naročnina listu: — Csko teto . . k 10-— 5*1 teta , , , , 5-— Četrt let* . . . 2-50 Mesečno. . . . !■— ta| Avstrije:-— 90 teto . . . 15'— fltasameme Številke mm- tO vittarjev. ~Ä SSErSnrSSSNeodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. |iJZEulZ.’ZrJSSi Splošne priprave na vseh frontah. Amerika zahteva od Avstrije pojasnil o poostrenem podmorskem boju. — P-čolni potapljajo naprej. — Nemški državni tajniki napovedujejo nadaljevanje brezobzirnega boja P-dolnov, — Nemčija upa na popolni uspeh. — Amerika pripravlja splošni vojaški zakon. — Nadvojvoda Maksimilijan naznanil sultanu nastop vlade cesarja Karla. Najnovejše avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 22. februarja. Vzhodno bojišče. Delovanje naših lovskih poveljstev m napadalnih oddelkov je bilo včeraj zelo živahno posebno v odseku med Domo vatro in Dnjestrom. Naši oddelki so rešili svojo nalogo i ovsod z uspehom in so z lastnimi malimi izgubami privedli številne v-jetnike s seboj. Italijansko bojišče. Nobene spremembe. Albansko bojišče. Ob Bojuzi živahnejše praske. Severnozahodno od kraja Tepeleni smo razgnali sovražne trope. Najnovejše nemško uradno porodilo. Berolin, 22. februarja. Francosko bojišče. Južnovzhodno od Armentieresa je po močni artilerijski pripravi vdrlo več angleških stotnij v našo postojanko. Krepek prot sunek jih je takoj vrgel vun. Pri očiščenju jarkov je b lo naštetih 200 mrtvih Angležev, vjetih 39 mož. Sovražni poizvedoval ni sunki južnozahodno od Varnetona, južno c d ka nala La Bassee ter med Ancro in Sommo so se izjalovili. Vzhodno bojišče. Armada princa Leopolda bavarskega: Južnozahodno od Rige in na južnem bregu jezera Na roš so se izjalovila podvzetja ruskih oddelkov, močnih do stotnije. Pri Lobusy in ob Sčari ter na več mestih med Dnjestrom in gozdnatimi Karpati so izvršile naše napadalne čete nekaj vspešnih nenadnih napadov. Na fronti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini generala feldmar Sala pLMackensena je bilo vsled snežcega meteža vojno delovanje le malenkostno. Macedonsko bojišče. Vzhodno od Vardarja so se Angleži skušali v-gnezditi pred našo postojanko. V boju z ročnimi granatami so bili pregnani. Clam-Martinic o sklicanju državnega zbora. Ministrski predsednik se je naprcm nekate ter m poslancem o sklicanju avstr j bega parlamenta takole izrazil: Vlada sedaj še ne more dolcčiii časa za sklicanje državnega zbora; pred očmi pa ji je, da preneha sesijska doba. Vlada misli aa to, da bo državnemu zboru, ko se bo sklical, dala čas, ki je potreben za nujna dela. Grof Tisa o miru. V ogrskem državnem zboru je dne 21. februarja poslanec Hollo, pristaš Karoiyjcve skupine. vpra&d vlado, ai bi ista bi‘a pripravljena, delovati nato, 'da hi drž. zbor izvolil posebat ods. k, ki bi X vlado zaupno razpravljal o mirovnih pogojih. Hotfpje svoi predlog utemeljeval v pridrugouixem govoru. Tis?.a .e nato sledeče odgovoril: Mi nismo tisti, ki bi se borih za uničenje in razkosanje sovražnikov. Naši sovražniki se že kar vnaprej trgajo za krvave cunje našega življenja. Mi vodimo vojsko, ker jo moramo za rešitev svo jega napadenega življenja. Mi jo bomo vodili proti vsakemu in pod vsakimi pogoji, pa tudi ne minu to dalje, kabi r je to potrebna za rešitev našega življenja, za naše varstvo in naše življenjske inte rese. V tem soglašajo vsi naši zavezniki. Nihče od nas si ne predstavlja druge slike, nego varstvo m šega življenja in ustvaritev stalnega miru. Tak mir naj ne bo ponižanje kakšne vojskujoče se stranke, niti oškodovanje njenih življenjskih interesov. V tem je zajamčena varnost stalnega miru. Će pa bi se končala vojska s takšnim mirom ka-koršnega si predstavljajo naši sovražniki, takšnega miru ne bi mogle nobene pogodbene določbe napraviti stalnega. Tiszov odgovor je bil z vsemi proti osmim glasovom Karolyjeve skupine vzet na znanje. Velik plen dveh P-dolnov. Dva vraivša se P-čoln a sta potopila 24 parnikov, 13 jadrnic in 9 ribiških ladij. Potopljene ladje so vozile premog, železno rudo, živež i > seno. 1 parnik je vozil za Italijo 400 ton sladkorja in več tisoč ton drugega blaga. Amerika se pripravlja. Iz Vašingtona se poroča: Po pogovoru z Wil-sonom je naznanil voj i tajnik Baker, da bo pred ložil kongresu še v tem tednu splošni vojaški zakon, katerega je izd dal generalni štab. Kakor se čuje, je pretsednik^Wiison za splošno vojaško izobrazbo, ako jo bo mogoče praktično izvesti. O nemških zahtevah. Nemškomeščanske stranke so objavile svoj velikonočni program v četrti, popravljeni obliki.. V saka oblika je sicer nekoliko o-miljena, toda vsaka dokazuje še dovolj jasno, da nemške stranke niso na višku časa. Pozabi e so marsikaj, novega se niso naučile n č in tako nudijo v svojih izjavah, ki bi naj bile podlaga za preureditev Avstrije, le k* aver no sliko. Vsak državnik, ki bi naj s pomočjo teh strank v adal in preurejal državo, bi pove dom vsakokratne razglasitve njih programov obupno zaklical: Bog me varuj teh prijateljev! Za to tudi nobtd n ministrski predsednik ne upa prav s parlamentom začeti, ker ve, da stranke, ki so velike po svojem številu, niso bogate na idejah in na širokem državniškem obzorju. Piavimo, da je vsaka naslednja objava nemškomeščanskega programa bolj omiljena, bolj ponižna Poglejmo si zadnjo objavo, ki so jo stisnili v deset točk. (Glej zadnjo ponedeljkovo „Stražo“!) Prej so vedno zahtevali najtesnejše zveze z Nemčijo sedaj se g asi, da je treba „vstrajati pri zvezi z Nemčijo.“ Le „korakoma“ se naj izvede „notranja (?) tesnejša gospodarska združitev med Avstro-Ogrsko in Nemčijo“ in samo „če bo gospodarski razvoj dopuščal, se naj korakoma izvede carinska in trgovinska zveza z Nemčijo.“ To je torej še samo želja. Zraven so previdno postavljeni „če“ in „ako*“ Mi pa rečemo: Politične in gospodarske zveze sklepa naš cesar sam in sicer ne na večno, ampak na gotovo dobo let. Mi avstrijski Slovani zaupamo svojemu cesarju brezpogojno, naše stranke niso tako drzne, da bi hotele cesarju kaj predpisovati, ker so prepričane, da bo sklepal le take zveze in samo tako dolgo, ki so in kakor dolgo so Avstriji koristne. Mi smo z Nemčijo sedaj politično in vojaško zvezani, mi to zvezo pošteno držimo in izpolnjujemo, toda niti prejšnji niti sedanji cesar še ni smatral za potrebno, da bi se sklepale tesnejše ali „večno“ veljavne zveze. Kar pa se tiče trgovinskih in carinskih zvez in pogodb, je to po ustavi stvar legislative, kjer imajo vsa stranke svoj glas in ki ga bodo oddale gotove samo v tem smislu, da koristijo gospodarskim in v posledicah tudi političnim interesom avstrijske države. —-Nemške stranke gledajo sedaj samo na sever, seveda zgolj iz narodnostnopolitičnih o-zirov, a nam je treba gledati iz gospodarskih in državnopolitičnih razlogov tudi na Balkan. „Nemcem v Avstriji se naj zagotovi tisto stališče, ki je potrebno z ozirt m na državne interese.“ Tako se glasi nadaljna točka, Popolnoma soglašamo. Avstrijski Šlo vani so v tej vojski sijajno prestali preskušajo glede svoje državljanske zvestobe. Upi naših sovražnikov na panslavistične, panru-sovske in pansrbske privlačne sile so se popolnoma izjalovili, mi avstrijski Slovani stojimo in pademo z Avstrijo, mi živimo in trpimo ž njo, ker Avstrija ni nič drugega, nego mi sami v zvezi z nekaterimi drugimi neslovanskimi narodi. Kdor torej Avstrijo na -pada, nas napada. Svetovna vr.jska je pokazala, da tako mislimo in dela no, za to je tudi doprinesla dokaz, da smo v eminentnem smislu državni narodi. Nemci še niso imeli dosedaj priložnosti, da bi prestali tako preizkušnjo, za to se jim naj zagotovi stališče, ki je potrebno z ozirom na državne, to je: avstrijske interese. Nemške manjšine v izv* nčeških deželah se morajo postaviti pod primerno postavno zaščito. Soglašamo, če se tudi vsem drugim narodnim manjšinam primerno zajam ijo njih narodnostne pravice. Zahteva po nemškem „državnem“ jeziku se ponavlja, toda sedaj čitamo že pristavek: „pri tem se naj v jezi ovnomešanih deželah ozira na jezikovne zahteve drugojezicnih narodov v uradu in šoli. ‘! S tem nemške stranke že same priznavajo, da se nemški „državni“ jezik tudi po njih naziranju ne da dosledno do zadnje pičice in do zadnjega kotička izvesti. Morda nam prinese prihodnja izjava nemškomeščanskega programa zopet nekoliko več spoznanja Tudi v drugih točkah, n. pr. glede odcepitve Galicije, se pozna, da dajejo neinš-komeščanske stranke svoje zahteve že ceneje, kakor pred letom in dnevom. Kolikokrat smo prej rekli, ko so neu škoradikalni valovi pljuskali posebno visoko: Ne vreči puške v koruzo, glavo po koncu! Z vsakim dnevom dobimo nov dokaz, da smo imeli prav. V obče pa je treba reci glede nemških programov: Avstrija je tudi naša in ne samo nemška! Mi hočemo v Avstriji živeti, za to bomo tudi mi govorili o njuni preureditvi m ne samo en na» od, ker si življenja v Avst-striji pod nobenim pogojem in od nikogar ne damo ogreniti. Sedaj je vojska in naši ljudje so se laj v strelskih jarkih, a ko bo prišel mir, bodo tudi tam, kjer se bodo uživali sadovi s krvjo in vi likim trpljenjem pri-voj skovanega miru. Vojaška granica» Da Slovenci spoznajo, kako se v nemški javnosti misli o nameravani vojaški meji, priobčujemo članek, ki ga je objavil ravnatelj Otokar Schubert v nemškem listu „Deutsches Agrarblatt“, ki izhaja v Pragi. Schubert, ki je član deželnega kulturnega sveta na Češkem, piše: Vprašanje o ustanovitvi vojaških domov sedaj zanima mnoge duhove. Razne korpo-raci e so k temu vprašanju že zavzele svoje stališče. Vprašanje vojaških domov še pri nas ne bo moglo tako velikopotezno izvesti, kakor se želi — manjše pridobitve v tem oziru ne pridejo v poštev — ker zemlja in posestva sploh niso aii pa le za visoke cene na razpolago. Zato je priporočljivo, da se v tem oziru odločnejše nastopa ter se misel o kolonizaciji zasnuje na širnejšem in splošnejšem temelju. Pri tem se mora v prvi vrsti domovinski ozir pomakniti v ospredje. In tukaj je samo eno sredstvo -— ki bi se z državnega stališča moralo posebno upoštevati, in ki edino zajamčuje popolen uspeh — in to je po načrtu izvedena ustanovitev vojaških granie. Ustanovitev takih granie bi se naj izvršila pos« bno v rodovitnem Primorju (zahodno od Gorice, kjer sedaj žal stojiio sovražniki), na južnem Tirolskem, v Bosni in Hercegovini. V zahodnem Primorju so se v mirnem času manjša veleposestva lahko kupila. Obdelovanje in oskrba teh pokrajin je trpela vsled pomanjkanju delavcev in vsled kolonskega sestava, ki se je preživel. (Koloni so na Goriškem neke vrste zemljiški najemniki.) Mestoma se je razvilo nezdravo podaakupni-štvo. Nasledek teh razmer je bilo izšel j vanj . V bližnjem Vidmu je bilo v vsaki večji ulici videti plapolajoče zvezdnate zastave a-meriških izseljeniških p'sarn. Tukaj, kot tudi v južnih Tirolah in še v večji meri v Bosni in Hercegovi ii bodo znatne deli zemlje še zaradi tega prosti, ker se je prejšnje n zadeval) no prebivalstvo odselilo. Samo pri Vi-šogradu v Bosni merijo zapuščena ozemlja baje na tisoče oralov. Zato bi že danes bil čas, lotiti se vprašanja o ustanovitvi enot s h vojaških granie. V to svrho hi se naj zbirali podatki o prosti ali razpoložljivi kolonizacijski zemlji na jugu ter o onih avstrijskih pokrajinah kjer so kolonisti v izobilju na lazpolago Ne bi tudi bilo težko, iz znanih južno eniških vedno potovanjaljubnih KaselienLkih središč na Virtemberškem, v Hesnu, v Hes m-Nasavi i. t. d. dobiti človeški ma erijal za naseljevanje, Nobeneg vzroka ni, da bi se dvomilo o gladki izvršitvi te stvari. Kar se je za časa Marije Terezije v kolonizatoričnem oziru uspešno izvršilo v Galiciji, n Ogrskem itd., se mora dandanašnji, ko so prom tne možnosti skoraj neomejeue, tam lažje izvršiti Kot zgled modernega naseljevanja nam lahko služijo kmetske naselbine v pruskih vzhodnih pokrajinah in deloma tudi v Bosni (posebno nemške naselbine pri Banjaluki). Kolonizacija pa bi bila nepopolna in pogre šena, ako se obenem ne bi tudi skrbelo za naseljevanje rokodelcev. Lepe zglede imamo v tem oziru izza časa cesarja Jožefa na Češkem in posebno y zahodnem delu dežele. Da se izognemo napačnemu razlaganju, bodi omenjeno, da se samoobsebi umevne pri ustanovitvi novih vojaških granične sme misliti na zastarele oblike naših starih banatskih in hrvatskih obmejnih organizacij. Te stare naprave s s rnjimi hišnimi zadrugami, s svojimi omejenimi skromnimi posestvi itd., seveda ne sodijo v sedanji čas. Tirolska brambna organizacija je modernejša in bolj prikladna nemškemu okusu. Ustanovitev vojaških granie, ki bi bila velikopotezna rešitev vprašanja vojaških domov, je vredna, da se toplo pozdravi tudi s socialnopolitičnega sodišča. Danes ne gre več, da bi se gotova gesla, ki se prijemajo vedno večjih krogov med ljudstvom, prezirala ali omalovaževala Vračaj »Či se vojaki, ki so se hrabro bojevali, dost krat brez premisleka izjavljajo: „Ne vemo pravzaprav, zakaj se borimo. Mi »imamo ne hiše, ne posestva, mi ostanemo slej oprej delavci in se bojujemo pravzaprav edino le za vladajoče in premožne stanove . . “ V tem je žal zrnce resnice, in sicer večje, kot ga mi priznavamo. Od priprostega industrijskega delavca, katerega usoda brez počitka meče semtertja med industrijskimi središči na Saškem, Vestfalskem in češkem, ne moremo zahtevati, da bi imel domovinsko idejo v tisti čistosti in velikosti, kakor jo umeva hrezposestni omikanec. Tukaj se »aj eutešlj vi glad po zemlji, ki pre-šinja naš narod, v to izrabi, da se pomaga ustvariti vrsta ljudstva, ki bo ostala stalno zvesta svoji dom vini če pridejo ti delavci, ki so doeedaj blodili za socialističnimi ideja-m , v dobre roke, bodo postali skrbljivo ljudstvo. Taki so n. pr. oni ljudje, ki so ob izbruhu vojske (v mislih imam svoje vrle Šu-mavce iz Češkega) kot legijonarji se borili na francoski strani, s čudovitim junaštvom se pretolkli k Nemcem, od tam prišli v Avst- rijo in so se tukaj dali na razpolago svoji stari domovini. Na zunaj izvržene» obsojenci, na znotraj zvesti! Nasprotniki velikopoteznega naseljevanja se bojijo, da se bo s t m, ako se od nas odseli mnogo ljudi,, prizadela ‘našemu domačemu kmetijstvu težka rana. Pts c teh vrst, ki je med izvoljenimi zastopniki domačega poljedelstva in mu je blagor ljudstva pri srcu, se v tem oziru ničesar ne boji. Ljudje, ki se bodo odselili, za domače poljedelstvo niti ne pridejo v poštev. To so ljudje brez posestva, ki so k večjemu zmožni, da spravijo v naše kraje socialistična gesla. To so odvišni ljudje, ki kot delavci odpotujejo na Saško, na Dunaj, v notranjo Bavarsko, na Pr* darlsko ali celo v Ameriko. Nasprotno je to agrarni varnostni ventil, da se naše d omače kmetijstvo reši te 1 udske plasti. Za naseljevanje na vojaških granicah pa bo r o imeli še tudi drugo dobro človeško gradivo na razpolago. Mnogi učenjaki so že obiskali vjetniška taborišča iu so natančno prem rili lobanje posameznih vjetuikov in so pri tem dosegli dragocene raziskovalne uspehe. Istotako važno in časuprimerno bi bilo, da bi se v vjetniških taboriščih poizvedlo, koliko porabnega nemško-ruskega naseljniš-kega materijala se tam nahaja. Ta naseljeni-ški materijal bi za nas bil tembolj poraben, ker je znano, da se na Ruskem postavnim potom nemškim kmetom vedno bolj odvzema posest. Nemčija je v tem oziru že napravila velik korak, ko je kot mi je pravil nek nemški naseljniški strokovnjak, nemške naseljence v Yoliniji kar enostavno naselila v Nemčijo. Ravnotako bi menda nemški naseljenci v Galiciji, katerih dom vja so razrušena, radi sledili klicu o novem vojaškem naselj vanju. Ustanovitev vojaških granie, ki bi bila obenem tudi najbolj v elikopotezna rešitev v-prašanja vojaških domov, končno vsebuje tudi tako globok domovjnskj interes da je treba tudi s tega stališča siliti na ugodno rešitev tega vprašanja. Vsi, ki čutijo „črno-ru-meno“, bodo radi tega že od začetka pospeševali uresničenje te ideje.“ Celarjev brat pri turškem sultanu. Dne 19. februarja ob 3. uri popoldne je sprejel turški sultan posebno odposlanstvo našega cesarja, ki mu je naznanilo, da je zasedel prestol Habsburžanov cesar Karel I. Na čelu tega odposlanstva je bil nadvojvoda Maksim iljan. Sprejem cesarjevega brata pri turškem sultanu je bil izredno slovesen in prisrčen. Za vojaka« Za nakup knjig in časnikov za vojake so poslali: »Neimenovana« iz Gaberja pri Celju 12 K, Ivan Slana iz Blaguša pri Sv. Jurju na Ščavnici 8 K (nabral v družbi, ko se je delalo olje), profesor Jos. Zidanšek v Mariboru 20 K, Jakob Mlakar, posestnik v Okiču pri Leskovcu, 2 K, O. Škamlec, župnik v Leskovcu 18 K. Potreba je velika. Dunajski »vojaški dom« prosi za 200 izvodov »Slov. Go pomrja« zastonj ali po znižani ceni, celovški »vojaški dom« za več izvodov »Slov. Gospodarja« zastonj. Nekaj se jim je ugod io. Denarne prispevke pošiljajte na spodnji naslov! Prebrane knjige, časopise in časnike pa na naslov: »Zentralstelle für Soldatenlektür;, Dunaj IX C nisiusgasse 16.« ali pa na naslov: »Militärseeborge Lir 26, Vojna poš a št. 385.« Pri obeh naslovih s pripombo: »Kot milodari za vojake poštnine prosto.« Dr. M. Slavič v Mariboru. Spor z Ameriko V sporu z Ameriko ni beležiti posebnih sprememb. Stališče Amerike do Avstrije je še v r*z voju ter še ni prišlo do določenega Stadija. Wilson je Avstriji poslal noto, kjer zahteva pojasnila o stališču, ki ga zavzema naša vlada v poostrenem bo ju P čolnov. Avstrija še Ameriki do danes ni odgovorila. Medtem pa P čolni potapljajo dan za dve-vom večje število sovražnih in nevtralnih ladij Iz izjav treh nemških državnih tajnikov v glavnem odseku nemškega državnega zbora se da sklepati, da se podmorski boj ne bo omilil in da Nemčija z njim upa doseči popolni uspeh. — V Ameriki pripravljajo sploši vojaški zakon. Avstrija in Amerika. Wilsonova nota. Wilson je po dunajskem poslaniku izročil dne 19. februarja v avstrijskem zunanjnem ministrstvu noto, ki je, kakor naglaša večina listov, formalna predigra za definitivno ukinjeajs diplomatičnih zvez med Avstrijo in Ameriko. Nota zahteva pojasnil glede potopitve ladij v Sredozemskem morju, na katerih so se nahajali ameriški državljani. Severo-ameriška vlada trdi, da so avstr jski P-čolni potopili nekatere ladje, n. pr. »Secondo« in »Welch Prince,« ne da bi jih prej svarili. Vlada Zedinjenih držav zahteva od avstro-ogrske vlade jasno izjavo, kako stališče zavzema naša vlada glede na poostreni podmorski boj in ali je spremenila, oziroma preklicala svoje izj ve, ki jih je prej dala v zadevi potopljenih ladij »Ancona« in »Persia.« Naša vlada, bo, kakor se poroča, na stvarno vsebino te note odgovorila. Zveze se ne bodo ukinile? »Assoziated Press« poroča iz V&šingtona: Uradniki državnega urada so izjavili, da še vedno upajo, da se da zabraniti prelom z Avstrijo, četudi novejša znamenja kažejo, da so se razmere poostrile. Nemške uradae izfave o podmorskem boju. V glavnem odseku nemškega državnega zbora so državni tajnik zunajnega ministrstva, Zimmermann, državni tajnik mornariškega ministrstva pL Cs pelle in državni tajnik ministrstva notranjih zadev pl. Helfferich podali izjave o poostrenem podmorskem boja. Zimmermann je zaupno poročal o političnem položaju po 21. januarju. Razpravljal je o postopanju raznih nevtralnih držav ter napovedal belo knjigo o izmenjavi tozadevnih diplomatičnih aktov. Obširno je pojasnjeval položaj napram Ameriki po ukinjenju diplomatičnih zvez Končno je izrazil upanje, da se bo z orožjem poostrenega podmorskega boja dosegel nameravani cilj. Admiral Capelle je izjavil, da je poostreni podmorski boj celo prekosil pričakovanja, ki jih je vanj stavila mor ar ca. Natančno število potopljenih ladij pa se še sedaj ne more dognati, ker angleško ča sopisje vsled vladne želje prikriva izgube! Večje štvilo F čolnov se še sicer vsled razširjenega delokroga ni po vrdio v domača pristanišča, toda uspehi so zelo razveseljivi in 1 krati ni vzroka misliti, da bi se bil kak P-čoln potopil. Sovražna obrambna sredstva, o katerih se je v angleškem parlamentu in časopisju tol ko govorilo, so po izjavi vrnivših se P čolnov cstala v navadnih mejah. V severnem morja ni nobenega ladijskega prometa. Nevtralno plovstvo je toliko kot ustavljeno Mornarica sme z največjim zaupanjem pričakovati nadaljnega razvoja poostrenega podmorskega boja. Helfferich je opozarjal na težave, ki so na Angleškem vsled poostrenega podmorskega boja nastale glede na živila in preskrbo zaveznikov in nevtralcev s premogom. Rad pomanjkanja neohhodno potrebnih reči, posebno premoga, so četverosporazum in nevtralci prišli čisto v obližje nevarne točke. Tudi z gospodarskega stališča se sme z gotovostjo računati da se izpolnijo vse nade, Iti se stavijo na poostreni podmorski boj. Redaj bo konec vojske? Poveljnik angleške armade na francoskem bojišču, general Haigb, je izjavil francoskim časnikar- jem, da se bedo Angleži in Francozi tako dolgo borili in delili Nemcem udarce, dokler ne bo nemška armada popolnoma uničena. Ko so Haigha vprašati, če se bo to zgodilo letos, je odgovoril: »To leto bo odločilno v tem smislu, da bomo mi na bojišču iskali odločitve, to se pravi, prineslo bo dogodek, ki bo dokazal, da je Nemčija v vojaškem oziru tepena. Mogoče je, da bo to leto odločitve tudi leto miru, Vsi želimo miru in bomo storili vse, kar je v naši moči da dosežemo zaželjeni uspeh. Mir pa more priti le po popolni zmagi, ki bo dosežena s silo orožja. Zaveznikov ne smejo motiti nemški predlogi in grožnje. Italijansko bojišče. Italijanska ofenziva na Primorskem, ki jo italijanski in drugi četverosporazumovi listi napovedujejo se še ni začela. Prve dni tega tedna je italijanska artilerija silovito obstreljevala naše postojanke od Plav do morja. Začetku pa ni sledilo nadaljevanje. Najbrž še bratje v četvorosporazumu niso pripravljeni. Novi italijanski napadalni načrti. Petrograjski list »Ruski Invalid« piše, da bode naperjena nova italijanska ofenziva z nečuveno silo in razsežnostjo proti Trstu ter da je namenjena v najbližji dobi. Za to ofenzivo so že tudi zadnje priprave končane. Italijansko vrhovno armadno poveljstvo sedaj posebno izmenjuje mnenja z angleško-francoskim in z ruskim vrhovnim armadnim poveljstvom. Italijanski vrhovni armadni poveljnik ča ka samo na ugodno vreme. Nova italijanska ofenziva bo glede obsega in silovitosti prekašala vse dosedajne italijanske ofenzive. Vplivala bo tudi na rusko frento, kajti ruska in italijanska armada sta v celokupnem čelvero-sporazumovem načrtu organično posebno združeni. Sploh so se v vseh četverosporazumovih armadah odločili, da hočejo izsiliti vojsko na odprtem bojišču, ki bi naj prinesla odločitev. Tudi vojaški kritiki dragih ruskih listov nami-gavajo, da bo pričela Italija z generalno ofenzivo s sunkom proti Trstu. Roško bojišče. Na celi črti se vršijo le manjši spopadi. Pač pa se od raznih strani napoveduje bliža a ruska ofenziva. Rusi vjačujejo baje posebno del fronte od Bukovine do izliva Donave. Romunsko bojišče. Na tem bojišču je prišlo samo do malih prask v moldavskem gorovju, sicer pa nič posebnega. Sneženi metež zabranjuje drugo vojno delovanje. Francosko bojišče. V Flandriji pri Armentieresu boji za jarke, v Pikardiji med Ancro in Sommo spopadi poizvedo valnih čet. Sicer pa nobenih važnejših vojnih dogodkov. Ofenziva na zahodu. »Corriera deila Sera« poroča dne 21. februarja iz Londona, da se ie na zahodu že pričela četvero-sporazumeva ofenziva. Med Verdunom in švicarsko mejo. Švicarski listi pišejo, da prihajajo na fronto med Verdunom in švicarsko mejo venomer velika ojačena iz Anglije, Portugalske in Italije. Srbski maršal. Poveljnik srbske armade v Macedoniji general ' Vašič je dobil naslov »srbskega maršala«. Dosedaj j je bil najodličnejši srbski vojaški naslov »vojvoda.« I Politične vesti. Čehi in kabinet grofa Clam-Martinica. Parlamentarna komisija »Češke Zveze« je zborovala v četrtek, dne 15. februarja v Pragi in je razpravljala o političnem pokžaju Glede stališča Čehov napram kabinetu grofa Gam Martinica poudarja »Zveza«, da se je mini str tvo ustanovilo v taki obliki, kija vzbudila v češki javnosti gotovo bojazen. Pri ustanovitvi kahi eta je bilo češko zastopstvo v ministrstvu oslabljeno I? sestave ministrstva je soditi, da namerava vlada rešiti nacijoaalna sporna vprašanja v času, ko češko s‘ališče v kabinetu ne tvori pro-tiuteži proti reprezentantom, poklicanim iz nemškega tabora. Nasproti vsem tem dajstvom poudarja parlamentarna komisija »Češke Zveze«, da zahteva po njenem prepričanju sedanja doba koncentracijo vseh sil, da se zadosti vojaškim potrebam države in najnujne šim življenskim potrebam širokih slojev. Nadalje, da je nujno potrebno, da se Cim preje skliče parlament. Sedanja oba je najmanj ugodna, da bi se enostransko razreševala sporna na odno • stna vprašnja in se rušilo politično premirje med narodi. Konečno je bilo sklenjeno ustanoviti pet pripravljalnih odborov, in sicer za ustavna vprašanja, za češko-nemške zadeve, avstro og sko nagodbo, za gospodarske stike z drugimi državami in za vprašanja državnozborskega poslovnika. Češka pritožba. Trgovinske zbornice v Pragi, Plznu in Budjevrcah so se pritožile zeper odlok trgovinskega ministrstva, ki ga je izdalo meseca julija 1916 in po katerem bi se morale zbornice pri vlogah na ministrstvo in druge osrednje oblasti posluževati izključno nemškega jezika Državno sodišče na Dunaju je dne 22. t. m. razpravljalo o pritožbi. Razsodba bo razglašena v pondeljek, dne 26. februarja. Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je bi! dne 19. februarja odgoden Poälanci in izvrševalni odbor stranke prava so po saborski seji imeli sestanek. Načelnik dr. Horvat je poročal o političnem položaju. Dr. Horvatovo izjavo proti Wilsonovi poslanici so soglasno proglasili za strankino izjavo. Sabor je pričel dne 22. februarja zopet zborovati >n začel razpravljati o adresi kralju. Novi honvedski minister. Za novega ogrskega honvedsüega ministra je imenovan podmaršal Aleksander pl Szarmay, ki je znan iz junaških bojev pri prelazu Užok. Poljski jezik v Šleziji. Deželni šolski svet za Slezi jo j 3 odredil, da se vpelje v vse' srednjih šo lah v Biebci poljščina kot obvezni predmet Današnja številka „Straže* obsega samo 4 strani, ker se mora ves list staviti na roko. Stavni stroj namreč stoji zavoljo ustavljenega plina. Ker se je morala vel ka množina črk oddati m ker tudi ni dovolj stavcev v tiskarni, je bilo tokrat popolnoma nemogoče izdati list na 8 straneh. Tedenske novice. Duhovniška vest. Č. g. Štefan Pivec, nadžup-nih v Vuzenici, je imenovan za dekana vuzeniške dekanije, f Dekan Jožef Kralj. Dne 18. februarja je umrl v bolnišnici nemškega viteškega reda v Ormožu v 69. letu svoje sta osti ve eč. g. Jožef Kralj, dekan in župnik v Zavrču Rajni je bil rojen leta 1848 pri Sv. Križu pri Ljutomeru in za mašnika, posvečen dne 21. julija 1872. Kot kaplan je služboval pri Sv. Vidu pri Pianini in v Šoštanju do leta 1884, ko je bil imeno an za župnika v Puščavi. Leta 1893 je bil imenovan za župnika in dekana v Zavrču ia leto pozneje za duhovnega svetovalca. Njegovo truplo šo prepeljali v Zavrče, kjer se je vršil pogreb dne 20. februarja ob 10 uri predpoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku svetila večna luč! Za pro vizor ja završke ž i p nije je imenovan tamošnji kaplan č. g. Franc Božiček, za dekanijskega upravitelja pa č. g. o. Afonz Svet župnik pri Sv. Vidu niže Ptuja. f Kaplan Ivan Ogradi. Dae 21. iebiuarja je umrl v Celju v starosti 37 let č. g. Ivan Ogradi, kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju, nečak milostljivega gospoda opata. Rojen je bil leta 1880 v j Gornjemgradu, v mašnika posvečen leta 1903. Kot ] kap’an je služil pri Sv. Petru pod Sv. gorami, v j Škalab, pri Sv. Barbari v Borlu, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in pri Sv. Urbanu pri Ptuju, kjer je zaradi bolezni dne 31. januarja 1917 stopil v začasni pokoj. Njegov pogreb se je vršil dce 23. februarja ob 3. uri popoldne. Svetila mu večna luč! Frančiškani v Brežicah. Vsled potresa se je preselil frančiškanski novicijat iz Brežic v Nazarje; o. Odorik je odšel v Gradec, o. Ananija v Maribor o. Maks in o. Berard pa še vedno stanujeta v — če belnjaku. Ljudskocerkvenopevski shod. Lansko leto je bil prvi ceri venoj evski shod na Dunaju, letos je bil drugi, in sicer v Klosterneuburgu. Navzoči so bili razen cerkvenih dostojanstvenikov tudi n. pr. bivši minister Gessmann, sekcijski svetnik Hartel od na-učnega ministrstva, deželni šolski nadzornik Piffl, okrajni nadzorniki, profesorji godbe Habel, Springer in Weißenböck, veliko učiteljev in organistov ter obilno ljudstva od blizu in daleč. Glavni del sporeda so bile ljudskocerk veno pevske vaje, ki jih je vodil stolni kurat cerkve Sv. Štefana na Dunaju, Heumann, ki ima veliko zaslug za fo gibanje. Akademijski profesor Moißl je govoril o »ustanovitvi nadzorniškega mesta za ijudskocerkveno petje v šol'.« Heumann je sporočil ob velikem odobra vanju navzočih, da bo kardinal Piffl ustanovil or-dinariatsko uradno mesto za cerkveno glasbo, ki se bo zlasti oziralo na organizacijo ljudskocerkvenega peija. Profesor Drha je poročal o »stanju ljudsko-cerkvenopevskcga gibanja.« Povedal je, da ima že 36 dunajskih cerkev pevske vaje v cerkvi. Za bližnjo prihodnjost je zahteval izdanje priročne knjižice za ljudske in šolske vaje, izdanje dijaške ljud-skocerkveno pevske pesmarice ter apeliral na časopisje, da podpira to gibanje. Podantiral Njegovan je rojen 1.1858 v Gospiću pri Liki in je, kakor smo že poročali, zaveden Hrvat. Dočim je bil admiral Haus bolj mirnega značaja, je Njegovan živahnega temperamenta. Nje govanov brat Viktor je podmaršal. Vseučiliščih profesor dr. Marko gre v Lipsko. Eden najbolj slovečih, sedaj živečih slavistov, vse-učiliščni profesor na graškem vseučilišču, dr. Ma* tija Murko, je sprejel mu od nemške vlade ponujeno mesto vseučiliščnega profesorja filologije na vseučilišču na Lipskem. Dosedanji profesor slovanske filologije na lirskem vseučilišči!, Poljak Leskžen pride za vseučiliščnega profesorja v Varšavo. Razpisano mesto na mariborskem učiteljišču. Na mariborskem moškem učiteljišču je razpisano definitivno mesto glavnega učitelja za matematiko in fiziko. Prošnje se morajo do 31. marca vpo slati na deželni šolski svet. Naslovljene morajo biti na ministrstvo za uk in bogočastje. Zahteva se tudi znanje slovenščine. Poroka. V Kranju se je dne 18. februarja poročil c. k. davčni upravitelj g. Alojzij Kovačič v Mariboru z gospodično Francko Bedenkovo, hčerjo posestnika in trgovca v Kranju. Bilo srečno! Občine dobijo zopet večja bremena. Odkar ni dež. zbora, nastopa finančni poročevalec dr. pl. Kaan V zadnji seji je zopet zahteval, da se povišajo prispevki občin za reveže v sirotišnicah za 50%. Proti temu povišanju je nastopal poročevalec sirotišnic pl. Fe v-er sam. V seji je prišlo do hudega spopada rrz-voz in uvoz živih ali zaklanih svinj, da bodo smele svinjske potne liste izdajati samo okrajne politične oblasti, da bo ta oblast smela popolnoma ali deloma ustaviti svinjske sejme, da bo smela prepovedati prevažanje svinj po železnici itd. Nova tozadevna določila bo objavio štajersko cesarsko namestništvo. Drage salatine sadike. Prijatelj nam p še: Dne 19. februarja 1.1. sem pri vrtnariji R. Ogrizek v Mariboru kupil 200 salatinih sadik. Plačal sem za nje 10 K. Torej stane vsaka sadika 5 v. Sadike imajo le po dve nežni peresci. Ker jih gotovo 10% ne bo rastlo, lahko rečemo, da stane ena sadika 6 v. Koliko še le bo stala salata spomladi? Razne novice. Zlato v gosjih želodcih, ob sibirski reki Ka-rasul so opazili kmetje v želodcih svojih gosk maj- j hna svetla zrnca. V Tobosku je dal neki trgovec za več takih zrnc 10 rabljev, na kar so kmetje pridno začeli zbirati pesek, v katerem so zlata zrnca. Cel raired potrjen. V Nagyszalonti na Ogrskem je bil pri zidnjera prebiranju cei osmi razred tamkajšnje gimnazije potrjen za vojno službo. Radi tega na ten zavodu le'os ne bo zrelostnih izpitov. Vzidane krače in klobase. Pri nekem trgovcu v Warnsdorfu na Češkem je policija odkrila v kletno steno vzidane krače in klobase. Skupno so našli 31 gnjati, 280 klobas iu 28 velikih kosov Špeha. Trgovcu so vse najdeno blago zasegi?. Trgovec je nameraval krače, klobase in špeh pozneje prodajati za visoke cene Maribor. Primarij tukajšnje deželne bolnišnica in polkovni zdravnik dr. Thalmann je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom. — Pouk na tukajšnji državni realki se bo vršil od dne 19. februarja nadalje v poslopju Elizabetina cesta štev. 16 popoldne od 2—5. ure. Maribor. Magistrat je določil za petrolej najvišje cene, in sicer: za 1 kg 63 v, za 1 liter pa 52 v. Trgovca, ki bi zahteval za pe rolep več, se bo kaznovalo z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev Maribor. Umrl je vpokojeni železničar Jožef Herman, star 75 let. — V Pobrežju pa je preminul 45 letni prekuhovalec drobovine Friderik Schwertner. Tepanje pri Konjicah. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je dne 10. februarja t. 1. zagovarjal zaradi tatvine Anton Kopajtik iz Tepanj, ki je dne 26. novembra 1916 ukradel iz hleva nevarno bo-lani posestnici Mariji Jošt na Tepanjskem vrhu, koje mož se nahaja na bojišču, kravo, vredno 1200 K. Ukradeno kravo je gnal v temni noči proti Poličanam z namenom, jo kje na kakem sejmu prodati Toda sreče ni imel Prijel ga je mlad in spreten orožnik Alojzij Štampar iz Konjic in ga spravil z ukradeno kravo vred na varno. Kazensko sodišče mu je prisodilo 6 mesecev težke ječe. Ker ima ta tujemu imetju nevarni ptiček še več drugih tatvin ta vesti, zaradi katerih se še bo moral zagovarjati, je vsa tukajšnja okolica hvaležna imenovanemu orožniku, da se je za delj časa iznebila tega nebodigatreba. Novacerke? pri Celju. Umrla je Ana Zupanek, roj. Poglajen, soproga tukajšnjega učitelja. N. p. v m.! Ootovlje. Dne 12. februarja je umrl v bolnici v Gradcu na jetiki po dolgi mučni bolezni v 42. letu starosti Leopold Aotlega posestnik na Gornji Ložnici pri Žalcu. Pokojni je bil mirnega značaja in katoliško narodno misleči mož. Postal je žrtev domovine. Zapušča žalujočo vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Blagemu pokojniku svetiia večna luč! Žalujoči rodbini naše sožalje! Celje. Zadnje dni so bili na tukajšnjem vojaškem pokopališču pokopani: desetnik Jožef Strehar in poddesetnik Vincenc Pelko, oba od 87. pešpolka, ter črno ojniški peddesetnik Franc Rebov od 26. domobr. polka. Sladkagora pri Šmarju. Tukaj je dne 10. fe' bruarja umil 841etni Andrej Zdolšek, brat prečastitega gospoda Franca Zdolšek, župnika in duhovnega svetovalca pri Sv. Juriju pod Taborom. Rajni je bil v svojih mlajših k tih večletni cerkveni ključar na Sladki gori. Bog mu je dal milost, da je nekaj ur pred svojo smrtjo še bil spreviden s sve-imi zakramenti za umirajoče. Kako priljubljen je bil rajni Zdolšek, je pričala obilna udeležba tukajšnjega ljudstva pri njegovem pogrebu dne 13. t. m. Pri odprtem grobu mu je govoril domači prečastiti gospod župnik ganljivo slovo in je slavil rajnega kot močno vernega kristjana, kot značajnega moža, kot moža, ki je imel vedno odprto srce in odprte roke do ubogih. Blagemu Zdolšeku naj Marija Sladkagorska izprosi nebeški raj! Ljubno. Kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor dne 25, februarja, po poznem sv. opravilu v cerkveni hiši. Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo, dne 25. februarja, po prvem sv. opravilu, svoj redni občni zbor* Prijatelji društva, pridite! Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“ [Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.