1 Leto XIV. I Štev. 130 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25-67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov. 3. tol. 280 °OSTN» C P tf O V N 1 RAČUN 11.40« Maribor« torek 11. junija 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1.— Italija prešla v napad Po napovedi vojne Angliji in Franciji, ki jo je sinoči sporočil Mussolini italijanskemu narodu in svetu, kakor poročamo na drugi strani, so italijanske čete opolnoči pričele sovražnosti CURIH, 11. junija. Ass. Press. PO SEM DOSPELIH VESTEH SO SE SOVRAŽNOSTI MED ITALIJO IN ZAVEZNIKI PRIČELE OPOLNOČI OD VČERAJ NA DANES. PRVI SPOPADI SO SE PRIČELI NA ITALIJANSKO-FRANCOSKI MEJI, VENDAR DOSLEJ ŠE NI BILO MOGOČE DOBITI NOBENIH PODROBNEJŠIH INFORMACIJ. TUDI O PRIČETKU SOVRAŽNOSTI V AFRIKI DO TEGA TRENUTKA ŠE NI POROČIL. VESTI, DA SO ITALIJANSKE CETE ŽE SINOČI VDRLE V FRANCIJO NA RIVIERI, SO ZANIKALI TAKO IZ PARIZA KAKOR IZ RIMA. LONDON, 11. junija. H a vas. ABESINSKI CESAR HAILE SELASSE JE TAKOJ PO VOJNI NAPOVEDI ITALIJE ZAVEZNIKOM ODPOTOVAL V LONDON. Strahoviti boji v bližini Pariza Nemci se skušajo približati francoski prestolnici tako, da bi jo obkolili — Reynaud je odšel sam na fronto — Vlada se seli iz Pariza Nemško bojno poročilo BERLIN, 11. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Naše, na 350 km dolgi črti izvajane bojne operacije se nadaljujejo v smeri proti spodnji Seini in proti Marni ter potekajo tudi v Champagni po določenem načrtu. Veliki uspehi so že doseženi, še večji se pa pripravljajo. Vsi sovražni protisunki, tudi tam, kjer so bili izvedeni s tanki, so se ponesrečili. Na naši strani je prešel boj v zasledovanje sovražnika. Nemške letalske formacije so podpirale napredovanje naše vojske z močnimi silami ob spodnji Seini in v Champagni. Pri Reimsu so napadla sovražni štab, taborišča, zbirališča čet, bojne položaje, utrdbe, baterije in napadalne kolone, ob spodnji, Seini pa ceste, že- leznice, kakor tudi umikajoče se sovražne Qete. Pristaniške naprave v Cherbourgu in Le Havreu so bile znova obmetavane z bombami. Pri tem je bilo zadetih tudi več ladij. Neka 5000tonska transportna ladja je bila zažgana in uničena. Severno od Haarstada je bil zadet neki trgovski parnik in je na njem nastala eksplozija. Neka naša podmornica, ki se je vrnila v svojo bazo, je potopila za 43.000 ton sovražnih ladij. Tekom noči so zopet letela sovražna letala nad severno in zahodno Nemčijo in povzročila z bombardiranjem lokalno škodo. Neko teh letal je bilo sestreljeno. Skupna izguba sovražnika je znašala 91 letal, mi pa smo jih izgubili 5. Francoski uradni komunike PARIZ, 11. junija. Havas. Sinočnji fran coski vojni komunike m. dr. navaja, da gre boj med morjem in Argonni z naraščajočo silo dalje. Zlasti narašča pritisk Sovražnika na odsekih Amiens-Rouen in Amiens-Vemon ter je sovražnik na 7 točkah dosegel spodnjo Seino, na enem kraju po jo je celo prekoračil. Tu pa je naletel na ogorčen odpor naših čet. Na odseku med Vemonom In spodnjo Olso je sovražno letalstvo neprestano napadalo naše čete ter skušalo spodrezati naš dovoz. Zahodno od Oise so predrle nemške kolone, prihajajoče od Soissonsa, globoko na jug reke Ourse. Istočasno so sovražne kolone predrle po dolini La Velle. V Champagni so Nemci znova napadli. Dosegli so Gaumont. Tu je sovražnik z podporo močnih oddelkov tankov in eskadri! bambnikov izvršil strašen napad v teku katerega se je posrečilo sovražniku predreti do naše črte. Naše čete nudijo skraj ni odpor. Naše izvidniško letalstvo je le-tetelo .nad Namurjem in Donaueschinge-nom. Naši bombniki so bombardirali Soissons ter Pont Avers. Naši lovci so imeli številne uspehe. Ena lovska eskadrilja pod poveljstvom Thibaudeta je se- strelila 12- sovražnih letal. Vsa letala so se v redu vrnila. PARIZ, 11. junija. Havas. Včeraj so poizkušali Nemci izkoristiti svoja lokalna napredovanja in razširiti operacijske cone obliki pahljač In mostobranov, ki so jih zasedli za ceno hudih izgub. Zahodno od Oise mečejo nove tankovske kolone v boje. Nemški tanki so dosegli spodnji tok Seine med Rouenom iti Vemonom. Neki od teh so celo prekoračili Seino. Pri sovražni pehoti je opaziti občutno utrujenost. V širokem frontnem odseku med Beauvaisom in Olso napada sovražna pe hota v največjih množicah. Toda, tudi tu je sovražno naskakovanje manj ljuto. Francozi se postopoma umikajo za nekaj kilometrov na nove položaje, zadajajoč pri tem sovražniku hude izgube. Letalstvo pomaga pehoti vedno bolj z močnimi napadi na nasprotnika. PARIZ, 11. junija. Havas. Letalsko ministrstvo sinoči javlja; Naši lovci so včeraj sestrelili 12 sovražnih letal. Naši bombniki so včeraj bombardirali Essen, Angleška vojna poročila LONDON, 11. junija. Reuter. Nemško napredovanje zapadno in vzhodno od Pariza se }e včeraj nadaljevalo vkljub najskrajnejšemu odporu Francozov. Nem Skl cilj je, da na obeh straneh Pariz obidejo, nakar bi se na jugu obe nemški ko- Govor prezidenta Roosevelta % , ■, ‘ - Boj med dvema ideoI@^ama - Prezidentova prizadevanja za preprečitev Vstopa Italije v vojno Zedinjene države bodo podpirale zaveznike WASHINGTON, 11. junija. CBS. Ponoči ob 0.15 evropskega časa je imel prezident Roosevelt napovedani govor, ki so ga prenašale vse ameriške in zavezniške radiooddajnice. Nagovor je MI naslovljen na vseučiliško mladino univerze v Charles Villeu (Virginia) in preko tega celemu narodu oz. svetu. Roosevelt seje uvodoma bavil s problemom, kaj so mladi in stari narodi, v čemer je poudaril, da pritače ta pridevek predvsem ameriškemu, Nadalje je Ros e ve It naglasil, da se že dolgo širi po svetu filozofija, gole sile In nasilja. Zastopniki te filozofije ogra žajo okolico ta v nasprotju z miselnostjo demokracije, ki si je stavila za cilj, da stavi vse svoje službe v napredek človeštva, zasledujejo kot edini cilj, da namenijo vse koristi sveta omejenemu številu ljudi. Zato te nove miselnosti, ki se vrača v mračne dobe, ni mogoče sprejeti. Zato novi svet, ki je demokratičen, ne more ostati ravnodušen napram širjenju miselnosti in sile onih, ki jim je cilj raz-rušenje svobode. Ta miselnost predstavlja nevarnost za vse tekovine našega sveta, nevarnost za narod USA in vsega ameriškega kontinenta. Radi njih ekspanzlvnosti postaja ves Svet vedno ožje pozotišče. Vedno bolj postaja jasna ustvara onih v USA, ki so smatrali to državo kot samotni otok, čeprav sredi sveta, ki bi hotel podjarmiti vse. Iz t&h sanj jih je prebudila tilozofija, ki prepoveduje silo. Govorim o izolacionistih. Njihovo mišljenje ni danes več drugega, kakor nezmožna ustvara, ki lahko privede narod Zedinjenih držav v ječo, da bo vzdihoval za zamreženimi okni, kakor toliko narodov v Evropi. V tem trenutku so naše simpatije na strani onih, ki prelivajo svojo kri v borbi proti oznanjevalcem sile! (Velikanski dolgotrajni aplavz). Narod Zedinjenih držav je zaznal odločitev italijanske vlade, da stopi v vojno z velikim obžalovanjem. Več kakor pred 3 meseci sem se ponudil šefu Italijan ske vlade kot posredovalca v sporu med Italijo in zahodnima velesilama v svrho, da se prepreči razširitev vojne na Sredozemlje. Zatrdil sem mu, da se bom zavzel z vso svojo avtoriteto za to, da se bo na bodoči mirovni konferenci slišal glas Italije glede njenih aspiracij, v ko-Hkor }lh smatra za upravičene. Tudi sem mu pojasnil v imenu vlade USA, da ne bo mogoče preprečiti v primeru razširitve vojne na Sredozemlje, da bi se konflikt ne širil še dalje na bližnji vzhod In na Afriko. In v tem primeru pa ni mogoče predvideti kakšne posledioe bi to zadnje dejstvo imelo na USA in na države Srednje in Južne Amerike. Priznavajoč da bi nekatere aspiracije Italije mogle služiti kot baza za pogajanja med prizadetimi strankami, sem se ponudil, da te tako formulirane zahteve sporočim vladam Anglije in Franclje. Na nesrečo, ponavljam, na nesrečo za nas vseh moram z obžalovanjem vzeti na znanje sklep šefa italijanske vlade, daje odklonil sprejeti ponujeno postopanje, ki bi bilo pokazalo pot, kako ustvariti nov svet, v katerem bi vladal bolj svoboden gospodarski sestav in v katerem bi bil najden ključ za enakopravno razdelitev surovin. To je treba poudariti v vezi z dejstvom, da bo imela razširitev vojne na Sredozemlje nujno posledico za USA in za vse ameriške republike. Italijanska vlada je sedaj .storila ta korak, da, kakor pravi »izpolni svoje obveze napram Nem čiiji.« Mi pa pravimo ,da je na 10. dan meseca junija 1940. zarila nož v hrbet svoje sosede I 10.,dan meseca junija 1940 pa je tudi dan, ko plovejo naša upanja in naše molitve preko morja k onim narodom, ki se tako veličastno in junaško borijo za svobodo sveta. V naši edinosti, v naši ameriški edinosti bomo nudili tem narodom vso našo mogoče pomoč na surovinah in materialu vseh vrst! (Velikanski apalvz in odobravanje). Istočasno bomo strnili svoje vrste in pospešili produkcijo vsega potrebnega orožja za našo obrambo. Vse poti morajo biti proste za ta naš ogromni napor. Ne bomo zmanjšali tega tempa ali krenili s te poti. Časi so taki, da zahtevajo br-zino, in to bndno nad vse!« Končno je pozval Roosevelt vse žene in može, da stavijo na razpolago vse sile v ta namen. Ioni sestali ter tako Pariz obkolili. V fraa oosklh vojaških krogih pa so mnenja, da bo moč nemškega napredovanja pojemala, čim bolj se bo oddaljevala od svojih baz. Na vzhodu Je predor dosegel reko Ourse, severni pritok reke Marne. Na zahodu pa Je nemški prodor dosegel Seno in Jo na enem mestu prekoračil. Pariz je miren, ljudje opravljajo kako>r navadno svoje posle. Minister za informacije je sinoči objavil, da Je ministrski predsednik In vojn! minister Reynaud odpotoval na fronto. Sklenjeno je bilo preseliti razna ministrstva in borzo na deželo. Ti ukrepi so začasoni. LONDON, 11. junija. Reuter. Včeraj je angleško brodovje z vso silo obstreljevalo nemške čete. ki so ob obali skušale prodirati v notranjost Francije. AKCIJA LETALSTVA LONDON, 11. jun. Hayas. Angleški bombniki so v teku včerajšnjega dne unl čili 150 nemških tankov. LONDON, lil' jun. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od nedelje na, ponedeljek angleški letalci zineta# nad 660 zažigalnlh bomb v Ardene. Nastali so veliki požari in eksplozije. Operacije britskih bombnikov so se raztegnile ha sovražno zaledje od ustja Somme do Mezieresa in Porurja. V nedeljo J« bilo vrženih 2Q00 bomb v teku 15 minut na sovražne kolone In motorizirane oddelke. Posebno močno so angleška letala bombardirala nemške motorizirane oddelke, ki prodirajo proti levemu Mu franooske fronte. ANGLEŠKE IZGUBE NA MORJU LONDON, 11. jun,,Reuter. AČjniiraliteta javlja iggubo nosilca letal »Gloriousa«, 2 rušilcev, 1 petrolejskega tankerja ir*.J prevozne ladje, ki pa je, bila orez čet. Te izgube so bile v zvezi z odhodom zavezniških in norveških čet iz s®v. Norveške. Ta umik je bil izvršen radi dejstva, da je v tern trenotku smotrerujjša .uporaba teb sil na osrednjem bojišču proti Nemčiji. Mussolini je napovedal volno Včeraj ob 18. uri je z balkona Beneške palače da Je Italija stopila na strani Nemčije v vojno nedotakljivost držav na v Rimu sporočil italijanskemu narodu in svetu, proti Angliji in Franciji • Obenem je zagotovil evropskem jugovzhodu RIM, 11. junija. Ass. Press. Šele včeraj popoldne je bilo preko radijskih od-dajnic uradno sporočeno, da bo ob 18. uri govoril Mussolini z balkona Beneške palače. Fašistične organizacije so dobile na-og, da se zberejo v Rimu pred palačo, drugod pa pred zvočniki. Med ogromnim navdušenjem množic, katere cenijo na več sto tisoč, je Mussolini spregovoril in dejal: »Bojevniki, vojaki kopnih, morskih in zračnih sil! Črne srajce revolucije, možje in žene vse Italije, italijanskega imperija in Albanije, poslušajte! Ura, ki jo je usoda določila, je za našo domovino že bila. To je ura velikih in nepre-klicljivih odločitev. Napoved vojne je že izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. Vstopamo v vojno proti pluto-kratičnima in reakcionarnima demokracijama zahoda, ki sta preprečevali naš napredek in celo ogražali eksistenco italijanskega naroda. Teh nekoliko let v najnovejši zgodovi- ni potrjuje, da sta se posluževali obljub, prevar in izsiljevanj in celo nedostojnih sankcij, s katerimi je Zveza narodov izvedla blokado Italije, prisilivši na to 52 držav. Naša vest je popolnoma mirna. Naim je ves svet priča, da je Italija storila vse, da prepreči vihar, ki sedaj divja po svetu, toda bilo je vse zaman. Ako bi bili nasprotniki hoteli, bi se bili temu izognili. Bilo bi treba samo izpolniti zahteve onih, ki so trdili, da se neke ureditve in ustanove ne morejo nadaljevati v večnost. Zadosti bi bilo sprejeti Hitlerjevo ponudbo za mir po padcu Poljske. Sedaj je vse to preteklost. Mi smoskle niti, da se izpostavimo nevarnosti in naporu vojne. Čast, interesi in bodočnost velikega naroda, kot je naš, zahtevajo, da se svete obljube v celoti izpolnijo. Mi to delamo in stopamo na pot, ki nam jo je določila zgodovina. Prijemamo za orožje, da uredimo, ko smo določili svoje meje na kopnem, tudi še svoje meje na morju ter s tem zdrobimo verige, ki so vezale svobodo našega morja. Narod 45 milijonov ne more biti svoboden, ako nima svobodnega dohoda do oceanov. Ta gigentski boj, v katerega stopamo, ni nič drugega, kakor samo nova faza v logičnem razvoju naše revolucije. V tem boju vstajajo revni narodi proti onim, ki so hoteli druge izstradati in drže v svojih rokah vse bogastvo in zlato sveta. To je boj mladih in zdravih narodov, ki se množe, proti številnim narodom, ki se bližajo svojemu koncu. To je boj med dvema verama, med dvema idejama. Sedaj, ko je kocka padla, izjavljam svečano, da Italija ne namerava potegniti v boj drugih narodov, zlasti ne sosednih, Švica, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt naj vzamejo na znanje te besede, ki bodo na delu rigorozno potrjene, a bo vendar le od njih odvisno, ali se bodo v vsem obsegu izpolnile. Za čaša svojega obiska v Berlinu sem Mussolini vrhovni poveljnik Vrhovno poveljstvo je prevzel min. predsednik sam, njegov namestnik je pa maršal Badoglio RIM, 11. junija. Diplomatski urednik agencija Stefani piše, da so manifestacije, s katerimi je italijanski narod pozdravil Mussolinijev govor, dokazale neomajno edinstvo Italije, ki se je že večkrat pokazalo v zgodovini. Manifestirano je bilo tudi zdaj ob vojni napovedi Franciji in Angliji. Italija je bila zapostavljena, grozila ji je življenska nevarnost v razvoju od strani zahodnih sil. Pluto-kratske in reakcionarne sile so ji navrgle vojno. Zdaj jo bodo imele. V odločitvi, da intervenira z orožjem, je ostala Italija zvesta svojim obvezam in svoji usodi, velik narod se ne more odstraniti iz zgodovinskega toka, kadar je beseda o iz- gradnji nove Evrope. Boj, ki se vodi, je borba dveh ideologij, dveh dob. Zmagale bodo sveže in nove sile. Italija ne namerava raztegniti vojne na druge narode v sosedstvu, naj bo to po morju ali preko njega. S sovjetsko Rusijo namerava voditi normalne odnošaje, kar priča tudi povratek italijanskega poslanika v Moskvo in sovjetskega v Rim. Cesar in kralj je postavil za vrhovnega poveljnika italijanske vojske Mussolinija, ki bo imel pod seboj vrhovno poveljstvo z maršalom Badolgiom. Duce bo neposredno poveljeval vsem italijanskim edinicam. Naglasiti je treba še posebej manifestacije, ki jih je italijanski narod priredil Hitlerju. Manifestacije pred kraljem RIM, 11. junija. DNB. Po velikih mani' festacijah na Beneškem trgu so sc črne srajce podale na Kvirinal, prepevajoč nacionalne pesmi in vzklikajoč kralju in cesarju Italije. Množica jc stalno ponavljala besede Mussolinija. Kralj se je pojavil na balkonu v vojaški uniformi 'in s šlemom na glavi. Množica je burno vzklikala: „Žl-vel kralj in cesar!“ Kralj sc je večkrat zahvalil manifestanlom. Manifestacije tudi v Nemčiji BERLIN, 11. jun. DNB. Vest v vstopu Italije na strani Nemčije v vojno je izzvala tu in po drugih mestih rajha velikansko navdušenje. Mnogi Italijani, ki bivajo v Berlinu, pravijo, da je to za Italijo zgodo vinski, usodni trenutek. Pred italijanskim poslaništvom se je v kratkem času zbralo na tisoče Nemcev in Italijanov.Na dvori, šču poslaništva je bilo več italijanskih častnikov, ld so dodeljeni kot misija nemški vojski. Množice so prirejate vsem govorom po radiu velike ovacije. Nato so manifestanti korakali po mestu, vzklikajoč Mussoliniju in Hitlerju. Podobne manifestacije so bile povsod po Nemčije, kjer so italijanski konzulati. Zgodovinsko odločitev Italije je nemški radio sporočil vsemu narodu. DUNAJ, n. jun. Stefani. Prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo manifest Mussolinija. Velike množice ljudi so prišle pred italijanski konzulat in klicale Italiji. Posebno toplo so bili pozdravljeni govori von Ribbentropa in italijanskega poslanika v Berlinu, ki so jih prenašali po radiu. Govor Paula Reynauda po radiu PARIZ, 11. junija. Reuter. Sinoči je imel R e y n a u d po radiu kratek govor, v katerem je med drugim dejal, da traja strahotna bitka v Franciji že šesti dan, a zavezniška vojska ne opusti niti pedi zem lje brez srdite obrambe in slinili izgtsb za sovražnika. Toda v trenutku, ko se je Francija tako junaško postavila v bran Nemcem, je sklenil Mussolini pasti ji v hrbet. Roosevelt, papež in drugi ao se za- man trudili, da bi ga od tega odvrnil!.« Ko je naš veleposlanik v Rimu danes popoldne vprašal italijanskega zunanjega ministra, zakaj je Mussolini sklenil preliti toliko krvi, mu je Ciano odgovoril: »Mussolini odločuje edini o vsem in vse svoje načrte je sestavil s Hitlerjem.« Sovražnosti se bodo pričele opolnoči. Francija stopa v to vojno z mimo vestjo, Francija ne more umreti! Reakcija v Londonu LONDON, 11. junija. Reuter. Reakcija, ki jc nastala v Londonu včeraj pozno popoldne, ko se je zvedelo za vstop Italije v vojno, je bila velika ogorčenost in razdraženost. že v večernih urah so začele v okolici londonskega okraja Soho, kjer bivajo Italijani, velikanske demonstracije proti njim. Policija je imela veliko posla z aretacijami Italijanov v masah, nakar so jih vozili v internacijo. V oficielnih krogih, zlasti v vojaških, sScer ne podce- njujejo dejstva, da ima Italija na važnih valine. mestih številna oporišča, 'da ima močno podmomiško orožje, zlasti pa odlično letalstvo, toda vse to ne odtehta dejstva, da je borbena sposobnost povprečnega italijanskega vojaka minimalna in da Italija nima surovin. Kakšno dejstvo bo imelo moderno zavezniško orožje na moralo voja/ka in prebivalca, si je lahko predstavljati. Eno si bodo Italijani odslej lahko prihranili; ne bo jim več treba tako daleč kakor Pompeji, da bi videli raz- Zveza z Nemčijo je globoko zakoreninje na v italijanskem narodu, ker je imel Hitler intuicijo in hrabrosti dovolj, da reši zgodovinske probleme, ki se postavljajo med civilizacijo Rima in germansko civilizacijo. Med Italijo in Nemčijo ne obstaja beseda »Nikoli!« Zveza Italije in Nemčije je prišla do popolnega zgodovinskega izraza. RIM, 11. junija. DNB. Minister za narodno kulturo Pavolini je dejal predstavnikom tiska, da je Mussolinijeva odločitev predvidena za naprej, za 100 ako ne 1000 let. Minister jc naslovil na Nemčijo posebne pozdrave, tako tudi njenemu tisku in novinarjem nevtralnih držav, izražajoč nado, da bodo tudi slednji objektivno obvestili svoje narode o koraku Italije^. GOVOR DUFFA COOPERJA LONDON, 11. junija. Reuter. Angleški minister za informacije, Duff Cooper, je imel sinoči na radiu govor, v katerem je med drugim dejal: ..Kakršne boli lastnosti najsi Italijani tudi sicer imajo, eno je gotovo, da poznamo Še iz svetovne vojne njihove lastnosti na bojnem polju. Italijani doslej še nikoli niso zmagali, razen nad Abesinci, ki so sc borili s srednjeveškimi meči. Iz svetovne vojne pa nam je še v živem spominu Kobarid! Na verjetnosti nemške zmage se ni prav nič spremenilo z dejstvom, da sc ji je Italija pridružila. Prav enake šansc bi imela tudi, če sc ji ne bi bila pridružila. V nekem oziru Se vstop vojne za nas celo koristen. Ita-ija je bila velika luknja v naši blokadi. Sedaj bomo to luknjo zamašili. Italija brez bistvenih surovin, ki so potrebne za vojne, ne more dolgo vzdržati, čim pa bo izčrpana, bo Nemčiji preje v breme kakor v pomoč." DOMINIONI NAPOVEDUJEJO VOJNO OTTAWA, 11. jun. Havas. Kanadski parlament je sprejel predlog, da se Italiji napove vojna, soglasno, z dviganjem rok. Predesdnik vlade Maekenzie King je obsodil korak Italije in naglasil, da je s tem napravljen konec negotovosti. Zdaj vedo zaveznik! tudi na tej strani, kaj jim je tre ba napraviti. Odločitev Italije na strani Nemčije je še bolj okrepila sklep zaveznikov, da se bore vztrajno dalje do končne zmage, šef konservativne opozicije H »zon je dejal, da je Kanada neomajno na strani zaveznikov v njihovih naporih, da izidejo kot končni zmagovalci. CAMBERA, 11. junija Reuter. Avstralski ministrski predsednik je izjavil svojo simpatijo z Vel. Britanijo in izrazil pričakovanje, da bo Italja utrpela uničenje svojega brodovja. Trenotek, ki ga je Italija izbrala je obsojanja vreden. Začele so po Avstraliji številno internacije Italijanov. WELLINGTON, 11. junija. Reuter. Nova Zelandija je napovedala Italiji vojno. Ministrski predsednik je lMmovil Vel. Britaniji zagotovilo dotaflne pomoči. ŠPANIJA OSTANE NEVTRALNA MADRID, 11. jun. DNB. Vest o italijan ski vojni napovedi sc je naglo razšMa dejal, da je treba, ako imamo prijatelja, iti z njim do konca. Tako gremo mi z zavezniško Nemčijo, z njenim narodom in njegovo zmagovito vojsko. Na predvečer tega zgodovinskega dogodka naj bodo naše misli posvečene Nj. Vel. kralju in cesarju, ki je sedaj, kakor vedno, bil veren tolmač potreb in interesov domovine. Naši pogledi pa naj bodo uprti tudi proti vodji zavezniške in prijateljske Nemčije. Proletairska in fašistična Italija je žo tretjič pod orožjem, močna in kompaktna, kakor nikoli doslej. Geslo je samo eno in kategorično, obvezno za vsakogar, ki že odmeva od Alp do Indijskega oceana in s e vseda v vsa naša srca: Treba je zmagati in zmagali bomo! Tako bomo ustvarili dolgo dobo pravičnega miru za Italijo, Evropo in ves svet. Italijanski narod, dvigni orožje in pokaži svojo odločnost, junaštvo in vztrajnost. po vsej Španiji. List so bili takoj razgrabljeni. Tisk je mnenja, da je nastopil s tem odločilen preokret v sedanji vojni. Na. glašajo, da nevtralnost Španije s tem ne bo ogrožena. TURČIJA NA STRANI ZAVEZNIKOV? ANKARA, 11. jun. Havs. V turški pred-stolnici so sprejeli vest o vstopu Italije v vojno z zbranostjo in mirom. Vlada prepričanje, da bo Turčija napram Angliji in Franciji izpolnila svojo dolžnost. Tekom noči je Turčija pozvala pod orožje več letnikov. MADŽARSKA ZA ITALIJO BUDIMPEŠTA, 11. jun. Stefani. Musso linijev govor je izzval odobravanje madžarskega javnega mnenja. Madžarska po polnoma razume razloge, ki so prisilili Italijo, da je zapustila stališče nevojsko-vanja. Madžarski narod1 s toplimi simpatijami spremlja boj italijanskega naroda in izraža željo, da se ostvari čimprej pravičen mir, za katerega se savzema Mussolini. VELIK VTIS V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 11. jun. Stefani. Vest, da je Italija napovedala vojno Franciji in Angliji, je izzvala v vseli romunskih krogih velik vtis. Z zadovoljstvom je bila sprejeta Mussolinijeva izjava, da Ita-Hja ne bo napadla sosed in izzvala komplikacij na Balkanu. POMIRITEV V BOLGARIJI SOFIA, 11. junija. Stefani. Zgodovinska odločitev Italije je izzvala po vsej Bolgariji globok vtis. Izjava Mussolinija da ne namerava pritegniti Balkana v vojno, je pomirila narod. MANIFESTACIJE NA KORZIKI AJACCIO, 11. jun. Havas. Vest o obja- vi vojne Italije proti Franciji je izzvala v mestu velike patriotične manifestacije za Francjo. Mesto je drugače mimo in poli*1 zaupanja v francosko vlado. Povelje italijanskega kralja RIM, 11. jun. Stefani. Kralj in cesar Italije Vrktor Emanuel III. je naslovil na vojsko dnevno povelje, v katerem P™VI med mgim, da postavlja predsednik de Mussolinija za vrhovnega pov in pridobljeno izkustvo že nekaj let ne pritegneta k sodelovanju pri pospeševalnem delu na vasi, saj je jasno, da ravno delovanje prostovoljnih kmetijskih organizacij izpolnjuje delavnost oblasti na pospeševanju kmetijstva. 2. Prepričani smo, da bodo mogle Kmetij skc zbornice le takrat uspešno zastopati interese pripadnikov kmetskega stanu, če bo kmet sposoben potom svojih gospodarskih organizacij stopiti v boj za svoje pravice. Radi tega so Kmetijske zbornice dolžne, da upostavijo čim tesnejše stike in sodelovanje z vsemi gospodarskimi in prosvetnimi organizacijami kmetov, da ustvarjajo potrebne pogoje za jačanje in širjenje teh organizacij. Braniti morajo pri oblasteh in v vseh drugih primerih njihove interese in jih vedno vprašati za mnenje in nasvet, preden predlagajo kakšne ukrepe oblastem. Zaradi tega je potrebno uredbo o kmetijskih'zbornicah dopolniti z bolj' demokratičnim votivnim redom, po katerem bo dobilo zadru-' garstvo in druge kmetijske gospodarske organizacije številnejše zastopstvo v zborničnem svetu. To zastopstvo naj bo v razmerju Z gospodarsko močjo in s številom članstva teh organizacij. Dokler pa uredba ni dopolnjena, pa naj zbornični svet kooptira nekoliko delegatov-predstavnikov gospodarskih organizacij iz svojega področja, kar mu je mogoče storiti tudi po sedanji uredbi, ker le tako se bo zadostilo temeljnemu načelu, po katerem spadajo Kmetijske zbornice samo kmetom in njihovim organizacijam. 3. Pridružujemo se zahtevi ostalih kmetijskih organizacij v državi in smatramo, da je .vsako maksimiranje cen kmetijskih pridelkov tako dolgo škodljivo za kmetijstvo, dokler ni učinkovito izvedena kontrola cen industrijskih in obrtnih izdelkov, ki jih kmet kupuje, šele takrat, kadar se bo napetost cen med kmetijskimi pridelki in nekmetskimi izdelki izravnala na višino pred svetovno vojno, je mogoče tudi maksimiranje cen kmetijskih pridelkov pri podajah iz rok producenta. Zahtevamo pa. da se zajezi špekulacija raznih posrednikov in jim odredijo minimalne nakupne cene za kmetijske pridelke, kjer je to z ozirom na vrsto blaga mogoče, ker draginje niso krivi kmetje, temveč posredniki. 4. V zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi zahtevamo, da se Prizad in Direkcija za izvoz pri ministrstvu za trgovino tako organizirata, da bodo kmetski interesi popolnoma zaščiteni. Kmetijske organizacije naj bodo v jipravnem svetu teh ustanov zastopane z nad-polovičnim Številom upravnih svetnikov. V poslovanju teh ustanov pa se naj odstranijo vsi nedostatki, ki so splošno znani in kateri ■so kmetijstvu nanesli ogromno škodo. d. Zahtevamo, da se novelira lovski zakon iti ukine zaščita zajca, ki je letošnjo zimo napravil ogromno škodo našemu gospodarstvu. 6. Zahtevamo, da se izvede organizacija borbe proti sadnim škodljivcem dosledno in učinkovito in to ne samo s kmetijskimi sredstvi, ki jih večinoma proizvaja tuja industrija, temveč tudi z biološko obrambo, ki je trajnejša in bolj učinkovita. V to svrho naj sc ustanove potrebne poskusne postaje m vZgajatišča bioloških parazitov. 7. Zahtevamo, da se ukine trošarina na vi-iso, če pa to ni mogoče, da se pobiranje trošarine pavšaljra. ■ ... 8. Smatramo, da so se tudi z letošnjo maksimirano ceno modri galici premalo zaščitili interesi vinogradništva. Odbor za kontrolo cen namreč ni oni forum, ki bi mogel presoditi veliko škodo, ki bo radi tega nastala za naše narodno gospodarstvo, saj mu pri določanju cen uredba predpisuje kot podlago le proizvodne stroške galice, ne pa narodnogospodarske momente. Smatramo pa, da se to vprašanje ne bi 9melo reševati le iz tega vidika, temveč da bi morala država v teh izrednih prilikah iz lastnega interesa najti poti ebna sredstva, da olajša nabavo galice vinogradnikom, če najde, da so tovarne upravičene zahtevati tako visoke cene za galico. Za izdatek naj država nadoknadi iz trošarine na vino, dokler jo ubira. Samo maksimiranj cene galici bi bilo sprejemljivo za vinogradnike le takrat, ako bi se istočasno ukinile vse tiošarine na vino, državne in občinske, ker bi vinogradnik potem za svoj proizvod dosegel boljše cene. Odobravamo borbo zadružnih organizacij za dosego gospodarsko opravičljive cene za modro galico in posebno pozdravljamo, da so se odločile za ustanovitev lastne tovarne, ker le od tega pričakujemo stvarne koristi. Državne oblasti pa pozivamo, da z vsemi sredstvi pomagajo tej samoobrambni akciji zadružništva. 9. Z odredbo o zabrani klanja živine in uvedbo brezmesnih dni je določeno, da se ženska teleta in mlade svinje do 1 leta starosti ne smejo klati. Noben preudaren gospodar ne bo prodal žensko tele za zakolj, ako ga k temu ne prisilijo izredne okolnosti, kot pomanjkanje hrane itd., ali pa ako tele ni za vzrejo. Če bi merodajni, ki so to uredbo podpisali, razpolagali s stastistiko o klanju ženskih telet in o upravičenosti njihovega klanja iz vzrejnih razlogov, bi uvideli, da ta odredba ni upravičena. Pač pa ima lahko takšna zabrana nezaželene posledice z ozirom na selekcijo živali, ker čim bo žensko tele leto staro, ga kmet, ki je imel do takrat le stroške z njim, ne bo prodal za zakolj, temveč ga bo redil za pleme. Na ta način se selekcija živine ne pospešuje. Še večja pa bo škoda za našo živinorejo, če kmetje ne bodo prepuščali krav, ker ne smejo teleta po svojem preudarku prodajati. Isto velja za mlade svinie, pri katerih se posledice že poznajo, ker so cene že začele padati. Iz omenjenih razlogov predlagamo, da se zabrana klanja telet in mladih svinj ukine. 10. Smatramo, da je edini pravilen regula- tiv cen goveje živine na domačem trgu izvoz pitanih volov, oziroma izvoz mesa od drugovrstnih volov od gotove teže naprej. Zato zahtevamo, da se preneha z omejevanjem, izvoza, čim bo kmet opravil poletna dela in začel pitati vole, ki mu za delo niso več potrebni. Obenem pa zahtevamo, da se zabrani vsaki izvoz krepke hrane, posebno raznih industrijskih odpadkov, katerim je tudi primerno maksimirati ceno, da bo kmet v stanju to hrano uporabiti za povečanje živinoreje. e na znanstveni osnovi sestavljeno idealno sredstvo za čiščenje zob, ne škodi zobni sklenini in napravlja zobe biserno bele. Upo rabljajte za čiščenje zob vsak dan zobno kremo ODOL. 1 1 I Družinskega očeta sasu’o v rudniku V rudniku v Medvedeah pri Majšpergu se Je pripetila včeraj popoldne zelo huda nesreča. V rovu je več rudarjev kopalo premog. Okoli 15. ure se je vsul plaz zemlje in jamo skoraj popolnoma zasul. Dočirn so se drugi delavci pravočasno rešili, je 48 letnega rudarja Jožefa Š u š p a r k a ujel plaz in ga 'pokopal. Nesrečneža so, takoj uričeji reševati. Posebno reševalna skupina je z nadčloveškimi napori odkopavala plaz. S^ozi zemljo so se slišali klici pokopanega moža. Že so ga skoraj izkopali, ko se je na Celje nesrečo vsul ponoven plaz zemlje in Šuš-paika spet pokopal. Reševalna dela so se nadaljevala z vso naglico. Sedaj se niso več slišali klici pač pa obupno škrtanje z zobmi že umirajočega rudarja. Okoli 20. ure zvečer so se reševalna dela še vedno nadaljevala. Tudi ponoči so kopali. Ko so prišli do nesrečnega delavca, je bil ta že mrtev. Tekom noči so ga izvlekli iz jame m ga položili na mrtvaški oder. Pokojnik ima družino, ki je zaradi te nesreče hudo prizadeta. Komorni simfonični koncertni večer V četrtek 13. t. m. ob 20. priredi Glasbena Matica v mestnem gledališču komorni simfonični koncertni večer kot zadnjo prireditev ob zaključku poletnega jubileja in obstoja Glasbene šole. Nastopili bodo posamezni gojenci višje stopnje instrumentalne šole in nekateri solo pevci. Na sporedu sta tudi dva violinska koncerta s spremljevanjem orkestra in po en klavirski koncert s spremljevanjem simfoničnega orkestra. Vstop le proti vsporedu. Šolsko leto na Glasbeni Matici se zaključi 28. t. m. Redni pouk traja do zaključka. c Talvina. Nekemu drž. upokojencu v Gregorčičevi ulici je zmanjkalo v njegovem stanovanju 4000 din. Osumili so po-strežnico Ano K. Ko so pri njej napravili preiskavo, je trdila, da denarja ni vzela. Na mizi pa je tiščala gladilnik prav sumljivo. Ta- se je naenkrat odprl in iz njega jc padlo ukradenih 1000 din. Ano so aretirali. c Vojaška godba celjskega pešpolka priredi drevi ob 19. na balkonu mestnega poglavarstva koncert. c Novi grobovi. Na Glavnem trgu 14 je umrl hišni posestnik in bivši celjski trgovec Avgust Lakič' v 82. letu starosti. — Pred grofijo 9 je umrla 77 letna vdova po knjigarnarju 'iienrieta Rasch. — V javni bolnišnici jo umrl 25 letni dninar Karol Javornik iz Velike Pirešice pri Žalcu. c Postelja se je vnela od cigaretnega ogorka 27 letnemu delavcu Francu Lahu iz Medloga. Najbrže je z gorečo cigareto zaspal. V spanju je dobil težke opekline po prsih in levi strani trebuha. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Nevihta za nevihto. V nedeljo je bil v cc,J:iski ^°thni prav soparen dan. Že popoldne je pričelo po lahko grmeti. Zvečer med 20. in 21. pa je bliskalo in treskalo, kakor za slavo. Vmes pa je lilo ka-**kafa. Tudi včeraj popoldne okrog l.i.dO se je potemnilo nebo in jc zopet močno grmelo ter nekoliko tudi deževalo. V presledkih je nato grmelo in deževalo skoro ves popoldan. c Romarski shod bo v nedeljo, 16. t na gori „01jki“ v Savinjski dolini. m., Ljubljana Nedeljska huda ura nad Ljubljano Ta je pa res prišla prav kakor strela z jasnega neba, ali kakor kak sovražni bombnik, da se izrazimo v sodobnem jeziku. Tako lep idiličen nedeljski počitek je sanjalo mesto, ulice kar tihe, saj je bilo na tisoče Ljubljančanov zunaj na izletih, pa se je sredi popoldneva privalila tam s kamniške strani po nebu pošastno črna gmota, pa je zdajci zahrumelo, zabučalo in zaropotalo: toča! Skoraj četrt ure ;e bobnala po strehah in prasketala na ulice, da so bile vse bele od debelega ledenega zrnja, ki je seveda takoj izginilo, čim je spet posijalo sonce. Toča je napravila po vrtovih dosti Škode, zlasti v Trnovem in v Mostah, vendar je hudourni oblak svojo glavno zalogo iztresel nad središčem mesta, kjer je zbilo tudi precej strešne opeke. Proti večeru je sledil še en naliv brez toče. V ljubljanski bližnji okolici je točo neslo tudi čez Barje, do-čim jc drugod bilo le nekaj ploh. Pač pa je toča klestila močno okoli Domžal in Lukovice, škode je največ prizadela na vrtovih fižolu. Učinek te hude ure nad Ljubljano se je kajpak poznal tudi na včerajšnjem trgu, ko so Trnovčan k e pripeljale solato vso okleščeno in jo dajale za vsako ceno, samo da so jo mogle spraviti v denar. »Vidite,« tako je dejal stari upokojeni profesor prodajalki, ko mu je devala solato v mrežo — štiri glave za dinar —« to je kazen za to, ker ste z vsem tako drage...« Odgovor ženske na to je kajpak bil: »Naj Bog rajši tiste kaznuje, k; so krivi draginje in vsega hudega, kar je zdaj prišlo nad svet.« a Razstavo protiletalske zaščite na ljubljanskem velesejmu si hodijo ljudje prav pridno ogledovat, prvič ker ni vstopnine drugič pa ker jc res zanimiva in poučna. Za podeželsko šolsko mladež, ki prihaja v Ljubljano na svojih izletih, je obisk te razstave še poseben doživljaj. Razstavo bodo zdaj razširili še na paviljon ,„J“, ker je paviljon „N“ poslal že pretesen zn razne nove predmete, ki še prihajajo. Tako je medlem prišla tudi specialna razstava drž. vojno-tehničnega zavoda Obiličevo z veliko zbirko plinskih mask, zaščitnih oblek ler priprav za umetno zameglitev. Po razstavi vodijo obiskovalce strokovnjaki, prirejajo se predavanja in tudi razne praktične vaje. Gotovo jc ta razstava za vsakega koristna, vsakdo pa tudi razume, da vse to ne pomeni, da smo pred kako vojno nevarnostjo in da bi se zato kdo vznemirjal, ampak da gre tu le za potrebni pouk ljudstvu in da velja tudi tukaj pravilo: kar koli sc naučiš, nikoli ne more škodovali, ampak samo koristiti. mui Tl !>i NOVI ŽUPAN JE ODSTOPIL Pred par dnevi je Ptujčane iznenadilo, da jc dr. Remec podal ostavko na položaj mestnega župana in da je bil imenovan za župana banovinski zdravnik dr. Breznik Vladimir. Komaj so se polegla nasprotujoča si razlaganja o vzrokih izpremem-be v vrhu mestne uprave, je udarila nova vest, da je pardnevni župan dr. Breznik podal oslavko na novo imenovani položaj. Vse to kaže, da jc župansko mesto izmed vseh najbolj nehvaležno in Ptujčani smo zdaj v nemalih skrbeh, če bomo lahko dobili širokogrudnega moža, ki sc bo žrtvoval za mesto župana. p Strela dalje uničuje domove. Predvčerajšnjim je strela upepelila lepo domačijo v Halozah, včeraj pa na Dravskem polju v Cirkovcah, kjer je udarila v Medvedovo hišo. Škodo cenijo na 30.000 din. Poleg te-ga je postal žrtev pri reševanju predmetov iz objemajočih zubljev, posestnik Lorber Anton. Nanj se je sesul goreči strop. S težkimi opeklinami so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. p Polomljene roke in noge. Prejac Fr. iz Dornave je padel pocl voz in si zlomil nogo. — Kranjc Ivan iz Sv. Vida si je pri padcu zlomil roko. — Klinc Julijana iz Rogoznice si je zlomila roko. — Tušcku Francu iz Grajene je hlod zlomil roko p Izplavljeni čoln. Drava ne izplavija samo trupel, ampak tudi čolne, 't ako so ' našli čoln, dolg 6 m, v Brezju pri Ivrižov-ljan-Cestici. Lastnik naj se zglasi v Ptuju, Za uradniške dolgove - moratorij Učitelji v ptujskem okraju predlagajo moratorij za uradniške plače Na svojem mesečnem zborovanju je učiteljstvo »tujskega šolskega okraja, včlanjeno v JUU, sprejelo sledečo resolucijo: 1. Ugotavljamo, da so naše plače mnogo premajhne za dostojno življenje državnega uradnika, zato želimo, da se s podvojeno energijo nadaljujejo vse akcije združenih nameščenskih organizacij za dvig naših materialnih prejemkov. 2. Ker je večina slovenskega učiteljstva zadolžena ter mora od Svojih premajhnih plač plačevati še mesečne obro ke za dolgove, zahtevamo, da se za vse uradniške dolgove izreče moratorij, dokler se ne doseže izboljšanje plač odn. cen na prejšnje razmere, 3. Smatramo, da je jauio pavšalno klevetanje učiteljskega stanu, ki ga načrtno vršijo nekateri demagogi in to ra v no v današnji dobi, škodljivo za celokupni naš narod ter pozivamo merodajne oblasti, da v interesu države in narodne prosvete to preprečijo. 4. Izrekamo vodstvu sekcije JUU za njegovo delo naše priznanje ter prosimo, da nadaljuje po dosedanji poti obrani be učiteljskega stanu in ponosa ter izboljšanja našega materialnega položaja, Maribor Taborenje pod Martuljkovo skupino Mariborski gozdovniki vabijo mladino v prirodo Pod Martuljkovo skupino na Gorenjskem leži v zelenju skrita vas Gozd. Tik ob Savi je zunaj vasi ravna jasa. Tam je gozdovuiški taborni prostor, ki vsako poletje oživi. Beli šotori se zasvetijo v soncu, dim se dviga iz tabornega ognja dan in noč. Poleg taborišča je zidano ognjišče, iz katerega se kadi trikrat na dan. Spretne kuharice pripravljajo tečno hrano za vedno lačne želodce. Krepilni gorski zrak pospešuje prebavo. Zjutraj trobi rog budnico. Tabor oživi. Po jutranji telovadbi je umivanje v Savi, nato zajtrk. Dežurna družina skrbi, da je tisti dan tabor preskrbljen z vsem potrebnim. Ostale družine so tudi zaposlene. Če ni izleta v sosednje vasi ali v gore, poslušajo predavanje o naravnih pojavih, o zdravilnih in strupenih zeleh, o tem, kako naj si pomagam, če sem zašel v gozdu ali v gorah, o prvi pomoči v nezgodah in podobno. Nato sledijo igre. Rog zatrobi v zbor h kosilu. Menažke zarožljajo, s smehom in šalo se premika vrsta k velikanskemu kotiu. Vse utihne in s slastjo pospravlja porcijo. Kdor nima teka, naj si ga pride sem iskat. Na znak za popoldanski počitek tabor utihne, kot da bi izumrl. Po odmoru sledi koristno in temu zabavno, kot pač določa program za tisti dan. — Po večerji vsi taborniki v zbor, kjer slišijo razpored za prihodnji dan. Letos priredijo gozdovniki na svojem tabornem prostoru, gozdu pod Martuljkom na Gorenjskem, mladinsko kolonijo, ki bo trajala od 10. julija do 7. avgusta. V kolonijo se sprejemajo dečki in deklice od 10. do 18. leta. Tabocnina znaša 420 din, ki je plačljiva ob prijavi. Mladina bo pod nadzorstvom prefektov in prefektinj, ki so aktivni učitelji in učiteljice, zdravstveno nadzorstvo pa bo izvajal zdravnik. V taboru bo vladal duh dvanajsterih gozdovniških zakonov: 1. Bodi odločen! 2. Bodi skromen! 3. Bodi poslušen! 4. Bodi čist! 5. čuvaj svoje telo! 6. Živi prirodno! 7. Govori iresnico! 8. Bodi pošten! 9. Bodi moder! 10. Bodi prijazen! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi radosten! Kdor želi svojim otrokom okrepila, razvedrila, dobre vzgoje, ljubezni do narave, naj jih pošlje v našo kolonijo na Gorenjsko. Obračamo se pa tudi na vse dobrotnike, prijatelje mladine, na podjetnike, ki socialno čutijo, na organizacije humanitarne smeri in vse oblasti, naj pošljejo na svoje stroške revne, okrepitve potrebne otroke v našo kolonijo. Prijave sprejema in potrebne informacije daje Jugoslovanska gozdovniška liga v Mariboru, Jezdarska ulica 20. Vabimo Vas, da pohitite s prijavami, ker je število strogo omejeno in se ne bo na noben način prekoračilo. O kletvicah in podobnih izrazih Pred nekaj dnevi je banska uprava razposlala po vseh mariborskih srednjih šolah okrožnico, v kateri svetuje in opominja naše dijaštvo, naj v svojem lastnem interesu opusti rabo grdih besed, kletvic in včasih naravnost brutalnih izrazov. To njeno prizadevanje moramo le toplo pozdraviti! Med našim di-jaštvom se je namreč razpasla navada, da uporablja v svojem govoru stalno grde besede in kletvice, ki so izgovorjene celo iz tujih jezikov. Poteni pa človek posluša takega dijaka, pa res ne ve, ali ima pred seboj omikanca ali kakega voznika. Govor namreč človeka in njegovo izobrazbo izdaja. Ne samo to, saj bo padla tudi temna senca na njihove' vzgojitelje, dasi ti pri tem niso prav nič zakrivili. Zato je bilo in je treba načeti zdaj, kajti mlado drevo laže očistiš mrčesa kakor staro. Besedam naj slede tudi dejanja! V nekem razredu tok. mešč. šole so na pr. uvedli denarno kazen za vsako nespodobno besedo. Da bi vsaj tudi tokrat zgledi vfefcli! K. V. Prva lekarna v Studencih? Studenška občina kaže v vsakem oziru prav lep napredek. Tako je bilo v nedeljo odprto novo udobno kopališče RK, v kratkem pa bo odprto tudi lepo otroško igrišče, ob Makarjevi cesti. — V bližini tržnice bodo uredili tudi novo lekarno, ki je v Studencih zelo potrebna. Za lekarno se zanima več lekarnarjev, koncesija pa še ni oddana, čeprav so za tekamo že izbrani lepi prostori. — Ljudje so godrnjali, da pri novi tržnici ni javnega stranišča. Zato so tudi za to po- skrbeli. Župnjišče je odstopilo potrebno zemljišče, na katerem bodo v kratkem postavili stranišče. Vodo bodo napeljali od izvirkov na tržnico. S tem bodo odstranjeni zadnji nedostatki, ki so ovirali razvoj studenške tržnice. — Pekrčani so vložili na studenško občino prošnjo, da naj dovoli otrokom iz Peker, ki stanujejo na studenško-pekrski meji, da smejo v studenško šolo. O tem bo odločala banska uprava. Pet minut pred nedeljskim koncertom Sedim na klopi in ura kaže pet minut pred enajsto. Park se polagoma polni. Mimo klopi hite stari in mladi ljudje, največ v parih. Smejijo se in gledajo v direvesa. Jaz tudi... Potem pride mimo klopi skupina samih mladih fantov, in začuda, slovenski ne znajo več. Njihove nogavice so sumljive barve, toda njihov jezik je žlobudra. V gneči se izgubijo. Majhen deček v zakrpani obleki se prikaže in ponuja gospem na sosednji klopi rože: »Kupite, kupite! Lačen sem!« In ko se ga usmilijo, izgine kakor kafra. Obrnem se proti kavarni (gospe so namreč stare in nič ne vidijo), pa glej ga, fantalina pri sladoledu. In spet prikrev- sa od nekod star berač, moledujoč: »Di nar, samo dinar!« Gospe kimajo z glavami. Starec se žalostno nasmehne in gre dalje, Bog ve kam... Nekje pred menoj se oglasi petje, žalostno hreščanje basov, skupina dijakov se »zabava« na klopi. Mimo mene pride starejši gospod in kima z glavo svoji ženi: »Eno pa je, naši dijaki nimajo več manire. In da bi vsaj peli!« Na mah sem se dvignil. Ob poteh so namreč postavili mizice z vstopnicami in jaz sem popolnoma suh. Grem iz parka na oesto. Reveži morajo biti zadovoljni, da od daleč slišijo muziko ... K. V. Neurje nad Mariborom Včeraj popoldne je divjala nad Mariborom in okolico silna nevihta. Vlila se je ploha, nekaj minut pa je padala tudi precej debela toča. Ker je padala toča med dežjem, ni napravila mnogo škode, čeprav je bila debela kakor orehi. Ponekod je udarila tudi strela, vendar brez večje škode. Toča je klestila najbolj po Slovenskih goricah, kar se pozna zlasti v vinogradih in na poljih. Obsojen radi vloma psi delodajalcu Mali kazenski senat tukajšnjega okrož hega sodišča je razpravljal o vlomu. ki ga je zagrešil 21-letni delavec Alojz Šiška od Sv. Trojice v Slov. gor. Obtožnica mu očita, da je v noči na 9. maja vlomil v zaklenjeno stanovanje svojega bivšega delodajalca Antona Zorka v Košakih ter odnesel razno žensko obleko v skupni vrednosti okoli 1500 din. Domače razmere pri oškodovancu so bile obtožencu dobro znane, ker je pri njem služil za hlapca. Se predivo pa je ukradeno obleko in perilo spravil v denar, so ga orožniki aretirali in izročili sodišču. Šiška je bil obsojen na podrugo leto težke ieče. GOSTOVANJE MARIBORSKE DRAME V DRAVSKI DOLINI Mariborska drama se je odločila za gostovanja z veseloigro »Konto X« v raznih krajih Dravske doline. Tako bo 15. t. m. ob pol 21. gostovanje v dvorani pri »Jelenu« pri Sv. Lovrencu na Pohorju, 16. t. m. ob pol 16. v Sokolskem domu v Marenbergu, zvečer ob pol 21. istega dne pa v Sokolskem domu v Rušah. CENE MESA V MARIBORU V soboto so bile na mariborskem špe-harskem trgu naslednje mesne cene: govedina 12—14 din, teletina 12—14 din, svinjetina s kostmi 14—16 din, svinjeti-na brez kosti 16—18 din, riba 18—20 din, kajcc 15—17 din, sala £0 din, slanima 17—18 din, pljuča 8 din, jetra 8—12 din, reberca 14—15 din, svinjska glava 8—10 din, ledvica komad 2—3 din, parklji komad 2—3 diin. m Poročila sla se v starokatoliški cerkvi strojni tiskar Jaroslav Vik in Albina Ber- ličeva. m Pevski zbor Glasbene Malice. Danes zelo važna vaja 7,a moški zbor. Jutri vaja za ženski zbor. m Kolo je bilo ukradeno Bonkovemu mesarju Francu Pristovniku. Ukradeno kolo je 'znamke „Durkopp‘ in ima evid. štev. 125305. m V tukajšnji bolnišnici je umrl g. Anton Hrastnik, kovaški mojster in posestnik iz Sv. Barbare v Slov. gor. Pokojnik je bil vse svoje življenje mož lepega značaja. Kot dolgoletni član občinskega odbora domače občine Sv. Barbara je deloval za vsestranski napredek občinskega gospodarstva, razen tega pa je čutil potrebo udejstvovanja v narodnih, socialnih in humanitarnih organizacijah. Predvsem ga šteje domača gasilska četa, kot ustanovitelja in četnega predsednika, med svoje najboljše pobornike. Za pokojnikove uspehe in požrtvovalnost v gosilstvu, ga je tudi Gas. za. jednica za drav. ban. v Ljubljani odlikovala s srebrnim križcem. Pogreb, ki je bil na pobreškem pokopališču, je pokazal priljubljenost, spoštovanje in upoštevanje pokojnika. Na pogreb so prihiteli razen svojcev in sorodnikov, domačini z občinskim odborom ter prijatelji in znanci iz vseh krajev, da počastijo njegov spomin. Na zadnji poti ga je spremljala tudi domača gasilska četa in četa iz občine Sv. Rupert z gasilskim naraščajem in člani-gasilci v za-slopslvu sosednih čet. Starešinstvo Gas. župe za okraj Maribor, levi breg je bilo zastopano po župnem starešini g. Srečku Krajncu in župnem tajniku g. Albinu Ambrožiču. Župni starešina je imel ob odprtem grobu lep ganljiv govor. m ..Zdravnik proti zdravniku'1. Ni rčs, (la bi bil oproščen dr. Žitnik iz razloga, ker je pred sodnim forumom izjavil: »In- kriminiranih žaljivk napram dr. Prijatelj-Popovičevi nisem izrekel, ker zalo nisem imet nikakega povoda", temveč radi Ipga, ker tožeča dr. PrijatcH-Popovičeva ni mogla dokazali resničnosti svojih trditev. Pri razpravi pa je priznala,