv- j nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pn : kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božični!*
!
prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO
V BLAG SPOMIN
OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI SMRTI NAM DRAGEGA IN NEPOZABLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
IVAN RAK
ki nas je dne 25. februarja 1960 za vedno zapustil
POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Johet, IH. 60431).	j
MICHAEL CERKE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain
ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457
12909 Oakview Blvd., Garfield Heights	!
*
JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 j ;	18800 Abby Avenue, Euclid	|
Štirinajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin na Tebe dragi, ostal bo nam do konca naših dni.
. ČE SE O A LITE
Lahka naj Te zemlja krije, spavaj mirno in sladko, luč nebeška raj Ti sije, • mir in pokoj naj Ti bo.
Tvoji žalujoči:
soproga TINKA, sin Janez mama KAROLINA RAK sestra ANI ŽUMER bratje VINKO, DR. MAX in MIRO
Cleveland, O. 26. feb. 1974.
V DUHU ČASA — Restavrater v Tokiu je uporabil stare motocikle in kangle za gaso-lin pri izdelavi svojih miz in sedežev. Nova vrsta opreme je poceni, kot trdi lastnik, pa je še privlačna, ker je v duhu časa.
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO.' PIŠITE RAZLOČNO
GRDIH3VA TiOHEBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDiBSVA TES3VIBA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
drm! mmimi m naročnice!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prve«} obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške-Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu-Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite nas list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA