0REDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 jiiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do C. popoldne vsak dan razen nedelj in Jraznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za A.vstro-Ogrsko in Bost' V 2''60. nollplnn K 'OSO, četrtletna it 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celolotno K< 26 40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko v •’ •' •’	ob pol 11. dopoldne.	*.	•.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, IL, ir> nradnje za stranke od 8. do 12. dopoldne In od 8. do 7. rrečer Inserati: enostopn« pefifvrsfica 30 vin., pogojen prostor, poslan;
rekliui.. 4u vin. iiw.   sprejema npravmšu...
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma *e ne spre|emujo j ■"	Reklamacije	lista	eo	poštnine	proste.	■	■
Štev. 308,
V Ljubljani, v ponedeljek dne 17. junija 1912.
Leto II.
Dopolnjeno je.
V soboto zvečer ze brambni odsek avstrijskega državnega zbora rešil paragrafe 41 do 88 brambne reforme in s tem je ves brambni
. zakon v odseku prejet. Razprava o teh delih predloge je bila enako klavrna, kakor o prejšnjih poglavjih: Člani patriotičnih meščanskih strank so molčali in skoraj vso debato so morali oskrbovati sami socialni demokratje. Pri
•	glasovanju so bili odklonjeni vsi izpreminjeval-. in predlogi in zakon je bil sprejet do pike tako, kakor ga je bila vlada predložila.
V Budimpešti pa je magnatska zbornica .odklonila predlog manjšine, da se vrne bramb-; Ja reforma poslanski zbornici za redno rešitev. Kljub lopovščinam grofa Tisze je tudi Jgromna večina magnatske zbornice pritrdila rakonu takoN kakor ji ga je bil podal Tisza.
V Avstriji bi imela zbornica poslancev še /edno pravico odkloniti predlog odseka, ali pa Predelati predlogo. Toda gotovo ni pametnega »loveka v tej državi, ki bi pričakoval, da stori /eeina poslanske zbornice kaj tako pametnega; fla tej večini m' nič kaj tako skrivnostnega, da 5i bilo treba pričakovati od nje kakšno presenečenje ali kakšen čudež. Kakor se ie vedla v odseku, tako se bo vedla v zbornici in ničesar ae bo storila, s čimer bi se mogla zameriti visoki vladi in še kakšnim višjim gospodom. Že 3anes je tako, kakor da je brambna reforma »prejeta na Ogrskem in v Avstriji, sprejeta Jrez vsake izpremembe, brez vsakega po-»ravks.
Še par dni, in gospodje bodo morali glasovati tudi v zbornici. Ze danes si je lahko na prstih sešteti, kako bodo glasovali. Hlapčevska <tri ne more zavreti, tudi če bi se tajal že led na ' severnem tečaju, in poslanci, »patriotičnih Strank ne morejo imeti svojega mnenja, kadar akazuje vlada, zlasti če ukazuje v vojaških za-Jevah. Brambna reforma bo dobila dvetre-ijinsko večino, ker se gospodje ničesar tako ne ■ ooje, kakor zamere zgoraj.
Ali to glasovanje si bo treba dobro zapom-diti; zakaj pri njm se bo pokazalo, katerim poslancem ie kaj ležeče na interesih ljudstva, in jtaterim ne. S stališča visokih generalov si pridobe stranke, ki glasujejo za neizpremenjeno "‘“vojaško reformo, velike »zasluge«, vredne, da <se naplačajo z odlikovanji. Toda s stališča ljudskih interesov zagreše izdajstvo; zakaj pri volitvi so vsi tisti gospodje slovesno obljubo-vali, da bodo varovali in ščitili koristi ljudstva, in če zdaj glasujejo za protiljudski zakon, so z-dajalci.
Ne more se reči. da velike stranke ne vedo, kaj delajo. Prav dobro poznajo škodljivost zakona, ki ga nameravajo dovoliti, in vest jih peče. Zato se skrivajo za resolucije. Agrarci so 11. pr. vložili resolucijo, ki izraža željo, da bi se vendar vpeljala dveletna služba. Že danes se lahko trdi, da se bodo ob primernih prilikah, zlasti pri prihodnjih volitvah sklicevali na te resolucije, in zato je treba že danes povedati, da je to navadno politično sleparstvo.
Agrarci bi imeli pač dovolj razloga, da bi nastopili za čisto, nepopačeno dveletno službo brez izjem. Zakaj ravno agrarci so najbolj In največkrat tarnali zaradi pomanjkanja delavnih rok. Zdaj vzame že zvišanje rekrutnega kontigenta na tisoče in tisoče delavnih rok; triletna vojaška sužba pri artiljeriji in kavale-riji, triletna služba za podčastnike in poroke . pri pehoti pa jih vzame zopet na tisoče. Ako bi hoteli' agrarci' ostati sami sebi zvesti, bi morali energično odkloniti zvišani rekrutni kontigent In vsako triletno službo.
Ali agrarci predlagajo resolucijo. Kuj po-
DR. OTON BAUER:
Narodni ali razredni boj.
(Konec.)
Dijak: Ampak če je uradovanje češko, potem nastavljajo povsod samo češke uradnike in nemški uradniki so oškodovani.
Delavec: Ni da bi moralo oiti tako! Zakaj se nemški juristi uče češko? Saj bi ros ne bila nesreča, Če bi se na naših gimnazijah in vseučiliščih naučili Češko. Potem bi sc povsod v nemškem ozemlju tudi lahko nastavljali nemški uradniki in navzlic temu bi vsak češki delu .c, ki ne zna nemško, našel pravico v svojem jeziku.
Dijak: In kaj s češkimi Šolami? Da zahtevajo češke šole, najbrže tudi odobravaš?
Delavec; Prosim te. predstavljaj si takega £e"’..eg- rudarskega otroka, šest let starega, katerega stariši so se morda še le včeraj priselili v nemško ozemlje. Šestletno dete ne zna niti ene nemške besedice. Misliš, da bo imelo mnogo koristi od pouka v nemški šoli?
Dijak: Kaj briga nas Nemce, ali se češki paglavci k,.j nauče ali ne.
Delavec: Nam nemškim delavccm to ni vseeno. Fantek, ki sedi danes na šolski klopi, bo za nekaj let delavec in bo delal ob naši strani v tovarni ali v rudniku. Ako se je v šoli nauči! kuj poštenem bo Judi pozneje v življenju Izpolnil svojo uoižnost. Če se ni navadil nič, če je ostal neumen in neveden, potem postane najbrže stavkokaz in tlačitelj mezde, hlapec farjev ali rumenec in nam Je napoti v našem bolu. Zato želimo, da se tudi češki delavski
meni to? Z resolucijo priznavajo, da je nepopačena dveletna služba potrebna. Glasujejo pa vendar za izjemno triletno službo. S svojim resolucijami torej le potrjujejo svoje izdajstvo. Agrarci imajo veliko grehov na svoji duši, ali ne more se jim očitati, da so neumni. Maloka-tera stranka pozna tako svoje koristi ir malo-katera jn uJko doseže, kakor oni. Zaio uidi vedo, da je njihova resolucija papir, za katerega je Škoda, da se je popisal; kajti to, kar stoji na njem, je brez veljave in brez pomena. Tista vlada, ki se bo ozirala na te resolucije, še ni prišla na svet.
Politika, ki jo uganjajo te stranke, je šar-latanska. Če dajejo vladi svoje glasove za vsako obremenjevanje ljudstva, bi morala imeti tudi toliko poguma, da bi to javno priznale. Za svoja politična dejanja mora vsakdo odgovornost. Resolucije pa imaio biti slepilo za volilce. Gospodje namreč špekulirajo, da večina prebivalstva itak ni politično tako zavedna in da se ne zanima toliko, da bi natančno zasledovala delovanje državnega zbora in njegovih strank. Ai nožiča -— si mislijo -— ne bo pazila na naše glasovanje, ali pa bo vsaj do volitev pozabila na to. Kadar pa pride do boja, bodo potegnili svoje brezpomembne resolucije iz žepa, češ: Glejte, zahtevali smo dveletno službo! Povedali pa ne bodo, da je zato niso dosegli, ker so sami — glasovali so proti njej.
Tako delajo te stranke politiko, sefei v prid, ljudstvu v škodo. Posrečiti pa se jim ne bo mogla, če bi bilo ljudstvo dovolj poučeno in dovolj zavedno. Vsa sreča te -politične, sleparije izvira iz ljudske nevednosti. Kdor se ho.če bojevati proti nepošteni politiki, se mora. pred vsem bojevati proti ljudski nevednosti. In delavstvo ne bi smelo nikdar pozabiti* <fe še glavno orožje zoper pomanjkanje KEOfHrazfee,, glavno sredstvo za preganjanje	«Mito
delavsko časopisje, če fe močno razsnieffo in če se pridno čita.
Agrarni značaj deželnega - - * proračuna.
Bivši 'deželni glavar pl. ŠuMje k v svoji brošuri o deželnem gospodarstvu posvetit po*-gfavje agrarizmu v letošnjem deželnem proračunu. Suklje je s svojimi simpatijami sam na agrarni-strani. V svojem članku izreka mnenje, da je najmerodajnejša plast socialnega organizma na Kranjskem kmet in da je od predvsem potreben deželne podpore. Sufclretu se torej ne bo mogla očitati nobena antipatija zoper agrarizem. Prav zaraditega ie ps to poglavje njegove brošure vredno, da se čita. Kdor ni tako enostransko zaverovan v Egra-rizem, se bo iz njega poučil, da ravna sedanja večina kranjskega deželnega zbora in 'odbora z drugimi sloji prebivalstva naravnost mačehovsko; posebno delavstvo ie tej' večini takorekoč neznano.
Mi nismo tako protiagrarm,. da ne bi kmetu privoščili podpore, katere ie potreten., Ali kdor se ozira samo na en sloj, postane neizogibno krivičen do drugih. Če {e kmečki stan potreben za deželo, niso dragi nepotrebni in če potrebujejo kmetje podpore od dežefe* :?e potrebujejo drugi tudi, včasi' še bolj. Zakaj tudi deželna rrprava ne M smela pozab#, da je med kmetom in kmetom razlika;, istfi se nam. da dobivajo tudi tekaj več podpore tisti, ki so jo manj potrebni, manj pa tisti. M so fo bolj potrebni. Nobene podpore pa ne dobe tisti, ki sploh nič nimajo in za katere bi že zaradi tega uprava morala skrbeti, da se jim pomaga,
Na vsak način je omenjeno poglavje Štikije-
tove brošure zanimivo in zato ga reproduciramo tudi za naše čititelje. Glasi se:
Deželni proračun za 1. 1912. kaže — bodimo si na jasnem v tem oziru — pristno agrarno lice. Ni treba se nam tega sramovati: nasprotno, naravnost trdim, da je to prednost, da je to sofnčna stran njegova. Svojega deleža odgovornosti nikakor ne odklanjam. Saj je poročilo deželnega odbora o proračunu (pril. 20j delo mojih rok, navzlic temu. da je na njem podpisan kot referent tovariš dr. Lampe, kar se je moralo zgoditi iz parlamentarno tehničnih razlogov. Danes še stojim neomajan na stališču, da je najmerodajnejša plast socialnega organizma na Kranjskem naš kmet. da je isti izdatne deželne podpore pred vsem potreben ter da hi bil vprav zločin na bodočnosti naše dežele in našega naroda, ako bi svojemu kmetskemu stanu hoteli prikrajšati gmotno podporo.
In bas v tem tiči fu??damentalni razloček med prejšnjo deželno upravo in sedanjo! Po vsej krivici napadal se ie v vihri volilne borbe stari deželni odbor, češ. napravil je deželne zaklade, pestrosno jje gospodaril z deželnim premoženjem. Nikakor ne! Oglejmo si te sestavo prejšnjega deželnega. odbora in videli bodemo takcL da se fe z jednakimi glupostmi krvava krivka delala njegovim članom. Stari deželni glavar poštenjak: skozi in skozi., kateri jte v svoji koščeni roki' desetkrat preobrnil vsak krajcar, predno ga je iizdal za deželne namene E Dalje pedarrtičttu natančni dr. Seliai-fer in g. komercialni svetnik Pav še. katert tudi nikakor mi na glasu pretirane potratnosti ztasti nre s dežefcim denarjem, Eaposfed tudi dr. Tavčar, kojemu se ne da odrekati razviti čut varčnosti prt napravi tujega imetja, — ntže imena teh gospodov so zadostno poroštvo v lem pogledu. Ne v potrsirsosti, povsem na-i£pres&ia„ v pretirani skoposti leži glavna kriv-na fežrda prejšnjega deželnega odfeora! Po svojem iizriru bil je lEtoatect. flh © liberalci« velja vendar le še dandaises Guizoteva beseda:: »Les lE&eraffic sont essenfijellfement les non
—	deaiasrus«, po domače: »Pb svojem bistvu iibera-ki' ne izpuščajo, radi izpod palca.« A to Saslnost so, obelodanili v pivi vrsti proti kranj- . skemu kmetu. Z nekim topim fatalizmom st) I gledali, kako Je zaostajal in gmotno propadal kmetski stan na Kranjskem, kako je slasti iz-sejjevair|e vedno bolj trgaio fn nazjedalo nje" gove mase. Kar so imeli gospodje »bona fide« kot argiedno varčnost, bilo ije po svojem a čin- j ku v is,ti ni najhujša zapravljivost!	*
Letošnji proračun je živa priča o korenito spremenjenem nazifranju sedanjega^ deželnega ©dbora. Njemu živ krst ne more očitati, da bt premalo storil za kmeta,, naopak radodarnost njegova sega v tem pogledu uže do skrajne meje. Oglejmo si na primer- delež, ki ga imajo kmetski posestniki na neposrednih deželnih dohodkih'. Natančno ga niti Izračunati ne more-1 Eao. Vnemimo za enkrat, da, ves zemljiški in ves iiisiuorazredni davek odrajta posestnik na ; kmetih. Po uradnih fekaizah se aa l. H912.. proračuna dokladam podvrženi' prepis
pri zemljiškem davku z, zneskom 1,120.000 kron,
pri Iiišnorazrednem davku z zneskom.
I 360100 K,
skupaj 1,420.000 K.
Od teh državnih direktnih davkov pobira, dežela zase tedaj 568,000 K., Sigurno pa spida na veleposestnike, dalje mi druge posestnike tema davkoma podvrženih zemljišč, ednosno poslopij, kateri' pa ne pripadajo kmetskemu stanu, tofiko davka, da. se more krnet-ski delež pri obeh davčnih svotah zmanjšati na fetrrili 400.000 K. In sedaj vzemimo v roke pro-
otroci nauče nekaj pošfenega.
Dijak: Tedaj moramo v naših nemških mestih ustanavljati češke šole?
Delavec: Ne izključno češke! Ponk za Seške otroke naj začne v češčini, ker pač otroci razumejo samo ta jezik. V višjih razredih naj se pa naučijo pošteno nemško, ker bodo potrebovali tudi naš Jezik. Sedanje češke manjšinske šole so seveda napačno urejene, ker so v njih otroci ne naučijo pošteno nemško. A to ni naša krivda. Učencem manjšinski zakon prepoveduje uvedbo obveznega nemškega pouka v čeških manjšinskih šolah. To zelo obžalujemo, a to ni naša krivda, zakon so ustvarili med letom 1860. in 1870., ko so nemški liberalci v parlamentu imeli večino. Takrat še ni bilo socialnih demokratov v parlamentu.
Dijak: Ti misliš tedaj, da naj se na čeških šolah v nemških delih dežele poučuje tudi nemščina? V višjih razredih naj se predava nekaj predmetov nemško, nekaj češko.
Delavec: Take dvojezične šote so tudi v drugih deželah. Ako bi imeli te, potein bi otroci čeških delavcev v nemških delih dežele s štirinajstimi let' lahke) bvh1 ' ba Jezika enako dobro. V življenju bi se potem že sami odločili, ali hočejo ostati Čehi ali postati Nemci. Mnogi, ki živijo v nemškem ozemlju sredi Nemcev, bi prostovoljno Jn neprisiljeni postali Nemci, drugi bi ostali Čehi. Glavna stvar je; če se je v šoli naučil kaj poštenega, bo tudi v življenju dober delavec in dober sodrug.
Dijak: Kdo pa naj plača stroške, ki jih bodo povzročale te šole?
Delavec: Ti si se dotaknil najhujše rane.
Država izdaja danes za ljudsko šolo prav- malo in večinoma le tam. kjer skuša z nemško šolo druge narode ponemčevatl Prej so bile take šole skoraj samo urejene za otroke nemških državnih uradnikov in častnikov. Namesto, da bi država sama skrbefa za šole, v katerih naj bi bil pouk v jezika, ki ga prebivalstvo govori, za manjšine torej manjšinske šole, vrže ves denar, kolikor ga le najde, militarizmu v žrelo* tako morajo občine nositi šolska bremena. In občino, ki je revna, to breme seveda stre,, ako mora plačevati zraven nemške še češko šolo. Tega mi socialni demokratje nočemo. Mi zahtevamo, da se šolska bremena občinam odvzamejo. vsak narod naj si plačuje svoje šole sam. To imenujejo narodno samoupravo.
Dijaki To so lepe sanje. Toda, ali res misliš, da pridemo kedaj tako daleč?
Delavec: Pridemo, France; pridemo še do drugih za nas delavce važnejših stvari, Ali ne vidiš, kako se vse na tem svetu spreminja. Po-, glej tja v Nemčijo, kako tam neprenehoma raste »rdeče morje«. France, tam kjer živi šest sedmink nemškega naroda, tam se že bliža velikanski odločilni boj med kapitalom in delom. In tako na vsem svetu: Na Francoskem, na Angleškem, v Italiji, v Ameriki onikraj morja. Ruska revolucija, katero je ruski carizem potlačil, vstane kmalu znova. Povsod se giblje. V Turčiji, Perziji, na Portugalskem so bile zadnja leta revolucije, v Egiptu in v Indiji se Angleži tresejo pred revolucijo in Kitaj je postal preteklo leto republika. France, midva sva še mlada, morebiti doživiva še velike dogodke. Tak čas, kakor je bil od leta 1848 do 1870, ko je vse prenovil, v takem času se bo tudi pri nas mar-
račun za I. 1912. ter si na drobno oglejmo njegovo potrebščino! Zgolj pri VII. poglavju »Deželna kultura« bodemo videli, da se bo kmetr-j skemu davkoplačevalcu na Kranjskem tekom'
I. 1912. v obliki subvencij m podpor na roke izplačala v gotovem denarju svota 351.000 K, tedaj skoraj toliko, kolikor znašajo njegove direktne daklde za deželo. Odsvetujem celo pretirano vestnost pri študiju potrebščine, sicer bi se komu lahko izmuznila trditev, da na Kranjskem sedaj kmet več dobiva povrnjenega v gotovem denarju za povzdego živinoreje, zboljšanje hlevov itd. nego sam prispeva k deželnemu gospodarstvu z, vsemi svojimi direktnimi davki.
Navzlic temu nerazmerju vedno še nagla-šain, da so ti veliki izdatki za povzdigo deželne kulture povsem opravičeni, toda Ie z izrecnim.: pogojem, da se potom zvišanja deželnih dohodkov zopet ugotovi nad vse potrebno ravnotežje v deželnih financah.
Zakaj pa nisem uže v letošnjem proračunu, tedaj ko- smo se o njem posvetovali v deželnem odbora, stavil konkreten predlog na primerno pomnožitev deželnih doklad?
Iz jako umljivih razlogov? Odkar sem bil hnnovan deželnim glavarjem, vedno sera pov-darjal nujno potrebo, odpraviti' kronični deficit v deželnem gospodarstvu.. Jeseni leta 1910.,. ko sem že v duhu pred seboj videl sila neugod-. ni dejanski' ttspeh leta 191 L, stavil sem bil v stranki predlog, naj se doklade na direktni davek pomnože vsaj za 10%. Imenitno sem bil laopal: k tedanji poslanec Mandelj me je podpiral ter z menoj glasovaL, vsi drugi tovariSi so MII' proti, in doklade obtičale so pri' odstotju, katero uže pred 17 leti ni bilo več upravičeno, til raz videl sem iz gotovih simptomov, da bi ista usoda doletela slični predlog, ako ga stavim v deželnem odboru. Zlasti pri; sedanjem v tem oziru, naravnost brezmiselne«! poslovniku, kateri v § 42. deželnemu glavarju Jemlje pravico glasovanja ter mu glas privošči zgolj po jj&dnakosti glasov! V deželnem odbora torej kot referent nisem stavil tozadevnega predloga. pač pa sem zato trdno sklenil, v klubu postencev S. L. S, z vso vnemo zastopati terjatev, da storimo vsaj prvi korak k saniranju deželnih financ potom zmernega zviška deželnih direktnih doklad.
Nisem imel vsled svoje demisije več prilike itiesničiti; svoj ukrep.. A tudi danes kot preprost zasebnik dvignem svoj glas ter rotil« može. kojim Je zaupanje ljudstva poverilo 5a**-stna mesta poslancev in narodnih zastopnikom ;• Nikar te več odlašati z zvišanjem doklad, brez katerih Te Izključena vsaka ureditev deželnega gospodarstva!
V	svojem, kar se tiče budgetne kritike* prav razsodnem govoru povdarjal je poslanec Lenarčič', da je pokritje po posojilih dopustno kvečjemu pri investicijah, katere v svojih učinkih koristijo tudi poznejšim rodovom. Vprav iz duše mi je govoril, ko je dejal: »,.. prihodnjo generacijo obremenjevati za tekoče redne po* trebščine, to ne.,... gre. V kaki luči stoji' gospodar, ki je svoje posestvo tako zadolžil, da §in obiestovanja in delnega vračanja dolgov ne zmore?«
Sicer še ne vemo, koliko bo znašal dejanski deficit leta 1912., mimo proračunjenega. Toda prav mogoče je in na to kažejo razna zaa^ menja, da se ga bo nateplo do 1,400.000 kron>
V	tem. zelo verjetnem slučaju pomnožil se bo plavajoči deželni dolg koncem tekočega leta na 3,000.000 K. Ako bi hotel deželni zastop k on-, tem ieta 1912, konsolidirati ta plavajoči dolg; ter fei; to mogel; storiti. r?l pari s titri s 4.5%tio obrestno mero hi vračilno dobo 30 let, — kar ! je v današnjih razmerah m denarnem trgu i
Tram —	 -	—j
staro razpadlo se je v par desetletjih svet cisto | sikaj; predrugačite.‘Takrat bo tudi pri nas staro razpadlo i;n C e ft-o Avstrija sploh tako dobe- re-., v-oiueiije preživela, bo morala biti prezidana od: > vrha do, tal. Potem dobi vsak narod svoj dom i>i- £rez vse pa stavimo skupno streho, katera bo ščitila vse, \>ak narod prost zase in vsi-narodi' v bratski' zvezi,
Dijakt Ali to res verjameš?
Delavec:. Dvomiš? Glej, če bi bil tebi' v-poletju 5905 rekel, da si' borno v nekaj meseefej priborili; splošno, enako volilno pravico, bi se mi bil gotovo smejal. Ko pa je potem ruska re». volucija izbruhnila in ko so še delavci povsod vzdignili na boi, je bila volilna pravica kar na> enkrat tukaj. Vidiš, tako se bo pogosto zgodilo Prišel bo tudi naš čas. Tedaj uredimo z lahkote še čisto druge stvari kakor nacionalne, prepire, potem stremo vlado kapitala, kakor so naši očetje leta 1848 vlado plemstva zdrobili Za ta dan odločilne bitke se hočemo delavci, pripravljati, vse zedinjeni in združeni, kolikor-jezikov tudi govorimo, ker takrat b^sta samo, dva tabora:- Na eni strani bo kapital, na drng$ Strani delo, na sni izkoriščevalci, na drugi fei koriščanci.. Vidiš, tam na steni našega društva nega prostora stare Marxove besede:
*	Proletarci vseh dežel,, združite se!«
Po tem geslu smo se ravnali dosedaK Egi njem se bomo ravnali naprej — napeej. v bofc do zmage.
povsem izključeno — znašala bi zg<rij v to svrho potrebna letna anuiteta 188.796 K. Ce pa še dalje odlašamo s konsolidiranjem ter dopuščamo naraščanje plavajočih ali visečih deželnih obveznosti še preko koncem leta 1912., potem bo naravno potrebščina 7;' te dolgove, kateri se morajo vendar enkrat konsolidirati, Sc večjs
Kako bo potem izgledalo naše deželno gospodarstvo s svojim proračunom in računskim sklepom?!	*
V	očigled tej preteči nevarnosti vzdržujem do pičice one svarilne besede, katere sem spreeovoril kot poročevalec manjšine finančnega odseka v deželnem zboru dne 16. februarja 1894: »Kvarnejšega nasveta ni, nego priporočati mali deželici, da «e obremeni s plavajočim dolgom.«
Socialistični cilj.
Pot, ki jo korači moderno mezdno delavstvo iz svoje nekdanje ‘mosti in brezpo-tnembnosti do vse oblasti v človeški družbi, ni gladka in ni ravna. Naše trajne zmage spremljajo trenotni neuspehi in porazi. Naši vsakdanji boji nas pogosto postavljajo pred vprašanja, ki se neposredno ne dotikajo naše osamosvojitve Ampak ti mimogredoči neuspehi, ki so v primeri z veličastnimi zmagami le neznatni, nas ne smejo oplašiti, postranska vprašanja ne smejo skaliti našega pogleda in uiti za trenotek ne smemo odmakniti oči od našega socialističnega cilja, ki nas napaja z neusahljivim pogumom in ki nas ravna v dnevnih bojih in vprašanjih.
Socialistična misel je jasna in preprosta. Spoznavamo, da kolje sedanja oblika lastnine vso človeško družbo na dvoje in da mora proletarski razred kapitalističnemu razredu plačevati težak davek za svoje življenje. Od zemlje nas loči privatna lastnina, strojev nimamo. rudniki in tovarne niso naše; in če hočemo delati, da živimo, moramo svoje delovno silo prodajati onim. ki jim privatna lastnina podeljuje oblast nad proizvajalnimi sredstvi. In posestniki čutijo svojo oblast in jo dajejo čutiti tudi nam: od sadov našega dela na polju in v rudnikh. na plavžih in v tovarnah si jemljejo leto za letom bogat del. Renta in najemnina, obresti državnih dolgov i<n dividende delnic, procenti obligacij in profiti — naše delo so. ki ga vživajo drugi!
Kapitalistična lastnina je prokleti mehanizem sedanje družbe, ki nam sad našega dela Jemlje izpred ust in ki nam krade osnovno sestavino Človeške osebnost’'. delo. Krutemu »akonu kapitalistične lastnine ne moremo ubežati. Komaj vrnemo iz zatohle tovarne, iz mračnega rudnika, kjer srno pustili del svojih moči. kos svojega zdravja in življenja pri stvarjenju dividende in rente, v svoje puste domove, že preži na nas novo obdavčenje: Stanarina. In kar smo oteli pogoltnim rokam lastnine, nam pleni državni davek v najrazličnejših oblikah — ne za kulturne in splošne svrhe, ampak poglavitno za zavarovalnino kapitalističnega tributa, za vojaštvo. In če se poda z okleščeno mezdo v branjarijo, mora potolažiti celo rajdo prekupčevalcev, in če gre v veliko trgovino, mora položiti tribut trgovskemu kapitalu. V srednjem veku je bila vsaka cesta stokrat pregrajena z mitnicami, pot delavca je še dandanašnji zastražena z nepregledno vrsto cestninarjev in za vsak korak. za vsak gibjjaj svojega življenja mora plačati kapitalističnem«, razredu visoko odkupnino.
Ampak ne le da je delavsko življenje obremenjeno s hudimi privatnimi in državnimi 'davki, tudi svobode ni deležen trpin. Če bi frifo delo v rcsnici svobodno, bi morali delavci biti deležni uprave delavnic, kakor so po volilni pravici poklicani, da soodločujejo v državi. Danes pa so kakor sužnji in nimajo besede o organizaciji dela; dninarji kapitalističnega sistema so in kapital, iz njih dela ustvarjen in njih vplivu odvzet, določa o usodi dela.
Ampak razrušitev delavske osebnosti ni še ves zločin privatne lastnine. Kapitalistični razred je enoten le napram delavstvu. Meti seboj pa je raztrgan z najrazuzdanejšo konkurenco. Nesposoben je, da bi se organiziral in da bi uredil produkcijo po dejanskih potrebah; gospodarska anarhija, ki izbruhne od časa do časa v strahotnih krizah, tepe neusmiljeno po delavskih hrbtih. Krivica vseh krivic je. da so odgovorni za produkcijo, o kateri nimajo besede, da so kaznovani, ne da bi bili vprašani. In če bi se kapitalizem organiziral. če bi z vsesvetovnimi trusti reguliral produkcijo, bi zlorabljal svojo moč za oderuške cene; delavstvo bi ubežalo strahotam gospodarskih kriz in padlo v kremplje vampirskih monopolov.
Vsa krivca in vsa beda izvira odtod, da ima en razred oblast nad proizvajalnimi sredstvi in da diktira svoje zakone drugemu razredu. vsej d/ružbi. Ta jarem je treba zlomiti. Treba je je odstraniti razredno nasprotje; proizvajalna sredstva je treba iztrgati kapitalističnemu razredu in jih podeliti organizirani družbi. Skratka:	kapitalistično lastnino je
treba razrušiti in jo nadomestiti z družabno lastnino. To pa je zadnji cilj socializma, kateremu je podrejati vse naše boje!
Ljubljana iri Kranjsko.
—	Klerikalna hinavščina. O famoznem ukrepu klerikalnega deželnega odbora glede na idrljsske občinske doklade smo že pisali. Idrijski klerikalci so se pritožili zoper občinski proračun in zoper 50odstotno doklado od hišno-Najemninskega davka. Klerikalni deželni odbor Je nagajivemu rekurzu brž ustregel in določil enotno, na vse davke enako in sicer 68odstotno doklado. Ta ukrep deželnega odbora je težak udarec za idrijsko piebivalstvo, predvsem za delavstvo. Zakaj jasno jc, da tega horendnega zvišanja hišni posestniki ne bodo iz svojega plačali, temveč da bodo hudo davčno breme prevalili na najemnike. Povsod se tako godi, da plačuje hišni davek najemnik, in tudi v Id-
riji ne bo drugače. In sedaj, po storjenem zločinu nad idrijskim prebivalstvom prihaja »Slovenec« in vali vso krivdo na deželno vlado, češ da vlada ni privolila v diferenciranje davkov. Kakšna hinavščina. Krivda zadene tiste brezvestne pritožnike, ki ugovarjali proti sklenjeni razdelitvi občinskih bremen in nakopali idrijskim stanovalcem stanovanjsko podražitev!
— Učiteljem — ciankalija. Iz Rodauna na Nižjeavstrijskem poročajo o tragični usodi on-dotnega učitelja Raschendorferja. Pred 23. leti je bil na rodaunski šoli nastavljen za poduči-telja Franc Raschendorfer z mesečno plačo 58 K. Trinajst let je služil podučitelja, pozneje za učitelja. Vsled sramotno pičlih dohodkov ga je trla od vsega začetka silna beda in je do vratu zabredel v dolgove. Da otme sebe in svojo družino iz bede, se Je uklonil krščanskosocialnim mogočnjakom in prestopil v klerikalni tabor. Z žrtvovanjem svoje osebnosti je nameraval kupiti naklonjenost deželnih oblastnikov in potegoval se je za nadučiteljsko mesto v Siebenhirtenu. Vzlic dobri kvalifikaciji naprošenega mesta ni dobil. Vsled tega je do-
I zorel v njem strašen sklep:	sklical je svojo
j rodbino in v sporazumu s svojo soprogo s ciankalijem zastrupil svoje štiri otroke, ženo in | nato še sebe. Ko so ga v šoli ob določeni uri pogrešili in ni bilo z učiteljevega stanovanja no-| benega znamenja življenja, je dal župan šiloma odpreti duri v stanovanje, kjer so našli šest mrličev. To je kratka povest o učitelju Raschendorfer ju! Uvrstili smo jo med kranjske novice — da se je zgodila na Nižjeavstrijskem, je le slučaj. Prav tako lehko bi se bila zgodila v tej ali oni kranjski vasi. Še mnogo hujše učiteljske bede kot Nižja Avstrija je deležna Kranjska dežela in enako koruptna, brezobzirna in samogoltna klika tlači nas kakor Nižjeavstrijce. Najinfamnejše poglavje, najodkritejša podlost iz deželnega gospodarstva klerikalne klike je nespodobno in nekrščansko ravnanje z učiteljstvom, ki ga hočejo izstradati in z gladom prisiliti, tla obesi svoje prepričanje na kol in se jim z dušo in teiesom zapiše. Regulacija učiteljskih plač, ki so sramota za deželo in za vse prebivalstvo, jim je stvar, iz katere brijejo norce, in očividno čakajo, da si vsak nesrečnik s ciankalijem izboljša svoio žalostno usodo!
— Policaj z novomeškega okrajnega glavarstva je dobil za svojo neozdravljivo juri-stično blamažo pajdaša v »Slovencu«, ki poskuša njegovo zakonolomstvo s pravnimi razlogi^ okinčati. Modrost jurističnega vseznaica v »Slovencu« obstoji v tem, da zmeče tiskovni, društveni in zborovaini zakon v en koš in potem strmi pred to mešanico v pozi pravnega mojstra. Vprašanje, ki ga »Slovenčev« meutor ne kapira, je precej preprosto: ali vživajo parlamentarne razprave stvarno imuniteto, ki je v § 28. tiskovnega zakona za tisk še posebej izrečena. O tem pa med pametnim ljudmi ni nobenega dvoma in tudi »Slovenčev« varovanec v Novem mestu ni zclvomil rrad stvarno imuniteto, ker je predavatelju nadaljevanje črtanja zabrani! z izgovorom, da ne ve, če je bilo do-Hčno mesto v Masarykovi interpelaciji obseženo.
— Uboj v Dravljah. V soboto sta delala na podu svojega svaka posestnik France Sirnik in njega 211etni sin Martin Sirnik. Med očetom in sinom je bilo že dalj časa napeto razmerje, ker Je oče baje nameraval izročiti posestvo mlajšemu sinu. Pri delu sta se bila nekaj sporekla, nakar je zgrabil pobesneli sin za gnojne vile in udaril očeta večkrat po glavi tako. da se je zgrudil in izdihnil. Ubijalec je pobegnil, a ga je orožnik prijel in odgTial v zapor.
— Železniška nezgoda. Zvečer H. t. m. ob en četrt na 10 je povozil dolenjski vlak pri mostu čez Poljsko cesto 1880. v Negastrn« rojenega samskega dninarja Jakoba Jerino ter mu pri kolenu odtrgal levo nogo in tudi znotraj čuti hude bolečine. Prvo pomoč mu je dal asistenčni zdravnik tukajšnjega sanitetnega oddelka g. dr. Viktor Breskvar, na to so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
— Deklica Je pobegnila. Pred par dnevi je z Viča pobegnila lOletna varovanka Antonija Zidarjeva, rodom iz Ljubljane. Deklica je bosa, gologlava in brez predpasnika.
— Tragičen dogodek. Na žagi Franceta Seidla v ^ Novem mestu je zaposlen žagar France Glavič iz Bršljina, kamor ima od žage več nego četrt ure hoda. Zato mu nos} opoldne kosilo njegova žena Terezija na žago. Tudi dne 3. junija mu je prinesla že proti drugi uri popoldne kosilo. S seboj je bila pripeljala tudi svojega, poldrugo leto starega sinčka Franceta, ki je vesel skakal po žagi okoli in skočil v neopaženem trenotku v spodnje prostore žage. Po kosilu Je otrokov oče odstranil z žagitiega vozička eno desko in hitro potegnil voziček nazaj, da bi začel iznova žagati. Z vozičkom pa Je zadel svojega sinčka s tako močjo v prsi, da se je otrok takoj onesvestil in so ga morali brez odlašanja oddati v bolnišnico, kjer jc že tisti dan umrl. Sodno raztelesenje je baje dognalo, da Je otrok izkrvavel, ker so mu počila pljuča.
— Otrok je utonil. V nedeljo, dne 9. junija je ostala Marija Drobničeva z Grahovega pri Cerknici sama doma s svojima vnukinjama: štirimesečno dojenko in dveletno Jožefo Drobničevo. Med tem, ko je Marija v kuhinji hranila dojenko z mlekom, pa je odšla Jožefa neopaženo po rebri do potoka. Ko Je stara mati opazila, da je ni doma, jo Je šla takoj iskat, a našla jo je že mrtvo v potoku. Na mestu, kjer je otrok utonil, ni potok niti 40 cm globok.
— Z nožem pri delu zaboden. Pisar v skladišču Južne železnice, Filip Franc, je v petek mahal z odprtim nožem okolo sebe in pri tem zadel delavca Jožefa Grila s tako silo v levo roko, da je Gril moral v bolnico,
— Zdravstveno stanje ljubljanska občine. Od 2. do 8. t. m. Je bilo 25 novorojencev, 2
mrtvorojenca. Umrlo jih je 20, med temi za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli in sicer za Škrlatico 1, za mumpsom 1.
— Očma okradel. Meseca decembra m. 1. je 191etni dninar Gvido Božič iz Dobrunj vlomil pri svojem očmu Jožefu Tomažiču v Zgornji Hrušici ter ukradel 90 K denarja in 92 K vredno zlato verižico, potem pa odšel v litijski okraj, kjer je delal kot dninar. Pred kratkim je pa prišel v Ljubljano, kjer je stopil v delo pri Gruberjevem prekopu. Policija ga je takoj izsledila, aretovala in sodišču izročila.
— Velika grajska veselica, ki bo prihodnjo nedljo. 2. t. m., bo ena največjih prireditev. kar jih je bilo dosedaj na ljubljanskem gradu. Ker ima poleg tega še človekoljuben namen, t. j. v korist pogorelcem v Tomačevem. je umevno, da je med občinstvom naj-
; večje zanimanje zanjo. Spored nas bo spominjal na davne čase življenja po gradovih. Poleg drugega vzporeda bo nekaj novega veliko grajsko kegljišče, na katerem bodo vso nedeljo kegljali na dobitke; nadalje galerija znamenitih kaznjencev na ljubljanskem gradu in nad { vse komični »Mož zaušnic«. Nabiratelja dobitkov za veselico je občinstvo povsod blagohotno sprejelo; komur pa je možno, naj pošlje ! dobitke naravnost odbora »Slavca« v Narodni dom.
— Elektroradiograi »Ideal«. Spored za soboto 15., nedeljo 16. in penedljek 17. junija 1912: 1. Jahalne vaje kavkaških čet. (Naraven posnetek). 2. Mirko in skopa teta. (Veleko-mično. Igra 6letni Abelard.) 3. Zračni kolesarji. (Krasen vietetni film.) 4. Skrivnost razvalin. (Dramatična življenska slika.) — Samo popoldne. 5. Amor na preži. (Krasila. kdoriraita veseloigra.) — Samo zvečer. 6. Na trnjevih potih. (Nravna drama v dveh deianjiK Prvo-močni umetniki. Izdala Je film nemška muto-skopska in biografska družba v Berlran. Dolgost filma 900 metrov. Predvajanje tričetrt ure.) — Samo zvečer. 7. Moric in njegova slika. (Velekomična učinkovitost Igra PrinceJ Jutri »V noči pragozda«. j<inerjfcanska senzacija.
Tiskovni sklad »Zarja«:
Za »Zarjo«. nabrali v Sv. Križu pri Trst«: Organizirani peki v Trstu 50 K; Q*^nkadea klesarjev 10 K; Juriča Alojzij t Ki Sirk Štefan 1 K? Strgoušek 1 K; Fabriš Vaieatin 1 K? Mora Alojzij l K; Semec Jakob 1 K* Škabar Anton 1 K; Košuta Franc 1 K; Košuta Martin 1 K; Ferlan Alojzi? 1 K; Jufčlč Josip t K; Žerjal Frauc 2 K; Maganja Amirej* 1 K; Sirk Rit-do!f 5» v; Sirk ivan I K 40 v: Sedmak Jakob 1 K,6 Košata Anton 2 K; Tenee Josip l Ki Sedmak Josip v; Sedmak Ivan 5 K; skopaj 85 K 50 v.
Zrakoplovu! polet letala Widsnerja.
Dolge, pisane procesije LJufeiJajač&»©v so včeraj proti petim popoldne resaate na ljubljansko polje proti Devici Mariji v Polju, kjer se Je imel dvigniti tržaški srakoplovee Ivau Widmer z Bleriojevan aparatom m prost ranem vojaškem vežbaKšču v zrak. Na vetb©-lišču so bili postavljeni stoli v dveh vrstah* zadaj za nišmi Je bilo stojišče. Spredaj sredi travnika Je bil letalni stroj, na drugi strani Je igrala godba.
Okolo petih ie bila že ubrana na vežbališču več tisočglava množica, ki Je nestrpno pričakovala poleta.
Polet.
Proti tričetrt na šest Je bilo vse pripravljeno za polet. W;dmer Je sedel v stroj in kmalu Je zabrnet vijak (propeler) a neznansko naglico. Lahno je stekel stroj nekaj m&trev P9 travniku, nato pa ss Je st divno etegaaeo pa« khkonia dvignil v srak. se spel vile in ter v lepem zaokroženem loku splaval nad vežbališčem. Tedaj pa so se dvignili iz mnežlee,
navdušenj kiiol
Vse je gledalo sa strojem, krožečem v lahnih krogih nad glavami gledalcev in kakor na cn migljaj jo množica zaploskala, zavihtela robce in klobuke, mahala % rokami v pozdrav pogumnemu letalcu, In visoko v svobodnem ozračju je mahalo iz stroja nekaj črnega; avi-atik Je pozdravljal gledalce.
Petkrat Jc krožil Widmer nad vežbafiš* Čem med napeto in navdušeno pozornostjo gledalcev, katerih entuzlazem je prikipel da vrhunca, ko se je začel letalni stroj v poševni črti naglo spuščati na zemljo. Lahno kakor se je bil dvignil, se je dotaknil s kolesi tal in zdrčal v majhno daljavo po travniku,
Med poletom je pridrvel mimo vežbališča brzovlak; popotniki so tiščali glave pri oknu in gledali ‘cvišku, Widmer se je nekaj časa spustil v smeri brzovlaka in ga prehitel; nato se Je z lahnim okretom vrnil proti vežbališču.
Ko Je VVidmer stopil iz zrakoplova, ga je množica tisočerih gledalcev — bilo jih je gen tovo 7000 do 8000 — pozdravila & viharnim ploskanjem In gromovitimi živio. Vse je očarala eleganca njegovega poleta,
Drugi polet.
Po kratkem odmoru se Je Widmer Z enako eleganco drugič dvignil. Topot mu je šlo za to. da pokaže pred vsem višino poleta. Više in više je hitel stroj in čem dalje bolj zamolklo se Je slišalo brnenje z neznansko naglico se vrtečega propelerja, dokler ni popolnoma umolknilo. Stroj pa je letel nad bližnje hribe in jih visoko nadkrilil, nato je krenil proti Ljubljani, visoko preletel ljubljanski grad. se zagnal onstran gradu, da se Je videla z vežbališča samo še temna točka. Nato pa je krenil nazaj in točka Je naglo rastla ter kmalu pokazala obrise zrakoplova. Še malo časa — in zopet je zabrnel zrakoplov nad gledalci. entuziastiČno po-
zdravljajočimi letalca, ki je odzdravljal z roko iz zrakopova. Ko se je VVidmer elegantno kakor preje spustil na tla, se je razlila odušev-i ljena množica po vežbališču. letalca so dvignili na rame in ga nesli med množico, ki ga je burno pozdravljala. Mnogo mu jih je častitalo.|
Proti polsedmim je bil polet pri kraju in ob železniški progi se je vila pestra procesija1 gledalcev, ki so se vračali domov, navdušeni in očarani od elegantnega poleta. Bil je to prvi lepo vspeli polet, ki ga je videla Ljubljana.
Ivan Widmer.
Ivan Widmer je vitek mladenič, srednje po>stave, simpatičnih in izrazovitih potez vi obrazu. Rojen je v Trstu, star šele 20 let. Njegova rodbina je doma iz Nabrežine. Zrako-plovstva se je učil v Milanu. S svojimi vzleti; si je pridobil že častno ime med svetovnimi! aviatiki. Pri zrakoplovni tekmi v Dunajskem! Novem mestu je dobil nagrado 2000 K. za po-' let iz Trsta v Benetke in nazaj pa nagrado tr-j žaškega mesta v znesku 3000 K.
VVldmerJev zrakoplov.	,
Ivan Widmerjev aparat je Bleriotovega sistema. Bleriot je postal milionar. ker so njegovi aparati dosegli uspehe. Aparat je podoben velikemu komarju. Peruti na vsako stran so dolge 4 metre, tako da je cel aparat 9 m širok; v sredi med peruti je prostor za avia-tika. tja so speljane vse žice in zveze, tako daj more zrakoplovec z rokami in nogami obvla-i dati vse dele zrakoplova. Zrakoplov je dolg 6.5 m. Na koncu repa ima krmilo — podobno r&ji plavuti — s tem obvlada zrakoplove® smer. Pred. krmilom Je drugo ravno krmilo*, ki ga rabi aviatik ob začetku ko se vspoe tal nazadnje, ko se spusti na zemljo. Spcedaj j» »propeler« (vijak), ki Je dolg 2 m in pol.. Iz de* ten Je k 6 lesenih plasti, smerifcausko dela. Všfetk geaS motor — k skeč rotacijski guome-j laotor. ki te 50 koajakrh »»čfi. Ta motor goniij vijak tako hitro, da se zaveti v eni minuti 1400*' krat — Cd aparat te težak 300 kg,. Widmei>: jev mkoplov preleti ISO ti&metrov v eni ari! k Trsta v Beaetke Je 12 km. To daljavo j%; preletel Wi&«er v 1 ari 8 *&tn. (Najfaitrejši bi^1 zovlak vosi damSanes §0 kot na. tnroO Tako sž »ioreRio predstavljati latrost zrakoplova. Le-tel ie y višavi 2000 m.
Štajersko.
— Sfcod v Hrastnika V »fcdeH©, 1«. t nv. Je Ml v fctrasmfes Javen shod. Shoda se ie ude-težilo v«!iko število rudarjev in kar le posebne veselo znamenje, tudi zelo mnogo delavskih #©n* Shod Je ofcvorit sodrug Malovrh, kt' |e bit tudi r^dcedmk shoda. Na shodu Jc poro«; Žaia Sodražica Stehijeva e »Ženi in socialni demokracij^..« V svoiem govoru je povdar-; Jaht pesebao pomen in namen socialno demo-. kratiŽBih ©ragmzaeij, od katerih se za delavske žeae prav posebne važnosti gospodarske orgait£z?aeitfev n&mreč- konstmma društva.. Hrast-ijsilke žene so pokapale- s svojo navzočnostjo s»a. rhodus <$a bolj ta feoH razumevajo strem-. Šjjeaie $oci«t®e dfetookrat^. Delavske žene V
stopajte yed5qo y onih vrstah, kjer*; foed.i zavedno hrastnjtško dfctevstvo. Sodrug-1 Sitter ie govoril nato o ^Bratovskih skladni-, eah i« o nameravanem ^višanju pokojnine.«; 1 napeto pozornostjo so sledili radarji njego-vhn izvajanjem. Trboveljska premogokopna dražba 9 Vvijačo pripravlja radarje še ob tisti mali pok-ojniaski ©ftesek^ ki ga je dolžna p’a-. Sevati rudarjem, Pokojnine so tak-o nizk". da. ne zadostujejo niti ?a slan krop, kaj šele za mirno, zadovoljno živ^enje. Shod fe zaključil predsednik sodrug Malovrh in še zahvalil; navzočim, dc so se v tako obilem številu ude-, ležili shoda,
=-* Velika tatvina y celjskem mestnem mlini), Pq mestu krožijo govorice o veliki tat-, vinj v celjskem mestnem mlinu, ki jo je baje «a zadnji reviziji zasledil veietržec Rakusch, Celjska klika vso zadev-o skriva, ker se boji javnega Škandala,
=-. Maščevanje hlapca. 18letni, v Leiters-feersfu rojeni Janez Kapun, nazadnje Vu;. pec v! Rančah, se je imel pred mariborsko poroto,; nagovarjati ?ar-adi pomiga. Dne 16. marca proti' poldnevu so posestniku Francu Roškarju V:; Rančah pogorela vsa, gospodarska poslopja z orodjem vred. Sum je takoj padel na hlapca Kapuna, ki je ob požaru pobegnil, Ko so ga orožpiki prijeli, je dejanje takoj priznal. Rekel je, da je zažgal iz maščevalnosti, ker mu gospodar ni hotel izročiti knjižice, da bi za-menjal svojo službo. Porotniki so stavljena vprašanja potrditi in sodni dvor- je Kapuna obsodil na pet let težke ječe,
— Požig v Clršakti. Dne 27, januarja »ja-, trai je pričel, goreti hlev viničarja K»?-'s Sauerja v CirSaku. Vrata hiše, v kateri so stanovali Sauerjevi, so bila od zunaj zavezana, da bi ljudje ne megli takoj iz hiše, Vsled tega go bili ljudje izpostavljeni nevarnosti, da zgorijo, Vendar so se še pravočasno prebudili, zlomili vrata in Šli reševat živino iz gorečega hleva, Pri tem so opazili, da manjka ena krava, Takoj so začeli sumiti, da je ogenj položila zlobna roka. Ukradeno kravo so drugi dan našli pri viničarju Antonu Menhartu v pol ure Oddaljeni Svečini. Ko so ga vprašali, kje je kravo dobil, je rekel, da jo je pred dvema dnevoma kupil od svojega nečaka 24!etnega viničarskega sina Fr. Menharta za 150 K, in sicer-ne da bi vedel, da je kravo Franc Menhart ukradel. Ko so nato zaslišali Franca Menharta, je rekel, da je kravo res ukradel in zaprl vrata na hiši ter da ga je stric Anton Menhart nagovarjal, naj užge hlev, česar pa ni hotel sam storiti. Nato je šel stric sam in hlev zažgal. Stric Anton Menhart vse taji. Preti pbema je vzdignilo državno pravdništvo obtožbo, in si-r cer proti Francu Menhartu kot neposrednemu krivcu, in Antonu Menhartu kot sokrivcu. Zagovarjati se imata oba zaradi tatvine in požiga. Sodni dvor je stavil porotnikom vprašanje glede tatvine ih požiga ter pri Francu Menharti} tudi glede prestopka orožnega patenta. Pr*
»'w«wcu Menhartu sq porotniki vprašanja soglasno potrdili, pri Antonu Menhartu po se o \ Krivdi niso mogli prepričati in so vprašanja zabičali. Antona Menharta je sodni dvor oprostil, Franc Menhart pa je bil obsojen na deset let težke ječe.
—	Uboj v Jeruzalemu. Dne 12. junija se je vršila veselica v Petrovarjevi gostilni v Jeru-, Zalemu pri Ivanjkovcih. Na tej veselici sta bila Hudi kovaški pomočnik Anton Kemenovič in 201otni Ignacij Ivanjčič. Proti 11. ie nastal med f Rudolfom Rakušo in Ivanjčičem prepir in pre-r tep. V pretepu je Ivanjčič dvakrat zabodel Ke-, menoviča z nožem v prsi, vsled česar je pri Kemenovifiu takoj nastopila smrt. Ivanjčič se je
Pre(I mariborsko poroto zagovarjati zaradi uboja. Vsled Ivanjčičevega zagovora pa je ono porotnikom stavljeno poleg vprašanja Hooja tudi vprašanje silobrana. Porotniki so ..vprašanje glede uboja zanikali, potrdili pa I \Prasai^e glede silobrana proti varnosti živ-i nenja. Sodni dvor je nato obtoženca obsodil ; osem mesecev težke ječe.
p.	Goriško.
.	Bojkotirana cerkev. Pred par dnevi je
Poklicalo okrajno glavarstvo v Gradišču starešinstvo občine Bruma zaradi cerkvenega vDrašanja. Občani namreč bojkotirajo cerkev,
. odkar je prestavljen proti njihovi volji vikar ^elka. Ne obiskujejo službe božje, in približno oO otrok v občini še ni bilo krščenih. Na tozadevni opomin okrajnega glavarstva, naj vendar ta bojkot občani opuste, je starešinstvo odgovorilo, da bo občina vztrajala pri bojkotu, dokler se ne vrne vikar Pelka. Če se pa to v doglednem času ne izvrši, darovali bodo občani cerkev državi in si bodo sezidali lastno evangeljsko cerkev. Župan Jakob Venier Con-Glon je izjavil, da je^ cela občina za to, da iz-stopijo vsi iz katoliške cerkve in pristopijo k evangeljskemu veroizpovedanju in si zgrade Svojo cerkev.
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v Predracah še je razletela predčasno mina. Delavca, 251etni Fran Šavli, in 211etni Ignacij Erjavec iz Lokavca sta biia v bližini mine. f ni Pritisk ju je vrgel čez rob kamnoloma *n Padla sta eden v 15 metrov in drugi v 40 metrov globok prepad. Oba so našli popolnoma razbita med skalovjem.
'— Ustreljen tihotapec. Na avstrijski strani, nedaleč od avstrijsko-italijanske meje, sta trčila dva avstrijska finančna obmejna paznika na tri tihotapce. Bila je tema in nsprotniki se niso prej zaznali, dokler niso zadeli drug ob drugega. Tihotapci _ so začeli takoj streljati s j samokresi, toda brezuspešno. Ustrelila sta tudi [paznika, in eden tihotapcev, 221etni Sukovič, ! le padel zadet v čelo. Ostala dva tihotapca sta nato pobegnila. Ustreljeni, ki je obležal na ; mestu mrtev, je imel pri sebi vrečo, ki ie vsebovala 120 kg. kave.
Vestnik organizacij.
d « n „Z?U^n! S,^nek k[akovsko-trnovskih sodrugov je
pri E'bežn?k-i
st
lotovo pridejo 8 nadzorsfva- Sodrugi so vabljeni, 4a
Centralni odbor »Vzajemnosti" v Ljubljani ima v Vedo 19. t. m. ob 8. zve&ar izredno sejo.
Občni zbor pevskega zbora »Vzajemnosti* bo dne **. na pa 23. t. m v gostilni ..International', Resljeva cesta. Začetek ob 8. zvefer
Delavska druStva, strokovne organizacije, delavci
■ »n delavke po tovarnah in delavnicah, ki žele pojasnil o } jjtrokovnih organizacijah in o mezdnem gibanju, naj se obra-:	na tajnika Zveze strokovnih društev: Viktor Zore Ljub-
Selenbnrgbva ulica 6, II. nadstr.
I. redni občni zbor Glasbene podružnice .Vzajemno-ijSr se vrši v nedeljo, 23. Junija ob 9. donoldne v vrtnem Salonu gostilne .International', Resljeva cesta štev. 22 — Smfcvni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročila: a) tajnika u) blagajnika, c) arhivarja, d) kontrole. 3. Volitev odbora! 4. Ra*iioterosti. -- Pristop imajo redni in podporni člani Podružnice. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Obtnl zbor skupine zidarjev v Ljubljani bo v nedeljo 28. t. m. ob pol i0. dopoldne v salonu gostilne Internationa)' (J Petrič), Resljeva cesta 22
Kranj. Ustanovni občni zbor podružnice .Vzajemnosti" bo v nedeljo dne 23. t m ob 2 popoldne v gostilni gosp Potucka (pri Fidru) v Kranju. Pristop imajo le člani in oni ; (n pred začetkom zborovanja pristopijo.
Tiskovna mu skladu »Zarje« so dalje darovali: jflrancPocipero 10 I<; Ivan Maretti, Jesenice 5 K; Atotelj Rainer, Jesenice 5 K 40 vin.; Martin Judnič, Metlika
■ H ^ ’ t g rPVi Tl"1 K * Pintar, Jesenice 9 K
■ m vin.; JNn Colja, Nabrežina 31 K 70 vin.' I Leskovec ;	20 K! 1. 8. 10 K, I. U. 25 K, I. K. 10 K '(vsi Tz Š SkeV
1 K 20 vin. neimenovan iz Jesenic.	( blSke)’
—n—Mgo. Mii ii »im »iiiWTir«'ii-wiW—mn«——^_
Zadn?e vesti.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Duuaj, 16. junija. Včeraj je proračunski Odsek nadaljeval razpravo proračunskega Provizorija. ne da bi jo bil dovršil. Večina je hotela določiti prihodnjo sejo za torek. Socialisti pa so zahtevali, da mora imeti proračunski odsek ravno tako že v pondeljek sejo. kakor brambni. ter da se imata poročili obeh odsekov sočasno predložiti zbornici. Konečno le bilo to sprejeto.
BRAMBNI ODSEK.
, Dunaj, 16. junija. Včeraj je imel brambni odsek sejo od 10. dopoldne do 8. zvečer. Rusinj so opustili obstrukcijo. Debate se meščanski poslanci skoraj sploh niso udeležili. Razim Socialnih demokratov so le češki radikalci, Dalmatinec Tresič - Pavičič in kršč. socialec Outrgenberg nekoliko bolj posegli v razpravo. Od socialnih demokratov so se udeležili Leuth-uer, dr. Liabermann. Winarsky, Ressel, Schuh-meier m uabermann debate z obširnimi in temeljitimi govori. Domobranski minister Oe-pnti je proti Winarskemu polemiziral z medklici alt brez uspeha. Sodrug Resel Je označil vojaški fanatizem 'večine si sledečimi besedami: »Večtof. je tako fanatizirana, da bj celo |Ut3ov^k,	neizpremenjeuo predlogo,
bi dejal § 1.: člani brambnega odseka se Rešijo. — Seveda bi tedaj večina sklenila re-' •olucijo. da naj jih vlada priporoči »a pomilo-
ščenje.« — Razprava se Je vodila skupno o poglavjih III. do VIII., to je o paragrafu 41 do 88. Tako se je tudi glasovalo. Vsi §§ so bili
sprejeti brez izpremembe. Nekatere svoje odklonjene predloge so socialisti naznanili kot predloge manjšine. — Prihodnja seja bo jutri ob 3. popoldne. — Na dnevnem redu so 1. Resolucije. 2. Domobranski zakon.
OGRSKI MANDATI.
Branibna reforma sprejeta.
Budimpešta, 16. junija. Včerajšnja. Izprva z napetostjo pričakovana seja magnatske zbornice jc bila dolga, senzacije, katere so se nekateri nadejali, pa ni bilo. Tudi za to sejo je bila mobilizirana policija in žandarmerija. ki je bila razpostavljena pred parlamentom. Pa tudi hodniki v hiši. in sicer v oddelku poslanske in v onem magnatske zbornice so bili natlačeni s policijo, ki pa se je morala pozneje vendar umakniti. Sejo je otvoril predsednik grof Albin Csaky, in nekaj časa jo je tudi vodil. Ali postalo mu je tako slabo, da 'e moral zapustiti parlament. Predseoništvo je prevzel podpredsednik baron Josika. Galerije so bile polne, tudi mnogo opozicior.alnih poslancev je bilo gori. Po hodnikih je agitiral tudi Tisza. Opozicija je predlagala, naj se vrne predloga poslanski zbornici, da jo postavno reši. O tem se je razvila dolga debata. Večina je branila predlogo. Za besedo se je oglasil tudi ministrski predsednik Lukacs. O predlogu, da se zakon vrne poslanski zbornici. Se ie glasovalo po imenih. Za ta predlog je bilo oddanih 31 glasov, proti pa 170. Brambna reforma je torej sprejeta.
Protesti po deželi.
Budimpešta. 16. junija. Po deželi so bili danes v tridesetih krajih protestni shodi in demonstracije. V nekaterih krajin je prišlo do ostrih spopadov s policijo. Poročila o posameznostih se pričakujejo.
PREDSEDNIK MAGNATSKE ZBORNICE.
Budimpešta, 16. junija. Predsednik magnatske zbornice, grof Albin Czaky, je moral zapustiti zadnjo sejo, ker je med sejo zbolel. Zdravstveno stanje se mu je obrnilo na boljše.
ATENTAT NA ČUVAJA.
Hišna preiskava pri dijakih v Zadru.
Zadar, 16. junija. Danes je izvršila policija hišne preiskave pri desetih dijakih iz gimnazije in učiteljišča in pri neki gimnazistki. Policija je zaplenila mnogo pisem pri dijakih. Iz pisem je baje razvidno, da so aretiranci vedeli za atentat na Čuvaja.
Preiskava proti Jukiču.
Zagreb, 16. junija. Uradne »Narodne No-vine« poročajo, da je preiskava proti Jukiču že skoraj dokončana. Vse tozadevne akte bo dobil v najkrajšem času državni pravdnik, oziroma preiskovalni sodnik. ,V teku preiskave policija povabila mnogo oseb na zaslšanje, ki so bile osumljene, da so v zvezi z atentatom na Čuvaja. Nekatere so takoj po zasiisanju zopet izpustili.
POLOVICA OBČINSKIH MANDATOV
RAZVELJAVLJENA.
Lvov. 16. junija. Včeraj je upravno sodišče razpravljalo o rekurzu proti zadnjim ob-činskim volitvam v Lvovu. Upravno sodišče je razveljavilo 53 mandatov, ker se je volil-cem onemogočilo priti do volilnih legitimacij. Ker je to polovica vseh mandatov, se pričakuje. da bo občinski, svet razpuščen.
NOVI GALIŠKI DEŽELNI PREDSEDNIK.
Dunaj, 16. junija. Cesar je imenoval za novega ?ališkega deželnega predsednika grom Adama Goluchovskega in ga obenem imenoval za tajnega svetnika. Odstopivsi deželni predsednik grof Stanislav Badeni je dobil od cesarja zahvalno pismo.
BOSANSKI SABOR.
Sarajevo, 16. junija. Klubovi načelniki so se sešli v soboto ob 10. na konferenco. Posvetovali so se o načrtu Bilinskega, da se omogoči redno delo v saboru. Konferenca je trajala tri ure. Klubovi načelniki povabijo tudi Bilinskega na konferenco, da jim bo dal različna pojasnila. Saborski predsednik Šola je izjavil na konferenci, da popolnoma zaupa Bilinskemu in da odloži predsedništvo v saboru in tudi svoj mandat če se mu ne pridružijo Srbi. Na večerni seji’ je poda! Bilinski zahtevana pojasnila o carinskem vprašanju in o železnicah, V pondeljek se nadaljujejo posvetovanja.
MILITARISTIČNE ZAHTEVE NA SRBSKEM.
Belgrad. 16. junija. Na popoldanski sobotni seji je bilo predloženo skupščini poročilo o izrednem kreditu v višini 21 in^ pol miljonov dinarjev za vojaške potrebe. Finančni odsek je dovolil kredit na podlagi obširnega poročila vojnega ministra Putnika. Kredit rabijo za ob-oroženje vojaštva in za mejne utrdbe. Vojni minister je izdelal tudi načrt, da se zabranijo sleparije pri vojaških dobavah. — Kredit hočejo pokriti deloma z državno gotovino, deloma pa s prebitkom državnih monopolov. O predlogi bo skupščina razpravljala v teku tega tedna. Opozicionalne stranke ne bodo ovirale razprav, pač bodo pa glasovale zoper kredit.
PRUSKA DUMA.
Borchart in Lelnert obtožena.
Berlin. 16. junija. Socialistična poslanca Borchardt in Leinert sta dobila od državnega pravdništva obtožnico zaradi motenja hišnega miru in zaradi upora proti državni oblasti,
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Uporni vojaki.
Peking. 16. junija. V Cirmniuju v pokrajini Šantung se je dvatisoč vojakov uprlo. Oplenili in zažgali so več hiš. Gorelo je od petka na soboto vso noč; šele ob 10. dopoldne so pogasili ogenj. Tudi streljalo se je. Med oplenjenimi hišami so tri japonske. Vojaki so se razburili, ker so se zbali, da bodo brez plače odpuščeni.
Kanton. 16. junija. Med zvestimi in upornimi vojaki je prišlo do boja v bližini tujsKS naselbine. Streljalo se je deset minut. Nekoliko neprizadetih oseb je bilo ubitih, oziroma ranjenih. Pred mestom je devet tujih topni-čark. Ljudstvo baje nima zaupanja v bankovce provizorične vlade, zato se pričakujejo novi nemiri.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Konferenčni načrt.
Pariz, 16. junija. Francoska in angleška vlada nadaljujeta akcijo za sklicanje konference evropskih velevlasti v svrho poravnave italijansko-turškega konflikta. Izdelati hočeta načrt, ki bo razgnal vse pomisleke v Berlinu in na Dunaju. V Italiji pričakujejo trdno, da se bo sešla konferenca velevlasti, zato so opustili tudi vsako akcijo v Dardanelah.
Izpuščeni druzijski knez.
Berlin, 16. junija. Iz Beiruta poročajo, da
a0** . i!jarV ■	druzijskega kneza Jahia
Attracna, ki je bil sovražnik Turkov. Turki so ga imeli zaprtega na Rhodu. Knez se je takoj odpeljal v Egipet, kjer ga je sprejel lord Kitche-ner m imel z njim dolg pogovor.
*•	■ jni-jiaKManciTMu..,
Ženstvo ie klerikalizem.
Klerikalizem ima v ženstvu največjo zaslombo, med ženstvom ima od nekdaj najbolj gorečne m navdušene pristašinje. Ženske, ki so sle s klerikalci čez drn in strn, največkrat niso razumele klerikalizma, ampak so verno ponav-Ba,e t?< k.ar so jih naučili fanatični kaplani v različnih »izobraževalnih« društvih, ali pa so vneto razširjale nauke, ki so jih dobivale v spovednicah. Spovednice so takorekoč tudi neka vrsta klerikalnih »izobraževalnih* društev. K župnikom in v cerkve so se zatekale žene, ka-oai so jih trle skrbi in si niso znale same pomagati iz zrvifenskih zagat. Zena je stala izven javnega življenja, v raznovrstnih bojih javnega življenja so bile le indiferentne gledalke, redkokdaj so oile v njih aktivne. Brez kritike so sprejemale nove zivijenske pojave. V cerkv? pa je obdajal vse nadnaravni blesk, vse je bilo ovito s svetostjo zenska narava je dobivala do7go
-	f t' ltei ^vet0sti vse. kar je potrebovala, m še bolj voljna je izpolnjevala na-
vodila, ki Jih je dobivala v cerkvi. Vestno so se trudili klerikalci, da $o ženi prikrivali vsako jasno iesnico o gospodarskih in političnih raz-meiah. Zene naj bi bile ostale slepo orodje katerega bi se posluževali klerikalci za ohranitev svoje nadvlade. Zena naj bi se nikdar ne otresla odvisnosti, nikdar ne bi smela misliti z lastnim razumom.
Odkar se Je pričelo delavstvo organizirati ■v plahto demokratični stranki, se klerikalci da bi si ohranili pri ženstvu nekdanji upjiv, da bi ,ga obdržali v svoji oblasti. Ako moz ni prišel več v cerkev, je prihajala še zena, ako mož ni hotel več udano prenašati pozemske bede, kot nekaj, kar mu je poslal bog, kar se mora prenašati, tedaj je žena še vedno verovala to, kar so ji vtepali v glavo. Zena naj bi odslej postala zaščitnica klerikalnega duha v delavskih družinah, ona naj bi vzgojevala otroke v tem duhu, v duhu, ki je moževemu in očetovemu popolnoma nasproten, ona naj bi kvarila možu veselje do novih idej, ona naj bi utrjevala v družini klerikalno gospodstvo. Čim močnejša postaja socialna demokracija, čim bolj se je oklepajo tudi ženske, tembolj krčevito se trudijo klerikalci, da bi jih ženstvo ne zapustilo. Klerikalci vedo. da je žena le tako dolgo pohlevna kakor ovčica, dokler je nevedna. Ko so izgubili klerikalci pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem svoji najmočnejši trdnjavi Dtisseldorf in »granitni stolp« Kelmorajn, so takoj sklicali velike ženske shode, na katerih so grmeli proti socialni demokraciji. Seveda so pričeli zopet s tem, da ej vera v nevarnosti, Če zmagajo so cialisti in da bi ženo, kot soprogo in mater \ tem slučaju ponižali do živali. Vse te žene. ki stoje pod klerikalnim uplivom, nimajo pojma
o	duhu današnjega časa, saj je celo njihova voditeljica dejala leta 1911.:	«Ako	bodo dobile
žene kedaj volilno pravico, tedaj jo bodo znale že prav uporabljati. Ali me niti ne zahtevamo ženske volilne pravice.« To naj bo torej »voditeljica«. Voditeljica, ki je zaslepljena tako, da se ji zde nepotrebne vse politične ženske zahteve, brez katerih ne bo moglo dobiti ženstvo nikdar onega mesta v človeški družbi, ki je brezdvomno potrebno ženski, ki hoče delovati v prid celokupnosti. Klerikalci so izdali za svojo žensko gardo tudi neko brošuro, v kateri razlagajo, kako pravično so dandanes razdeljeni davki. Seveda pravično za one, ki imajo vsega v izobilju. Kako pa delavstvo, in delavske; žene mislijo o tej pravičnosti, o tem seveda klerikalci ničesar ne vedo. V tej brošuri se po-zivllnio žene, naj natančno preiskujejo vse žepe svojih mož in sinov, če nimajo v njih prepove danih časopisov. Prepovedani časopisi so se veda sacialno demokratični listi. V brošuri jim dajejo svete, na kakšen način naj pridržujejo može doma, da se ne bodo shajali. Pri nas na Avstrijskem ščitijo klerikalizem med ženstvom v najvišjih krogih’ neštevilno samostanskih, šol se trudi, da obdrže ženo v temi klerikalizma. Naloga socialističnih Zen je, da zbnde svoje sestre iz te omotice, v katero so jo spravili klerikalci. Pokazati moramo tem ženam,, kakšne so današnje razmere, kako krivičen je: današnji družabni red, kako trpi ravno žepa. vsled tega, da se ne more povzpeti višje, da jet sužnja kapitalizma. '____________________________
Novice.
•	Sežiganje mrličev z elektriko. V mnogih« krajih imajo krematorije za sežiganje mrličev, seveda pri nas na Avstrijskem ne, V krematorijih sežigajo mrliča s plinom alt pa s silno razgretim zrakom. Poskušali so sedaj sežigaci mrliče tudi z elektriko. Električni način sežiganja ima to prednost, da so no razvija, pri električ-
nem sežiganju noben dim in da se lažje doseže primerna toplina, ki mora znašati 1500 do 1800 stopinj. Višja ne sme biti, ker je drugače izid nepovoljen.
* Kulturni dokument iz Nemčije. V inse-.atnem oddelku lista »Berliner Lokalanzeiger« je bilo pred kratkim sledeče naznanilo: »Krvnik Kraut proda za 85 mark klado za morišče s potrdilom, da sta bili na tej kladi umorjeni dve osebi, potem krvniško sekiro, železne okovi z verigo, svojo fotografijo. Nakup je posebno primeren za gostilničarje.« To naznanilo je pač višek pruske kulture. Za 85 mark se dobi torej tnalo, sekira, železne okove in povrh še slika one nežne duše! Zagovorniki smrtne kazni so zašli res v čedno družbo.
+ Tretji otrok. Tretji otrok je tisto, kar Franciji pred vsem drugim manjka in kar bi brezpogojno morala imeti. Račun je čisto preprost: Da se prebivalstvo dežele ne zmanjša za dve enoti; če umreta dva zakonca, je treba da zapustita ta dva zakonca dva otroka. Dva otroka sta minimum za eno zakonsko dvojico; z njima je izpolnjena dolžnost in domovina dobi dve bitji, ki stopita na mesto staršev. Nikakor pa ne sme biti manj otrok kakor dva; kar je pod tem. je v resnici kršenje dolžnosti. Da pa se dolžnost vestneje izpolni in se ne omeji na minimum, se spodobi da so najmanj trije otroci. Eden najznamenitejših francoskih meščanskih ekonomov Pavel Leroy - Beau-lieu je na podlagi tega uvaževanja sklenil, da se merajo porodne nagrade preosnovati. Nagrade naj se ne razpišejo za šestega, sedmega ali osmega otroka, kar je brezmiselno iz tega razloga, ker ne bo nihče zaradi nagrad k prvima dvema otrokoma pridružil najmanj se šest drugih. Primerneje je. da se določi nagrada že za tretjega otroka in se s tem povzroči. da ima vsaka družina vsaj tri otroke.i Nadalje hoče reservirati očetom otrok Že vse kaj drugega kakor nagrado 50 trankov; predlaga. da se jim prihranijo Javne uradne službe vseh vrst. Sklene naj se stroga postava, da nihče ne dobi državne službe, če ni izpolnil pogojo. da ima tri otroke. Sevedia bi ta postava dopuščala izjeme, ki pa bi morale biti kar najredkejše. Ideja Leroy - Beauheua Je zelo radikalna in bo vsekako še dolgo morala čakati na svojo rešitev.
* Umor v boIcanskwn policijskem zapora.
V	petek zvečer se Je v bolcanski vojašmcl cesarskih lovcev zglasil »prostovoljec«, ki je napravil na ljudi vtisk pijanega človeka. Oddali so ga v policijski zapor, kjer le izpovedal da se piše Franc Fronza. V policijskem zaporu sta se nahajala tudi Franc Machaschal iz Modlinga in Anton Koren iz Kosca na Primorskem. prvi. ker ni imel prenočišča, drugi za-radi popolne pijanosti. Ponoči Je predramil ropot Machaschala iz spanja in na svojo grozo je opazil, da se je Fronza spravil nad Korena in da ga hoče umoriti. Svojo žrtev je tiščal za vrat in bil z glavo po tlaku. Ko se je Machaschal vzravnal na svojem ležišču, da bi bil poklical na pomoč, je skočil Eronza k njemu in ga hotel pograbiti. Videč opasnost položaja se je Machaschal potuhnil. Nato ie Fronza začel nag plesati okolo svoje žrtve m povabil tudi Machaschala. da se udeleži njegovega rajanja. Ta je ubogal In predlagal Fronzi, da pokličeta, natakarja z vinom, čemur Je morilec pritrdil. Na klic je prihitel stražnik Arzenšek In oprostil Machaschala iz nevarnega položaja. Štirim stražnikom se je posrečilo po hudem boju da so norca povezali; vsi poskusi, da bi Korena obudili v življenje, sp ostali brezuspesnu Preiskava ie dognala, da je Fronta norec m da Je v hipni pobesnelosti umoril Korena,
—	Slepar z zlatom. \ Zadru so prtfell 33Ietnega zasebnika Antona Orliča iz Oreblča, Mož je živel silno potratno in je igraj dosledno visokega in bogatega gospoda. Kratko, nastopal je kot dovršen kavalir. Pripovedoval Je, da je bil delj časa v Transvaalu, kjer si Je pridobil ogromno premoženje. Pri hišni preiskavi so našli v njegovih blagajnah čez 90 kg zlata v kosih Seveda to ni bilo pravo zlato, marveč zlatu zelo podobna zmes iz bakra in cinka. Mož ie prodajal to kot pravo zlato, češ da je zlato dobil v spremstvu nekega angleškega častnika ob vojaškem pohodu v notranjosti dežele za časa angleško-burske vojne. Našel e posebno v večjih mestih obilo odjemalcev m je pri tem izborno zaslužil. Zmes je dobival Urlič od neke tvrdke iz Milana. Ker je imel Urlič jako fin nastop In ni nikdar štedil. so se mu posrečile večkrat izborne kupčije, ki so mu. donašale ogromne vsote dobička. Njegovo raz-, košno življenje je opozorilo policijo, da ga e začela nadzorovati in ga zasledovati. Kar je povedlo do odkritja njegove obsežne m do-bičkanosne goljufije.
* Samostanski prior — svlnjar. Državno pravdništvo v Kremsu je izdalo tiralico proti samostanskemu priorju daleč naokrog znane božje poti Marija Langegg- pri Melku. Prior,, pater Ignacij Bruckner, je star 47 let jn je imel več let kaznjivo razmerje z neko učenko še pred njenim 12 letom. Pred kratkim so ga naznanili, a še pred aretacijo se je posrečilo priorju, da Je ubežal. Prior se je najbrže skril v nekem samostanu servitenskega reda.
  ■ '■'■■■ »■ '   ..............
Umetnost in književnost.
Družinski koledar za leto 1913, ki ga izda Vtajaronost v prid tiskovnega sklada >Zarje«. bo obsegal čez 200 strani v veliki osmerici ia bo torej največje ueio, kar tih jc dozdaj izšlo v področju jugoslovanske socialno demokratične stranke. Koledar bo krasno delo stele po zunanji opremi, temveč tudi po vsebini in so
1	prispevke obljubili in deloma že vposlalf poleg prvih slovenskih književnikov tudi priprosti sodrugi iz vseh slovenskih krajev.. Nekaj izredno zanimivega bodo za tukajšnje sodruge slike iz Amerike in uredniški prispevki ondot-nih sodrugov, za katere Je vrh tega jugoslovanska socialistična tiskovna družba v Chi-ta&u ttMoižk 1001) izvodov l KnUga se bo prav
posebno ozirala na potrebe sodrugov, ki delajo v strokovnih, poltičnih. kulturnih in gospodar-ikih organizacijah ter bo obsegala tudi naslovnik vseh slovenskih socialističnih organizacij torna in na tujem. Dasi je večina gradiva že zbranega ali vsaj obljubljenega, je pa vendar le precej	ki na vposlana jim pisma
niti odgovorili niso. Te prosimo, da vsaj povedo, če se more na nje reSiektirati! Prav tako prosimo za vposlatev slik (portretov še živečih ali umrlih sodrugov, skupin itd.) iz prvih početkov strankinega gibanja, ki se po napravi klišejev vrnejo. Uredniško in drugo gradivo se sprejema do najpozneje srede julija. Sprejemajo se tudi oglasi, na kar se opozarjajo zlasti strankina podjetja in trgovci ter obrtniki po krajih, kjer se nahaja organizirano delavstvo. Koledar bo ' polplatno veza*' z originalno risbo na naslovni strani veljal samo 1 K, vsled česar bo eden najbolj razširjenih in zato najbolj uspešen za oglase. Zaupniki se prosijo, da interesente na to opozorijo. Natančnejša pojasnila daje: zveza »Vzajemnosti« v Liu^^ni.
Gospodarski pregled.
** Kapitalistični rop. Upravni svet praške železarske družbe, katere sijajni dobički so na glas; je imel te dni sejo. Seji je bila pr žena bilanca, ki izkazuje za poslednja tri četrtletja dva miljona kron več čistega dobička, nego v kateremkoli razdobju prejšnjih let. Kupčije s premogom in železom so bile sijajne in akcio-narjem se obeta za 30 kron višja dividenda: na akcijo 400 kron bo izplačanih za minulo leto 190 kron, t .j. skoro petdeset odstotkov. Kapitalisti te mogočne družbe, ki kakor železen obroč obdaja vse avstrijsko prebivalstvo, si lahko zadovoljno manejo roKe, da jih država ščiti z visoko carino pred konkurenc0 da doma lahko prodajajo svoje železo mnogo dražje nego n. pr. v Arabiji. Dobro se jim godi, med tem ko draginja železa slabi vse gospodarsko življenje v Avstriji, dobro se jim godi, med tem ko stradajo tlačani v njih rudnikih ob nezaslišanih mezdah in se kovinarji v njih pjav-žih peko ob 12urnem delu. Dobro se jim godi, ampak z zobmi in nohtovi se branijo, če hočejo občine, kjer so njih roparski brlogi, zvišati doklade za en vinar. Blesteča so njihova poročila, ampak na zlatu, ki ga grabijo z velikimi grabljami., so vidne rdeče lise delavske krvi. Do petdeset odstotkov založenega kapitala že rasto letni dobički, ampak tisti, ki vladajo, še nečejo videti, da morajo ta orjaška podjetja v družabne roke!
Delavsko gibanje.
= Iz mezdnega gibanja nemških strokovnih organizacij. Nad vse mogočno se razvijajo strokovne organizacije v Nemčiji. Generalna komisija strokovnih organizacij je izdelala pred kratkim poročilo za leto 1911. Komisija izdaja tri liste: »Korrespondenzblatt«. ki se je tiskal leta 1911. v 28.400 izvodih, ža italijanske delavce v Nemčiji izdaja »L’ Operario Italiano«, ki se Je tiskal v 9322 izvodih in za i , ke delavce v Nemčiji izdaja »Oswiata«, ki se je tiskala v 6678 izvodih. Iz blagajniškega poročila posnemamo: skupni dohodki, vštevši prebitek iz leta 1910., ki je znašal 432.870 mark, so znašali 826.346 mark, izdatk' so z”'*šali 383.584 mark. Za stavke in izpore je prejela komisija 584.867 mark, izdala pa 406.145 mark. — V naslednjem podajamo še kratek pregled nekaterih posameznih strokovnih organizacij. Gostilniški nastavljenci so imeli svoje sedmo zvezno zborovanje od 19. do 23. marca v Niirn-bergu. Navzočih je bilo 89 delegatov in nekaj inozemskih gostov. V zadnjih dveh letih je naraslo število članov od 9572 na 13.918. Od 1. januarja 1910. do 31. decembra 1911. je imela zveza 338.711 mark dohodkov s prebitkom od leta 1910. vred. Izdatki so znašali 209.313 mark. Za stavke in za podpore odpuščenim delavcem so izdali 40.655 mark. Na zborovanju so sklenili, da se uvede podpora brezposelnim. — Steklarji so zborovali od 8. do 10. aprila v Dražda-nih. Od leta 1909. do 1911. je naraslo število članov od 4249 na 4967. V teh dveh letih so imeli 247.363 mark dohodkov in 151.299 mark stroškov. Steklarske vplačilnice so izdale za podpore brezposelnim 108.903 mark. Za stavke in za podpore odpuščenim delavcem so izdali 56.058 mark. Delegatje so sklenili, da se tedenski prispevek zviša na 70 pfenigov. — Prvo zvezno zborovanje domačih poslov je bilo od 14. do 16. aprila v Berlinu. Navzočih je bilo 22 delegatov iz 16 mest. Leta 1911. je štela zveza 3S krajevnih skupin, pri katerih je bilo .5474 članov. Dohodki so znašali 26.462 mark, generalna komisija je poleg tega prispevala 15.200 mark. Zveza je izdala 38.440 mark, in sicer 635 mark za pravno varstvo in 4975 mark za bolniške podpore. Zvezino premoženje znaša 3221 mark. Tedenski prispevek so zvišali od 40 na 50 pfenigov, krajevnim organizacijam ostane polovica prispevka. Za zvezino predsednico je bila izvoljena sodružica Iva Baarova. — Krovci so imeli zvezno^ zborovanje od 15. do 18. aprila v Niirnbergu. Število članov se je povečalo v zadnjih dveh letih Od 6191 na 8482. Dohodki so znašali 35.254 mark. Izdaiki so bili znatno večji: za stavke in izpore je izt.^la zveza 108.723 mark, za potovalne in selilne podpore 27.287 mark in za druge podpore 3000 mark. V/.lic velikim bojem zadnjih dveh let se je zvišalo zvezino premoženje od 51.232 mark na 126.142 mark. Doneski ostanejo nespremenjeni, le skozi 25 tednov bodo plačevali člani izredne prispevke v višini 20 do 35 pfenigov. — Krznarji so zborovali od 22. do 25. aprila v Lip-skem. Krznarska organizacija obstoja deset let in je imela ob sklepu leta 1911. 4000 članov. V zadnjih treh letih je imela zveza 353.023 mark dohodkov, izdatkov pa 352.653 mark. Za stavke in izpore so izdali leta 1909. 4324 mark, leta 1910. 10.327 mark in lansko leto 170.924	-n-k.
Izpor v Rothi je veljal zvezo 170.000 mark. — Luški delavci v Hamburgu so dosgeli 9urni delovnik od 1. maja 1913 dalje. Dnevna mezda se jim poviša od 1. januarja 1913 od 5 mark 20 pfenigov na 5 mark 40 pfenigov. — Zveza ob-
činskih in državnih delavcev je imela preteklo leto 47.376 članov. — Strokovna organizacija tekstilnih delavcev šteje od februarja leta 1912. med svojimi člani tudi 50.000 ženskih. Pred desetimi leti je bilo v zvezi le 12.000 organiziranih delavk. — Glasilo tobačnih delavcev Der Proletarier« se tiska v iOO.uuu i.. dih. — Strokovna organizacija krojačev ima nad 50.000 članov.
Odgovorni urednik Fran Bartl. fzdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
Vlil. zadružno leto.	543‘J	članov
^.: ,..*y	Mesečni	izkaz.	‘
Blago razdeljeno članom:	-c---/..:-.
Doba 1910—1911:	►	1911—1912:
Julij	kron	8357877	kron	8598977
Avgust	n	7895325	n	83176 99
September	n	80491 27	n	9317489
Oktober	n	93785 93	n	99190-41
November	n	8851212	9	98484-55
Drcemhr"	n	96725 68	»	109368 77
Jas	n	87554 59	n	110449 27
Februar	»	8368507	»	104572 98
Marc	n	88966-95	»	120015-59
April /	1 n	96225 46	»	125516-95
Maj	n	88263 55	*	111781 95
	kron	966742-44	kron	1141722 12
Podpora vdovam in bolnim članom:
V dobi od 1. julija do 31. maja se je razdelilo bolnim članom, vdovam in sirotam 7970 85 kron podpore.
Dividende:
Do 31. maja se je izročilo članom na račun dividend od dobe 1910.—11. blaga za vsoto 7626 62 kron, odpotujočirn članom v gotovini 105 56 kron in Zdržale* na račun zadružnega deleža kron 661/T2, skupaj kron 14349‘30.
Trst, 31. maja 1912.
Št, 1384.
Razglas.
Več kovaških
očnikov
v","
po
:---y ; '&■ (Fenerburschen) sprejme tovarna Peter Keršič v Spodnji Šiški.
Konzumno društvo za
Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
Na državni cesti Idrija-Logatec so v svrho razširjenja ceste v Zali potrebna večja razstretja-vanja in se bodo po naznanilu stavbnega vodstva vršila dnevno v času od 6. do 7: ure zjutraj, od 1 do 2 ure popoldne in po 6. uri zvečer. Manjše razstrelitve pa bodo tudi ob drugem času.
To se javno naznanja s pozivom* da občinstvo ob določenih časih ne zahaja v Bližino krajev razstreljevanja in se brezpogojno poltorava od stavbnega vodstva postavljenim stražam irt po njih danim znamenjem.
^ Županstvo v Idriji,
dne 14. rožnika 1912.
Župan:
Ivan Štraus, 1. r.
vabi vse delegate okrožij Tržič, Jesenice, Sava in Koroška Bela na izreden
sestanek delegatov
ki bo dne 28. junija na Savi pri Jelenu. Zaceiek ob 10. dopoldne.
Dnevni red:
1. Pozdrav.
2. Poročilo o delu »Konzumnega društva" za Ljubljano in okolico.
3. Nadaljno delo in razvoj.
4. Slučajnosti.
Za nadzorstvo: A. Zugvvitz
predsed. namestnik.
Za načelstvo: A, Kristan, 1. r.
ravnatelj.
Alt sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna internazional, ulfoa Giovamii Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette'1 Pontniie 14. Geržina, Rojan.
Minussi, Greifa.
Skladišče H. kons. zadrug na Belveclere.
Železnato vino s kino
>»
lekarnarja Piščali-ja v Ljubljani
•. Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne ln bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenic« . K 6‘60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino iekarn-dria Piccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači Mr ■■■■■■ radltega vsem drugim železnatim izdelkom.
Naročajte se na Zarjo!
Majiaovejše! lajnovejšel
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno č/io slavnega ruskega pisatelja je; izšlo te dni Ljubiva se po vseh knjigarnah, k*-1 kor tudi v naložbi „Zarje“ v Ljubljani, ki j®! knjigo založila in izdala
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
„	.	„	A	v	III....I.I........
1.	Z.	Z	(J.	Z«
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. V
Stereotipija. 0 Litografija.
Eavnolrai izšlo:
MsM ir l
fi l »■ s
BMK
a.
Spisal Fran pl. Štililje.
* 4*/< pole velike 8°. Cena mehkovezane K 1-80, s pošto K 1-90.
Sprsatelj osvetljuje kot dober pomavalec deželnih financ deželno finančno stanje, pokaže pa tedi pot k saniranju. Brošura bo vzbudila brezdvomno v vseh krogih veliko pozornost ter bo kmalu razprodana. Svetujemo osebam, ki žele imeti en izvod te knjige, naj si jo
takoj naroče.
V Ljubljani, dne 14, junija 1912.
\ fe* pl* Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Založna knjigarna.
, ktkiki sc&doi.
.v
Zmerne cene.
2&$og% pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . ■. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otemane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, fj? podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :«
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
MR
Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin,
v naslednjih tobakarrtah;
'»JN.
Južni kolodvor, na peronn. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta,
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Ivoll, na žel- prel. pri Nar. domu. >ubi<!, Miklošičeva cesta.
»enk, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj, ^
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
JveteK, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50.
Doienee, Prešernova ulica, JPichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulioa. Kleinstein, Jurčičev trg; Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. v Košir, Hilšorjeva ulica. w Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica,1 .’ Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor, Križaj in Kotnik, &ška Likar, Glince..
Jezeršek, Zaloška cesta.