CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 38 KRANJ, torek, 20. 5.1986 MSMIMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brez lesa bi še Nekako šlo, brez gozda nikakor ne ^Sloveniji je vidno prizadetih že Uzu 70 tisoč hektarov gozdov, zna-Ke umiranja pa kaže 54,5 odstotka Sozdov. stran 3: » Jovanovičeve Podobe iz sanj Pri Podobah iz sanj je Peter Jovano-vič ob Cankarju razsanjal in ustvaril svojske in ekspresivne podobe. Ustvaril je izpovedno močne risbe, vredne vsega spoštovanja. stran 5: Tu bi korenine pognal Že pred časom je jeseniška občina široko odprla vrata Bojanu Križaju in mu ponudila zemljišče pred Alpi-no, sredi Kranjske gore. stran 6: ..........ib 1 r im............LI.L Slovesen sprejem supermaratonca Dušana Mravljeta — »Vesel sem, da je Dušan v Avstraliji zmagal na najdaljšem maratonu. Računal sem na 3. mesto, zato sem še bolj srečen. Ko je odhajal, sem mu rekel, naj teče tu-?l z glavo in ne samo z nogami,« je pripovedoval včeraj dopoldne na brniškem letališču Silvo Mravlje, oče na-Se9o. maratonskega junaka. Dušanovi sosedje iz Stražišča so pripravili na letališču svečan sprejem, ki so se ga udeležili še številni drugi °d blizu in daleč, njegovi sotekmovalci in številni potniki, ki so bili ta čas na letališču. Sol in kruh ter frakcij domačega žganja so bili ob lipovem listu, simbolu sprejema, prva dobrodošlica Mravljetu. V imenu sosedov je Dušana nagovoril Vinko Perčič, nato pa se je maratonec na zapravljivčku odpeljal skozi Kranj do doma, kjer s* je slavje popoldne nadaljevalo. Dušan je resnični junak maratona. Zmagal je na 1000 kilometrov dolgi prodi od Melbouerna do Sidneua, proga miru imenovani, in za nadčloveški napor potreboval 6 dni, 12 ur in 36 Triinut. Več o Dušanovem podvigu boste lahko prebrali v petkovem časopisu. Na sliki Dušan Mravlje z ženo Zdravko in očetovi Silvom med včerajšnjim sprejemom na brniškem letališču, (jk) — Foto: F. Perdan Gradisovci so zavihali rokave h v Železarni Jesenice niso in tudi . e nameravajo spremeniti rokov za gradnjo ieklarne na Beli. Najprej so Ssnili z gradbeno dokumentacijo, ni so precejšnji zapleti in kasnitve, vendar so gradbeniki obljubili, da se bodo končnih rokov vendarle držali. Poskusno obratovanje jeklarne naj bi se začelo 1. februarja prihodnje leto. MERKUR kranj Mlekarna jamči, da se mleko prej kot vdveh dneh ne pokvari Nič ni naključno Pri vsaki dejavnosti in tudi pri prireji, predelavi in prodaji mleka veljajo določene zakonitosti, pravila, predpisi. Nič ni prepuščeno naključju, saj je mleko osnovno, s hranili dokaj bogato živilo, ki ga pijejo tudi otroci, bolniki, nosečnice . . . Zakaj to pisanje? Ko se je nekaterim občanom pred nedavnim pokvarilo mleko, so se hitro začele širiti govorice, da je do tega prišlo zaradi prevelike radiološke onesnaženosti mleka. V kranjski Mlekarni, kjer vsak dan Pošljejo na gorenjski trg okrog dvajset tisoč litrov mleka, zagotavljajo, da je mleko neoporečno, zdravju neškodljivo. Kakovost mleka vsak dan preverjajo z analizami, odkar pa je nevarnost sevanja zaradi nesreče v Černobilu, ga dodatno pregledujejo še strokovnjaki inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. In zakaj se je mleko pokvarilo? V Mlekarni lahko le ugibajo. Bržčas zato, ker ljudje bolj poredko Pogledajo na embalažo, do kdaj je mleko uporabno. Mlekarski tehnologi so se namreč že pred štirimi leti na sestanku, na katerem so obravnavali pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, dogovorili, da bodo vse izdelke namesto z datumom proizvodnje označevali z.datumom,""do katerega so še uporabni. Pasterizirano mleko ima rok trajanja dva dni, jogurti od pet do sedem, kisla smetana, kislo mleko in pinjevec prav tako sedem dni, sladka smetana tri dni, surovo maslo nedoločen čas, skuta od 5 do 21 dni, mehki siri še 14 dni po dozoj-itvi .. . Vse rnleko, ki gre v prodajo — zagotavljajo v Mlekarni — zanesljivo zdrži do datuma, ki je označen na embalaži, potlej Pa se lahko v enem, dveh, treh dneh pokvari, odvisno predvsem od kakovosti namolženega mleka. C. Zaplotnik Razumljivo je, da danes na gradbišču ni nobenega odlašanja in da ni sprejemljivo nikakršno opravičilo za kasnitev del. Montažo velikih hal je prevzel trboveljski Rudis, gradbeno-obrtniška dela pa ljubljanski Gradiš. Zdaj gradijo zahteven konti-liv, trafo postajo, delajo pisarniške objekte, elektrokanale, kabelsko kanalizacijo in stikališče s trafo postajo. Gradisu pomagajo njegove temeljne organizacije, Termika dela streho, IMKO Ljubljana ključavničarska dela, IMP Ljubljana hišne inštalacije, tehnološke pa Rudis. Večinoma se držijo rokov, zamuja le gradnja skladišča olj in razdelilna trafo postaja. Zaposlili so 350 Gradisovih delavcev, ki jih vozijo vsak dan tudi iz Kranja, drugi pa prebivajo v Gradisovih samskih domovih po Jesenicah. Delavci Gradisa zatrjujejo, da bodo dela v roku končali, tako da bodo imeli monterji, ki prihajajo zadnji na gradbišče jeklarne, še dovolj časa do slavnostne otvoritve. D. Sedej Resnica o Dolenčevi hiši Znamenito Dolenčevo hišo v Stari Loki, ki je bila predvidena za rušenje, sta 1980. leta kupila umetnika Aljoša in Gorazd Sotler. Štručke zrasle v lepe otroke V soboto je minilo eno leto, kar so začeli prihajati na svet. Da**sg so Nina, Jan, Rok jn Xadej k0t*vsi drugi enoletni otroci. strani 8 in 13 stran 20: V SREDIŠČU POZORNOSTI Bolnicam naložbeno pomoč Če bi rekli, da morajo v gorenjskem zdravstvu še bolj varčevati, potem bi delali zdravstvenim delavcem krivico, bolnim Gorenjcem pa škodo. V zdravstvu, vsaj v treh gorenjskih bolnicah — begunjski, kranjski in jeseniški — varčujejo na vseh koncih, saj so znižali ležalno dobo pod republiško povprečje, manjše kot v Sloveniji je število postelj na tisoč prebivalcev, zaposlovali so zanemarljivo malo. Pri vsem tem pa so Gorenjci »enako bolni« kot vsi drugi Slovenci. Varčevanje v teh časih je že umestno, vendar pa ne tudi odpovedovanje sodobni zdravstveni opremi in aparaturam. Nobena gorenjska bolnica si ne želi naložb zaradi sebe, boljših delovnih razmer, temveč le zaradi bolnikov in učinkovitih zdravstvenih storitev. Nobena sodobna aparatura ni cenejša kot 10 milijonov dinarjev, zato so razumljive številke: Psihiatrična bolnica Begunje, Bolnica za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Splošna bolnica Jesenice bi v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebovale najmanj 690 milijonov dinarjev. Samo letos bi morale imeti 460miijonov dinarjev, imajo pa jih le 160 milijonov.. Zato je razumljiva družbena skrb, da mora imeti zdravstvo prednost v splošni porabi. Predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij so se za modernizacijo zdravstva na nedavnem razgovoru v Splošni bolnici Jesenice odločno zavzeli in poudarili, da je posodobitev smotrna in nujna in da je gorenjskemu združenemu delu treba predstaviti vse probleme in težave bolnic. Medtem ko naj bi gorenjsko gospodarstvo po svojih močeh pomagalo zdravstvu, bodo zdravstveni delavci in občinske zdravstvene skupnosti morali razmisliti tudi o sodobnejši informatiki in o sedanjem sistemu financiranja. Združitev bolnic je bila učinkovita in smiselna, delitev zdravstvenih skupnosti po občinah pa kaže pomanjkljivosti: ni hitrih podatkov, sistem financiranja je klasično proračunski in slab. Sleherna zdravstvena skupnost misli, daje zdravstvo predvsem in najprej njihov zdravstveni dom, denar se ne obrača hitro in v smislu dobrega gospodarjenja. D Sed Tekmovanje gorenjskih kovinarjev — V več delovnih organizacijah po Gorenjski je bilo minulo soboto tekmovanje gorenjskih kovinarjev, ki ga je organiziral Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko. Tekmovalo je 160 tekmovalcev, ki so morali opraviti teste in se izkazati pri praktičnem delu. Največ jih je tekmovalo v delovni organizaciji LTH Skofja Loka. Na sliki: strugar Simon Klemene iz Iskre. — Foto: F. Perdan Zaposlovanje omejitveni faktor razvoja Gorenjske Mladi se hitro odzivajo Kranj, 15. maja — Predstavniki skupnosti za zaposlovanje Gorenjske so na izvršilnem odboru medobčinske Gospodarske /.borni«* za Gorenjsko predstavtli sedanje razmere pri zaposlovanju na Gorenjskem in program do leta 2000. Polna zaposlenost in dvigovanje izobrazbene ravni ostajata še naprej glavna cilja zaposlovanja, čeprav bo še posebej drugega težko dose- če vendar jeseniško negospodarstvo ne zaposljuje preveč. V gosdpodar-stvu je veliko zaposlenih v gradbeništvu, prometu in zvezah, gostinstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Med gorenjskimi občinami imajo Jesenice najmanj zaposlenih žensk, ki predstavljajo tri četrtine vseh, ki iščejo zaposlitev. Žensk je zaposlenih 39 odstotkov in tudi s tem podatkom se jeseniška občina uvršča med pet tistih slovenskih občin, ki imajo najmanj zaposlenih žensk. Tako predstavljajo jeseniške ženske rezervo delovne sile za sosednje občine. V turizmu se očitno ne zaposlujejo, saj je v gostinstvu in turizmu kar 28 odstotkov sezonskih delavcev. Za letos delovne organizacije predvidevajo, da bodo zaposlile okoli 800 novih delavcev. Razveseljivo je, da se odločajo za višjo kvalifikacijsko strukturo. Lani so zaposlovali več kot je predvidevala reslucija, vendar resolucijskih predvidevanj niso uresničili v nobeni gorenjs*1 občini. Za prohodnje šolsko leto 1986/»' so delovne organizacije razpisaje doslej največ štipendij - 537. Res jf» da so se izobrazbene zahteve nekoj1' ko dvignile, ni pa dovlji kadrovski«1 štipendij za višje in visoke šol«' Medtem ko na Gorenjskem podelijj) 23 odstotkov vseh štipendij za študU na višjih in visokih šolah, jih na Je' senicah 15 odstotkov. Vseh kadroV' skih štipendij ne bodo mogli podel)' ti, saj jih je več kot za eno generacij jo. Mladi iz jeseniških osnovnih §°' se vpisujejo večinoma na kovina!" stvo in strojništvo (kar 21 odstotkov vseh učencev), sledijo elektro strok* in računalništvo, gostinstvo in turt* zem (10 odstotkov), drUŽbuSlcVS5 dejavnost in tako dalje. Na Gorenjskem in tudi na Jeseni; cah domala vsi učenci, ki so končali osnovno šolo, nadaljujejo studi]' Medtem ko se na posameznih sip* venskih območjih mlada generacij8 vedno bolj zaposli takoj, ko konča osmi razred. D.Sedej V radovljiški občini so lani zaposlili več kot dve petini nekvalificiranih in priučenih delavcev Četrt stoletja za razvitim svetom Radovljica, maja — Radovljiška tehnologija je na lestvici razvitosti, ki obsega enajst stopenj, za zdaj šele na drugi ali tretji stopnički. Tej primerna je tudi izobrazbena sestava zaposlenih, ki kaže na najmanj četrtstoletno zaostajanje za razvitim svetom. Četudi je izdelovanje kakovostnejših in zahtevnejših proizvodov, v katere bi bilo vloženega več dela in znanja, eden od ciljev, zapisanih v dolgoročnem načrtu radovljiške občine, se stanje na tem področju celo poslabšuje. Delovnim organizacijam ostaja vse manj denarja za nakup novejše tehnologije in za posodabljanje proizvodnje, izobrazbena sestava zaposlenih pa se, sodeč po minulem letu, slabša in zaostaja za ostalimi gorenjskimi občinami in tudi za republiškim povprečjem. Veliko pove že podatek, da so v radovljiški občini lani zaposlili več kot dve petini nekvalificiranih in priučenih delavcev. Zanimivo je, da je izobrazbena raven prebivalstva dokaj ugodna, saj je občina po deležu ljudi s končano srednjo šolo celo nad republiškim povprečjem, zaostaja Le pri višji in visoki izobrazbi. Ugodno izobrazbeno sestavo poruši visoka dnevna selitev prebivalstva. Vsak dan se namreč vozi na delo v druge gorenjske občine in tudi v Ljubljano 2500 dobro strokovno podkovanih ljudi, v občino pa prihaja od drugod približno tisoč slabše izobraženih delavcev. Izobrazbena sestava zaposlenih je v prvi vrsti odraz razvitosti tehnologije. V radovljiških delovnih organizacijah je namreč še veliko enostavnega, ro- čnega dela, zato so tudi potrebe po n6" kvalificiranih in kvalificiranih delav' cih dokaj velike. Na izobrazbeno rav^1 in na dnevno selitev strokovno bolj6 usposobljenih delavcev v druge občin6 vpliva tudi štipendijska politika. V občini so za naslednje šolsko leto razpis8' li 490 štipendij ali domala četrtino vff kot lani, toda kar 336 za šolanje na niz" jih stopnjah in vsega 67 za izobražev*' nje na višjih in visokih šolah. Na Cfi renjskem je delež štipendij za šolanJe na fakultetah in na višjih šolah 23-0« stotni, v radovljiški občini manj ko 14-odstotni. Štipendij za študij je v dc mači občini premalo in mladim ob tei*> nič kaj spodbudnem dejstvu ne ostal)* drugega, kot da poiščejo stipenditori* v Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani. • j C. Zaplotnik Loško počitniško društvo je pridobilo še 60 postelj v Strunjanu Poceni dopust ob morju Škofja Loka — Počitniško društvo Škofja Loka ima v Strunjanu in v Portorožu po 60 postelj. V petek bodo odprli nove bungalove v Strunjanu, v katerih je še 60 postelj. Gradili so jih od aprila do oktobra lani, stali pa so 90 milijonov dinarjev. Predračunske vrednosti graditelj SGP Gorica ni prekoračil niti za starega tisočaka, kar je pohvale vredno. Denar so združile loške delovne organizacije, največ Iskra iz Železnikov, ki imajo zato prednost pri pridobitvi počitniških zmogljivosti in določen popust pri ceni dnevnega penziona. V obeh domovih, v Strunjanu in Portorožu, združujejo zmogljivosti članice počitniškega društva Iskra, Alples, Niko, Ratitovec in Tehtnica iz Železnikov, ABC Loka, Šešir, Gorenjska predilnica, LTH, Termika, Kmetijska zadruga in SGP Tehnik iz Škofje Loke, Rudnik urana Žirovski vrh ter Alpina in Etiketa iz Žirov. S pridobitvijo bungalovov v Strunjanu je sklenjena prva etapa gradnje, ki jo v sodelovanju z združenim delom načrtuje loško počitniško društvo. V drugi etapi, prividoma naslednje leto, bodo v Strunjanu gradili nov objekt z restavracijo, v tretji etapi pa je zamišljena razširitev počitniškega doma v Portorožu. S tem bi društvo imelo na voljo okrog 300 postelj, namenjenih delavskemu turizmu. Letošnje cene v Strunjanu in Portorožu so za dopustnike, zlasti članice počitniškega društva, zelo ugodne. Penzion v Portorožu bo za članice pred sezono 1800 in 1600 dinarjev (odrasli in otroci) na dan, v sezoni 2400 in 1900 dinarjev, za druge goste pa bo dnevna cena v predsezoni 2200 in 2000 dinarjev ter v sezoni 3200 in 2700 dinarjev. Dom je od zadnjega tedna junija do zadnjega tedna avgusta že poln. V Strunjanu bo v bungalovih letošnje poletje stal penzion za članice društva v predsezoni 2400 in 2100 dinarjev, v sezoni 2500 in 2100 dinarjev, za druge goste pa 3000 in 2700 ter 3500 in 3100 dinarjev. V bungalovih je do 8. f lija in po 26. avgustu še nekaj prosto^ V Strunjanu so na voljo tudi vikend šice, ki jih društvo oddaja po zelo ugo^" ni ceni. Penzion Pitane za tuje goS& 1700 in 1300 dinarje v na dan pred sezono, v sezoni pa 2000 in 1600 dinarjev. Počitniške zmogljivosti so bile let?5 tako v Strunjanu kot v Portorožu ZJ dokaj zgodaj zasedene. Vzrok je predvsem cena penziona, ki je dostopna ti>' di delavcem z nižjimi osebnimi dohod ki. Zasedenost zunaj vrhunca poleti)6 turistične sezone pa bi bila lahko f_ boljša, če tovarne ne bi imele kolektiv' nih dopustov. . . _ „ H. Jelovčan Ju, Na ni N do k do *P inil brest, da nam je zdesetkalo sJ^ači kostanj, da smo v gozdnogospodarskih načrtih odpisali pomemb-° Vrsto, kot je jelka. V gozdu so da-^s obremenitve, kakršnih v prete-Q.°sti ni bilo. Zato zanje nima Q .rambnih mehanizmov. Splošno sabijen postaja plen obolenj in in-dr t?V'" ^e v svmem referatu dejal t^; Boštjan Anko z biotehniške fakul-Bodo torej kmalu prišli časi, ko riJ^° nekatere vrste dreves lahko vi-el1 le št Gozdarji so nakazali dva primera. Za bukev so dejali, da je najbolj trdoživa, da je v onesnaženem okolju najbolj odporna. Toda tudi na bukvi v zadnjem letu opažajo nenavadno razširjeno obolelost, ki jo povzročajo škodljivi hrošči. Na Krasu pa se stopnjuje sušenje črnega bora, s katerim so pred sto leti pogozdili gola brda. Letošnjo zimo se je razširilo že na 1.200 hektarov. Povzročiteljev je več, ne morejo ga pripisati zgolj eni bolezni. Toda kaj, če so ti insekti in bolezni le drugi razlog propadanja teh drevesnih vrst, prvi pa je onesnažen zrak in kisli dež? Gola brda iz Mežiške doline opozarjajo Gola brda v Mežiški dolini so že pred leti prižgala opozorilne signale. V preteklih letih so začeli prihajati tudi podatki o ogroženosti in umiranju gozdov v drugih evropskih deželah, ekološka zavest se je začela prebujati tudi pri nas. Toda dokler ni bilo podatkov, kakšne so razmere v naših gozdovih, smo možnost umiranja naših gozdov odganjali kot nadležno muho. Zdaj so podatki tu, grozljivi so, saj znake umiranja kaže polovica slovenskih gozdov, ponekod celo 70 do 80 odstotkov. V Sloveniji bomo prvi na svetu imeli genetsko ovrednotene gozdove. Kakor je povedala dr. Blan-ka Društkovič, sodelavka Inštituta za biologijo, so razvili metode, s katerimi s pomočjo citogenetske bioindikacije zaznajo spremembe oziroma poškodbe na genetskem materialu. Spremembe v tkivu dreves tako lahko odkrijejo zelo zgodaj, preden to opazimo na zunanjem izgledu gozda, s prostimi očmi torej. Rastline so imeli pripravljene za raziskave, in 5. maja, peti dan po uradni objavi jedrske nesreče v Černobilu, so lahko začeli testirati, podatke so doslej analizirali do 10. maja. Največje sevanje so zabeležili 8. maja, 10. maja pa je začelo upadati. Skupno število poškodb se je povečalo za 4,5-krat, število težkih poškodb je 77-krat večje, pri fragmentih pa je bil vpliv 17-krat večji kot normalno. Pri fragmentih gre za določen tip poškodb genetskega materiala, ko pride do lomov kromosomov, po mednarodnih standardih pa pri več kot 7-krat prekoračenih vrednostih nastopijo mutacije, posledice za potomce torej. Pri gozdovih, kjer so že opazne posledice onesnaževanja, sb ti vplivi bistveno večji kot pri zdravem gozdu, je še povedala. Ker je zgradba rastlin podobna zgradbi živali in ljudi, pomeni, da lahko v določenem trenutku zaradi posledic onesnaževanja pričakujemo genetske spremembe tudi pri ljudeh. Slišal sem, je dejal na posvetovanju eden od gozdarjev, kako so v Trbovljah poudarjali dobre strani visokega dimnika, kako se je v desetih letih zmanjšalo onesnaževanje zraka. Niso pa povedali, da so morali gozdarji v Hrastniku 40 odstotkov svojih gozdov prekvalificirati iz proizvodnih v varstvene. Onesnaževanje ne pozna Jugoslavija je podpisala, ni pa še ratificirala konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje v Evropi. Da bi se resno lotili ciljev, ki so zapisani v njej, bi morali to napraviti čim prej. paradi onesnaževanja zraka in vo-koi^°staja g°zd ranljiv, bolj kot kdaj-Pr j^0sieJ- za^° umira. Zna se braniti *1ph naravnimi katastrofami, kot so Veri Veter- sne8> plaz. povodenj itd. lu 0 Pa omaga, kadar se ga nera-^no loti človek. Poznamo grenke ^rrjere iz preteklosti, kako je pohlep v lesu povsem uničil gozd (naš ^ Danes ga ogroža brezbrižnost Uj.^'.rni in plini, ki jih bruhajo tovarni *i in elektrarniški dimniki, kotlov-in avtomobilske izpušne cevi. tM^di zrahljanega zdravja in načete • qoživosti hitreje podleže boleznim n sektom. še v botaničnih vrtovih? Najbolj prizadeti so šaleško-savinj-ski in mozirski gozdovi ter v Zasavju. Blizu velikih toplotnih elektrarn torej, ki bruhajo v zrak žveplov dioksid, dušikove okside in prah, na zemljo pa padajo kot kisli dež. V Savinjski dolini so lansko pomlad ocenili, da je poškodovanih 38 odstotkov gozdov, natančni infrabarvni posnetki pa so jeseni pokazali, da umira 82 odstotkov velenjskih gozdov in četrtina mozirskih. Hirajo predvsem smrekovi in borovi gozdovi, jelka pa je skoraj povsem izginila. Gozdarji s prstom kažejo na šoštanj-sko termoelektrarno, ki vsak dan pošlje v ozračje od 250 do 300 ton žveplove-ga dioksida in deset ton prahu. Pravijo, da kmalu ne bodo več gozdarji, temveč grobarji. meja Posvetovanje Gozd in okolje Foren 86 je imelo širši, jugoslovanski značaj, med organizatorji je bil razen republiških organov in združenj tudi zvezni komite za kmetijstvo. »Dvomim, da so gozdovi v drugih krajih Jugoslavije kaj manj poškodovani kot v Sloveniji, le podatkov o tem nimamo,« je dejal dr. Svetozar Butulija, namestnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo. Prof. dr. Branimir Prpič z zagrebške gozdarske fakultete je povedal, kaj so pokazale raziskave gozdov v Gorskem kotarju in v narodnem parku Plitvička jezera. Ugotovljene pH vrednosti, koncentracije svinca, kadmija, cinka, bakra, niklja in kroma dokazujejo, da so tamkajšnji gozdovi izpostavljeni onesnaževanju iz daljav, onesnaženje pa je ponekod večje kot v najbolj industrijsko in urbano razvitih predelih srednje Evrope. Onesnaževanje torej ne pozna meja. Vsak visok dimnik vpliva na širše okolje. Ne moremo več govoriti o gozdu kot narodnem, temveč svetovnem bogastvu. Zdravljenje gozdov bo zahtevalo veliko denarja, torej starih napak ne kaže ponavljati. Rešitev niso visoki dimniki, rešitev so manjše emisije. M. Volčjak ^igoslovansko-nemško posvetovanje o termoenergetiki dimu 30 odstotkov manj žvepla? 20. maja — Na dvodnevnem posvetovanju so obravnavali tat,ie' ki so danes zelo aktualne kako na velike zaloge lignita bk^^kolja, večjem izkoristku in spreminjanju obremenitev Uv 0l1^ razvoj energetike in pri tem upoštevati zahteve po var-* <*olja, kovanja. im elektrarnam na premog '^tn VecJa pozornost obrnjena že po ^ k" rizi, zaradi nedavne nesreče llskega jedrskega reaktorja pa . Hjj P°zornost javnosti še bolj obrnila j • Po drugi strani pa postaja vse ^lik • ^a so elektrarne na premog \z onesnaževalec zraka in s tem /jčitelj umiranja gozda v širši ^svetovanje Termoenergetika 86, le minulo sredo in četrtek na Ble- du pripravilo mednarodno združenje upravljalcev klasičnih in jedrskih termoelektrarn (VGB), je bilo torej resnično aktualno in deležno velikega zanimanja. Udeležilo se ga je 50 tujih (predvsem iz ZRN, tudi Švice, Avstrije, Francije in s Finske) in blizu 250 domačih strokovnjakov. Obravnavali so teme, ki so tako za nas kot za ZRN zelo aktualne, na kratko pa bi lahko rekli: kako na velike zaloge lignita nasloniti razvoj energeti- ki ^ termoelektrarni Šoštanj pokurijo na leto 4,5 milijona ton nizkokalo-(40 Cga 11 gnita, ki ima visoko vsebnost pepela (20 odstotkov) in vlage |jr °dstotkov) ter drugih primesi, kot je 1,5 odstotka žvepla. Pri pretvorbi f»e lllo8a v električno oziroma toplotno energijo je tako izkoristek primar-rij«energ»je le 32-odstoten, medtem ko jo 68 odstotkov in vse druge neizko-*ta°e,ne sestavine premoga emitirajo v okolje. Na vplivnem območju šo-skj1- e termoelektrarne se zato suše gozdovi, biološko mrtvo je Velenj-pr Jezero z reko Pako. V tekočem srednjeročnem obdobju so začrtali štiri 1* " i\f' *>rv* se nanaša na popolne ekološke informacije. Drugi in tretji ^ai l . anie pepela in žveplovega dioksida iz dimnih plinov, do leta 1993 U$tr emisije slednjega zmanjšali za 30 odstotkov. Četrti pa se nanaša na ®znejše odlaganje pepela z revitalizacijo biološko mrtvega jezera. j>q[ Uresničitev projektov je ocenjena na 10 milijard dinarjev. Uvedba po-Cfcj^išega odžvepljevanja dimnih plinov (95-odstotna) pa bi po današnjih '°Va> Zantevala nadaljnjih 50 milijard dinarjev in hkratno podražitev ki-vj/bie ure do 5 dinarjev. ke. Tako naši kot zahodnonemški strokovnjaki se ubadajo z vprašanji o uporabi nizkokaloričnih premogov v toplotnih elektrarnah, na kar se navezuje varstvo okolja in prenove starih objektov. Največ so govorili o mletju, zgorevanju in žlindranju manj vrednih premogov in mešanicah premoga ter ponudili nekaj napotkov načrtovalcem kurišč za posamezne vrste premoga. Tako kot za nemške so tudi za našo razmere izredno aktualne teme varstvo okolja. V ZRN marsikje že odžve-pljujejo dimne pline, naši strokovnjaki pa bodo ta postopek šele preizkusili, najprej pri termoelektrarni Šoštanj, kasneje še pri trboveljski termoelektrarni. Menijo, da jim bo do leta 1993 uspelo zmanjšati vsebnost žveplovega dioksida v dimnih plinih za 30 odstotkov. Posvetovanje je pokazalo, da so naši stiukovnjaki dobri poznavalci premogov, dobro skrbe za vzdrževanje velikih termoelektrarn, najbolj pa se jim vselej jne posrečijo konstrukcijske rešitve, saj pri nas kurimo premoge zelo slabe kakovosti in kamenje ter druge primesi v premogu kvarijo naprave. Na posvetovanju so govorili tudi o ugotavljanju preostale življenjske dobe in prenove termoelektrarn, pozornost pa so namenili tudi primerjavi različnih varnostnih konceptov jedrskih elektrarn in prenosu tehnologije in znanja za jedrske elektrarne v dežele v razvoju. . , . ■. t r • , > •, mv V gorenjskem gospodarstvu ne teče vse gladko Pretirano trošenje žre akumulacijo Kranj, 15. maja — Pospešeno upadanje akumulacije in naraščanje izgub sta razen izvoznih težav ključna problema letošnjega gospodarjenja na Gorenjskem. Nanju so še posebej opozarjali na sejah medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in izvršilnega odbora Gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki sta bili pretekli teden. Povrhu vsega pa izgube še vedno obravnavamo preveč socialno. Čeprav smo se Gorenjci še lani raščajoče davščine, predvsem za trkali po prsih, da se akumulacija v gospodarstvu dviga, tega letos ne moremo več početi. Vrtoglavo se znižuje. Ogrožena je normalna, najnujnejša obnova gospodarstva. Gibanje akumulacije je negativno, kar ni samo gorenjska značilnost, ampak tudi slovenska, vendar je ta tolažba za nas zelo slaba. Delitev dohodka nam je ušla iz rok in to predvsem pri razporejanju sredstev za osebne dohodke, kar je glavni vzrok za pe-šanje akumulacije. Res je treba plače poviševati, saj se življenjski stroški na račun bezljanja cen povečujejo, vendar do meje, ki nam jo določa dohodek. Tako pa lahko na Gorenjskem na prste preštejemo tiste delovne kolektive, ki se tega dosledno drže. Večinoma pa pojemo več, kot nam je zraslo. Zato že nekaj časa poslušamo namigovanje, da lahko rast osebnih dohodkov obrzda na administrativni način nekdo drug, če sami ne bomo sprevideli tega neskladja. Seveda pa brzdanje osebnih dohodkov in zadrževanje rasti in kakovosti proizvodnje na sedanji ravni ni nikakršna rešitev. Kakovostneje bomo delali in boljše prodajali, več nam bo ostajalo za osebne dohodke in akumulacijo. Povečevanje osebnih dohodkov povečuje domačo kupno moč, ta pa sama po sebi navaja proizvajalce, da se usmerijo od tujega k domačemu trgu, kjer je veliko lažje tudi dražje prodati. S tem ustvarjamo pritisk na višje cene, na inflacijo in podobna negativna gibanja. Prav temu pa se namerava resno zoperstaviti nova Mikulićeva zvezna vlada. Akumulacijo klestijo dodatne, še na- republiški in zvezni proračun. Letos so izgube na Gorenjskem porasle. Posebno velikega deleža v slovenskih izgubah nimajo, vendar kljub temu zaskrbljuje že porast sam po sebi. Ob trimesečju je bilo izgub za dve milijardi. Izgube v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu ter v zdravstvu in šolstvu (zaradi začasnega mesečnega financiranja) imajo sezonski značaj, problematičnejše pa so rdeče številke predvsem v elektrogospodarstvu (480 milijonov dinarjev), lesarstvu (440 milijonov dinarjev), Savi (220 milijonov dinarjev) in deloma tudi v Vezeninah, Železarni, LTH in jeseniški klavnici. Prav ob izgubah se kaže spomniti besed člana predsedstva SRS Janeza Stanovnika, ki jih je izrekel pretekli teden na sindikalnem seminarju v Radovljici. Kar 10 odstotkov narodnega bogastva nam požrejo izgube in tega denarja ne moremo naložiti v rast gospodarstva. Zato bi kazalo imeti pri obravnavanju izgub in izgubarjev, predvsem če ugotovimo, da tudi v prihodnje ne bo bolje, več gospodarske logike in manj sociale. Imeli smo in imamo izgubarje, ki jih je šele trda resničnost gospodarjenja zdramila k resnemu delu, čeprav so se pred tem zaradi lagodja kopali v navidezno brezupnem položaju. Imamo pa še vedno tudi primere, ko nenasitno sprejemajo poceni ali zastonj sanacijska posojila za pokritje izgub, v bistvu pa je to samo podaljševanje agonije in v marsikaterem primeru tudi po-tuha. J. Košnjek železarna išče sodelavce — Na 11. sejmu drobnega gospodarstva v Kranju je svoj program s področja vzdrževanja predstavila tudi jeseniška Železarna. Vodja prodajnega oddelka Boris Smolej je povedal, da so od obrtnikov pričakovali večje zanimanje za njihove ponudbe. »Res je, da izdelava posameznih delov za rezervne dele ni najbolj zanimiva za posameznika, ker se obrtniki danes bolj zanimajo za majhno število izdelkov in za velike serije. Pri izdelavi posameznih delov pa gre tako rekoč za unikate ali manjše serije, za dobro tehnično usposobljenost in tudi za znanje. Vendar pa tovrstno sodelovanje tudi temu primerno nagrajujemo. Pričakujem, da se bodo po sejmu posamezniki oglasili, da se bomo z njimi pogovorili o sodelovanju. Kar pa zadeva samo sejemsko prireditev, sem prepričan, da je usmeritev pravilna. Več pozornosti bi zaslužila tudi v obrtnih združenjih, posebno glede svetovanja. Pohvaliti pa velja Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem in Gospodarsko zbornico,« je povedal Boris Smolej. Na sliki: del razstavnega prostora Železarne Jesenice na sejmu v Kranju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Privlačna planinska paša Škofja loka — Zanimanje za planinsko pašo se v škofjeloški občini iz leta v leto stopnjuje. Tako se je lani na pašnikih Blegoš, Soriška planina, Martinj vrh, Golica, Mlake, Kališnik, Dajnarska planina in Stari vrh paslo 290 govedi, 37 konj in 550 ovc. Skupno je bilo na pašnikih prirejenih 22.764 kilogramov žive teže, kar je za 22 odstotkov več kot 1984. leta. Vsi pašniki so bili vzdrževani, to je čiščeni, gnojeni, popravljene so bile ograje in napajališča. Živina na paši je dobila mineralne dodatke, zaščitena je bila proti parazitom, za njeno zdravje so skrbeli tudi veterinarji. Polovico stroškov za pastirje, 703.455 dinarjev, je poravnal samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu. Letos v škofjeloški občini predvidevajo še nekoliko večji obseg planinske paše, saj bo usposobljen tudi pašnik Klom. h. J. Danes referendum v KOGP Kranj, 20. maja — Delavci vseh temeljnih organizacij Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj se bodo danes na referendumu odločali o priključitvi Obrtnega gradbenega podjetja Cerklje v delovno organizacijo KOGP Kranj. Zaposleni v Obrtnem gradbenem podjetju Cer- klje so se na referendumu že odločili za priključitev. Če se bodo tako odločili tudi v KOGP, bo del delavcev iz cerkljanske delovne organizacije razporejen v tozd Gradnje, del v tozd Obrt, nekaj pa v skupne službe. i ■ 1 ' A.'Ž. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 20. MAJA Ijjj Krajevna skupnost Ribno Najbolj potrebna je kanalizacija Ribno, 20. maja — S samoprispevkom, ki se bo iztekel 15. junija, jim je uspelo zgraditi poslovilne vežice. Nekaj denarja bo še ostalo, vendar prvotnega programa ne bodo mogli uresničiti. Zelo pa so razširili na referendumu začrtano telefonsko akcijo. V Bodeščah, na Koritnem, v Rib-nem in Selu v krajevni skupnosti Ribno živi okrog 1000 krajanov. Ta krajevna skupnost v neposredni bližini Bleda sodi med srednje velike v radovljiški občini. Na njenem območju nima sedeža nobena de- I lovna organizacija, kar je tudi posredni vzrok, da svoje probleme težko rešujejo. 15. junija se bo iztekel krajevni samoprispevek. Z de- Jože Ažman, predsednik sveta krajevne skupnosti narjem, ki smo ga krajani zbrali, jim je uspelo zgraditi poslovilne vežice. Inflacija in drugi visoki stroški pa so jim prekrižali načrte, da bi s samoprispevkom uresničili prvotno začrtani program telefonije, asfaltirali krajevne ceste in pripravili načrte za kanalizacijo. Nekaj denarja iz samoprispevka jim bo ostalo, zato se bodo morali dogovoriti, za kaj ga bodo porabili. »Načrtovali smo, da bomo s samoprispevkom zbrali toliko denarja, da bi v vsaki vasi postavili tudi telefonsko govorilnico,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ažman. »Potem pa smo ocenili, da bi bil to prevelik strošek. Pa tudi zanimanje za telefon je bilo veliko. Zato smo v krajevni skupnosti začeli akcijo za ureditev primarnega in sekundarnega tele- Jakob Mužan, predsednik skupščine krajevne skupnosti tonskega omrežja za okrog 180 novih naročnikov. Vsakdo je prispeval po 130 tisoč d i nar jev in opravil določeno število prostovoljnih ur. Zdaj smo že nehali delati in le še čakamo, da nas priklopijo na centralo. Upamo, da bodo v Podjetju za ptt promet in na občini uspeli rešiti problem in da bodo — če ne letos, vsaj prihodnje leto — pri naročnikih zazvonili telefoni.« S prostovoljnim delom so krajani, predvsem člani turističnega društva in gasilci, uredili prireditveni prostor Pod ribensko goro in pot do tja. Vaščani Koritnega so uredili avtobusno čakalnico in dostop z Blejske ceste proti Kontnemu. Pridobitev za krajevno skupnost je tudi ureditev pašnikov ob Savi, kjer prav zdaj Območna vodna skupnost, oziroma Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ureja tudi obrežje. »V program za to srednjeročno obdobje smo zapisali tudi gradnjo nove trgovine,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Jakob Mužan. »Sedanja trgovina v zadružnem domu, ki je edina za vsa štiri naselja, je premajhna. Čimprej se bo treba sporazumeti glede zemljišča, da bo Specerija, ki Janez Vidic, tajnik krajevne skupnosti ima denar menda zagotovljen, lahko začela graditi. Skrbi pa nas tudi glavna cesta z Bleda v Ribno. Zelo je poškodovana in potrebna temeljite obnove. Pa tudi cesto med Selom in Bledom bi bilo treba urediti, vendar krajevna skupnost sama ne zmore tega zalogaja. Tudi o morebitnem še enem samoprispevku ne razmišljamo.« V krajevni skupnosti upajo, da se bo zdaj, ko je Kompas v Ribnem minuli teden le podrl star objekt, vendarle začela gradnja novega hotela. Predvidena je tudi ojačitev vodovoda, povečanje rezervoarja na Straži in ureditev kanalizacija. »Najbolj je potrebna kanalizacija,« ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Janez Vidic. »Zdaj na območju celotne krajevne skupnosti nimamo niti enega metra kanalizacije. Zgraditi pa jo bo treba tudi zato, ker je v Ribnem predvidena izdelava zazidalnega načrta za 58 hiš in na Koritnem za 54 stanovanjskih enot. O tem bomo tudi v krajevni skupnosti organizirali razpravo. Pa leseni most čez Savo Bohinjko za naselje Selo bi bilo treba obnoviti, saj imajo na desnem bregu Save kmetje precej kmetijskih in pašnih površin. Ne bi bilo napak, če bi v tem srednjeročnem obdobju uredili cesto Ribno— Talež. S tem bi skrajšali pot do lepe izletniške točke, omogočili bi tudi lažje spravilo lesa, kmetom pa pot do pašnikov.« ' A. Zalar Hortikultura in prireditve Poletna Kranjska gora bo živahna Kranjska gora, maja — Turistično društvo Kranjska gora je lepo uredilo vas in postavilo številna cvetlična korita — Novi kioski pred cerkvijo Kranjska gora skrbi za lepo okolico, še posebej poleti, ko turisti na sprehodih okoli Kranjske gore in po vasi opazijo sleherno malomarnost ali pomanjkljivost. Turistično društvo namenja izdatna sredstva za hortikulturno ureditev kraja, skrbi pa tudi za pestro kulturo in zabavno življenje poletne Kranjske gore. »Letos smo namenili za zasaditev cvetja in okrasnih dreves 5 milijonov dinarjev,« pravi tajnik društva Polde Ferjančič. »Po vsej Kranjski gori smo postavili tudi korita ter zaprli promet po Borovški cesti, kar so z navdušenjem sprejeli gostje in številni domačini. Zal pa avtomobi-listi še vedno »spregledajo« prometni znak in parkirajo pred cerkvijo. Če ni drugače, nekateri celo prestavijo po 300 kilogramov težka korita in si utrejo pot. Kioske, o katerih se je toliko govorilo in pisalo, bomo večinoma pre- stavili — Tobakovega na avtobusno postajo. Na parkirišču pred cerkvijo pa bomo postavili nekaj stojnic z zelenjavo in spominki. Trgovska ponudba je zelo revna in zato Kranj-skogorci veliko pričakujemo od načrtovanega trgovskega centra, ki naj bi ga začeli kmalu graditi. Kranjska gora je v središču razko-pana, gradbenikom, ki postavljajo nove apartmaje za Razorjem, se očitno prav nič ne mudi. Tudi ceste niso kaj prida, za silo so jih poki pali, najslabša pa je še vedno cesta na Korensko sedlo. Zdaj je v Kranjski gori že nekaj gostov, še več pa jih hoteli pričakujejo po 10. juniju. Potem bodo hoteli popolnoma zasedeni. Poletna sezona bo torej dobra. Gostov ne bomo pričakali praznih rok; pripravljamo več kulturnih in športnih prireditev. Razen tradicionalnih slavnostnih večerov, ki jih Polde Ferjančič, tajnik TD Kranjska gora imajo po hotelih in piknikov poleg Erike bo 8. junija avtomobilski rally Alpe-Adria s startom in ciljem v Kranjski gori. Sodelovali bodo predstavniki Avstrije, Italije in Jugoslavije. 21. junija bo večer s slovenskimi narodnozabavnimi ansambli, v poletni sezoni pa skupaj 15 koncertov godbe z Jesenic in iz Gorij. Načrtujemo še štiri kvalitetne koncerte zbora Gaudeamus iz Ljubljane, v Larixu bo vsak teden »živa« glasba, v hotelu Le k pa za vso Kranjsko goro folklorni večeri. Septembra bo še evropski pokal v lokostrelstvu, ki bo zanimiv predvsem zato, ker bo teden dni pred svetovnim prvenstvom v lokostrelstvu v Avstriji.« D. Sedej Parkirni prostor pred cerkvijo je kljub prepoved: še vedno poln avtomobilov. Turistično društvo bo na tem mestu postavilo pet kioskov z zelenjavo in spominki. — Foto: F. Perdan Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. OD TU IN TAM... Večnamenski objekt v Davči — Delovna organizacija Niko Železniki M? že zdaj manjši prostor v Davči, kjer je zaposlenih 19 domačinov. Že v tn*' nulem srednjeročnem obdobju je bila v krajevni skupnosti načrtovana *?' gradnja tako imenovanega večnamenskega objekta, za katerega izgradn]0 je bil podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Investitor stvo pa je prevzela delovna organizacija Niko. Izgradnja se je sicer mofi zavlekla, vendar pa bo ta objekt, ki ga gradi SGP Tehnik Škofja LoM zgrajen predvidoma do 1. septembra letos. V njem bo prostora za okrog ® zaposlenih. — A. Ž. Nov center Gorenje vasi Škofja Loka — V osrednjem delu Gorenje vasi so štirje hektari zemlje med obvoznico na jugu, Petrolom na vzhodu in staro cesto na severu namenjeni poslovni in stanovanjski gradnji. Program priprave zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Projektivni atelje iz Ljubljane in ga v torek sprejel loški izvršni svet, v tehničnem delu podrobneje obdeluje le ožji del centra Gorenje vasi v izmeri dveh hektarov, ki bo najprej pozidan in za kate regato zemljišča večinoma že pridobljena. Razen nekaj novih stanovanj bo tu zraslo še več poslovnih objektov, kot so banka, pošta, gostinski lokal in trgovina — Zlate medalje na sejmu Kranj — Na sejmu drobnega gospodarstva z naslovom Industrijska kooperacija, ki je bil od 13. do 17. maja, so podelili tudi zlate medalje. Dobili so jih: Center za razvoj umetne obrti Grimšče Almira Radovljica za pospeševanje in razvijanje umetne obrti, Rotor Zemun za prikaz proizvodnje, ki nadomešča uvoz, Merkur Kranj za trgovinski servis drobnemu gospodarstvu, Poslovno informativni sistem Gospodarske zbornice SR Slovenije, Obrtna združenja Kranj, Radovljica in Tržič za pospeševalno delo na področju oseb- prostori torej, ki jih Gorenja vas^: bolj pogreša in ki oblikujejo vsak & j ter. Za drugo fazo zidave, ki je bol) I maknjena, podrobnih rešitev še W§ vršni svet se je zavzel, da morajo »K zazidalnem načrtu, ki ga bo iz% prav tako Projektivni atelje iz Lj?™ ne, vse jasno opredeljene. Ljudje^, marajo skrivalnic, je poudaril in PjL cal iz spomina primer pozidave *.I kovega naselja. V Gorenji vasi bo tost nujna še posebej zato, ker pre^ devajo da bodo porušili objekte Merkurja do blokov (med njimi je j kmetija) za gradnjo parkirišč. " nega dela, Gorenjska obrtna za#j za delo na področju zadružnih dej8^ sti, Magos Ljubljana za poslovne ^ v drobnem gospodarstvu, Ikos M za razvijanje kooperacijskih odn?5" ABC Pomurka, DO Golica-TO ZarjjL trgovinski servis drobnemu gosp°jt stvu, sozd Iskra Ljubljana, Slove^ železarne-Železarna Jesenice in šik Valjevo za razvijanje kooper?J skih odnosov in uresničevanje nih dogovorov in Sonja PlantaričZ8, nimiv proizvodni program, ki ^ mešča uvoz. A-' ... KRATKE PO GORENJSKI Izšlo je Glasilo KS Podnart • — V aprilski številki Glasila krajevne skupnosti Podnart je objavlje*1 K gled dela skupščine krajevne skupnosti za obdobje od 1982. leta do letos in ? ^ za letošnje leto. Objavljen je tudi seznam vseh izvoljenih delegatov v kraj ; skupnosti. Med raznimi obvestili, informacijami in priporočili so tudi pra^ uporabi poslovilnih vežic, zanimiv je tudi prispevek o reji kuncev. A. 2* Gasilska tekmovanja___ ^ • Kranj — Vsako leto 15. junija pripravi občinska gasilska zveza Kranj jj movanja gasilskih društev iz občine. Na njih se pomerijo vsi, od najmlajš'^ najstarejših. V posameznih gasilskih društvih že nekaj časa ob sobotah in 11 ljah pripravljajo vaje, na katerih se pripravljajo na tekmovanje. ... in veselica na Bregu ob Savi • Breg ob Savi — Gasilsko društvo Breg ob Savi pripravi vsako leto z9 nedeljo v maju tradicionalno gasilsko veselico. Udeležijo se je tudi gasilci i2 gih gasilskih društev. Letos bo veselica 25. maja. j, ?■ PISALI STE NAM... Smeti pa kar na bregu — Vaščani, ki hodijo po poti med gaštejskim fcJ^S cem in Kalvarijo v Kranju so nam pisali, naj si ogledamo breg ob V°*\\A ga slikamo. » ... tako je, če privatnik odlaga smeti (to so usnjeni o&V0, $ v breg. Namesto da bi kupil zabojnik, meče odpadke po bregu, in wp& q bodo segnili. Izgled in smrad pa mu nista mar. Zdaj, ko toliko govorif10^ očiščevalnih akcijah, o čistem zraku, lepem okolju, tudi ta kamen spo*1 sodi v časopis,« so nam pisali. CESTE, KOLESARJI, PARKIRIŠČE... Opazila sem, da so na Bledu in tudi na novi cesti v Lescah že prebarvali prehode za pešce. Radovljica pa spet čaka. Je morda zmanjkalo barve? Moti me tudi, da kolesarji tako divjajo po cestah in tudi po pločnikih; vsaj v Radovljici je tako. In ne vem, zakaj je v Radovljici parkih Odkar popravljajo avtobusno f° f jo, je prostor pred samopostrežn0^ govino poln avtomobilov, da se ,u maj prerineš med njimi. Na °}e^t' avtobusni postaji pa je, kot kaž^.J, kdo snel vozni red zato, da ga bo1 doma vedno pri roki. Marija Gril, A Radovljica, Cankarjevay > dic in Ho k C* §0 le «n J) o? !?REK, 20. MAJA 1986 KULTURA .5. stran (mmMmssmGLAS Ob Cankarjevem jubileju JOVANOVIČEVE PODOBE IZ SANJ Kranj, maja — Predstavitev grafične mape z dvajsetimi perorisbami na temo Cankarjevih Podob iz sanj je bila sicer uglašena na proslavljanje Cankarjevega jubileja, po likovni plati (in oblikovni) pa vsekakor dogodek, pomemben za novo videnje Cankarja, kot ga je razumel in predstavil Peter Jovanovič zankam, ki bi ga lahko vodile v dobesedno likovno pripovednost. Tako, na primer, pri črtici Kralj Matjaž ne izbere najlažje poti, ko bi lahko upodobil kralja Matjaža z brado. Ne, med splet korenin, grč, črt in črnin vtke samo belo ploskev, ki oddaljeno spominja na brado, a je prej* velika skala. Je le simbol kralja Matjaža, samo njegova slutnja. In taka je risba ob črtici Pobratima, in je Obnemelost in so Cankarjevi Ranjenci, ki jih Peter Jovanovič prelije zopet v splet, gr-čavih korenin in drevesnih debel, med katerimi se kot črnina odraža rana, iz katere kapljajo črne kaplje. Pa so takšne Ugasle luči in je to Gospod Stotnik . . .« Grafična mapa Petra Jovanoviča z dvajsetimi črticami in ilustracijami zraven ne bi bila popolna, če bi manjkala literarna ocena Cankarjevih Podob iz sanj; napisal jo je dr. France Bernik. S tem je grafična mapa, ki so jo tudi oblikovno lepo izdelali v Gorenjskem tisku, dovršeno zaokrožena izdaja Cankarjevega dela. Škoda, da bo v knjigarnah zelo hitro pošla, saj je bila natisnjena v bibliofilskih sto izvodih. Ob tem — ob Cankarjevi 110-obletnici rojstva — brez dvoma lepem kulturnem dogodku v kranjski Mestni hiši je verjetno poraslo zanimanje tudi za nekatere prejšnje Jovanovičeve ilustracije. Jovanovič, ki se je začel pojavljati z risbami, kasneje pa je svojo ustvarjalnost prenesel na obdelovanje debel z dletom, se je zadnja leta — ne da bi seveda opustil poustvarjanje v lesu — znova vrnil k risbi, k ilustraciji slovenskih literarnih del. Znani so ciklusi risb na temo Prešernovih pesmi in pesmi Toneta Pavčka ter drugi. L. M. Kranj — V renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju so pred nedavnim prvič predstavili javnosti grafično mapo Petra Jovanoviča na besedila izbranih Cankarjevih črtic. Razen avtorja so se predstavitve udeležili tudi dr. France Bernik, pesnik Tone Pavček, dr. Bratko Kreft ter vrsta poznavalcev in ljubiteljev Jovanovičeve umetnosti. Poslušalci so bili prevzeti od zve-|*a besede, ki jo je na svoj, cankar-lanski način znal postavljati naš j*ajvečji slovenski pisatelj; člani Linhartovega odra so lahko temu ^enu le še kaj dodali. Cankarja je Pač vredno vedno znova brati, ved-**o znova pretresa s tisto lahkotno Preprostostjo postavljena beseda, ki zna v nas buditi bridkost, bolečino, žalost, pa veselje, gnev, nemo-^U) jezo, upornost. Ali tako misli o Cankarju tudi Peter Jovanovič? Morda, vsekakor Pa, tako kot vsi, doživlja ob prebiranju Cankarja njegovo pripoved f*a svojski način, drugačen od običajnega. Sicer verjetno ne bi nasta-'a grafična mapa, v kateri se je dvajset črtic iz Podob iz sanj prelilo v dvajset grafičnih podob, dvaj-Set perorisb, ki so nedavno izšle v samozaložbi. Andrej Pavlovec piše v predgovoru v grafični mapi takole: »Pri Podobah iz sanj je Jovanovič ob Cankarju razsanjal in ustvaril svojske in ekspresivne risbe. Še ■ vedno sicer zelo rad uporablja debla dreves in rastlinje za okvirno pomagalo pri realizaciji osnovne ideje. Toda likovno zasnovo je znal osvoboditi podrejenosti literarni predlogi, kar se mu je dogajalo tako pri Tavčarju kot pri Prežihu in Bevku, ko mu je bila fabula imperativ in ko je zanemarjal svoj lastni ustvarjalni jaz. Ob Cankarju je ustvaril ilustracije samostojnih razsežnosti s svojskim prizvokom skromne, a izpovedno močne risbe, vredne vsega spoštovanja. Sedem risb ilustracij je narisanih tako, da se je avtor odpovedal skoraj vsem Skupina Tayga ^ NASKOK NA SCENO ^*nj, maja — Člani glasbene skupine Tayga bodo odprli Teden mladih Kranja, in sicer kot predskupina Lačnega Franza zdanja zasedba ni več ista, ki se je VQrala pred dvema letoma. Čas in raz-. 1 sta pač zahtevala svoje, tako da so i. ^nJi člani skupine: Ivan Drakalski Sgkal), Mitja Petrovič (klaviature), ^ndi Kržišnik (kitara), Marko Jago-jA(bas kitara), Sandi Čemažar (bobni) ^arnjan Pavlin (saksofon). .Njihova glasba je izhajala in še ved-j° temelji na izkušnjah ročka, čeprav ^ °Pazna razlika med tistim, kar so Ma v začetku, in tistim, kar igrajo 'trd GS' Predvsem s0 se preusmerili v ^J^ejši ritem in obvezno prisotnost D kala. Igranje izključno lastne glasbe (j* je značilnost, ki se je ohranila vse danes in fantje kanijo v tej smeri Uspel koncert „evati tudi v bodoče. Glasba članom skupine ni tuja, saj o Pred Taygo sodelovali v različnih trrenjskih bendih (Trans, Alba-£e s> • •.), kjer so si pridobili tudi dolove izkušnje. Njihova aktivnost je pe-Sj ^jša predvsem v zadnjem času. V 'diu Top ten so naredili dva nova Sr»etka, sodelovali so v Pop delavnici ter snemali za oddajo zagrebške televizije, Stereovizija. V Zagrebu so bili tudi sicer dalj časa prisotni s skladbo Stari druže, ki se je vrtela na valovih Programa 101. Ko govore o prihodnosti, člani Tayge predvsem omenjajo željo po nastopanju, ker je neposreden stik s publiko še zmerom čar muziciranja. Vine Bešter Novo na knjižnih policah ŠAVRINKE ^avrinke so istrske žene, ki so peš Vs Pa na svojih »tovarićih« obhodile Ca. • „ro- pobirale pri gospodinjah jaj-tia^1 ^ nosile prodajat v Trst. Tam so g0 CuPile blago, sol, sladkor, kar so pač Sj^jPodinje na deželi potrebovale^in j^or Marjan Tomšič, učitelj, doma iz Rač pri Mariboru, je dolgo živel med ^'morskimi ljudmi — o njih je napisal knjigo, ki je izšla pri Kmečkem gla- Bepini, Šanti, Urši, Juti, Tonini, Kar-meli in drugih spoznavamo težko in trdo življenje istrske žene, ki je vse življenje bila en sam boj, boj za preživetje družine. Šavrinka veruje v boga, veruje v čarovnice, ve za vsakega, ki zna »štrigati« (coprati) in ve tudi za dobre ljudi, ki imajo moč, da razdirajo uroke .. . Narave se boji, jo ljubi in spoštuje. Posebna vrednota Šavrink so pristni izrazi ljudi teh krajev, njihov način govora. Da ga razumemo, je knjigi pridan tudi mali slovarček besed, ki so jih nekoč uporabljale Šavrinke in ki so tudi danes še žive med ljudmi. Šavrinke so na natečaju Kmečkega glasu leta 1985 prejele prvo nagrado, potegujejo pa se tudi za druge nagrade. D. Dolenc l^.1 zamenjavale za jajca. Nekakšne i\\ vke so bile. Na tak način so si slu-le^*lirice«, da so svojim otrokom kupi-t\0^akšno oblačilce, se za svojo odso-lt0.t z doma odkupile s sladkarijo, tj0i ckom sira ali belega kruha, ki so ga **si - ^'1 §osP°dinjah, da so si čez leta ^o« e za novega »tovariča«, »mu-lte • • ■ Ob vsakem vremenu, ob vsa-^01 Jetnem času so odhajale na pot. t^j Jim je sonce izsušilo kožo, pozi- ^JxJ*ta Jih burja in mraz bičala do krvi. jih ni zadržal niti bližajpčj se po-roti Partizanu in to tesno, prehiteti tekmece, kot so Crvena zvezda, Jadran iz Splita, Jug iz Dubrovnika, Kotor iz Kotorja, Mladost Obućo iz Zagreba in Solaris iz Šibenika, ni nepomembno. Tudi tisti, ki so računali na zmago, nimajo •azloga za nezadovoljstvo. Kranjski vaterpolo klub je pod pokroviteljstvom Ikosa iz Kranja odlično zpeljal prireditev. Sodniki, Pičulin, Stariha in Marinček iz Kranja, Rebec iz (Copra, Stampalija iz Šibenika ter Klarič in Klemenčič iz Splita, so bili kos dolžnosti. Še posebej pa je razveseljivo, da se je ob letnem bazenu v Kranju od petka do nedelje zbralo precej ljubiteljev vaterpola. Vrstni red je realen, saj "ita tako Partizan kot Triglav pokazala najkakovostnejši vaterpolo. Zmagal je aeograjski Partizan, drugi je Triglav iz Kranja, tretji pa Solaris iz Šibenika. Sledijo jim Mladost, Jug, Jadran, Crvena zvezda in Kotor. Po finalni tekmi so povedali: Rado Cermelj, trener kadetov Triglava: »Zadovoljen sem, čeprav bi z malo tet sreče lahko tudi zmagali. Smola je pač odigrala svoje. Mislim, da po kako-/osti sodimo na drugo mesto v državi. Računam, da bo ta ekipa čez nekaj let iasledila sedanji rod kranjskih vaterpolistov.« Igor Štirn iz Hrastja, igralec Triglava in član državne kadetske reprezen-. ance, star 16 let: »Malo sem razočaran, saj smo računali na prvo mesto. Če ne ii bilo smole, bi ga tudi osvojili. Vaterpolo igram sedem let. Igra je dinamična n atraktivna, čeprav se občinstvu zdi kdaj enolična. Dve uri dnevno vadimo, •azen ob nedeljah: v bazenu, v telovadnici, sam pa tudi izredno rad tečem. V oistvu je vaterpolo grob šport. Udarce dobiš v glavnem po nesreči, pod vodo pa >e dogaja marsikaj, od vlečenja za kopalke, praskanje, ščipanje in podobno. "le bi imel Kranj še dostojen zimski bazen, bi imel odličen vaterpolo.«" Peter Didič, delegat Vaterpolo zveze Jugoslavije: »S tekmovanjem sem '.adovoljen, čeprav sem od mladih vaterpolistov pričakoval več, saj so to fan-:je, iz katerih bo nastala reprezentanca za olimpijske igre leta 1992. So sicer iisciplinirani in borbeni, znajo pa še premalo. J. Košnjak Foto: F. Perdan gor Šti Peter Didič Rado Cermelj Pred motokros dirko v Tržiču Prijavljena že 102 tekmovalca Tržič, 15. maja — Že ta podatek je dovolj zgovorna napoved, da bo 31. maja in 1. junija na progi za motokros v Podljubelju kvalitetna prireditev. Dirka za svetovno prvenstvo v razredu do 250 ccm bo obenem tudi praznovanje 60. obletnice moto športa pri nas, saj je bila prav na ljubeljski cesti naša prva cestnohitrostna dirka, je dejal direktor dirke Jože Jurjevčič na novinarski konferenci. Tokratna dirka bo že deseta zAsvetovno prvenstvo, kar je po svoje tudi jubilej. Marjan Romih, pomočnik direktorja in starter, je povedal, da sta prijavljena že 102 tekmovalca iz 19 držav. To je velik izziv, saj tolikšnega zanimanja za podljubeljske dirke še ni bilo. Prijavljeni so vsi trenutno najboljši v dosedanjih dirkah za SP v kategoriji do 250 ccm: Francoz Jacky Vimond, Nizozemec Dom, Italjan Rinaldi, Šved Hanson, Belgijca Velkeneers in Martens, Sovjet Khudiakov itd. Nastopilo bo osem Jugoslovanov: Marjan Avbelj, Željko Živoder, Marjan Samec, Franjo Horvat, Saša Simčič, Niko Šinkovec, Slavko Barišič in Željko Zorič. Spored bo potekal dva dni. V soboto, 31. maja, bodo ob 15.15 in 16.15 na sporedu kvalifikacijske vožnje za nedeljski finale. V nedeljo se bo začela prva finalna vožnja ob 14.30 in druga ob 16.55. V obeh bo smelo nastopiti 40 najboljših s sobotnih kvalifikacijskih voženj. In še zanimivost! V Tržiču bodo tudi spremljajoče prireditve. Na Deteljici ob Petrolovi restavraciji bodo postavili šotor za 600 ljudi za plesno družabne prireditve, zvečer po dirki pa bo tudi podelitev nagrad. J. Kikel Kegljati zdomskega društva iz Stuttgarta v Kranju — Občinska konferenca SZDL iz Kranja je pokrovitelj slovenskega zdomskega društva Triglav iz Stuttgarta v Zvezni republiki Nemčiji. V okviru sodelovanja so se stkale še posebno trdne prijateljske vezi med kegljači kranjskega Triglava in ke-gljaško sekcijo Triglava iz Stuttgarta. Kranjčani so bili že dvakrat v ZRN, gostje pa so bili v soboto in nedeljo tretjič v Kranju. Skupno so obiskali gorenjske kulturne in turistične zmogljivosti, v nedeljo dopoldne pa je bil v Kranju tudi dvoboj ženskih in moških ekip. (jk) — Foto: F. Perdan Gimnastika Telovadni nastop na Javorniku Javornik-Koroška Bela — TVD Partizan Javornik-Koroška Bela praznuje letos 80. obletnico delovanja. Zato je bilo množično tekmovanje v gimnastiki zaupano prav Javorničanom. Sodelovalo je 59 telovadk in telovadcev, članov TVD Partizan Jesenice in TVD Partizan Javornik-Koroška Bela. Mlajši in starejši pionirji so tekmovali v partnerju, na bradlji, na drogu in v preskoku, ženske pa so tekmovale v treh panogah. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Blaž Pogačnik (Jesenice), Rok Šporn in Mihael Šmid (oba Javornik-Koroška Bela). Med starejšimi pionirji je bil na štirih orodjih najuspešnejši Jernej Lužnik pred Midža-nom Mithatom (oba Jesenice). Meri Rekič (Jesenice) je zmagala med mlajšimi pionirkami, sledita pa ji Javorni-čanki Sebnada Turkušič in Alma Plivač. Med starejšimi pionirkami so prva tri mesta osvojile Karmen Oblak (Jesenice), Martina Kikelj (Javornik) in Ines Šebani (Jesenice). V tekmovanju mladink so bile na prvih treh mestih Avto moto šport Pintar na dirki v ZRN Kranj, 12. maja — V Hockenheimu v ZRN je bila 3. dirka za evropsko prvenstvo motociklistov, na kateri je v kategorijah 80 ccm in 125 ccm sodeloval tudi Kranjčan Janez Pintar, član AMD Domžale. Janez je v kategoriji 80 ccm nastopil z novim motorjem Fberhard, ki ga je kupil s pomočjo Rika iz Ribnice, Save iz Kranja, Elana iz Begunj, Peka iz Tržiča in zasebnikov Marjana Kosa iz Kranja Rada Berganta iz Ga-melj in Franca Gorca iz Domžal. V finalni dirki je zasedel solidno 15. mesto. Zadovoljil je tudi v kategoriji 125 ccm, čeprav tu še vedno tekmuje s šest let starim motorjem MBA. Zasedel je 21. mesto. Naslednja dirka, na kateri bo tekmoval Pintar, bo v Salzburgu. TRIKRAT TRETJI Gorenjci smo imeli zastopnike tudi na zadnjih tekmovanjih v kartingu, motokrosu in avtomobilskem rallvju. Vlado Berce z Jesenic, sedaj član AMD Slavko Šlandcr i/, Celja, je bil na dirki v kartingu v Šempetru pri Celju tretji v kategoriji do 125 ccm. Motokrosist Vid Mlakar iz Žirov je bil na dirki za republiško prvenstvo v razredu do 250 ccm prav tako odličen tretji, škofjeloška rally voznika Furlan in Bratuša pa sta dosegla enako uvrstitev na državnem prvenstvu v rallvju, dolgem 336 kilo metrov. Tekmovala sta v kategoriji dr 1 150 ccm. M. Jenkole Jeseničanke Barbara Krejič, Azma Muratovič in Maruša Bolte. Tekmovanje je sodilo enajst sodnikov, vodil jih je Bernard Svetlin. Vodja tekmovanja je bil Anton Golja, njegova pomočnica pa Olga Rupar. Tekmovanje je spremljalo precej ljudi, ljubiteljev telovadbe in staršev nastopajočih. Najboljši so prejeli kolajne, TVD Partizan Jesenice pa je kot ekipni zmagovalec prejel prehodni pokal ZTKO Jesenice. Trije najboljši v posameznih kategorijah se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo jutri, 17. maja, v Ljubljani. Organizacijo in izvedbo tekmovanja je omogočila Železarna, ki je TVD Partizan Javornik namenila potreben denar. Na Javorniku so prepričani, da bodo še naprej aktivni in da bodo namenjali še več pozornosti mladim. Anton Golja Namizni tenis Zmagovalci LTH, Polet 2 in Termika Škofja Loka, 14. maja — Končano je eno najmnožičnejših tekmovanj v škofjeloški občini, članska občinska namiznoteniška liga. V treh kakovostnih skupinah je igralo kar 21 moštev, kar kaže, daje zanimanje za namizni tenis veliko. Žal pa kvaliteta ne napreduje, kriva je preslaba finančna pomoč temu športu. Rezultati — A skupina: 1. LTH, 2. Polet, 3. Iskra I, 4. Gorenjska predilnica, 5. Kondor I, 6. Iskra II, 7. Podlubnik 81 in 8. Jelovica I; B skupina: 1. Polet II, 2. Center slepih I, 3. Karlove, 4. Obrtniki, 5. Jelovica II, 6. Tehnik in 7. Kondor II; C skupina: 1. Termika, 2. Iskra III, 3. Center slepih II, 4. LTH II, 5. Roteče in 6. Pink panter. j Starman Danes v Kranju Nogometaši Slovenije in Koroške Kranj, 20. maja — Posebno priznanje za Nogometni klub Triglav iz Kranja in gorenjski nogomet, ki slavita 65. obletnico delovanja, je organizacija današnje tekme amaterskih reprezentanc sosednje Koroške in Slovenije, ki je lanski državni nogometni amaterski prvak. Obenem je to začetek praznovanja, med katerimi bodo v Kranj prišla gostovat tudi prvoligaška moštva Reke, Crvene zvezde in Partizana. Ti klubi so že dali načelni pristanek. Današnji nogometni spored na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju se bo začel že ob šestnajstih s predtekmo pionirjev Triglava in Šenčurja, ob 17.30 pa bo tekma amaterjev Koroške in Slovenije. Nogometaši bodo prišli v Kranj že opoldne, kjer jih bodo pričakali zastopniki Triglava in občine, nato bodo odšli v Planiko in si ogledali program proizvodnje športne obutve, ob dveh pa jih bo sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Stadion bo slovesno okrašen, med odmorom pa bo nastop folklornih skupin. Vstopnina za tekmo bo 200 dinarjev. Proste vstopnice tokrat ne veljajo. Če bo še vreme držalo, se nam obeta lepa nogometna tekma. -jk Pionirji Kranja drugi v Italiji Kranj, 19. maja — Pionirsko moštvo Triglava iz Kranja je doseglo imeniten uspeh na velikem mednarodnem nogometnem turnirju v Italiji. Na šestintrideset igriščih se je za najboljšega merilo kar 352 moštev iz Italije, Španije, Francije, Avstrije, Švice in Jugoslavije. Moštvo iz Kranja je doseglo velik uspeh, saj je le v finalni tekmi za prvo mesto klonilo pred torinskim klubom-Srečanje so izgubili s 6:0. Za Kranj so igrali: Žibert, Košir, Zupan, Florjančič, Pavlic, Bizjak, Jenko, Ahčin, Dolar, Tušar, Novak, Hartman, Fajmud in Gorjanc. Trener je bil Bogdan Andrejašič. Kranjčani so presenetili v pobratenem mestu Rivoliju, kjer so turnir dobili. Po tej zmagi so dobili vsa tri izločilna srečanja, le v velikem finalu so klonili. Srečanje je gledalo nad 20 tisoč gledalcev. -dh Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET — Članska nogometna moštva, ki nastopajo v enotni slovenski ligi, so odigrala že dvajseto kolo prvenstva. Triglav je doma gostil enajsterico Mure iz Murske Sobote. Po boljši igri so bili Trigla-vani uspešnejši, zasluženo so osvojili novi dve točki in se še bolj utrdili na drugem mestu. V drugi slovenski ligi zahod je bilo tudi Naklo doma uspešno, saj je doseglo pomembno zmago v igri s Primorjem iz Ajdovščine. Izidi — Triglav : Mura 2:0 (0:0), Integral Olimpija : Kovinar 1:0 (1:0), Ilirija : Maribor 0:0, Vozila : Rudar (TV) 1:0 (0:0), Ingrad-Kladivar : Slovan 1:2 (1:2), Aluminij : Domžale 1:0 (0:0). Železničar : Rudar (Trbovlje) 2:1 (1:0), Naklo : Primorje 3:0. V prihodnjem kolu Triglav v nedeljo doma gosti moštvo Ingrad-Kladivar. TENIS — V drugi zvezni teniški ligi je kranjski Triglav doma premagal Trešnjevko s 5:4 (Stare : Tri-najstič 4:6, 2:6, Arh : Schmidt 6:1, 1:6, 7:6, Filipčič : Šurbek 3:6, 3:6, Pivk : Divič 6:2, 7:6, Starman : Gilg 6:2, 6:2, Žnidar : Lažič 1:6, 4:6, Star-man-Žnidar : Trinajstič-Lazič 2:6, 3:6, Starc-Filipčič : Divič-Schnelber-ger 6:2, 6:3, Pivk-Arh : Šurbek-Schmidt 6:2, 7:6). ROKOMET — V slovenski ženski ligi so rokometašice Alplesa iz Železnikov gostovale v Ajdovščini in z dokaj dobro igro premagale domači Mlinotest. Izid — Mlinotest: Alples 20:28 (11:13). V naslednjem kolu bodo doma igrale z Novim mestom. -dh Obvestili PD Kranj Kranj, 16. maja — Planinsko društvo Kranj, odsek za planinsko hojo in vodništvo, organizira 7 dnevno dopustniško planinarjenje po italijanski dolini Aoste z vzponom na 4061 metrov visoki Gran Paradiso v bližini francoske meje in Mont Blanca. Odhod je predviden 18. julija, vrnitev pa 26. julija. Pojasnila dajejo v pisarni društva na Koroški cesti 27 (telefon 22-823). Prijave sprejemajo do 30. maja. Sestanek udeležencev je predviden 11. junija. 25. maja pa organizira društvo planinski izlet na 2126 metrov visoko Peco, enega največjih in najv/.hodnejših karavanških masivov, ki leži med Železno Kuplo, Črno in Mežico in je vreden imena kraljestva kralja Matjaža. Izletniki bodo premagali nad 1200 metkov višinske razlike. Avtobus jih bo pripeljal do spodnje postaje tovorne žičnice, od koder se bodo tudi vračali. Oprema mora biti planinska, na vrh pa se bodo izletniki vzpenjali po dveh poteh, zahtevnejši m lažji. Hoje bo za okrog šest ur. Odhod avtobusa bo ob šestih zjutraj izpred hotela Creina, vrnitev v Kranj pa je načrtovana med 19. in 20. uro. Prijavite se Čim prej v pisarni PD Kranj. 5*K, 20. MAJA 1986 KRONIKA 7. STRAN (M^I^IEIIGLAS j^ko se ubraniti tatov in vlomilcev Rešitev je preventiva ^ranj, maja — V štirih mesecih so na Gorenjskem ugotovili 55 •ortiov v stanovanja, kleti in počitniške hišice. 36 so jih razgali. V tem času je bilo tudi 57 tatvin iz stanovanj, vikend hi-!?» samskih domov, dogodijo pa se, v glavnem zaradi nepa-,'i'vosti, tudi v samskih domovih, čakalnicah zdravstvenih °jnov, bolnišničnih sobah ... Kriminalisti priporočajo: skrb-eie varujte svoje premoženje. Kaže, da ljudje ne zaupajo bankam: velike količine denarja, zlasti še deviz, hranijo kar doma. Najti ga je na najbolj nenavadnih mestih. Ženska je devize, shranjene v polivinilasto vrečko, spravila pod otroško posteljico v dobri veri, da so na varnem. Toda vlomilec ni dosti pomišljal, ko je stikal za dragocenostmi. Odnesel je ravno vrečko, polno nemških mark. vlomov v stanovanja in 57 tat-£y letošnjih štirih mesecih opo-^ja, da smo še vedno precej brezini celo do svojega premoženja. 'finalisti, ki jim je letos uspelo prskati 36 vlomov in 39 tatvin, i'Poročajo več skrbi pri varovanju t^ega imetja. Da 19 vlomov in 17 .^in ostaja neraziskanih, je ra-^ Pomanjkanja sledov kriva tudi ^brižnost ljudi, ki so morebiti [•aeli storilca, pa niso obvestili mi-y e- Zadnja leta je namreč veliko 2nivih dejanj, vendar nobenih P°ročil ljudi, ki bi videli karkoli (j.^ljivega. Je za to krivo le lagali aH pa morebiti ljudi skrbi, da bi Vx«f» na mi^ci an sodišču kake ne-Ve ?s^' ^e DOC*o kot očividci po- z^ni s kaznivim dejanjem? poročilo »Ni nas doma« na vhodna vrata ^ ^vih vlomilcev sicer ne ustavi Po u a ključavnica, vendar lahko skrbimo, da vlomilec v stanovali ve k° našel kakih dragocenost Vidimo, da je vse več tatvin iz 0dki°VanJ' ki so Jin lastmki pustili dn ^ena a^ so zlikovcem kako Ofa^e °^aJ^a^ vstop vanje. Da ne Ijjj 0 žrtve prevejanih tatov, nam (finalisti svetujejo takole: ni-tne !*e puščajmo ključev na nepri-pr ^nih mestih (na oknih, pod { ^Prazniki, v podstavkih cvetli-^ lončkov), tam jih bodo tatovi mo. Včasih nas obiščejo neznanci, ki prodajajo preproge, popravljajo dežnike, krošnjarijo ali beračijo. Nikar ne bodimo preveč prepričani v njihovo poštenje. Ob takih obiskih rado zmanjka kaj iz predalov, če se le za trenutek odstranimo. Družina iz Kranja je zvečer brezskrbno uživala pred televizorjem, ta čas pa je skozi odklenjena vrata vstopil v stanovanje neznanec. V predsobi je ukradel plašč in bundo ter izpraznil žepe, nato pa,prav tako neopazen kot je prišel, tudi izginil iz stanovanja. ,rej iskali. Tudi kadar smo do- So aH kadar za kratek čas zapu-stanovanje, se raje zakleni- Kadar smo dlje časa zdoma, je pametno zaupati sosedu, da nam varuje stanovanje. Sicer pa naj stanovanje ali hiša v času naše odsotnosti ne zbuja preveč očitnega videza, da nikogar ni doma. Raje malce dvignimo rolete, da zapuščeno stanovanje ne bo že od daleč vabilo, češ nikogar ni doma. Ni pa modro puščati odprtih oken v pritličju in kleti ali lestev in zabojev, s katerimi bi si tatovi lahko pomagali v stanovanje. Najbolj neumestna pa so ob takih priložnostnih razna obvestila na vratih, ki znancem ali poštarju sporočajo, da »nas ni doma«. Če izgubimo ključ, je najpametneje zamenjati ključavnico. Če pa nas že doleti, da v naše stanovanje vlomijo, je najbolje pustiti prizorišče, kakor smo ga dobili, in nemudoma poklicati najbližjo postajo milice. Vikend hišice — vabljive za begavce, klateže, tatove Počitniške hišice so pogosta tarča vlomilcev, saj so naseljene le konec tedna, vmes pa se vanje radi zatečejo begavci, klateži ali pa jih obiščejo tatovi. Sled za njimi se namreč že zdavnaj izgubi, ko lastnik pride počitnikovat in opazi, da je bilo vlomljeno. Tudi za vikend hišice velja, naj bi v njih ne hranili dragocenosti, naj bi jih zaklepali in dobro zavarovali. Vlomilci in tatovi so namreč pri svojem »delu« v samoti nemoteni in jih lahko temeljito izpraznijo. Lastniki so namreč velikokrat tako nespametni, da v njih hranijo če že ne denarja, pa na primer lovsko orožje, tehnične predmete, dragocene akustične aparate, premožnejši pa tudi umetnine ali druge dragocenosti. Poučen je tudi primer od predlani, ko je neznanec okradel lastnika še nevseljene, a že dograjene hiše. Proti jutru se je namreč z avtom pripaeljal k hiši, naložil stroje, pohištvo, opremo in orodja, nato pa odpeljal in niso ga več videli. Tudi lastnike nedograjenih hiš lahko doleti podobna usoda. Jeseni so prenehali graditi, takrat niso dovolj skrbno pospravili strojev, opreme, orodja, kar so rabili pri gradnji. Spomladi, ko se znova začenja gradbena sezona, pa opazijo, da so gradbišče obiskali tatovi. D. Z. Žlebir ^gbrni znak zaslug za varnost krajevni skupnosti Vi, yarnostna kultura je zaživela t^ie, maja — Dve leti (1983 in 1984) je na Poljšici pustošil rdeči peti : Požigi so ljudi izučili, kako se je treba varovati, opazovati in bi-v Pripravljen, da tudi njihove domačije ne bo zajel ogenj. Za širjenje : kostne kulture med ljudmi je krajevna skupnost Gorje te dni pre- srebrni znak zaslug za varnost. »Varnost in družbeno samozaščito smo v Gorjah vzeli nadvse zares,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Franc Vončina. »Ne le zato, ker je območje krajevne skupnosti etre izkopa 2500 METROV METANA IN VODE Hruška, 20. maja — 300 delavcev ob izkopu predora v Karavanke — Zemeljska dela končana do avgusta — V vsaki izmeni naj bi izkopali tri metre — Od sedanjega mostu čez Savo na Hrušici do vstopa v predor le tri metre višinske razlike Saj skoraj že nismo več verjeli, da bomo dočakali začetek del pri gradnji sedem kilometrov dolgega predora skozi Karavanke pri Hrušici, ki naj bi se v Podrožci na avstrijski strani priključil na Tursko avtocesto. Že pred dolgo leti so sosednji Avstrijci zanosno kazali prva pripravljalna dela, nato pa jc bil za dolgo dolgo časa predor le stvar pogovorov in dogovorov. Danes pa je Belo polje na Hrušici gradbišče /. obširnim voznim parkom in delavci delovne organizacije Slove-nijaceste, ki je kot najboljši ponudnik prevzela gradnjo predora. Do 1. avgusta morajo končati zemeljska dela, tedaj pa pričakujejo salzbur-ško firmo Pollenskv-Zollner, ki bo začela s »prebijanjem« cevi predora. »Pripravljamo prvo fazo za gradnjo predora,« pravi vodja gradbišča inženir Ven-česlav Lang. »Zdaj je na vrsti izkop, vgrajujemo sidra in pilotne stene v mejni plato. Najprej smo prestavili vodovod Peričnik—Jesenice, zdaj pa večinoma kopljemo in nakladamo material iz »preduseka«. V dveh izmenah dela 23 delavcev in 30 inž. Venčeslav lAing strojnikov, pričakujemo pa še 150 delavcev. Razumljivo je, da moramo poskrbeti tudi za ureditev gradbišča in vseh naprav za vodo in elektriko. Pod vstopom v predor bomo za delavce zgradili barakarsko delavsko naselje z menzo in prebivališčem. V »preduseku« bomo nakopali za 200 tisoč kubičnih metrov materiala, vsega izkopa v predoru pa bo 400 tisoč kubičnih metrov. Zdaj se sidra zahodna cev, po prestavitvi magistralne ceste pa bo na vrsti še vzhodna. Ves material bomo odlagali na desni breg Save. Poleti bo v največjem delovnem zagonu delalo 300 delavcev, betonirali pa bomo drugo leto. Upajmo, da bo šlo po načrtih in da se bodo dela po 35 mesecih tudi uspešno končala.« Glavni delovodja na gradbišču je Rajmund Kosec. »Nekaj pripravljalnih del smo delavci Slovenijacest opravili že pred petimi leti. Ker tedaj dela pri gradnji predora nismo nadaljevali, smo delali v Iraku. Zdaj smo spet tu in čakajo nas rudarska dela kot v rudniku. Večina delavcev je zato opravila tudi poseben tečaj. Sedaj se ukvarjamo s po-vezno gredo, s sidri, ki vlečejo po 80 ton. Smo pod magistralno cesto Hrušica—Jese- Rajmund Kosec, glavni delovodja niče, kopali pa bomo 28 metrov globoko. Na koti 629 je teme loka predora, devet metrov nižje pa cestišče ob vhodu v bodoči predor. Če zdaj pogledate most na Hrušici,bo od mostu do vhoda v predor le tri metre višinske razlike. Že pred petimi leti smo vgradili 54 pilotov. Delavci smo zdaj pred zanesljivo najtežjim delom gradnje, pred 300 metri grušča, pred nekaj sto metri hribine. Čaka nas 2.500 metrov metanske jame, že pri 180 metrih izkopa pa bo stalno nad nami voda, pa plin, laporji, skrilavci, medtem ko bodo imeli Avstrijci povsem drugačno sestavo terena. Znatno lažjo in prav nič nevarno. Predvidevali smo, da bodo delale tri izmene, ena»pa bo počivala. Na gradbišču bodo tako stalno štiri izmene delavcev. Ena izmena pa mora vsak dan napredovati od poldrugega metra do treh metrov, če se hočemo v dogovorjenem roku sredi predora srečati z Avstrijci. Ti bodo začeli delati leto dni za nami, saj imajo znatno lažji teren. Zgrešili pa se prav gotovo ne bomo,« se zasmeji Rajmund Kosec. »V današnjih časih je nemogoče zgrešiti, saj so nam v pomoč laserski žarki.« D. Sedej Pobuda, naj bi regres za malico dobili tudi za dneve, ko zaradi slabega vremena ne morejo delati ČE DEŽUJE, SO GOZDARJI BREZ MALICE Škofja Loka — V Sopotnici ima 62-članski kolektiv škofjeloškega Gozdarstva, temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva Kranj, svoj delavski dom. V njem bivajo in se hranijo možje, ki so prišli delat od drugod. Delo v gozdu ni lahko, zato so jih še toliko bolj zabolele nekatere krivice, kot jim pravijo. Opozorili so nanje in se o njih v svojem sindikatu mirno, razumno pogovorili. Za kaj pravzaprav gre? Niso krivi, če ne morejo v gozd V slabem vremenu ne morejo delati v gozdu. Ostanejo domu, v delavskem centru v Sopotnici. Za take dneve jim tudi ne pripada malica oziroma regres zanjo. Morda so res v nekoliko drugačnem, boljšem položaju od delavcev v tovarnah, ki morajo, če ostanejo brez dela, nanj čakati v tovarni. Loškim gozdarjem ni treba vedriti v gozdu, lepšega vremena čakajo na toplem in suhem v sobi centra. Vendar, pravijo, smo mar sami krivi, če dežuje in ne moremo v gozd? Prav gotovo ne. Torej nam tudi za take dni pripada regres za malico? Saj smo prikrajšani že pri plači! V dneh, ko zaradi slabega vremena ne delajo, dobijo nadomestilo v višini 60 odstotkov lanskega zaslužka, valorizira-nega za vsako trimesečje posebej. Dogovorili so se, da bo občinski sindikalni svet ponovno preveril, ali je upravičen regresa za prehrano v času prekinitev dela zaradi slabega vremena, na kar pač sami ne morejo vplivati. Bode jih različen regres Druga ost, ki je zbodla gozdarje iz delavskega centra v Sopotnici, je različna višina regresa za prehrano med delom, ki ga dobivajo zaposleni v tozdu Gozdarstvo od letos na prej. Delavce, ki se hranijo v delavskem centru, stane malica 250 dinarjev in toliko tudi dobijo regresa zanjo. Tisti, zlati pisarniški delavci, ki se hranijo v tujih obratih družbene prehrane, konkretno v Nami, dobijo regres 370 dinarjev na dan, vsi drugi terenski delavci, ki nimajo organizirane prehrane, pa dobijo povračilo stroškov do petine dnevnice, kar pomeni sedaj 520 dinarjev na dan. S to spremembo se je povečal regres za prehrano tudi tistim fizičnim delavcem, ki ne živijo v delavskem centru v Sopotnici, opravljajo pa enako delo. Gozdarji iz Sopotnice se zato počutijo prikrajšane. Sindikat iz Gozdarstva je dal pobudo, naj se v Gozdnem gospodarstvu višina regresa za malico uskladi in naj bo regres za vse delavce enak. Delo na terenu, ki zdaj za prehrano prinese 520 dinarjev regresa, naj se stimulira na drug način, Barmani na 12. mednarodnem tej so mešali in zamešali. . . BLOODY MAK ZA PREGANJA MAČKA Bled, 17. maja — Šestinštirideset mojstrov Italije, Zvezne republike Nemčije, Švice, Niz°z ■ hotela Park na Bledu dva dni merilo na 12. PolJ slovanske barmane veljalo tudi kot državno P. Erasmo Iannelli, naslov jugoslovanskega Portoroža. v Udeležba je bila rekordna in konkurenca močna kot le malokdaj doslej. V tem imenitni mednarodni druščini so se kar dobro odrezali tudi blejski barmani: Radosav Andrić in Miroslav Ilić iz hotela Golf, Cvetk« u in Jagoda Nuždič iz r < na Tutič in Miran šob« la Toplice in Branko * Krima. Resda nihče | ni posegel povsem i*1 morda ponovno v obliki terenskih dnevnic, ki so bile ukinje- Terenski dodatek zajet v plači Tretji problem, ki je podžgal delavce iz Sopotnice, je terenski dodatek. Tega so ukinili, ko so težavnost terenskega dela ovrednotili s točkami in ga vnesli v pokojninsko osnovo. Od 1984. leta ima gojitelj za terensko delo 40 dodatnih točk, sekač 70 in traktorist 45 točk. Nekdanji terenski dodatek je torej zajet že v plači. Kljub temu bodo v strokovnih službah Gozdnega gospodarstva preučili možnost za ponovno uvedbo povračila stroškov za delo na terenu. Slaba hrana v delavskem centru Hrana v delavskem centru res ni draga, če za malico zadostuje 250 dinarjev. S tem denarjem še tako spretna kuha-* rica težko skuha jed, ki bi dodobra nasitila gozdarje. Žal spretne kuharice nimajo. Kot so dejali, je hrana zelo slaba, včasih celo ostanejo brez nje. Zato in pa zaradi regresa, ki jim pripada le v obliki 250 dinarjev na dan, so prišli na misel, da bi se odpovedali kuhinji delavskega centra. S tem bi dobili pravico do večjih stroškov za prehrano, to je do 520 dinarjev na dan. Tak način reševanja gotovo ni najpametnejši. Reden topel obrok iz kuhinje centra v Sopotnici je prednost, ki je mnogi drugi delavci tozda Gozdarstvo nimajo. Seveda pa mora biti jed okusna, hranljiva, obilna. Zato ostaja edino ta pot, da se na bolje spremeni kuharica. V Sopotnico res dobre kuharice ne bo lahko pripeljati. V tozdu so že poskušali, vendar brez dolgotrajnejšega uspeha, kot je dejal direktor. Najmanj, kar bo treba storiti za gozdarje, ki so daleč od svojih domov, odmaknjeni od dogajanj, je to, da dobijo vsaj dobro hrano. Lahko stane tudi več kot skopih 250 dinarjev. H. Jelovčan Cvetka Capuder iz hotela Park med mešanjem pij* 12. Pokalu Bleda. Foto: C. Z. Obnova zgolj na plečih lastnik*! RESNICA O DOLENČEV Škofja Loka — Znamenito Dolenčevo hišov videna za rušenje, sta 1980. leta kupila ffl Zmamil ju je umetniški duh, ki veje iz hi^' nist Ivan Grohar in so se v njej zbirali drug1 ga časa. ^ Duh pa ima prav malo oziroma sploh nič skupnega z resničnostjo. Ta sicer pravi, da je loški izvršni svet na pobudo Alpetourove turistične agencije aprila lani dal soglasje, da samostojna umetnika Aljoša in Gorazd Sotler dobita posojilo iz denarja, ki se v Ljubljanski banki zbira za pridobivanje novih turističnih zmogljivosti. S tem bi banka pomagala obnoviti zunanjost hiše, streho in notr-naje inštalacije. Dolenčeva hiša nosi letnico 1865. Zgrajena je v klasicističnem slogu in ima še nekaj elementov iz baročnega obdobja. Krasita jo freski sv. Jurija na konju in Marijino oznanenje, ki ju je izdelal znani podobar Gosar. Na pročelju nad vhodom je zanimiva sončna ura. Zelo lepa so tudi vratna krila, ki so iz masivnega lesa in izrezljana. Hiša diši po Groharju in drugih umetnikih, ki so se v njej zbirali; pritegnila je Aljošo in Gorazda Sotlerja. Prostori so kot nalašč za umetniško ustvarjanje in razstavljanje. Z novima lastnikoma je spremenila svoj status. Iz tipične meščanske hiše je prerasla v umetniško delavnico; v njej se srečujejo umetniki različnih zvrsti, tu se rojevajo nove ideje. Prav to pa je za Škof i o Loko izjemno pomembno. Umetnika Aljoša in Gorazd Sotler sta zato Škof j i Loki ponudila, da "U prej ostane odprta °Jj cem. Pritličje bi stari podobi, v nad* 1 bi uredila zasebnejj V hiši bi razstavi dela umetnika S°1j Darja in Rok SoM^ tem ko bi na vrtu 1 stari magnoliji skulpture v narav11 GRADIMO 9. STRAN ©©IMgSSJMEEGLAS Marsikje in marsikdaj je še 2e'o zakoreninjeno mnenje, da y bloku stanujemo, v hi*i Pa živimo. Vendar se bo do-9ajalo, da bomo morali živeti v določenem prostoru. Tega Pa je za gradnjo bilo, ga je 2daj in ga bo tudi v prihodnje vedno premalo. Pridobiti da-n©s zemljišče za gradnjo, je fjajvečkrat že velika težava, ^akon o zaščiti zemljišč je [azpolaganje s prostorom še b°lj zaostril. Pa ne le ta zakon, 'Udi drugi, ki se navezujejo nanj ali ga dopolnjujejo, silijo Urbanizem v večjo gostoto pri načrtovanju naselij. Takšno, lahko bi rekli »prisilno« prilagajanje, pa je vča-S|h zelo boleče in skregano z Miselnostjo o bivalnem prodoru: stanovanju, o tistem/ *ar ga obdaja in kar nam daje Prijetno počutje. Predstava, da je to lahko le stanovanjska P'Ša s štirimi stenami, vrtom 'n ograjo krog in krog,postaja «■2 marsikje vse bolj nedosegljiva želja, Da pS » želja, lah-*° bi rekli, po nekakšni irum!" fjosti, vendarle še vedno ni ta-*° težko uresničljiva, bi vas [adi spomnili, da je že nekdaj Pila poznana tako imenovana Posamična pozidava stanovanjskih hiš, ki pa se je v določnih okoljih, kjer je bilo prodora enostavno premalo, ze-lo uspešno uveljavila. Poglejmo današnja stara a'Pska mestna središča. V ^arih mestnih jedrih se hiša drži hiše. Praviloma vsaka pa 'rria tudi tisti intimni del, ki mu Dravimo vrt. Nekakšno nado- mestilo oziroma kompromis za klasično individualno gradnjo postaja zato tudi danes zaradi pomanjkanja prostora (seveda iz drugačnih razlogov) in žel ene gostote prebivalstva na določeni površini, prav vrstna hiša. Kaj pravzaprav je vrstna hiša? Že v dosedanji zasebni stanovanjski gradnji so se marsikje bolj ali manj uspešno uveljavili tako imenovani premalo - prostora za gradnjo imamo namesto štirih dva soseda. Dve daljši steni sta praviloma v sklopu ostalih hiš. Vendar ima vsaka hiša svojo steno zaradi zvočne izolacije. Ta povezava pa pomeni velik prihranek tudi pri toplotni izolaciji, v primerjavi z individualno hišo, ki ima štiri odprte stene. Vhod v takšno hišo je običajno v severnem delu, vrt, ki je včasih manjši, a veliko bolje vedno je bil prostor tesno povezan z gradnjo', če danes pogledamo stara alpska mestna središča, potem prav povsod zasledimo vrstne hiše; in tudi danes, ko še vedno marsikje prevladuje velik interes za zasebno stanovanjsko gradnjo, postaja vse bolj primerna oblika, da dosežemo želeno gostoto na določeni površini, vrstna hiša. dvojčki. Če pa k takšnemu dvojčku dodamo še en stanovanjski objekt, dobimo poenostavljeno povedano tri zasebne stanovanjske hiše. To pa je že vrstna hiša. V urbanističnih dokumentih za to in iTSŠ&lSLS srednjero-čna obdobja bo prostor Z2 takšno gradnjo še vedno sorazmerno lahko najti. Vsekakor bo veliko lažje kot na primer iskanje tako imenovanih plomb za samostojne stanovanjske hiše V kranjski občini so na primer že v tem srednjeročnem obdobju predvidena nekatera naselja za gradnjo vrstnih hiš. Vrstna hiša je danes opredeljena kot objekt, ki na sorazmerno skromni kvadraturi zadovolji zahtevi po stanovanju, bivanju in zelenjavnem vrtu. Upošteva pa tudi vse tiste želje po intimnosti, ki si jih običajno predstavljamo s stanovanjsko hišo. Fasadni iz-. gled sicer res spominja na kolektivno in morda za koga odbijajočo stanovanjsko kulturo. Vendar pa dejansko stanovanjska hiša v vrstni hiši ne pomeni nič drugega kot to, da izkoriščen, pa na južni. Predvsem pa ohranja vse tiste intimne značilnosti pravega vrta, ker je od obeh sosedov ločen z živimi mejami. »Slaba lastnost« takšnega vrta pa je, da se ne morete prepirati s štirimi sosedi, marveč le z dvema. Pri normalnem govorjenju, če ste sredi vrta;vas niti ne bo slišal, tako kot običajno ne moremo prisluškovati po-CCVoru pri sosednji mizi na gostilnisKtšr /rtu. Vrstne hiše so danes V59'" noma enonadstropne pa tudi pritlične. Tlorisna površina znaša od 80 do 100 kvadratnih metrov. Lahko se gradijo že s serijskimi montažnimi elementi. Notranja razporeditev je praviloma veliko racional- nejša kot pri individualnih hišah in daje predvsem več možnosti za razporeditev po lastni želji. Kar pa zadeva komunalno opremo, ki je danes že pomemben strošek pri gradnji, je tovrstna gradnja predvsem veliko cenejša. Obvezna posebnost gradnje vrstne hiša pa je, da jo je treba graditi hkrati, vsaj do strehe. Zaradi denarne sposobnosti posameznika to lahko pomeni določeno težavo. Ob pravilno zastavljeni finančni zasnovi takšne gradnje pa pomeni predvsem velik prihranek pri času in materialu. Večina vrstnih hiš na večjih površinah danes poteka v družbeno usmerjeni gradnji v okviru stanovanjske zadruge. In prav zadruga je največkrat tudi tista, ki skuša premostiti v prvem delu tudi težave pri finančni zasnovi. Preskrbi namreč vso potrebno dokumentacijo, kar predstavlja prihranek na času in pri denarju, nudi strokovno pomoč pri gradnji in nabavi materiala, v okviru možnosti pa pomaga tudi finančno pri gradnji do strehe. Prav ta del gradnje pa je največkrat tudi tehnično najbolj zahteven. če ste pred tem, da bi radi gradili in še vedno iščete zemljišče za gradnjo, ne bi bilo nap2k, da si ogledate tudi vrstne hiše, kjer šo ŽS Zgrajene. Prepričali se boste, da je mnenje, da je vrstna hiša le boljše stanovanje v bloku, napačno. A. Žalar KMETIJSKA ZADRUGA BLED Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo ter armaturne mreže. Za ves gradbeni material sprejemamo naročila. Informacije po tel. 78-388. V naši trgovini na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za poljedeljstvo, repromaterial za drobno mehanizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago. V vrtnarijah Na gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje, okrasno grmičevje, aranžmaje po fei_naročilu itd._ V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno keramiko. OBIŠČITE NAS! ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani-ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. ^ PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric. — INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarnih prostorih. p PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. ^ SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske naprave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, generatorje, transformatorje in opravlja storitve obratov-nega vzdrževanja. vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o r** vaoiiu k soaeiovanju pnp * »VAjJteti paše ppnudbe.____ L3 R A N J KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! MERCATOR. - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ Vam v svoji prodajalni ŽE-LEZNINA v Tržiču nudi poleg ostalega tudi vse vrste gradbenega materiala: cement, hidrirano apno, vse vrste opečnih^^ izdelkov, stiropor in kombi plošče, betonske strešnike, armaturne mreže, schiedel dimnike, bitumenske premaze in strešno lepenko, barve, lake in ostale premaze ter še marsikaj, kar rabite pri gradnji. Po dogovoru vam kupljeno blago dostavimo tudi na gradbišče. Informacije dobite tudi po telefonu 50-289. 50-834. NASVIDENJE PRI MERCATORJU! GRADIMO SODOBNO Novost na našem tržišču izolacijska opeka izdelana iz materiala z mikroporami. IZOSKOK omogoča: • dobro toplotno in zvočno izolacijo • toplotno stabilnost • prihranek energije do 21% • ekonomično in enostavno gradnjo IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime. Šentiljska 116, tel. 062/21-018 MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ pridite v Blagovnico Kranj kjer vam ponujamo: • plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki • barve, lake in druge vrste premazov • sredstva in oblačila za zaščito pri delu • t?lne in stenske obloge • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in pripomočkov za vaše gospodinjstvo in dom NOVO: konsignacijska prodaja STREŠNE KRITINE »VILLAS« I-^*N GRADITELJI! ŠE PRED PRIČETKOM GRADNJE SI PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE • cement in apno, • betonsko železo in armaturne mreže, • opečne izdelke, • izolacijske materiale, • odtočne in kanalizacijske cevi, • schiede! dimnike, • betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje DOĐITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA • GRADBINKA — KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594 • DOM — NAKLO, tel.: 47-394 • UNIVERSAL — JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.: 81-484 • GRADBENI MATERIAL, Petelinje, Pivka, tel.: 51-151 Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah: • Kašman Škofja Loka # Železnina Radovljica • Plevna Škofja Loka # železnina Bled • Železnina Gorenja vas # Kovina Lesce GRADITI NI LAHKO LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO MERKUR kranj M GRADBENEGA ATEROALA S EDINI PROIZVAJALEC izdelkov scliie-del* V JUGOSLAVIJI GRADNJA ŽALEC LATKOVA VAS direktor komercialni sektor tetinićni sektor m splosnokadrovski sektor Telelon (063I 701-011 Tele« 33533 YU StGRAD ŽALEC - finančno računovodski sektor Telefon 10631 /10-740, Žiro račun SOK Žalec 50750-601 Iz proizvodnega programa vam predstavljamo scliiedel® dimnik Trislojni montažni dimnik sistema SCHIEDEL je sestavljen iz industrijsko izdelanih elementov. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. • okrogli presek omogoča: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku oziroma površini, najnižje upore in najlažje čiščenje • notranja samotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinote-sna, odporna na spremembe temperature in ima visoko trdnost • večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, namestitev potrebne izolacije in enostavno montažo. Proizvajamo dimnike profila 0 13,5 — '0 100 cm v različnih kombinacijah kot: enojni, enojni z ventilacijami, dvojni in dvojni z ventilaci-jami. notranji kamini vrini kamini Moderna centralna kurjava nam ogreva prostore z vso tehnično popolnostjo, ki jo odprti kamin ne more nadomestiti. Kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan, saj nam s široko paleto oblik in možnostjo različnih finalnih obdelav dopolnjuje prostor ii omogoča doživljanje lepote odprtega ognja. Konstrukcijsko najsodobnejša in najpopolnejša je izvedba toplozračnih in toplovodnih kaminov. Bivanje na prostem je še prijetnejše, če je prostor lepo urejen in dopolnjen z vrtnim kaminom, klopmi, mizami, cvetličnimi koriti in ostalimi izdelki iz programa OPREMA ZA PARKE, KAMPE IN VRTOVE. alples industrija pohištva 64 228 Železniki / tel.: 064/67-121 / telex yu alples Sistem pohištva DOM vam omogoča širok izbor elementov za opremo vseh bivalnih prostorov. Različne višine, širine in globine vam dajejo možnost, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko brezplačno naredi tudi naš arhitekt — svetovalec. Naše proizvode si lahko ogledate v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8.—19. ure, ob sobotah pa od 8.—14. ure. kovinotehna blagovnica FUŽINAR Jesenice trajnožarni kotli v standard in special iz ved bi Boris Kidrič — Stadler in Fero therm, etažni štedilniki EMO in KIV, ra diatorji Jugoterm__ UGODEN NAKUP TOREK. 20. MAJA 1986 GRADIMO .11. STRAN (^SMJM^GLAS na morje, v planine, še prej pa v ASTRO, kjer imajo vso potrebno opremo od ležalni kov, miz. spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov. Ni S°vnica Zato pridite, vaša pot v naravo naj bo pot skozi Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj Fvlercator SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo INLES — parket in lesene stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko »ograd« Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko —■ strešno opeko in salonitne plošče — stiripor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže —- in ves ostali gradbeni matrial, opremo za centralno kurjavo itd. Če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. Dostavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v ^J-Jra^tii. in na7ail l^ffiJ SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — krovsko-kleparska — električarska — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski-mi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo ^urenčuo p0nudbo. ,nform!::;;; po tei.: 21-282. Vsem, ki gradite hiše, vikend hiše ali adaptira te stare hiše, priporočamo naše umetno kova Le izdelke Obiščite našo trgovino v Kropi, ki je odprta vsak dan od 6. do 14.ure in vsako soboto od 9. do 12. ure. 64245 Kropa, tel.: (064) 79-481. (MmmšmMi&AS 12. stran GRADIMO TOREK. 20. MAJA 1986 les potrebuje zaščito sistemska zaščita lesa Belinka Kaj je to sistemska zaščita lesa Belinka? Sistemska zaščita lesa Belinka je komplet sredstev in ukrepov. Sestavljen je iz petih izdelkov: Beltop, Belton, Belles, Belocid in Fentin, od katerih je vsak namenjen povsem določenemu posegu za zaščito lesa. Prvi trije spadajo v skupino za površinsko, ostala dva pa predstavljata skupino za kemično zaščito lesa. Na les škodljivo deluje vrsta različnih vplivov in organizmov. Proti vsem ni enostavnega ukrepa in ni univerzalnega sredstva. Sistemska zaščita lesa Belinka daje razumljiv in jasen pregled nad škodljivimi vplivi ter sredstvi za boj proti njim. Sistem Belinka je namenjen ljudem, ki sami z veseljem gradijo, obnavljajo in vzdržujejo svoje domove, v katerih je les za poživitev, popestritev in vnašanje narave v bivalno okolje. Skratka, mojstrom, ki radi naredijo vse sami, a tudi mojstrom, ki se praktično ukvarjajo z zaščito lesa. Vsem, ki imajo radi les in to tudi pokažejo. trajna zaščita lesa barvita skandinavska zaščita lesa preventivna zaščita lesa preprečevanje in zatiranje zatiranje lesnih lesnih škodljivcev jnsektov f^^f Ujjr ® bbelinka Ljubljana moj odnos do lesa Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje Gradimo varno! Zavarujmo že gradnjo Povsod v svetu, pri nas pa še toliko bolj, velja pravilo: kadar se odločamo o zavarovanju stanovanjskih in drugih objektov, jih zavarujmo za njihovo polno vrednost. Graditeljem pa še tale nasvet: oglasite se v zavarovalnici in se pogovorite tudi o zavarovanju gradnje. Nesreča, žal, nikdar ne počiva! Nesreče so se dogajale in se bodo. Saj poznamo tisti znani izrek: po toči zvoniti je prepozno. Da posledice ne bi bile tako hude, velja o tem razmišljati dovolj zgodaj. Graditelji bi, recimo, morali razmišljati o zavarovanju že pred začetkom in med samo gradnjo. To še posebno velja za električne in plinske inštalacije, ki morajo biti vgrajene strokovno oziroma tako, da ne bi (denimo,kasneje prišlo do požara. Tudi ostrešje je treba primerno zaščititi. Kot rečeno, tudi med gradnjo lahko kaj hitro pride do nesreče oziroma škode. Zato naj bi vsak graditelj, ko začne z gradnjo, mislil tudi na zavarovanje. Za tovrstne primere je danes poznano tako imenovano požarno zavarovanje, ki se lahko sklene za objekt v gradnji oziroma za že zgrajeni del objekta. Morda pa še ne veste, da se lahko zavaruje tudi material, ki še ni vgrajen. Pogoj za zavarovanje materiala, ki ga boste vgradili v enem let,u (toliko časa namreč tudi traja zavarovanje), je, da je leta shranjen v zaprtem (zaklenjenem) prostoru. S tem je namreč možno tudi zavarovanje proti vlomu. Samo gradnjo je moč zavarovati proti različnim nezgodam, nespretnosti, malomarnosti in podobno pa tudi proti napakam v tako imenovanih tehnično-računskih osnovah, proti konstrukcijskim napakam , in izvedbenim delom. slabemu materialu, lomu, premaknitvam. . . Ko pa se odločate za zavarovanje gradnje oziroma že zgrajenega objekta, velja povsod v svetu, pri nas pa še toliko bolj, pravilo, da gradnjo ali objekt zavarujemo za polno vrednost. Zato je treba čimbolj natančno določiti dejansko vrednost in zavarovalno kritje. Ker sklenjeno zavarovanje velja eno leto, naj bi graditelji v zavarovalni vsoti upoštevali vse, kar nameravajo v tistem letu vgraditi. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na inflacijo. Skratka, zavarovanje skušajte skleniti za čimbolj realno dejansko vrednost. Prav inflacija je danes tista, ki zelo hitro zmanjšuje zavarovalno vsoto. Kaj se namreč dogaja? Če objekt zavarujemo po njegovi realni dejanski vrednosti na dan zavarovanja (torej po tako imenovani polni vrednosti), je zavarovalno kritje zaradi inflacije čez leto dni že veliko manjše. Zato se danes redno dogaja, da so zavarovalne vsote pri nas prenizke. To velja tako za zavarovanje same gradnje kot za že zgrajene objekte. Zavarovalni zastopniki pa tudi ugotavljajo, da so lastniki objektov največkrat preslabo seznanjeni z zavarovanjem in tudi s povračilom škode, če pride do nje. Poglejmo primer! Hiša je na dan zavarovanja vredna 20 milijonpv, dinarjev, Lastnikpa se je odločil, da jo zavaruje za 10 milijonov oziroma za polovično vrednost. Potem pa se je zgodila nesreča in škoda, ki je nastala,znaša 5 milijonov dinarjev. Ker je lastnik v zavarovanje zaupal samo polovično vrednost, mu tudi pri povračilu pripada samo polovična vrednost od škode. V tem primeru Je to 2,5 milijona dinarjev. Ce pa bi ob sklenitvi zavarovanja objekt zavaroval za njegovo polno vrednost, bi ob 5 milijonih škode'dobil tudi 5 milijonov odškodnine. Graditelje pa naj spomnimo še na različna posojila, ki se običajno dajejo za gradnjo. Praviloma namreč dajalec posojila zahteva tudi kritje. Eno takšnih kritij je tudi tako imenovano vinkulacijsko potrdilo, ki je dokaz, da je objekt v gradnji oziroma zgrajen do določene faze,zavarovan skupaj s še ne vgrajenim materia-iom. Ob morebitni škodi ima potem posojilodajalec pravico do povračila posojila iz odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica, če graditelj posojila ne more vrniti. Pri tem pa se mora vinkulacijsko potrdilo nanašati na dejansko vrednost objekta. Kazmislite torej. Če se že odločate za takšno investicijo, kot je gradnja, potem gradite varno. Ne pustite se presenetiti in zavarajte gradnjo, če pa niste graditelj, zavarujte objektčim bolj. realno!. ^ . PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠ NOVI DOM! K11 o ilobus I VS KS V« <*9 ■ V/ K/ M ^ pohištvo za vse namene, talne obloge v veleblagovnici Globus ploščice, kopalnice, vodovodne armature, belo tehniko in kuhinje KRANJ v prodajalni kuhinj in kopalniške opreme DEKOR, Kranj, Koroška cesta 35. OBIŠČITE NAS. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP! (m) metalka BLAGOVNICA KAMNIK Tel.: (061) 831-757 -xie ju dri fteS Pri večjih nakupih brezplačna dostava do 50 km. NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM (fatep it.iub**rq { Reportaže TOREK, 20. MAJA 1986 n STRAN r sta očitno delala račun vSgZ krčmar j a, saj sta doslej dela morala financirati sama. Obnovila sta streho, žlebove, notranje inštalacije, tla. Drugih del, od obnove dimnikov do oken in fasade, se bosta lotevala postopno, kot bosta pač zmogla. Če že posojila ni od nikoder, bi rada vsaj to, naj ljudje zvedo, da za nakup ali obnovo hiše od družbe nista dobila niti pare. K sreči nista zamerljiva človeka. Hišo sta Ločanom kljub temu odprla. V njej je bilo že nekaj glasbenih prireditev, literarni večer, na ogled so njuna dela in dela mladih umetnikov Darje in Roka Součka (ki pa zdaj selita svoj atelje drugam), na ogled je hiša. Tudi naprej bo hiša Ločanom odprta, le da v nekoliko drugačni obliki. Odprti bosta veža in manjša dvorana ob njej, v kateri se bodo lahko občasno vrstile razstave in druge kulturne prireditve. H. Jelovčan Heda in Milan Ogris SKOZI ZBIRKO MINERALOV VIDIŠ VSE ŽIVLJENJE Minerali ju spremljajo od otroštva. Hedin oče je bil zagorski knap in večjega veselja ji kot otroku ni mogel narediti, kot da ji je prinesel iz jame kakšen posebno lep kamen, kalcit, kremen ... Tudi oče Ogrisovih fantov od Sv. Ane je bil rudar. Svinec je kopal po rudnikih, nazadnje, pred prvo svetovno vojno, pa je v podljubeljskem rudniku kopal živo srebro. Iz vsakega rudnika je imel kamne. Včasih, ko je bil pri volji, je odprl skrinjico, pokazal otrokom ta čuda narave, povedal, kje je našel tega, kje onega... Minerali iz Trepče so najbolj občudovani kamni tržiške razstave mineralov in fosilov, pravita Heda in Milan Ogris — Foto: D. Dolenc Ljubezen do mineralov sta prinesla v zakon in z otroki jih zdaj zbirajo naprej. Steklena vitrina je polna, čez 700 primerkov je v njej. Večje kose sta morala že zamenjati z manjšimi. Prava sreča je, da na tržiški razstavi mineralov in fosilov kamne lahko tudi zamenjaš. Ta konjiček izgleda zelo drag; če pa začneš zbirati že mlad, zbirka počasi raste in ni tako zelo draga. »Skozi zbirko mineralov vidiš celo življenje,« pravi Heda Ogris. »Vsakič, ko vza-meš v roke kamen, se spomi-niš, kje si ga dobil, kdaj, zakaj si si želel ravno tega, ali te je prevzela oblika, barva, kako težko si dobil denar zanj ... Kamen ni mrtva stvar. Vsakič, ko ga vzameš v roke, je drugačen. Vidiš podrobnosti, ki jih prej še nikoli nisi opazil. Vsak mineral je svet in lepota zase, samo pogledati ga moraš znati s pravimi očmi. Pod povečevalni-kom, osvetljen, se pokaže spet v drugi luči. Kamne moraš znati »brati«. V šoli učim glasbo, toda če le morem, otroke navdušim tudi za minerale. Včasih jih povabim domov, da pogledamo kamenje v vitrini, pripovedujem jim o posebnostih.« »Si morda želite kakšen poseben kamen? »Posebnega sploh ne. Saj dobiš vse, kar želiš, pa ne za veliko denarja. Če ga ni letos, bo čez dve, pet let. Do dragih kamnov mi ni. Včasih si želim le, da bi bila vitrina prazna, da bi začela znova.« Da se je vitrina tako napolnila, so seveda »krive« tudi vsakoletne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Kupovali so, zamenjavali, pa tudi sami kopali in iskali. Vsake počitnice so izrabili za iskanje mineralov. Pod Be-gunjščico so našli celo steno morskih lilij, kopali so v kamnolomih v Novigradu, na Moravskem, v pobratenem Ste Marie aux Mineš in drugod. Danes hrani njihova zbirka kamenje iz vseh vzhodnoevropskih držav, razen Sovjetske zveze, Italije, s Sicilije, z Elbe, iz Španije, Nemčije, Brazilije, iz Konga in Sahare. Ogrisova najbolj cenita minerale iz Trepče, ki veljajo v svetu za najlepše, in fosile iz Dolžanove soteske. Vesela sta, da je med mladimi Tržičani vse več lju-bitlejev mineralov. Društvo ljubiteljev mineralov in fosilov je v Tržiču naredilo veliko prav pri otrocih. Saj mora pravi zbiralec s tako vzgojo začeti zgodaj. D. Dolenc V Kraniu so tekmovali mladi fiziki NAJBOLJŠI SO MERILI ZNANJE Kranj, 17. maja — Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je letošnje srednješolsko tekmovanje mladih fizikov poverilo kranjski Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve. V petek in soboto je gostila 155 mladih in 21 slovenskih šol. Pokroviteljica tekmovanja, Iskra Kiberneti-ka, ki je na gimnaziji razstavljala svojo merilno tehniko, je najuspešnejšega tekmovalca, Petra Pehanija iz Ljubljane, nagradila s štipendijo. Po dvanajstih letih je kranjska Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve znova gostiteljica tekmovanja mladih fizikov. 1974. leta je bilo namreč v tej šoli zvezno tekmovanje, v petek in soboto pa se je tu zbralo 155 mladih iz 21 slovenskih šol, ki so merili znanje iz fizike (mehanike, energije, optike in elektroma-gnetike) na republiškem tekmovanju. »Na tekmovanju sodeluje tudi 16 učencev naše šole,« je povedal ravnatelj SŠPRNMU Valentin Pivk, »28 jih je bilo na področnem tekmovanju. Upajmo, da se bodo tudi letos tako dobro odrezali kot so se minula leta (lani se je naš tre-tješolec Mićo Mrkaić udeležil fizikalne olimpiade). Sicer pa je udeležba letos rekordna. Potrudili smo se, da smo tekmovanje in preostali program dobro izpeljali. Pri tem nam je pomagala Iskra Kibernetika, ki je bila že pred dvanajstimi leti, le da pod imenom Iskra Elektromehanika, pokroviteljica tekmovanja. Ob tej priložnosti je v šoli priredila tudi razstavo merilne tehnike. Njen cilj jev predstaviti Iskrin proizvodni program, informirati fizike o tehniki, ki jo izdeluje naša industrija, ter obiskovalcem razstave, kranjskim osnovnošolcem in srednješolcem, omogočiti ogled in enostavnejše poskuse. Seveda si želimo, da bi razstavljeni predmeti ostali v šoli in bi jih lahko uporabljali kot učila in pripomočke.« V petek zvečer so se mladi fiziki najprej pomerili v družabnem kvizu, ki je najboljšim prinesel lepe nagrade, Iskrine unimere, stenske ure in lupe. V soboto pa je šlo zares. Tekmovalce so razdelili v štiri skupine in jim razdelili nalo- ge. Rezultati, ki so jih slove^ sno razglasili popoldne, so pokazali, da je bila konkurenca res huda. Najbolje so se med najboljšimi izkazali mladi fiziki iz ljubljanske naravoslovne šole, od koder je tudi absolutni zmagovalec, Peter Pehani. Ta je poleg udeležbe na zveznem tekmovanju fizikov v Prištini, Tomaž Prosen V času tekmovanja so na gimnaziji odprli tudi razstavo merilne tehnike, ki jo je prispevala pokroviteljica, Iskra Kibernetika, Leon Mavric kamor gre 13 najboljših, dobil še Iskrino štipendijo. Kranjska šola je tudi tokrat dokazala, da njeni fiziki niso od muh. Dvojica, Tomaž Prosen iz drugega letnika in Leon Mavric iz četrtega, gre na zvezno tekmovanje, trem učencem je pripadla tretja nagrada, petim pa so podelili pohvale. Na zvezno tekmovanje v Prištino poj de poleg obeh mladih Kranjčanov tudi Alenka Mertelj z Jesenic. D. Z. Žlebir @®JSJlSSoJJ©IEnGLAS 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 20. MAJA 1986 ELOffMJUB lesna industrija tdrija Kot vsako leto organizira Lesna industrija IDRIJA tudi letos prodajno akcijo pohištva v svojem salonu v Sp. Idriji. Prodajna akcija bo od 14. do 21. maja 1986. Salon bo odprt vsak dan od 6. do 18. ure v soboto od 8. do 18. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure Za nakup pohištva bodo ugodnosti: 5—50% popust 60 % polog, ostalo na 6-mesečni brezobrestni kredit Lesna industrija vas vabi, da jih obiščete. GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNC GRADITE POCENI GRADITE Z NAMI najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per lit, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 i LONČARSKO PODJETJE KOMENDA odkupuje stara ostrešja in vse vrste mehkega lesa (bor, smreka, jelka, breza, jelša). Cena ugodna! Informacije 6. do 061/841-015. vsak dan od 14. ure. Tel.: >>IA.V-OM TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ TOZD Prodaja na drobno MREŽA objavlja dela in naloge ARANŽIRANJE Pogoji za sprejem: — aranžerski tehnik — moški — eno leto delovnih izkušenj na področju aranžiranja Posebne zahteve: — iniciativnost — kreativnost — dvomesečno poskusno delo Delovna skupnost skupnih služb objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v splošnem sektorju dela in naloge ORGANIZIRANJE REKREACIJE Pogoji za sprejem: — profesor telesne vzgoje in eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih — višji organizator športne rekreacije in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih Posebne zahteve: — organizacijska sposobnost — sposobnost sodelovanja — samostojnost pri delu — splošna telesna spretnost — sposobnost logičnega mišljenja — dvomesečno poskusno delo Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju I /.ahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski oddelek tovarne. PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE-MOJSTRANA objavlja proste delovne naloge KNJIGOVODJE Pogoji: — končana ekonomska srednja šola Delovno razmerje sklenemo za dobo enega leta. Kandidat bo opravil trimesečno poskusno delo. Zaželeno je pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Savska Cesta 1, Mojstrana. DO LIMOS — Loška industrija mesno-predelovalne opreme in strojev ŠKOFIA LOKA, Kidričeva cesta 51 objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomski tehnik, — 3 do 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — dvomesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov LIMOS Škofja Loka, Kidričeva 51. GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELŠKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo na dom — gradbišče z lastnim prevozom. Prodaja kmetijske mehanizacije in vseh vrst reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v POLJANAH, SELCAH, na TRATI in na SPODNJEM TRGU v ŠKOFJI LOKI CENE KONKURENČNE Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo semen, gnojil in zaščitnih sredstev. ENOTA AVTO PARK nudi ceneni in hiter prevoz. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 3. VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA 4. VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje razpisanih del in nalog zahtevamo poleg splošnih pogojev in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj še: pod 1. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog — organizacijske sposobnosti pod 2. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog — organizacijske sposobnosti pod 3. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših finančnih del — organizacijske sposobnosti pod 4. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših računovodskih del — organizacijske sposobnosti Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Prijave naj bodo naslovljene na naslov: Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, z oznako »za razpisno komisijo«. PLANUM IRC RADOVLJICA TOZD Smučarski center KOBLA, Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska cesta 26 Po sklepu delovne skupnosti razpisujemo javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva kombi CZ 850, nosilnost 595 kg, letnik 1982, registriran, vozen, izklicna cena 400.000 din. Javna licitacija bo 23. maja 1986 ob 8. uri na SC Kobla v Bohinjski Bistrici (spodnje parkirišče). Ogled bo uro pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujeta zasebni in družbeni sektor. Predstavniki organizacij morajo pred licitacijo predložiti pisno pooblastilo, zasebniki pa morajo vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupec mora vozilo plačati v celoti in odpeljati v treh dneh po licitaciji. Prometni davek v ceni ni vračunan. Licitacija bo po sistemu videno — kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO YU BANDAG ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge: 4 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLASČEV Pogoji: — pokMcna gumarska šola in 1 leto delovnih izkušenj ali — NK delavec in 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja dva meseca, delo je v dveh izmenah. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4b, 8 dni po objavL.Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. I2BEK, 20. MAJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .15. STRAN (^IMlSMMSnGLAS ^Ladimir nazor JjP za organizirani odmor djece i omladine grada Zagreba Jkksimirska 51, pj »Naša djeca«, kranjska gora, H°rovška 48 ^°misija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja Prosta dela in naloge: *• vodja IZMENE - kuharja °goji: — KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj v stroki, — dvomesečno poskusno delo 2- 2 kuharja ^°goji: — najmanj polkvalificirani kuhar s 6 meseci delovnih izkušenj pri kuhanju hrane, — prednost imajo delavci z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih, poskusno delo traja en mesec. P°kumentirane ponudbe pošljite na naslov: Naša djeca Vanjska gora, Borovška 48, v 14 dneh od objave, oziroma vete razpis do zasedbe delovnih mest. gA/V hb rna športnega orodja p. o. egunje na gorenjskem fon ,a osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika Notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in *lepa komisije za delovna razmerja DO Elan ^javljamo prosta dela in naloge l* samostojnega tehnologa II *a program plastike samostojnega tehnologa III *a program telovadnega orodja 3- Manj zahtevna dela za kleparja *a program vzdrževanja ?°goji: p°d 1. — višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje enega tujega jezika, tečaj iz varstva pri delu, trimesečno poskusno delo višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje enega tujega jezika, tečaj iz varstva pri delu in trimesečno poskusno delo triletni program srednjega usmerjenega izobraževanja, smer klepar, 6 mesecev delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo i^ne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska slu-a ELAN, tovarna športnega orodja, p. o., Begunje 1 na Gorskem, 15 dni po objavi. .izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku °bJave. Pod 2. _ Pod 3. - PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge za protokolarni objekt BRDO 1. VODJE STREŽBE 2. VODJE IZMENE - TEHNIKA STREŽBE Pogoji: pod 1. — višja izobrazba gostinske stroke — smer strežba, — tri leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo pod 2. — program štiriletnega srednjega izobraževanja — smer strežba, — dve leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke, Ljubljana, Prešernova 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. TOVARNA KLOBUKOV SESiR ŠKOFJA LOKA, p. o. Komisija za razpis prostih del in nalog pri delavskem svetu objavlja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: 1. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA 2. VODJE SPLOŠNEGA PODROČJA Pogoji: — srednja ali višješolska strokovna izobrazba — pet let delovnih izkušenj oziroma tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah — izpolnjevanje zahtev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Pisne prijave z dokazili sprejema tajništvo Tovarne klobukov Šešir, p. o., Škofja Loka, Kidričeva 57, 8 dni po objavi, s pripisom »za razpis«. O odločitvi bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. 90ZD mercator kit MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE (©] n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - VEČ PRODAJALK ŽIVILSKE STROKE Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik ZA TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF - KOVINOSTRUGARJA za opravljanje vzdrževalnih del Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok - STROJNEGA KIJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno-kadrovski sektor Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kombi IMV 1600 BR, letnik 1978, prevoženo 79.000 km, vozen, neregistriran, izklicna cena 200.000 din 2. štedilnik (4 el. plošče), izklicna cena 4.000 din 3. kinoprojektor 110 V (starina), izklicna cena 9.000 din 4. episkop, izklicna cena 2.000 din 5. loščilec, izklicna cena 2.500 din 6. štedilnik (ne dela), izklicna cena 1.000 din 7. hladilnik (ne dela), izklicna cena 1.000 din 8. pralni stroj PRIMAT (15 kg), izklicna cena 50.000 din 9. sušilni stroj PRIMAT, izklicna cena 50.000 din 10. 2 pralna stroja KORTING (gospodinjska), izklicna cena 10.000 din.potrebno manjše popravilo 11. kotel — plinski, 801, izklicna cena 30.000 din 12. lupilec krompirja (pokvarjen), izklicna cena 1.000 din Računski stroji: 13. SHARP complet 761 (elekt. rač. 5.000 din 14. DIGITRON 1520 RP (elekt. rač. 5.000 din 15. OLYMPIA (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din 16. OLYMPIA (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din 17. RHEINMETALL (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din 18. razmnoževalni stroj CYKLOS, izklicna cena 5.000 din 19. trokadero (pokvarjen), izklicna cena 1.500 din Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v sredo, 21. maja 1986, v vrtcu Ivo Slavec Jokl, Levstikova 6, Kranj, od 11. do 13. ure. Javna licitacija bo istega dne ob 13.30. Varščino — 10 odstotkov od izklicne cene osnovnega sredstva — je treba plačati najkasneje do 13. ure. Vračljiva je po koncu licitacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, druge stroške in prometni davek plača kupec. Izlicitirane predmete morate plačati in odpeljati s kraja licitacije takoj. Prodano bo po sistemu videno — kupljeno. str.), izklicna cena str.), izklicna cena. ^m^mmmGLAS 16. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 20. MAJA 1986 STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE KRANJ dopolnitev skupnega razpisa kadrovskih Štipendij za Šolsko leto 1986/87 V Delu je bil 15. aprila 1986 (št. 88) objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986—87, kjer so podatki tudi za vseh pet gorenjskih občin. Po tej objavi smo prejeli več dopolnitev, ki jih skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma objavljamo skupaj. poklic (program, smer) stop- štev zah- .... ' štipenditor tevn. stiP- bolničar III. 2 kuhar IV. 1 ključavničar IV. 1 elektrikar energetik IV. 7 elektrikar elektronik IV. 2 strojni tehnik V. 1 usnjarski krznarski konf. teh. V. 1 naravoslovno mat. tehnik V. 3 elektrotehnik elektronik V. 1 organizator dela — rač. s. VI. 1 učitelja razrednega pouka VI. 1 pred. učitelj mat., fizike VI. 1 učitelj razrednega pouka VI. 1 učitelj razrednega pouka VI. 1 učitelj razrednega pouka VI. 1 predm. učitelj mat. fizike. VI. 1 predm. učitelj tenične vzg. VI. 1 predm. učitelj tehnične vzg. VI. 1 predm. učitelj glasb. vzg. VI. 1 predm. učitelj glasb. vzg. VI. 1 pedagoška usmeritev V. 1 pedagoška usmeritev V. 1 (Opomba Dom upokojencev Kranj Dom upokojencev Kranj Kovinska delavnica Bled Elektrotehniško pod. Kranj Elektrotehniško pod. Kranj Kovinska delavnica Bled" Trio Tržič Iskra, TOZD Elektromotorji Železniki Elektrotehniško pod. Kranj Iskra, TOZD Elektromotorji Železniki Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka OS Bratstvo in enotnost Kranj 0$ Stane Žagar Kranj OS France Prešeren Kranj OS Bratstvo in enotnost Kranj 0$ Stane Žagar Kranj OS France Prešeren Kranj 0$ Simon Jenko Kranj OS Lucijan Seljak Kranj OS Lucijan Seljak Kranj OS Josip Broz Tito Predoslje razpisane štipendije osnovnih šol v kranjski občini so namenjene za potrebe nove osnovne šole na Planini) dipl. ekonomist VII. 1 dipl. ing. elektrotehnike VII. 2 dipl. industrij, oblikoval. VII. 2 dipl. industrij, oblikoval. VIL 1 Vezenine Bled Elektrotehniško pod. Kranj Alpina Žiri Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka (po pomoti izpuščeno v Delu) V tej objavi je treba popraviti še naslednje napake: naziv štipenditorja pri tekstilnem kemiku II. je Šešir Škofja Loka (st. 14); objava za GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka je v dodatku ponovljena (st. 15); pri dipl. organizatorju je trikrat zapisana napačna stopnja VI., ki se mora glasiti VIL (pri občini Kranj, st. 12). Kandidati za objavljene štipendije si podrobnosti o štipendiranju lahko ogledajo v Delu 15. aprila 1986 (št. 88), potrebne informacije bodo dobili tudi v skupnostih za zaposlovanje in v kadrovskih službah štipenditorjev. Štipendiste iz združenih sredstev znova opozarjamo, da se morajo najprej prijaviti za kadrovsko štipendijo, če je razpisana za njihov poklic (program, smer). To velja tudi za današnjo objavo in za tiste, ki bodo v šolskem letu 1986-87 prvič kandidirali za štipendijo iz združenih sredstev. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge 2 KV TESARJEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo tesarske stroke — poskusno delo traja en mesec Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti in potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po obja/i. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni pisno o izbiri najkasneje v 40 dneh. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. REZKALCA 2. ZIDARJA 3. KUHARJA 4. VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI IN TRANSPORTU Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: poklicna kovinarska šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah rezkalca poklicna gradbena šola — KV zidar, od 1 do 2 leti delovnih izkušenj poklicna gostinska šola — KV kuhar in 2 leti delovnih izkušenj NK delavec — končana osnovna šola pod 1. pod 2. pod 3. pod 4. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pre-lelču roka ža sprejemanje prijav! " • —- Tovarna obutve PEKO TRŽIČ, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb objavlja v elektronsko računskem sektorju dela in naloge 1. VODENJE PROGRAMERSKE SKUPINE Pogoji za sprejem: — diplomirani organizator AOP, diplomirani inženir računalništva in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva — poznavanje treh programskih jezikov Posebne zahteve: — kreativnost — iniciativnost — natančnost — sposobnost vodenja — trimesečno poskusno delo 2. VODENJE OPERATIVE Pogoji za sprejem: — diplomirani organizator AOP, diplomirani inženir računalništva in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva — poznavanja dveh programskih jezikov Posebne zahteve: — sposobnost vodenja — kreativnost ♦ — iniciativnost — natančnost — trimesečno poskusno delo Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski-oddelek tovarne. ABC POMURKA HTDO GORENJKA, n. sol. o. JESENICE, TOZD GOSTINSTVO Jesenice Prešernova 16 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNIKA - EKONOMA V TOZD GOSTINSTVO Pogoji: — končana srednja šola ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. VODJE SKLADIŠČA V GLAVNEM SKLADIŠČU Pogoji: — končana srednja ekonomska šola — 2 leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Za objavljena dela in naloge vodje skladišča se lahko prijavijo le moški z odsluženim vojaškim rokom. 3. VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV Pogoji: — končana gostinska šola ustrezne smeri — zaželene delovne izkušnje — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. VZDRŽEVALCA za vzdrževanje toplovodnih naprav, vodovoda in elektro inštalacij Pogoji: — končana poklicna šola ustrezne smeri — dve leti delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, Kadrovska služba. ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o., KRANJ, Cesta JLA 6, TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o., KRANJ, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLIANJE STIKALNIČARSKIH DEL v HE Sora — Škofja Loka 1 delavec v HE Savica — Bohinj 1 delavec Pogoji: — elektrotehnik za jaki tok — 3 leta delovnih izkušenj — zaželen strokovni izpit za upravljalca energetskih naprav 2. PROJEKTIRANJE NAPRAV IN KONSTRUKCIJ Pogoji: — strojni tehnik — 4 ieta delovnih izkušenj 3. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ELEKTRO OPREME Pogoji: — elektrikar — 3 leta delovnih izkušenj 4. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH ELEKTROMEHANIČNIH DEL Pogoji: — elektrikar — pripravnik Z delavci bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaželeno je, da so kandidati pod št. 1. iz območja HE. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. XLizbiri.howo. kajadidaie^vi;stUi-y i& dneJij^aizbirL----- OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA sprejme za opravljanje del in nalog STROKOVNEGA SODELAVCA za področje — razvoj samostojnega osebnega dela Pogoji izobrazbe: — prva ali druga stopnja pravne ali ekonomske fakultete, lahko tudi pripravnik Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Obrtno združenje Škofja Loka, Spodnji trg 2. ČEVLJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI objavlja prosta dela in n* loge 1. POMOŽNEGA S ESTA VLJALCA OBUTVE — 2 delavca Pogoji: - PK ali NK delavec " možnost za priučitev, — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo skic nili za nedoločen čas. Vloge naj interesenti oddajo v 15 dneh po objavi na gornji n8' slov. Kandidate bomo 6 izbiri obvestili v 15 dneh. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ po sklepu 54. seje odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti z dne 15. 5. 1986 razpisuje zbiranje soinvestitorjev za stanovanja, ki bodo predvidoma dograjena v letu 1987. Po terminskem planu bo gradnja stanovanj začeta leta 1986, in sicer v naslednjih sedmih objektih: B 22, B 23, B 24, Bt 25, Bt 26, B 27 in B 28 v soseski Planina IIL v Kranju. Skupno bo na razpolago 160 stanovanj, od tega: — 21 garsonjer — 21 enosobnih — 21 enosobnih s kabinetom — 35 dvosobnih — 31 dvosobnih s kabinetom — 10 trisobnih stanovanj — 21 trisobnih z dvema kabinetoma Stanovanja so standardna, centralno ogrevana, s tekočo toplo vodo in opremljenimi kopalnicami. Kuhinje niso opremljene. Plačilo kupnine za stanovanja bo treba nakazovati v tranšah oz. v štirih zaporednih obrokih od začetka gradnje do predvidenega roka vselitve, in sicer v naslednjih tranšah: I. transa 30 % II. transa 20 % III. transa 30 % rV. transa 20 % Programiranje izhodiščne cene za 1 m1 stanovanjske površine so po objektih naslednje: OBJEKT: B 23 303.785 din/m1 OBJEKT: Bt 25 303.785 din/m' OBJEKT: B 27 303.785 din/m2 OBJEKT: B 28 303.785 din/m2 OBJEKT: B 24 408.375 din/m1 OBJEKT: Bt 26 408.375 din/m2 OBJEKT: B 22 408.375 din/m2 Do sklepanja pogodb bo pripravljena programirana končna cena m2 stanovanjske površine. Rok gradnje objektov B 23, Bt 25, B 27 in B 28 je 1. 7.1986 do 1.6.1987; za objekte B 24, Bt26, B22 je predviden začetek gradnje 1. 12. 1986 do 1. 11. 1987. Za nakup stanovanj se lahko prijavijo OZD, skupnosti, zasebni obrtniki in etažni lastniki. Pri zbiranju soinvestitorjev — kupcev stanovanj — se od vsakega interesenta zahteva prikaz sredstev oz. kreditov, na osnovi katerih je razvidna kupna zmožnost. Informacije v zvezi s soinvestiranjem stanovanj, potrebne obrazce in navodila dobite pri pooblaščeni organizaciji DO Domplan Kranj, Cesta JLA 14, tel. 24-440, ob ponedeljkih od 10.—14. ure in ob sredah od 13.—17. ure. Pisne prijave za nakup stanovanj je treba oddati najkasneje do 30. maja 1986, na naslov: DO DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 14. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJE DE ŠKOFJA LOKA 2. KOORDINATORJA - VZDRŽEVALCA RAC 3. VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE KRANJ - več delavcev 4. 4 SPREVODNIKE ZA DE KRANJ Pogoji: podi. — višja oziroma srednja izobrazba prometne smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v dejavnosti cestnega prometa, pismeni test o poznavanju področja dela pod 2. — srednja izobrazba tehnične ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v strojni stroki, trimesečno poskusno delo pod 3. — šola za voznike ali poklicna šola avtomehanske stroke in izpit D kategorije, 1 do 2 leti delovnih izkušenj,'od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, trimesečno poskusno delo in test s področja dela, zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju. pod 4. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijav- 18 TOREK, 20. MAJA 19jj6 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN (^S®SMJ©ISIIGLAS (m) DO ASTRA ENGINEERING KRANJ Šuceva 23, Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: — srednja ekonomska šola — 3 leta delovnih izkušenj • — trimesečno poskusno delo Objavljana dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Astra Engineering Kranj, Šuceva 23. Commerce ! lilHHMfi ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TP JUGOSLAVIJE objavlja prosta dela za potrebe trgovine v Kranju za nedoločen čas POSLOVODJE PRODAJALNE Pogoji: — končana poslovodska šola ali srednja šola elektrotehnične smeri — leto delovnih ustreznih izkušenj — trimesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija* objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE V KOMERCIALNEM SEKTORJU Pogoji: — administrator ali administrativni tehnik (IV. oziroma V. stopnja) — delo za določen čas — do januarja 1987 (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) —■ poskusno delo traja 60 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene obvestili najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. moda fvjf* j KRANJ »Moda« Trgovsko podjetje ELITA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ŠIVILJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — poklicna šola — tekstilna konfekcijska smer — šiviljski tečaj — 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Kandidat bo izbran za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom, delo je izmensko. Kandidati naj se prijavijo v 10 dneh po objavi na naslov: Moda, PT Elita, Kranj, Tavčarjeva 31, in priložijo potrebna dokazila. O izboru bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi komisije. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE - VISOKO ZAHTEVNO Za uspešno opravljanje del in nalog zahtevamo: — visoko strokovno izobrazbo strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije BLED, TOZD Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEZILJE II - 2 delavki Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri — trimesečno poskusno delo K sodelovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje do dela na vezilnih avtomatih in imajo končano katerokoli poklicno šolo ali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja. 2. ŠIVANJE ZAVES - 2 delavki Pogoji: — poklicna šola — šivilja — trimesečno poskusno delo Če ne bo dovolj ustreznih prijav za omenjena prosta djla in naloge, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati, ki nimajo ustrezne izobrazbe, znajo pa šivati na šivalnem stroju. Interesenti naj pošljejo prijave do srede, 28. maja 1986, na naslov: Vezenine Bled, kadrov sko-splošni sektor, Bled, Kajuho-va 1. Industrija volnenih izdelkov SUKNO ZAPUŽE TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja na osnovi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. PLESKARJA 2. STRUGARJA 3. VZDRŽEVALCA TKALSKIH STROJEV 4. VZDRŽEVALEC PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ 5. SUŠILCA V BARVARNI 6. VEČ NK DELAVK za predenje in tkanje Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge: 7. REFERENTA ZA IZVOZ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — končana šola za pleskarje — 1 leto delovnih izkušenj pod 2. — končana šola za oblikovanje kovin — 1 leto delovnih izkušenj pod 3. — končana šola za strojne mehanike oziroma ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj pod 4. — končana šola za kovinarstvo in strojništvo (vodovodni instalater) — 1 leto delovnih izkušenj pod 5. — končana osnovna šola oziroma 7 razredov osnovne šole — 1 leto delovnih izkušenj pod 6. — končanih 8 oziroma 7 razredov osnovne šole pod 7. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali tekstilne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Begunje na Gorenjskem. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Mercator MERCATOR - SORA KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA ŽIRI, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PLESKARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da so KV pleskarji ali slikopleskarji — v poštev pridejo tudi NKV delavci za priučitev Z izbranim kandidatom'bomo sklenili delovno razmerje i.a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v oglasu, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator — Sora, kmetijsko gozdarska zadruga p. o. Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -RAVNATELJA KNJIŽNICE „ Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu ter določil družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Škofja Loka izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo knjižničarske, slavistične, komparativistične ali druge humanistične smeri s strokovnim izpitom, — tri leta (za visoko) ali pet let (za višjo izobrazbo) delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah, — da je družbenopolitično in kulturno angažiran v svojem življenjskem in delovnem okolju Mandat za ravnatelja knjižnice traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Šolska 6, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa sveta knjižnice o imenovanju. agrotehnika - gruda AGROTEHNIKA - GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o., LJUBLIANA, Titova 38—40 Komisija za delovna razmerja DSSS Ljubljana, Titova 38—40 objavlja prosta dela in naloge v POČITNIŠKEM DOMU V PORTOROŽU, Med vrtovi 2 1. GLAVNE KUHARICE Pogoji: — KV kuharica z daljšo prakso 2. DVEH POMOČNIC KUHARICE Pogoji: — praksa pri delu v kuhinji Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. V poštev pridejo tudi upokojenci. Stanovanje in hrana sta zagotovljena v počitniškem domu. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Delovna skupnost skupnih služb Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za 1. STROJNO KNJIŽENJE 2. FAKTURIRANJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še pod 1. — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — zaželene so delovne izkušnje, prednost bodo imeli kandidati z opravljenim tečajem za strojno knjiženje pod 2. — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — opravljen bo preizkus znanja iz strojepisja Prosta dela in naloge strojnega knjiženja so v DSSS Kranj za nedoločen čas, fakturiranja v DSSS Jesenice pa za določen čas — za nadomeščanja porodniške odsotnosti. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Osnovno zdravstvo Gorenjske, DSSS Kranj, Gosposvetska 9. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprjemanje prijav. ELEKTRO GORENJSKA DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o., Kranj, TOZD ELEKTRO Žirovnica, n. sub. o., Žirovnica, Moste 2 a Razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA Poleg splošnih pogojev in pogojev 511. člena zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnične ali ekonomske smeri — 5 let prakse v gospodarstvu — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu — da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike Mandatna doba traja štiri leta. Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi dokazili pošljite na naslov: TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2 a, Žirovnica, v 15 dneh po objavi v ziprti kuverti z oznako »za razpis direktorja«. Delavski svet razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA Poleg splošnih pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri ali srednjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri in z delom pridobljeno delovno zmožnost — da ima 5 let delovmh izkušenj — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu ' Mandatna doba traja 4 leta. Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi dokazili pošljite na naslov TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2/a, v 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »za razpis pomočnika direktorja«. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 SAMOSTOJNIH REFERENTOV ZA RAZVOJ Pogoji: — diplomirani ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj — opravljen izpit za zunanjetrgovinsko registracijo Poskusno delo traja tri mesece. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: — diplomirani ekonomist ali ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj aji — druga ustrezna visoka ali višja šola Poskusno delo traja tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po oujavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. IDodovod Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ, p. o. Koroška cesta 41 vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog: 1. DELAVKE V RAČUNOVODSTVU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: — administrativni tehnik, praksa zaželena 2. INKASANTA VODARINE za nedoločen čas Pogoji: — končana osnovna šola z vozniškim izpitom B kategorije in lasten prevoz Poskusna doba traja en mesec. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Vodovod, p. o., Kranj, Koroška cesta 41. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. KQ)IMlSSyj©iesglas 18. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 20. MAJA 1986 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81, 1/86), 6 člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Ur. 1. SRS št. 15/317, 22. čl. Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986—1990 in 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, objavlja zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica RAZPIS za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj za leto 1986. I. SPLOŠNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delovne organizacije z območja občine Radovljica, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in aneksom k njemu združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti, in delavci, ki pri njih združujejo delo ter namensko varčujejo za nakup stanovanj v etažni lastnini. 2. Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih delovne organizacije združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Radovljica v višini 210.000.000 din. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA A. Delovne organizacije pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986—1990; — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica; — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stan. enot; — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo; — da izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz sredstev vzajemnosti ter da na ustrezen način sprejemajo obveznosti zagotovitve lastne udeležbe in vračila novega posojila. B. Delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah iz prejšnje točke, pridobe posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje ter sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice, — da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri poslovni banki najmanj dve leti in bo končano v letu 1986, — da so kreditno sposobni. III. POSOJILNI POGOJI 1. Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delovne organizacije iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim dohodkom na zaposlenega v SRS po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v delovni organizaciji za isto obdobje, izračunana po lestvici iz 18. člena pravilnika. 2. Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delavci, se izračuna v skladu s pogoji, določenimi v 31. členu pravilnika. 3. Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5 %. 4. Pri določitvi povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1985 m znaša 54.967 din IV. OSTALE DOLOČBE 1. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo priložiti še: A. DELOVNE ORGANIZACIJE — sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe posojila, — prodajno pogodbo za nakup stanovanja oziroma rezervacije, — izjavo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva, — višino povprečnega mesečnega čistega OD v delovni organizaciji za leto 1985, — pregled sredstev za stanovanjske namene v OZD za leto 1985. B. DELAVCI — prodajno pogodbo za nakup stanovanja oziroma rezervacijo, — potrdilo o dohodkih družinskih članov za leto 1985, — potidilo o kreditni sposobnosti, — potrdilo o premoženjskem stanju, — kreditno pogodbo, ki so jo sklenili z LB na podlagi namenskega varčevanja oziroma pogodbo o namenskem varčevanju, — potrdilo o številu družinskih članov. 2. Vloge za dodelitev posojila je treba dati v 30 dneh od objave razpisa z vso dokumentacijo na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA, Cankarjeva 27, Radovljica. 3. Vrstni red prednosti koriščenja posojila je naslednji: 1. kupci v Lescah 2. kupci v Radovljici *- nadomestni objekt 3. kupci v Podnartu O izidu razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v 30 dneh po seji odbora za graditev stanovanj. V SPOMIN V sredo, 21. maja, mineva peto leto dni bolečine, odkar te je kruta usoda življenja iztrgala iz naše sredine. Zapustil si nas v veliki bolečini, dragi sin in brat SIMON BABNIK Nisi se poslovil od nas, brez slovesa si odšel, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoj glas, tvoje oči in nasmejan obraz še vedno živi v naših srcih, a le tvoj tihi dom je nema priča, da te ni več. Svojo ljubezen ti lahko izkazujemo samo še s cvetjem in obiski na pre-ranem grobu. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI TVOJI Kranj, maja 1986 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE AHAČIČ, rojene Jauh p. d. TRAMUČNE MAME se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem podjetij BGP Kranj, Planika, Tekstilindus in Iskra Telematika za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in pevcem za pogrebni obred ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Velesovo, 12. maja 1986 GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ objavlja prosta dela in naloge SALDAKONTISTA 220 Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj Delo bomo sklenili za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Nastop dela 15. avgusta 1986. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska komisija Gorenjske obrtne zadruge Kranj, Likozarjeva l/a, 8 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA KAUČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Kokrica, maja 1986 • ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice, sestre in tete MARIJE ZEVNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje zanjo. Vsem hvala za izraze sožalja. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, brata in strica LEONA SVETELJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ani Bajt, teti Micki, dr. Pe-gamovi, Psihiatrični bolnici Ljubljana, KOP, Gradbincu, Porodnišnici, KS Šenčur, 7.c razredu OŠ, njegovim sošolcem, gasilcem in fantom iz Srednje vasi, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem iz Šenčurja. Vsem še enkrat hvala, ker ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati, mami, bratje Franci, Bojan in Vido z družino, sestra Štefka z družino, stric Janez, teta Micka in drugo sorodstvo Srednja vas, 9. maj 1986 ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, starega očeta in bratranca VINKA BRUSA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja ter denarni prispevek. Zahvaljujemo se sodelavcem Kemične tovarne Podnart za pomoč ob težkih trenutkih in govorniku KTP za poslovilne besede, dr. Ravniharjevi, dr. Poženelovi, osebju ZD Radovljica, delavcem Sukna Zapuže, Iskre Kibernetika, tozd Števci, duhovniku in pevcem iz Naklega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Žalujoči vsi njegovi Radovljica, 13. maja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE KREU se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem Save Kranj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kranj, Vicenza, Baltimore, Gameljne ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice NEVENKE HUCMAN se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in sočustvovanje. Hvala delovnemu kolektivu Iskra-Reteče, tov. direktorju za ganljive poslovilne besede in sodelavcem Alpetoura, tozd Hoteli Škofja Loka za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se za podarjene vence in cvetje, duhovščini za pogrebni obred, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: Ivo in hčerka Saša Škofja Loka, 8. maja 1986 I°nEK, 20. MAJA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE .19. STRAN ©©M^IEHGLAS lALI OGLASI M.27 960 jbaraiMiroji J^odam 220 D motor. Svetelj, Reše- <^Kranj, tel.:26-154_7968 Prodam barvni TV riz, star 5 let, ?W vsak dan od 14.30 do 21 ure. Ju-^Mgzreku, Koroška 25/a, Kranj 7969 «0-litrsko stiskalnico za sadje, MLIN ? sadje in DROBILEC za koruzo. Filip Sijtir, G oriče 17, Golnik 7970 Prodam bočno KOSILNICO greben faktor IMT 533 in 539. Šmartno 25, ^^ICerklje na Gorenjskem 7971 ,, p.rodam TV riz Zagreb, licenca telesen, grand color 777, ekran 66. Tel.: ka in Tržit — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — ivčan, Jože Kcšnjek, I.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovči Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan^ Lektorica: — Predsedr tednik, od jar._. TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni uredniK 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 dir. Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn ~ Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj Inik izdajate Ijskega sveta Boris Havdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1P74 pa ob torkih in petkih. — Stavek • Do klina, kjer je bila ob&s klobasa, je bilo sedem metrov