■mml Naši braije Čehoslovaki Živio predsednik ftla.savyhl B*czdLveiv čsl. jposlcmiba. Beograd, 25. oktobra 1. Vaš poročevalec ie je obrnil na češkoslovaškega poslanika m našem dvoru g. dr. Roberta Fliedra, la poda kratko izjavo o pomenu državnega praznika, ki ga praznuje bratska nam češkoslovaška republika. G. poslanik se (e radevolje odzval temu vabilu ter je po-lal naslednjo izjavo: Dr. Robert Flieder, pooblaščeni minister in poslanik Čehoslo-vaške republike na kraljevskem dvoru kraljevine Jugoslavije. Zahvaljujem se na ljubeznivem vabilu, da morem v Vašem listu povodom praznovanja našega državnega praznika izprego-voriti nekaj besedi. Pri svojem prihodu na jugoslovanska tla sem videl, kako so velike in iskrene simpatije med vami za našo domovino in naš narod. Vaša pozornost in želje, da «c spominjate prav posebno onega dne, ko smo .ni čehoslovaki tudi z vašo pomočjo dosegli ponovno svojo samostojnost, so mi ponoven dokaz za vaše iskrene simpatije do našega naroda. Preko Vašega lista pozdravljam slovenski del jugoslovanskega naroda ter se ob tej priliki spominjam Vaših voditeljev in novinarjev, s katerimi sem imel tako prisrčne in tesne vezi za časa, ko smo bili v skupni borbi pod habsburgovskim Dunajem. Spominjam se z veseljem in radostjo onih dni svojega bivanja v vaših planinah, kjer sem občudoval ne samo lepoto prirode, marveč tudi lepo urejen in neobičajno blag značaj vaših mest, trgov in INMI. Dr. Krivic Rudolf: Gliha v pelzfzfez Gospod urednik, Vaši želji, da naj Vam napišem za 28. oktober o Masarykovem nazoru o vlogi nravnosti v politiki ustre-šem rad radi stvari in prilike, radi katere to želite. T. G. Masaryk niti preje kot filozof in profesor, niti sedaj kot pre-zident ne oddeljuje politike od nravnosti. Kot o možu dela za razvoj in napredek svojega naroda se mora o Masaryku reči, da je bil vedno politik, od kar je stopil v javnost in začel z javnim delom; javno delo in delo za razvoj in napredek družbe in naroda je ravno politika. Dobro Vam je znano, da je bilo vse Masarykovo delo prepleteno z boji, v ' rih je šlo v prvi vrsti za principe nravnosti, za resnico in pravico, za človečanstvo. Rokopisi zelenodvorski in krcljevodvor-ski se ne smejo označevati za pristne, če tudi se pozabljajo za dokaz, da je bil češki narod na visoki kulturni stopnji, ko so bili Nemci še barbari; v pr o o katerem e bil Žid Hilsner obložen in končno obsojen, da je umoril katoliško dekle, da bi dobil njeno kri za svoje verske obrede, Je šlo za to, da reši jat mnenje in široke mase pred grdo vražo obredne-ga um- %, ker ta vraža ne samo ščuje proti židovski manjšini, temveč dela sramoto narodu; v zagrebškem in FriedJungovem procesu je šlo za to, da ja sramota za državo, ki si da napraviti izmišljena dokun nte, da ž njimi preganja narodi voditelje in travici svoja politična dejanja, kakor je to delalo avstro-ogrsko zunanje ministrstvo, da je moglo na temelju lažnivih dokumentov postaviti pred kriminal srbo-hrvatske narodne delavce in opravičiti aneksijo Bosne in Hercegovine. To vse so le posamezni drobci iz M a-sarykovega dela, ki je kot celota šlo za tem, da se narodu predoči, da je vodilna misel njegove zgodovine humanitetni ideal, to je izpopolniti sebe in prispevati k izpopolnitvi ostalih ljudi tako, da bodo načela človečanstva ' zmagala nad nečloveškimi močmi teme. Vse, kar človek dela, se presoja pri Masaryku - tega sta- lišča, s stališča človečanstva. Narod in država sta dobra le, če služita dobru človeštva, če izpopolnujeta njegov naprede-i. V tem je Masaryk skladen s Husom in Palackym. Zato pa Masaryk tudi pred vojno ni bil nikdar zadovoljen samo s češko zavestjo. Njemu ni bilo dovolj, da je narod bil. temveč mu je šlo za to, da bi bil češki narod tak, da bi bil v korist človeštvu. Ne samo Čeh, temveč dober človek, in s tem dober Čeh! Treba je delati, da postaneš dober človek, sicer so vsa gesla odveč ter prazna in prazna je tudi politika, ki ne stremi za izpopolnitvijo Čeha v dobrega človeka. Prav takšen, kakoršen je bil Masaryk pred vojno, prav takšen je ostal tudi kot fevolucijonar in pozneje kot prezident. Pse njegove poslanice narodu, vsi njegovi razgovori, vse je prežeto od ene edina u p]e: v držav' mora vladati pravicoljnb-nost ne laž, poštenje ne zvijačnost ne umazanost. Ponovno in ponovno podčrtava, da je temelj države le nravnost. S tem je pa dan tudi odgovor na vprašanje o vlogi nravnosti v politiki. slovizn«fee solidarnosti Izjava predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške lige g. Momfiln Miloševiča Beograd, 25. oktobra. 1. Vaš poročevalec se je povodom državnega praznika Češkoslovaške republike obrnil tudi na predsednika Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Beogradu g. Momčila Miloševiča, da poda v imenu lige primerno sporočilo javnosti. G. Miloševič se je ljubeznivo odzval vabilu ter je izjavil: ugoslovansko-češkoslovaška liga, hi že več let skupno s Češkoslovaško-jugoslovati-sko ligo v Pragi deluje za tesno zbliža-nje naroda kraljevine Jugoslavije in naroda Češkoslovaške republike, je smatrala za svojo dolžnost, da tudi to leto, kakor druga leta, proslavi češkoslovaški narodni in državni praznik osvobojenja. V smislu načela: »Zvestoba za zvestobo/« sta se obe ligi iskreno in z najširšimi pogledi v bodočnost odločili, da ob vsaki ugodni priliki posebno poudarjate skupne bratske vezi tako iz preteklosti, kakor v sedanjo- sti, v prepričanju, da bodo čim boljši kulturni odnošaji med obema narodoma olajšali in podkrepili zveze na vseh poljih narodnega življenja. Češkoslovaški narod je doslej dal že mnogo nesumljivih dokazov o svoji slovanski solidarnosti, tako v daljni prošlosti svojih kraljev, v dolgi in neobičajni kulturni borbi z Dunajem za časa suženjstva, v redko vzornem držanju za času svetovne vojne, ko se je občutila moč čeških legijo-narjev, v izrednih naporih pri ekonomski m kulturni obnovitvi naših držav po vojni, češkoslovaški narod je stalno nastopal z jasnim obeležjem pravega slovanskega naroda, razvijajoč resnične bratske občutke do naše države. Jugoslovansko-češkoslovaška liga, ne pozabljajoč vseh skupnih politični1 in kulturnih potreb, ki nas od dne do dne vežejo eden na drugega, sc s polnim srcem : živio! udeležuje te proslave z na j prisrčnejšimi željami, da češkoslovaški narod doseže s svojim treznim delom čim večja uspehe in da prispeva s svojim delom k dvignje-nj:i nivoja splošne slovanske kulture. Ko se spominjamo na ta dan znamenitih borcev za slovanstvo, vseh onih borcev, ki so utirali pot k svobodi, vseh borcev iz najstareših časov do sedanjih voditeljev naših držav, je naša iskrena želja za čim tesnejše sodelovanje našega naroda Predsednik vlade Frautišck Udržal. s češkoslovaškim. A ko pogledamo v daljno zgodovinsko preteklost, je nemogoče, da se ne spominjamo tudi solidarnosti, ki se je s takimi žrtvami manifestirala za časa svetovne vojne. Kakor je na eni strižni naš vzvišeni vladar z mečem v roki obnovil svoje legijone, da osvobodi zasužnjeno domovino, tako je sedanji predsednik Češkoslovaške republike z izkušnjami starega državnika deloval na vseh straneh, da se ne pozabijo pravice slovanskih narodov. Eden in drugi sta sodelovala z isto idejo, da svojim narodom vrneta izgubljeno svobodo in jih popeljeta v veliko bodočnost. Mnogoštevilni Čehoslovaki so stopili takrat kot dobrovoljci v vrste naše junaške vojske ter se borili proti skupnemu neprijatelju ramo ob rami poleg naših junakov ter so s tem dokumentirali svoje pravo čustvovanje slovanske vzajemnosti. Ko je lani slavil 80-letnico rojstva predsednik Češkoslovaške republike g. T. G. Masaryk, sta se jugoslovanska javnost in ves jugoslovanski ”arod spominjala s topimi občut' ’ tega jubileja. Občutila na potrebo, da se je ta slavnost pri nas izvršila čim prisrčneje. 'ra proslava se je v n 'i državi vršila v istem obsegu kakor t sami Češkoslovaški, kar je najboljši dokaz prave slovanske solidarnosti In v t l'tu so se Čehoslovaki oddoT:li z ljubezni j- za ljubezen, ker so resni' 10 in bratsko pokazali svojo slovansl dušo. Češkoslovaški narod je pokazal, da imamo mnogo skupnih interesov in medsebojne ljubezni. V težnji čim boljšega obveščanja najširših slojev o najrazličnejših vprašanjih, osobito v vprašanjih kulturnega, ekonomskega in političnega sodelovanja med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom, je Liga v Pragi in Beogradu ustanovila *Češkosl W ^MM ^^^M fiokoplaov na vračamo, nikih. — Posamezna itevilka MB — 0*Iasl P® »"Ul •“ dogovor«. ■a flV JV gmfEH »V Uprava meseča« naročnina Din 20—, UjU /MS UM MM UM UM ■ IBfk UM 'UH M MM Mm MMfBB V Ljubljani, Gradišče 4, tel. —. ffi&Žf jjgtt MU HI MS SS M Km Sm /jn BH B&f mH T Mariboru, Aleksan- Ljubljani, Gregorčičeva MH ŠHLJHb fPŽfflli mM wffl J* (g* IH SM fwT HB BH drova cesta St. 24, telefon ^B^U ^HM^ HHHt* MM* U^0 Podružnica v Celju, S« Št. 127 Ljubljana, torek, dne 28. oktobra 1930 Leto L Stran 2 a mrnmmmmmammai Sijajna zborovanja v Bosni in Vojvodini Manistor Radivojevic o pomenu informacijskih potovanj članov vlade - »Danes ni sirank in nam jih Judi ireba ni« laarod prireja minisirom povsod navdušene sprejeme Beograd, 27. oktobra. 1. Včeraj ob 9.15 80 gg. ministri Srskič, Drinkovič, Preka in Svegelj prispeli v Bihač, kjer jih je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ministri so imeli sestanek z zastopniki naroda iz Bihača in okolice. Na sestanku je govoril minister Srskič, za njim ministra Preka in gveg^lj. Sestanek se je zaključil ob 13. uri z viharnimi vzkliki kralju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji in kraljevski vladi. Za tem so se ministri udeležili banketa, ki so ga Bihačani priredili njim na čast. Ob 14.30 so ministri nadaljevali svoje potovanje proti Banji Luki, kamor so prispeli še sinoči. Davi so imeli v dvorani narodnega banovinskega gledališča sestanek z zastopniki Banje Luke, ki se ga je udeležilo tudi veliko število voditeljev bivših političnih strank. Ko so ministri stopili v dvorano, so jih vsi prisotni pozdravili z burnim ploskanjem in vzklikanjem. Konferenco je otvoril banjaluški župan Husedžinovič, ki je najprej pozdravil gg. ministre ter izrazil hvaležnost in radost Banje Luke, da so jo prvič po osvobojenju in ujedinjcnju posetili visoki državni funk-cijonarji, najbolj izraziti in najbližji sotrud-nki Nj. Vel. kralja. Nato so na predlog župana poslali s sestanka Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Ziv-koviču pozdravni brzojavki. Sledili so govori. Med drugimi se je oglasilo tudi več voditeljev bivših strank, ki so izrazili v svojih govorih svojo udanost kralju in hvaležnost kraljevski vladi za njeno skrb, da se odpravi gospodarska kriza. Za tem je povzel besedo minister Srskič, ki se je v obširnem govoru dotaknil vseh vprašanj, ki so jih njegovi predgovorniki sprožili tekom sestanka. Gled« vseh vprašanj je pojasnil stališče vlade. Minister je obljubil, da se bo vlada po možnosti in nujnosti za vzela za zahteve in težnje banjaluškega prebivalstva. Konferenca, ki se je začela ob 8.30, se je končala ob 12.15. Ob koncu so vsi prisotni priredili burne ovacije Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji in kraljevski vladi. Po sestanku so bili ministri na intimnem kosilu pri banu Vrbaske banovine. Ob 13.30 so nadaljevali svoje potovanje in sicer z avtomobili preko Jajca in Travnika proti Sarajevu, kjer imajo za jutri dopoldne napovedan sestanek z zastopniki naroda. Subotica, 27. oktobra. 1. Včeraj zjutraj so prispeli v Subotico ministri gg. Maksimovi«, ^Drinkovič in Radirojevič. V Subotici so imeli sestanek z zastopniki naroda. Sestanek se je vršil v dvorani mestne hiše, kjer so ministre sprejeli z velikim navdušenjem. Na sestanku sta govorila ministra Maksimovič in Drinkovič. Po sestanku, ki se je končal ob 13. uri, so odšli ministri na kosilo v hotel »Beograd«. Ob 14.30. so krenili na postajo, kjer so se od njih poslovili župan in zastopniki subotiških oblasti. S posebnim vlakom so se odpeljali v Sombor, kamor so prispeli ob 15.30. Na postaji v Somboru jih je sprejela navdušena množica. Ministri so krenili proti občinski hiši, kjer so imeli sestanek z uglednimi Somborčani. Sestanek je ob 16.30 otvoril somborski župan Maksimovič, ki je pozdravil ministre v imenu meščanstva in se zahvalil za njihov prihod. Opisal je razpoloženje med narodom in tolmačil njegove želje in potrebe. Prosil je, da bi se vse te želje izpolnile. Govor je zaključil z vzklikom: »živel kralj!« na kar so vsi prisotni odgovorili z navdušenim vzklikanjem. Nato so govorili zastopniki Sombora, ki so naglašali potrebe mesta in okolice. Za tem je govoril minister Radivo-jevič, ki se je zahvalil za prisrčni sprejem, nato pa med drugim dejal: »Nekoč je neki veliki angleški državnik dejal ob neki priliki, da mora vsak pošten državljan odkrito in jasno pohvaliti vse ono, kar je v državi dobrega, in grajati vse, kar je slabega. Jaz moram z ozirom na besede, ki so danes tu padle, podčrtati, da ste postopali tako, kot morajo postopati dobri državljani. Vi ste sprožili mnogo vprašanj in mnogo problemov, od katerih mnogi ne morejo priti v poštev, ker se ne dajo rešiti po upravni poti. Ne smete pričakovati takojšnje^ rešitve in brezpogojne solucije teli vprašanj. Mi smo prišli med vas, da zberemo ma-terijal, ki ste nam ga tu ponudili, ter da na podlagi tega materijala izdelamo program in ustvarimo orientacijo v poedinih vprašanjih. Iz dosedanjega postopanja kraljevske lade j., a videti, da člani vlade zbirajo na svojih potovanjih po poedinih krajih potrebni materijal, da «c na podlagi zbranih korakov takoj prične pravo delo. Tudi ta naš prihod in osebni kontakt z vami morate razumeti tako, da smo prišli, da prav tako iskreno, kot ste vi v svojih govorih naglasili svoje potrebe, te vaše besede sprejmemo na znanje in vaše želje izpolnimo. Nismo pa prišli z namenom, da bi snovali kakšno stranko, ker danes ni strank in nam jih tudi treba ni. (Ovacije.) To podčrtujem toliko bolj, ker črpa sedanja vlada svojo moč iz mnogo jačjega izvora. Mi smo se v preteklih časih bavili z besednimi manifestacijami. Sedaj ni treba pričakovati kakšnih izjav in obljub, kakršnih je bilo slišati v tistih preteklih časih.« Za tem je minister govoril o delu v svojem resoru. Nato je predsednik zborova- nje zaključil ob 18'45. V hotelu ~.„.,oda« je bila ministrom prirejena sv čana večerja. Stari Bečej, 27. oktobra. 1. Po konferenci v Somboru so ministri Drinkovič, Maksimovič in Radivojevič s svojim spremstvom odšli ob 3-35 s posebnim vlakom proti Staremu Bečeju, kamor so prispeli ob 7-40. V vlaku so ostali do 10. dopoldne. Na postaji jih je tedaj sprejela velika množica ljudstva. Ministri so odšli v občinsko hišo, kjer se je zbralo mnogo zastopnikov Starega Bečeja in okoliških srezov k sestanku, ki se ga je udeležilo tudi mnogo pristašev bivših strank. Sestanek je otvoril župan Starega Bečeja. Za njim so se vrstili ostali govorniki-domačini, ki so naglašali potrebe in želje prebivalstva. Na njihove govore sta odgovorila ministra Maksimovič in Drinkovič. S sestanka so odposl li Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku Zivkoviču udanostni in pozdravni brzojavki, nakar se je ob 12-45 sestanek zaključil. Novi Sad, 27. oktobra. I. Danes popoldne ob 15-10 prispejo iz Starega Bečeja ministra Drinkovič, Maksimovič in Radivojevič. Na železniški postaji jih bodo sprejeli zastopniki kulturnih, humanih, gospodarskih in drugih društev, občinski svet z županom Boroto na čelu, šolska deca itd. Sledila bo konferenca v prosto-nh banske uprave. Na sestanku bodo za-stopniki novosadskega in okoliškega gospodarstva govorili o potrebah prebivalstva. Na sestanku bodo poleg Novega Sada zastopani Bačka Palanka, Ilok, Titelj, Stara Bazova in drugi kraji. Iz v akega sreza je povabljenih po 10 oseb. Iz Novega Sada pa okrog 40 zastopnikov raznih organizacij. Mussolinijev govor: »Bilanca leta osmega" na zborovanju lašisiovikih pokrajinskih direktorijev na predvečer 8. obletoice lasi- stovskega pohoda na Rim Rim, 27. oktobra. AA. Agencija Stefani poroča: Danes so se v Rimu v dvorani Zmage v palači »Venezia« sestali direktorji fašističnih pokrajinskih federacij iz vse Italije. Predsednik vlade Mussolini je imel na tem sestanku govor, ki je v njem najprvo omenil datume, predhodnike fašistične revolucije, ki so povzročili končno ločitev med starim demoliberalnim in novim fašističnim svetom. Kot nove važne dogodke je omenil ustanovitev milice in velikega fašističnega sveta. Mussolini je nadalje dejal, da je fašizem namesto da bi gledal nazaj, imel vedno odprte oči v bodočnost. Osem let dela, je dejal Mussolini, so ustvarile fašistično moralo in po-li/ičn nepopustljivost, ki je čedalje odločnejša, kakor je tudi fašizem čedalje bolj uravnovešen in se jasno zaveda svoje odgovornosti. Vsa oblast — ves fašizem, to je fašistična formula, ki je danes aktualnejša nego kdajkoli preje. Fašistični razvoj je bil v začetku unitalističen, on je ostal tak in tak bo. Zatem je Mussolini omenjal govore, ki jih je imel maja meseca v Firenzi in Milanu in ki je z njimi hotel strgati masko raz obraza stare Evrope, ki v Ženevi poje o miru, a istočasno pripravlja povsod vojno. Te govore, je dejal Mussolini, so razumeli kot objavo vojne, pozabili pa so, da vodijo vojno proti fašističnemu režimu že osem let in da jo vodijo ljudje, ki se združujejo v stranke in sekte in na katere je aludiral v svojem govoru v Firenzi. Ubijati fašiste, klevetati fašistični režim, da se mu strejo njegova krila, ali ni to vojna? To kar se je odigralo po procesu v Trstu ali ni to dokaz moralne vojne, ki pripravlja vojno proti fašističnemu režimu? Se malo in mi bomo slišali, da sečemo deci roke, kakor se Je govorilo o Nemcih leta 1914., da bi se s tem odstranili sledovi te izmučene države. Vse lan-sirajo proti fašizmu samo za to, da bi se povečala mržnja proti fašistični Italiji, ki jo izpovedujejo milijoni in milijoni. Nas sovraži ves svet, ker vidi, da vstajamo. Mi se borimo proti svetu, ki je na umiku, ki pa je močan zato, ker ga družijo interesi. Po vsem svetu vodijo borbo za in proti fašizmu. Usodno je tako stanje moralne vojne. Medtem pa vidimo, da se poleg te moralne vojne na naših mejah pripravljajo na materijalno vojno. V teh dosjejih, ki jih vidite pred seboj, je nadaljeval Mussolini, so točno zabeležene dan za dneni od leta 1924. vse vojaške priprave proti Italiji in to davno pred mojimi govori, ki sem jih imel v Livornu, Firenzi in Milanu. Tu so spznamki baten'- so i>h nCar Fer-d ir. and« ob navdušenem klicanju meščanov, ki se jih je zbralo več ko 60.000. Sofija, 27. oktobra. AA. Bolgarska agencija javlja: Bolgarska prestolnica je bogato okrašena z zastavami v bolgarskih in italiianskih trobojnicah. Povsod se živahno pripravljajo za svečan sprejem bolgarske kraljevske dvojice. Na sofijski železniški postaji bo kraljevska dvojica sprejeta po članih vlade, diplomatskem zboru in drugih veledoetojanstvenikih. Pred umetniškimi vrati, ki so jih postavili nalašč v ta namen v starem bolgarskem slogu, bo predsednik solij- i k v ,.roSu Članov občinskega odbora voščil kraljevski dvojici dobrodošlico. Nato odide kraljevska dvojica v cerkev Aleksandra Nevskega, kjer dobi blagoslov po pravoslavnem obredu. Od postaje pa do cerkve bodo v rezidenci postavljene čete, kd bodo kraljevski dvojici izkazovale čast. Rim, 27. oktobra. AA. O priliki poroke princese Giovanne s kraljem Borisem je bolgarski minister za zunanje zadeve Burov poslal predsedniku italijanske vlade brzojavko, ki v njej izraža v imenu bolgarske vlade in naroda globoko radost in plamteče želje za srečo obeh poročencev s tem, da ba ta svetli dogodek čedalje bolj okrepil Čuvstva prijateljstva in simpatije med Italijani in Bolgari. Londonski pomorski pakt je stopil v veljavo Včeraj se je izvršila svečana London, 27. oktobra. AA. Danes opoldne sta poslanik Združenih držav in Japonske izročila v zunanjem uradu ratifikacijske listine o londonski pomorski pogodbi. Svečani predaji so prisostvovali med drugimi predsednik angleške vlade MacDonald, zunanji minister Henderson in ministrski Iredsedniki Kanade, Avstralije, Nove Ze-►ndije in Južne Afrike. Pri tej priliki so tile poslaniku Združenih držav in Japonske protiizročene ratifikacijske listine brit-6kega imperija. Predsednik angleške vlade MacDonald je glede na prisotnost poslanikov Francije in Italije izrekel nado, naj bi tudi ti dve državi to pogodbo v primernem trenutku ratificirali. London, 27. oktobra. AA. O priliki ratifikacije londonske pomorske konference je imel predsednik angileške vlade Maodonald govor, ki je bil razširjen potom radija. »Za izmenjava ratifikacijskih listin nami je,< je dejal Maodonald, »nov kilo-meterski kamen na dolgem potu miru in varnosti.« Francija in Italija še nista članici skupine velesil, ki prostovoljno omejujejo svojo pomorsko moč. Nadejati pa se je, da bodo tudi med njimi doseženi srečni rezultati in da bosta morali na kakršenkoli način odstraniti sedanje težkoče. Končni neuspeh razorožitvenega vprašanja je izključen. Nikoli v zgodovini odnošaji med Veliko Britanijo, Japonsko in Združenimi državami niso bili tako prisrčni kakor danes. Predsednik japonske vlade je v svojem govoru poudarjal, da otvarja londonska pomorska pogodba novo poglavje človeške civilizacije. Sedanji trenutek je kakor nalašč, da se razširi politika razorožitve na vse države in da se na čelo razorožitve sprejme v mednarodne pogodbe. Katastrofa v Maybachu je zahtevala 100 žrtev Eksplozija je bila jako huda - Ogenj v rudniku onemogoča reševalna dela Pariz, 27. oktobra. AA. Poročajo iz Saar-briiokna, da je bila eksplozija v rudniku Maybach jako huda. Ponesrečeni rudarji eo zasuti v premogovem prahu. Reševanje je jako nevairno in težko. Kako huda je bila eksplozija, se vidi iz tega, da je neko loko motivo, ki tehta več ko 10 ton, vrglo 1.500 korakov daleč. Preiskava še ni dognala, kaj je bilo vzrok eksplozije. Rudnik Maybach je znan po tem, da je v njem jako mnogo gorljivih plinov. Reševalna dela so morali zaradi hude vročine v rudniku ustaviti. V rudniku je še 10 rudarjev, ki so najbrž mrtvi. Berlin, 27. oktobra. AA. Wolff poroča iz Saarbriickna, da so včeraj do petih popoldne potegnili iz rudnika v Maybacbu 88 trupel. Še 11 trupel se nahaja v zabasanem rudniku. Zaradi hudega ognja, ki besni v rudniku, so morali ustaviti vsa reševalna dela. Saarbriicken, 27. oktobra. AA. Havas poroča, da znaša število mrtvih v Maybachu po zadnjih vesteh 95. Od 20 ranjencev jih leži pet v brezupnem stanju. Snežni viharji na Češkoslovaškem in v Avstriji Sneg en meter na visoko - Vlaki in avtomobili obtičali - Na mnogih progah so bile prekinjene telefonske zveze zjutraj je po Nižje-Avstri jakem močno snežilo. Na mnogih krajih je težak sneg porušil telefonske in brzojavne zveze. Glavna kabel med Praga, 27. oktobra, d. Po vsej Češkoslovaški go včeraj besneli silni snežni viharji in meteži. Po mnogih krajih je zapadlo od 0.50 do 1 m snega. Na progi Tabor—Votice je padlo do 1 m visoko snega. Promet je bal za dalj časa ustavljen. Na tej progi so divjali močmi snežni viharji. Na mnogih krajih eo bili veliki zameti. Pri Paoovu je bil sneg visok do pol metra. Na mnogih gilaivmh cestah so bili avtomobili primorani obstati na mestu, ker jih je snežni metež skoraj popolnoma zametel. Avtomobilie so morali odkopati, da so mogli potem vožnjo nadaljevati. Pritisnil je danes mraz. V severni Moravski pri Novem mestu je na progi zarodi snežnih viharjev v nedeljo zjutraj obtičal tovarni vlak, ki so ga šele po daljšem odkidavanju mogli spraviti dalje. Na progi proti Tišnovii je bil železniški promet začasno ustavljen. Močno je bil promet oviran tudi na progi Češka Trebova —Ihlava. Tu je bil sneg nad 1 m visok. Telefonski in brzojavni promet je bil zaradi snežnih viharjev na mnogih krajih pretrgan. Dunaj, 27. oktobra, d. Od sobote do včeraj Dunajem in Pasavo je bil ne daleč od Dunaja zaradi snežnih viharjev poškodovan. Direktna telefonska zveza Dunaj—Curih in Pariz je bila včeraj prekinjena. Sneg je močno oviral tudi zračni promet. Včeraj zjutraj ni noben avijon starta! k poletu. Dunaj, 27. oktobra, n. Kakor javljajo iz vse Avstrije, je v večini krajev zelo slabo vreme. V vzhodni in zapadni Štajerski so zaradi dežja na rasti e reke. Zaradi neprestanega dežja preti nevarnoM prometu. Včeraj je padel tudi prvi sneg. Na Semmeringu ga je okrog 30 om. V dunajski okolici so besneli snežni viharji. Povodenj v Mali Aziji Sto človeških žrtev? Smirna, 27. oktobra, d. Povodenj je imela katastrofalne posledice. Porušilo se je 500 hiš in govore o več kot 100 mrtvih. 80 trupel so že oteli. Proslave češkoslovaškega narodnega praznika Obisk ameriškega trgovinskega ministra v Beogradu Beograd, 27. oktobra, k. Dne 31. t. m. pride v Beograd pomočnik trgovinskega ministra Zedinjenih držav Severne Amerike dr. Julij Klein, intimen prijatelj predsednika Hooverja in njegov sotrudnik. Dr. Klein je vseučiliški profesor in predava narodno gospodarstvo ter je znan kot pisec člankov o trgovinskih odnošajih med državami. Stalno se tudi javlja v_ revijah s svojimi članki o zunanji trgovini, ki vedno vzbujajo veliko pozornost in zanimanje. Njegovemu prihodu v Beograd pripisujejo veliko važnost, ker prihaja po posetu francoskega trgovinskega ministra Flandina. Dr. Julij Klein poseti v Beogradu trgovinskega ministra Jurija Demet-roviča, s katerim bo imel posvetovanje. Sedaj je dr. Klein na Dunaju. Beograjski nuncij pri papežu Rim, 27. oktobra. A A. Papež je sprejel v posebni avdijenei apostolskega nuncija v Beogradu msgr. Pellegrinettija. Beograjski nuncij je poročal o položaju katoličanov v Jugoslaviji in o pogajanjih za konkordat s sveto stolico. Prijateljstvo med Abesinijo in Francijo Pariz, 27. oktobra. AA. »Le .Journal« priobčuje razgovor svojega poročevalca z abesinskim cesarjem, ki je izjavil, da je Francija velik narod in da l»o napram njemu Abesinija ohranila svoje neomajno prijateljstvo. Abesinski cesar je pristavil, da je njegova država na dobrem potu napredka in da bo po tem potu korakala tudi v bodoče. Nove aretacije v Romuniji Bukarešta, 27. oktobra, n. Zaradi sovjetske vohunske afere sta bila v nedeljo aretirana neki major in neki kapetan. Mnogo ljudi je bilo aretiranih v Ploestiju, Galacu in Kišinjevu. Policija je izvedela, da so zarotniki nameravali izvesti 15. novembra atentat na kralja Karla ob ?asu, ko bi odhajal v parlament k otvoritvi zimskega zasedanja poslanske zbornice. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V severnih Alpah neznatne vremenske spremembe, južnih Alpah izboljšanje vremena. Odlikovanja visokih železniških uradnikov Beograd, 27. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra za promet odlikovani: z redom Belega orla III. stopnje Dimitrije Šreplovič, generalni direktor državnih železnic v Beogradu, z redom Belega orla TV. stopnje pa: inž. Matko Schneller, direktor drž. železnic v Zagrebu, in inž. Dimitrije Knežcvič, direktor drž. železnic v Subotici, a z redom "v. Save III. stopnje: dr. Jakob Borko, direktor državnih železnic v Ljubljani in Anton Dolinšek, načelnik pri žel. direkciji v Ljubljani. Z redom belega orla V. stopnje je odlikovan pomočnik železniške direkcije v Ljubljani Maks Klodič. Z istim redom IV. stopnje pa so odlikovani: Franjo Jelašič, Martin Košuta, Emil Petek in Franjo Šircel, višji uradinki v Ljubljani, Frnc Gorše, šef prometa v Zidanem mostu, Franjo Smerdu, šef prometa v Mariboru, Egon Tancig, šef prometa v Ljubljani, Karol Kozina, postajenačelnik v Mariboru, E. Baša, postajenačelnik v Zidanem mostu, Avgust Ludvik, postajenačelnik v Ljubljani gl. kol., Ivan Leden, Maribor, Anton Urbanja, Ljubljana in Andrej Šircelj, Maribor. Odobren učbenik Beograd, 27. oktobra. AA. Na osnovi mišljenja glavnega prosvetnega sveta je minister za prosveto odobril, da se knjiga Uvod v knjigovodstvo za meščanske, trgovske in slične šole \ lktorja Rudolfa more uporabiti kot začasni učbenik privatne izdaje, dokler ne izide sličen učbenik v državni izdaji. Naselitev naših optantov iz Madjarske Beograd, 27. oktobra, k. Te dni bo rešeno vprašanje kolonizacije enega dela naših optan-l? ladjarske. V Vojvodini bodo kolonizirali 400 družin, ki so optirale za našo državo. Kot zastopnik vlade bo minister brez portfelja gosp. Neudorfer v Vojvodini sprejel optante in uredil vse potrebno za njihovo naselitev V Vojvodini bodo dobili zemljo za obdelovanje. Nova zarota v Rusiji Moskva, 27. oktobra, n. GPU javlja, da je odkrila novo revolucionarno zaroto med inžener-ji. Vodje te organizacije so že prijeti. Organizacija se je imenovala Gospodarska stranka in je imela zveze z emigranti v tujini. Voditelji zarote so inženerji Ramsin, Larčev in Fedotjov. Vsi bodo že te dni postavljeni pred vrhovno sodišče. Maribor v zastavah - Matineja v Maribor, 27. oktobra. Maribor je včeraj na izredno svečan način proslavil veliki praznik osvobojenja bratskega češkoslovaškega naroda pred dvanajstimi leti. Vsa javna in številna zasebna poslopja so bila že zgodaj zjutraj okrašena z državnimi zastavami, deputacija JČ Lige in Češkega kluba pa je odšla na glavrv kolodvor, da sp rej m-ljublja iškega generalnega konzula CSR g. dr Františka Resla ter predavatelja g. dr. Krivit . 'z Ljubljane. V veliki dvorani pivovarne »Union« se je že pred napovedano 10. uro zbralo toliko Mariborčanov in Mariborčank, zlasti tudi srednješolske mladine ,da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Tukajšnji Cehi, katere sta vodila g. Franjo Bureš in svetnik Knop, so bili zastopani skoraj do zadnjega člana. Matineje pa so se udeležili tudi zastopniki raznih oblasti in vojske: polkovnika Stojadinovič in Radovanovič, župan dr. Alojzij Juvan, okrajni načel ik dr. Marko Ipavic, ravnatelj dr. Josip Tominšek itd. Pozdravni govor je imel predsednik tukajšnje JC Lige dr. Ljudevit Pivko, ki je uvodoma pozdravil generalnega konzula, predavatelja, zastopnike oblasti, vojske in korporacij ter vse ostalo občinstvo, katero je pozval, da zakliče v počastitev predsednika CSR Masaryka trikratni »živio«. Po Pivkovem govoru je vojaška godba zasvirala češkoslovaško državno himno, katero so vsi stoje poslušali. Sledili sta dve češki deklamaciji Zdenke Ginkove in sina g. Bureša, nakar je govoril g. dr. Krivic svoj slavnostni govor, v katerem je orisal pomen osvoboditve češkoslovaškega naroda in pomen dela predsednika T. G. Masaryka. Obenem se je zahvalil vsemu češkoslovaškemu narodu za dokaze bratskega sočustvovanja z nami o priliki težkih preizkušenj zadnjih mesecev Za svoja izvajanja je predavatelj dobil buren aplavz. Za dr. Krivcem je navdušeno pozdravljen spregovoril generalni konzul g. dr. Resi, ki se je ob tej priliki poslovil od Maribora, ker zapušča svoje mesto v Ljubljani in se vrača v Prago. V svojem poslovilnem govoru je s toplimi besedami orisal tesne vezi, ki so ga ves čas vezale z vso Slovenijo, zlasti še z Mariborom. Svoj govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandru. Matinejo je zaključila naša državna himna, katero je odsvirala vojaška godba. Po matineji je g. generalni konzul dr. Resi posetil razne predstavnike uradov in druge o-sebnosti, s katerimi se je tekom svojega petletnega bivanja v Sloveniji ob svojih čestih po-setih v Mariboru seznanil. Opoldne pa j'e JČ Liga priredila v Grajski kleti slavnostni obed na čast g. konzulu in predavatelju dr. Krivicu. Tu so o konzulovih zaslugah za vzajemno delo med Slovenijo in Češkoslovaško govorili t;g-dr. Vekoslav Kukovec, dr. Reismann in drugi. G. konzul sam pa se je v iskrenih besedah zahvalil in poslovil od Maribora, obljubljajoč, da bo po svojih močeh deloval tudi v Pragi še nadalje v dosedanjem pravcu. Popoldne je pa tukajšnja češka kolonija še sama priredila g. konzulu poslovilnico v Narodnem domu. Otvoril jo je ob 15. uri predsednik »češkega kluba« g. Franjo Bureš z nagovorom. Vrstile so se razne zabavne točke, godba, petje, lutkovna predstava za češko deco v češkem jeziku itd. Tu so govorili še g. konzul dr. Resi, predsednik JČ Lige dr. Pivko, dr Reisman, prof. Špendau, predsednik JČ Lige Unionu in sestanek v Nar. domu v Ptuju dr. Višenjak in dr. Krivic iz Ljubljane. Po prisrčnem slovesu se je v spremstvu raznih zastopnikov g. generalni konzul z g. dr. Krivcem podal na kolodvor, od koder se je ob 17. uri odpeljal nazaj v Ljubljano. Ljubljano bo definitivno zapustil 5. novembra in se bo s popoldanskim brzovlakom preko Maribora odpeljal v Prago. Mariborska JČ Liga in Češki klub se bosta takrat še poslednjič poslovila od njega. Svečana proslava v Celju Celje, 26. oktobra. Na svečan način so danes Celjani obhajali češkoslovaški narodni praznik Osvobojenja. V slavnostno okrašeni dvorani Narodnega doma so se zbrali zastopniki vseh celjskih oblastev in društev. Splošno pozornost so izkazali češkoslovaškemu konzulu iz Ljubljane g. Cihelki. Bili so navzoči med drugimi komandant 39. peš. polka g. polkovnik Kostič, komandant vojnega okrožja g. polkovnik Purič, načelnik mestne občine g. M. Goričan, načelnik okoliške občine g. Mihelčič, predsedniki vseh celjskih sodišč, predstojniki vseh šol ter mnogo drugih zastopnikov in mnogo občinstva. V imenu JČ Lige je g. M. Hrašovec Juro ob 10. otvoril proslavo in pozdravil vse udeležence. Godbeno društvo železničarjev je zaigralo češkoslovaško ter našo himno, ki so ju vsi stoje poslušali ter vzklikali bratski Češkoslovaški. Združeni moški prosvetnega društva ter Oljke so pod spretnim vodstvom g. Šegule zapeli par pesmi. Sledilo je globoko zasnovano in po v njem izražanih mislih visoko stoječe predavanje g. prof. Orožna. Govoril je o veliki in sijajni preteklosti češkoslovaškega naroda. Slavnostna akademija v Kranju Sokol in kranjski Cehosiovaki so priredili v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika v soboto 25. t. m. v veliki dvorani Narodnega domo slavnostno akademijo z zelo pestrim programom. Dvorana je bila dobro zasedena. Uvodno koračnico je zaigral orkester Narodne čitalnice pod spretnim vodstvom neumornega sokolskega delavca Stanka Završnika. Nato je z lepimi besedami slavil veličino češkoslovaškega naroda g. dr. Simon Dolar. 0-menil je vse velike borce od znamenitih srednjeveških kraljev do T. G. Masaryka, katerega pomen za čehoslovaško in jugoslovansko osvo-bojenje je še posebno povdarjal. Čehoslovake in Jugoslovene je pokazal kot nositelje slovanske misli. Pozival je vse meščane, naj delajo na to, da se v najkrajšem času ustanovi v Kranju »Jugoslovansko-češka liga«. Na koncu se je spomnil junakov, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Za njim je govoril v češkem jeziku g. inž. R. Brixi. Gdčna Lidka Vedralova, konservatoristka iz Ljubljane, je z občutkom zapela par Smetanovih in Novakovih pesmi. Ugajale so zlasti V. Novakove slovaške narodne pesmi in njegova »Gorska balada«. Mlada pevka ima zlasti v nižjih legah zveneč in izdaten glas; občinstvo ji je z navdušenjem ploskalo. Baritonist Marjan Rus ni mogel nastopiti, ker je bil prepozno obveščen in je bil ta večer že drugje oddan. Lepo je zapel »Fantovski zbor« težki pesmi »Molitev za slovanski rod« (Davorin Jenko) in »Pelin roža« (Jereb B.). Dobri so bili zlasti basi. Program je zaključil orkester, ki je odigral Čerinov pot-puri narodnih pesmi in zaključno koračnico. Po sporedu se je razvil zabavni večer s plesom. Orkester Narodne Čitalnice je igral ves čas zelo pridno in dobro. Upamo, da je ta prisrčen večer bratske vzajemnosti še povečal vezi med kranjskimi meščani in Cehosiovaki. Bitka med orožniki in dolenjskim razbojnikom Na kozolcu si je napravil brlog in ga ni zadela k Novo mesto, dne 27. oktobra. V Gotni vasi pri Novem mestu se je danes popoldne odigrala prava pravcata bitka med zasledovalnim zločincem in orožniki. 25-lelni posestniška sin Anton Štangelj, ki je bil že večkrat predkaznovan, je imel ponovno več grehov na vesti. Izdali so za njim tiralico, ni pa bilo mogoče iztaknita moža. Okrog poldne je novomeška orožniška postaja slučajno izvedela, da se skriva v Gotni vasi na domačem kozolcu, kjer ima v mrvi skrito tudi novo kolo. Orožniška kaplarja Modic in Pavlin sta bila v onem rajonu v službi. Urno ju je poiskal orožniški narednik Ivan Vojsk in skupno so obkolili kozolec. Kozolec je velik dvojnik, skoraj nov. Stoji tik državne ceste kot prvo poslopje v Gotni vasi. Zadaj so hiše s cer-kvioo. Nasproti kozolcu na drugi strani ceste je zidana kapelica. Kaplar Modic je zlezel po stopnioah na kozolec. Ni bil še na vrhu, ko je začul šum nad sabo. Ozrl se je kvišku in zagledal Štanglja, ki je ležal na prečnih tramih skoraj tik nad njim. Izza tramu je molela roka in v njej pištola. In že je počilo in bobnelo kot iz strojnice. Modic je zdrknil na tla. Srečo je imel neverjetno. Krogla mu je na prsih preluknjala plašč, odbila gumb in se zarila v tram. Da je Štangelj pogledal izza tramu, bi bil Modic sedaj mrlič. Druge krogle niso zadele. Narednik Vojsk je takoj nato zaprosil novomeško orožniško postajo za pomoč. Z avtotaksi-jem je prispel narednik Cepin s še enim kaplarjem in vsemi pisarji orožniške slanice. Ko jih je Štangelj zagledal, je otvoril nanje živahen ogenj. Komandirja orožniške čete, orožniškega kapetana Grozdaniča je še posebej pozdravil i streljal besno na orožnike, dokler 1^«- i a v glavo šestimi kroglami. Streli so pokali v dveh tonih, da se je domnevalo, da sta na kozolcu skrita dva obupanca. Med orožniki in Štangljem se je vnela prava bitka. Mož je streljaj nanje, oni so odgovarjali. Pokazal se ni, pa so mu zaklicali, naj se uda, sicer bodo zažgali kozolec. Odgovoril je s streli. Pozvali so njegovega brata Ivana in ta ga je lopo prosil, naj se uda, ker bodo sicer orožniki vs. požgali. Štangelj je molčal, pa je brat izvlekel izpod kozolca mlatilnico, vozove in orodje. Sam se je mučil, nihče se ni upal pomagati mu, čeprav se je zbralo tam okoli pol Novega mesta in okolice. V Novem mestu je dala sirena znak požara. Pridrvel je rdeči gasilni avto. Štangelj je tudi nanj otvoril ogenj. Kmalu nato so bližnji začuli na kozolcu pridušeno stokanje. Kaplar Modic, ki je že prej ušel smrti, je spet prostovoljno zlezel gor in našel v senu nezavestnega Štanglja. Na desnem sencu mu je zijala velika rana, na drugem sencu pa je bil izstrelek. Najbrže ga je pogodila orožniška krogla. Kakor pa vse kaže, bo mož ostal pri življenju in izgubil le eno oko. Prepeljali so ga v kandijsko bolnioo, kjer se je noooj zavedel. V mrvi na kozolcu s našli dve pištoli kalibra 6 35 mm in tipa »VValter« ter dva naboja s 11 patronami. Na kozolcu je Imel v mrvi izkopane na vse sdrani rove, da je bilo njegovo gnezdo podobno lisičini. Skakal je iz e ega rova v drugi in streljal na orožnike, od katerekoli strani so se mu približali. Kaj ga je pripravilo do tako obupnega čina, je uganka, Sama tatvina, radi katere so ga sedaj zasledovali, gotovo ne. Domnevajo, da je bil morda v zvezi tudi s cerkvenim ropom pri frančiškanih, o katerem srno pred kratkim poročali. Sneg je pobelil hribe in doline Poročila o prvem snegu, ki je napravil ponekod občutno škodo in ki naznanja zgodnjo in dolgo zimo Ljubljana, 27. oktobra. Tlo soboto je padel v Ljubljani pr i sneg, ki je sicer kmalu skopnel, toda atmosfera ge Je tako ohladila, da so ljudje v nedeljo oblekli ie kožube. Kakor je razvidno iz sledečih poročil z dežele, je ta dan padel sneg skoro v vseh hrib vitejših krajih banovine in je pov-iroSil mraz ter zaključek, da trka zima na duri in da bo letos huda in dolga. Sicer je pa stoletni pn; ika napovedala za letos sneg na dan 27. t. m. in se je. zmotila torej samo za 'va 4nJl Zimsko neurje Maribor, 20. oktobra. V soboto ves dan in vso noč do nedelje je divjal nad Mariborom in okolico silen vihar z nalivi, ki so se ponoči spremenili v metež. V nedeljo zjutraj so bili vsi hribi, Pohorje, Kozjak in višji vrhovi Slovenskih goric do podnožja pokriti g snegom. Na Dravskem polju in pod Pohorjem je bil vihar tako silovit, da je rul drevje. Vse vode so narastle in ponekod so nastale poplave, posebno v Pesniški dolini ln tudi po mestu je voda drla kakor po hudourniku. Temperatura je silno padla. Belo zgodaj je Se ... Celje, 26. oktobra. Sneg je pokril v nedeljo zjutraj hribe in griče okoli Celja. Zgodaj, zelo zgodaj je še. To’-”imo se i lc±*šim predbožičnem Novo mesto, 26. oktobra. V nočii od sobote na nedelj?- je sneg pobelil vp dolino. Vode so narasle in so kalne. Temperatura je občutno padla in je z?’^dal mraz. Tolažimo se pa z lepšim predbožičjem. Vode močno narasle, sneg na Gorjancih Brežice, 26. oktobra. Po deževju, ki je trajalo v petek popoldne, T soboto ves dan in v nedeljo dopoldne, so vode silno narasle. Voda v struga razmočvirjene Vrbine je prestopila bregove in se razlila po Vrbini. Tudi Sava in Krka sta silno narasli. V Vrbini nekateri še niso pospravili vseh poljskih pridelkov, ki i do po deževju seveda uničeni. Deževje zelo ovira delo na polju. Kmetje ne morejo ne oratn, ne sejati ozimine. V noči od sobote na nedeljo je zapadel v Gorjancih sneg, ki je segel skoro v dolino. Ozračje se je zelo ohladilo in od Gorjancev piha mrzel veter. Temperatura je v soboto podla od 6 na 3 stopinje C. Vse kaže, da bo letošnja zima dolga ln huda. Skoda po snegu in neurju Ribnica, 26. oktobra. V sof)oto popoldne so začele med dežjem padati prve snežinke. Okoli 3. ure je nehalo deževati, nakar je začelo močno snežiti. Snega je padlo nad 2 dm visoko. Sneg je povzročil veliko škodo na drevju, od katerega še ni odpadlo listje. Kmetje so v skrbeh, ker sr še niso preskrbeli z nastiljem zaradi prejšnjega deževja. Sneg in neurje je potrgalo in poškodovalo električne vode in drogove v Gorenji vasi.. Zato v vasi y nedeljo niso imeli elektrike. Tok bo ustavljen, dokler ne bodo vodi popravljeni Naša želja je, da bi sneg kaj kmalu ■kopnel. Do 80 mn snega — škoda v sadovnjakih Begunje pri Cerknici, 26. oktobra. V soboto dopoldne je začel med dežjem padati sneg,opoldne je pa snežilo kakor v hudi rimi. Sneg se je prijemal tal, čeprav so bila zelo razmočena. V dolini ga je do 10 cm debelo, po gričih pa še več. Nekateri imajo veliko škodo, ker še niso pospravili s polja zelja ln svinjske pide. Pod težo prvega snega se je polomilo precej drevja. V nokoliko višje ležači vasi Kožljek je padlo do 30 cm snega. Ker listje Se ni odpadlo, se je nabralo na njem precej snega, pod težo terena so se lomile veje. Hudo so trpeli sadovnjaki okoli vasi. Odlomljene veje mole izpod snega, kvišku pa Mrle 1« še gola debla. Pohorje in Kozjak r timskem oblačilu Marenberg, 26. oktobra. Po neprestanem deževju zadnjih dni je temperatura zelo padla. Vrhovi na Pohorju in na Kozjaku so »e pa »opet odeli v belo rimsko oblačilo. Bela Urška Šoštanj, 26. oktobra. Po dvadnevnem deževju se je vreme zvedri- lo in zagledali smo zasneženo Urško goro, ki nas opominja, da Je »ima na pragu. Tudi drugi nižji griči okoli nas so pobeljeni. Smučarji, pripravite sel Zima je na pragu Bled, 26. oktobra. Obeta Be nam, da bomo imeli letos kmalu zimo. Po bližnjih, niti 200 ra visokih hribih je padel včeraj prvi sneg, ki je močno ohladil oeračje. Ljudje so se oblekli v zimske suknje in ziinu je na pragu. Sneg in m ras Kamnik, 27. oktobra. Sobotni naliv nain je prinesel tudi prvi sneg In ž njim mraz. Na planinah je zapadel sneg do višine 300 m in kakor izgleda, ne bo kmalu izginil. V nedeljo je j naia tako mrzla r^pa, da so elo najtitrjenejši oblr-vii zimske suknje. Bistrica in Nevljica, H sta v sol'oto močno na- rasli in grozili s ponovnimi poplavami, sta v nedeljo zopet padli na normalno višino. Za smučarje kaže dobro Kranj, 27. oktobra. Ko se je v nedeljo zjutraj po hudem dežju zjasnilo, so o pokazale planine pokrite s snegom, ki sega daleč v dolino. Sneg je padel tudi na vrhu sv. Jošta in škofjeloških hribov alpskega predgorovja. Kakor vse kaže, bodo imeli lotos smučarji več sreče kot lani. Vihar in poplave v Slov. goricah in okoli Pragerskega Maribor, 27. oktobra. Kakor nad Mariborom in Dravskim poljem je v noči pred nedeljo divjal velik vihar tudi po Slovenskih goricah. V Kungoti je odnesel streho s hiše viničarja Praprotnika, poškodoval pa je tudi mnogo drugih streh in posebno koč, iz katerih so morali prebivalci zbežati med največjim nalivom. Pesnica in Ščavnica sta tako narastli, da sta bili v nedeljo obe dolini sprejemenjeni v jezero. Nekateri vozovi in tudi avtomobili so obtičali v vodi in niso mogli naprej. Voda se je pričela polagoma odtekati šele v nedeljo zvečer in včeraj zjutraj. Škoda je zelo velika. V noči od sobote na nedeljo je divjal nad Pragerskim in vsem podnožjem Pohorja od Konjic do Maribora ter po Dravskem polju silen vihar, med katerim je neprestano deževalo, nekaj časa pa tudi snežilo. Vihar je bil tako močan, da je ponekod rul drevesa s koreninami vred, podiral • brzojavne drogove in metal opeko s streh. V Gaju pri Pragerskem je vihar razmajal stene hiše posestnika Franca Bogca tako, da jo je morala družina izprazniti. Prav tako se je morala na Pragerskem izseliti iz hiše Ilije Predoviča družina brzojavnega mojstra Koprivnickija. V Spodnji Polskavi sta se podrla ograja in kozolec posestnika Lepeja, v Hočah pa se je delno porušila nova stavba slikarja Osvatiča. Sličnih nezgod je bilo mnogo tudi po vseh drugih vaseh. Viharju je v nedeljo sledila velika povodenj. Cesta Pragersko-Spodnja Polskava je bila na mnogih krajih pod vodo. Voda pa je preplavila tudi vse nižje ležeče travnike in pašnike po Dravskem polju. Posebno je narastla Dravinja, ki je zalila tudi progo lokalne železnice Poljčane-Sloven-ske Konjice, tako da vlaki v nedeljo niso mogli voziti. Škoda, ki sta jo povzročila povodenj in vihar, je zelo velika. Kaj pravijo stari vremenarji V pratiki, ki je še vedno med kmečkimi očanci-vremenarji najbolj v čislih, so v oktobru zabeleženi in podčrtani štirje svetniki, ki ravnajo vreme za daljšo dobo. To so Gal, Luka, Uršula ter Simon in Juda. Sv. Gal goduje dne 16. oktobra. Stari kmetje ga spoštujejo kot svetnika, ki spravi živino v hlev in zato pravijo o njem: »Po Galovem dnevu ostane živina v hlevu.« Drugi je sv. Luka, svetnik za pozne poljske pridelke. Goduje 18. oktobra. Pravijo o njem: »Luka repo puka, v roke huka.« Letos so si morali kmetje res hukati v roke, ker je bilo o sv. Luki že precej mrzlo. Ce pa sv. Uršula 21. oktobra pride v deželo t belo haljo, pa pravijo stari očanci: »Kakoršna Urša prikima, takšna bo zima.« Drugi zopet pravijo: »Ce z dežnikom Urša pride, zima vlagi ne uide.« In danes 28. oktobra godujeta sv. Simon in Juda. Tudi ta dva svetnika-apostola 8ta v velikih čislih pri našem kmetu. P0 mnogih krajih se na ta dan vrše semnji, na katerih se kmet]e preskrbe z zimsko obutvijo in obleko. Splošno pa pravijo: »Ce pritisneta z mrazom Simon in Juda, potem bo zima dolga in huda « niffST r/81,*5 vremenski ^ki precej pesimistični glede zime, vendar stari kmetje ne iz- gube optimizma za prihodnjo letino ter se to-hTja“:dobrae«B * ^ °kt°bra’ ^ Zbor Je9efd^ov v Celju SPD Dan« so se v Celjskem S atalffcati v»eh podružnic SPD. Pred glavnim zborovan/em »o imel. delegati sestanek, na katerem je bil dr nika Glavno""^0"8 P°"OV.n° izvo,i™ nadzor-Fr.n T • , £lTov«nJe. j« »tvoril načelnik dr. *" Tominšek iz Maribora. Dr. Senior ie poročal o nadzorstvu podruinic, o nedostatkih nr! nekaterih kočah. Naglasil je potrebo reorjanira-v "T pl?n,nskih *-u*tev, ki je premalo agil- AsoeSie0 i" ° ,elo{n*m Asociacije slovanskih planinskih druitev. Ob-Sima debata se je razvila po referatu delegata Hrovatina o ukinitvi polovične vožnje. O te/zadevi se je napravilo več važnih sklepov, da se vsaj delno dosežejo prejšnje ugodnosti na železnici. O določitvi idejnih smernic se je razvila burna debata, v katero so posegli dr. Oblak, dr. Tuma, profesor Mlakar in dr. Senjor. Osrednji odbor je zahteval, da se preseli redakcija Pia-mitskega vestnika, ki ga že mnogo let urejuje dr. Josip Tominšek v Mariboru, v Ljubljano. Končno je bil z veliko večino sprejet predlog dr. Oblaka in profesor Mlakarja, da se naj tolmačijo pravila tako, da določa glede uredništva Planinskega vestnika le skupščina delegatov. Načelnik dr. Fran Tominšek je poročal, da je banska uprava potrdila novi vodniški red in tarifo za vodnike. Ker je pri nadaljnih poročilih prišlo do medklicev, je izjavil dr. Tuma, da občnh zborov ne smatra za resn^ in da odslej ne bo več sodeloval na njih. Dr. Mrak je zahteval, naj se rešujejo vprašanja odsekov pri Osrednjem odboru na izrednem občnem zboru Osrednjega društva Dr. Snudrl je predlagal, naj se naroči Osrednje mu odboru, da izdela nova pravila in jih predloži prihodnji skupščini delegatov. V Ljubljani naj se ustanovi posebna podružnica. Premoženje Osrednjega odbora naj bi prešlo v skupno last podružnic. Sedež Zveze jugoslovanskih planinskih društev naj se preseli za stalno v Ljubljano, kjer bo več izgleda za njeno uspešno delovanje. Članarina se je določila za prihodnje leto v dosedanji višini: Prispevek, ki naj ga podružnice pošiljajo osrednjemu odboru za društveno upravo, se je določil na Din 2*50. Delegati so povdarjati potrebo, da se z živo agitacijo zviša število naročnikov Planinskega vestnika. Pri slučajnostih so se obravnavali razni predlogi in želje Osred njemu odboru. Občni zbor Meščanske korporacije v Kamniku V nedeljo popoldne se je vršil v Čitalnični dvorani občni zbor Meščanske korporacije, ki je trajal skoro 4 ure. Načelnik g. dr. Vičlic je podal obširno poročilo o delu in uspehih korporacije v pretekli računski dobi, med katerimi sta najvažnejša oddaja lova v zakup dvoru in udeležba na šumarski razstavi v Ljubljani. Iz poročila o gospodarstvu, ki ga je podal upravitelj g. inž. Rebolj, posnemamo, da je posekala korporacija v preteklem letu 12.723 m* lesa, 5.732 m3 ga je razdelila upravičencem za drva, ostali, večinoma mehki les, pa se je razžagal 11 a lastni žagi v deske. Stroški za žaganje so bili letos izredno visoki: 82 Din za 1 m1 in ni imela žaga pri svojem obratovanju nikakih dohodkov. Več dohodkov pričakuje korporacija od fabrikacije zabojev, za katere ima veliko naročil, vendar bo treba za to zgraditi sušilnico za les. Proizvajanje oglja donaša le 500 Din pri vagonu, vezanje odpadkov v kolobar je pa tudi samo malenkost. — Na posekane komplekse se je posadilo 120.000 sadik iz lastne drevesnice na Kopišah. Dolg korporacije znaša 2.090.000 Din, ki pa je večinoma krit z vrednostjo novih investicij. Po poročilu nadzornega odbora se je obširno razpravljalo o načrtih za prihodnjo poslovno dobo, v kateri je predvideno okrog 800.000 Din čistih dohodkov. V načrtu je predvsem oddaja električnega toka mestni občini, mapi-ranje in točna določitev zahodnje meje korporacijskega posestva, naprava sušilnice lesa, potrebnega za izdelovanje zabojev itd. Vprašanje graditve vzpenjače na Dol se prepusti v razmo-trivanje in odločitev izrednemu občnemu zboru, pravtako se odloži za enkrat vprašanje gradnje ceste ali električne železnice y Bistrico. Upravitelj opozarja na prepotrebno zgraditev vzpenjače na Dol, s čimer se bo lahko izkoristilo 85.000 m8 lesa, ki je sedaj nedostopen, in na veliko škodo, ki jo trpi korporacija s tem, ker ne more spraviti do žage bukovih hlodov, ki bi dali pri m’ 100 Din dobička več kot drva. Odbornikom se prizna dnevnica 100 Din, kadar vršijo službo po nalogu odbora. Načelniku se določi za trud mesečna nagrada v znesku 1200 Din. — Nadvse važna pa je ugotovitev, da niti občni zbor niti odbor nimata po statutu pravice deliti kakršnekoli podpore; zato tudi občni zbor ni mogel ugoditi prošnji mestne občine, da ji daruje za kopališče še 45 m* desk. Odbor pa po svoji uvidevnosti lahko deli miloščine, ki pa ne smejo presegati vrednosti enega sežnja drv (vrednost 800 Din). Potfreba nove Sole v Šmartnem ob Paki O tem važnem vprašanju je bilo priobčenih v listu že par člankov. Ni dvoma, da je postalo to vprašanje spričo obstoječih razmer zelo pereče la občino Šmartno ob Paki, in je le želeti, da se ta zadevo zainteresirajo merodajne oblasti. Nikakor pa ni prav in umestno, da se je v iaišlih člankih skušala naprtiti krivda krajevnim činite-Ijem, t. j. krajevnemu šolskemu odboru in osum-ničiti nekoga, ki naj bi vodil borbo prod zidanju nove šole. Da bo Javnost pravilno poučena v celi zadevi, poročamo resnici na ljubo sledeče: Da je zidanje nove šole ▼ Šmartnem ob Paki neobhodno potrebno in da je bilo treba začeti « predpripravami, to je uvidel celotni krajevni šolski odbor še v letu 1927, ko je odločil v svoji seji, da začne zbirati gradbeni fond. Z nabiranjem tega fonda se je tudi takoj pričelo in se je vsako leto pri sklepanju proračuna določila davčni moči davkoplačevalcev primerna svota. Obenem se je zaprosilo takratni oblastni šolski odbor, da odredi komisijonelni ogled za določitev in ugotovitev dejanskega stanja in stavbnega prostora za zidanje nove šole, kar se je tudi izvršilo. Tudi je oblastni šolski odbor v Mariboru na prošnjo krajevnega šolskega odbora votiral, odnosno obljubil prispevati za zidanje, v okviru možnosti gotov znesek. Z uki-njenjem oblasti pa so se prenesle vse agende na banovinski šolski odbor, ki ima po določilih zakona o ^ narodnih iolah odrejevuti potrebno o popravilih starih in o zidanju novih šolskih stavb. Iz tega določila zakona mora vsakdo uvideti, da krajevni šolski odbori ne morejo glede popravil ali novih šolskih stavb sami ničeser veljavnega sklepati in je vsak določilom zakona nasprotujoč in nesoglasujoč sklep neveljaven in ničev. Zato tudi krajevni šolski odbor v Šmartnem ob Paki ni zamogel do sedaj ničesar drti-zega ukreniti, kakor napraviti na višje oblasti po določilih zakona in tozadevnih odredb ob-lastcv potrebne prošnje. Ko bodo prošnje od nadrejenih oblasti rešene, bo gotovo krajevni šolski odbor in drugi vpoštev prihajojoči krajevni faktorji storili nadaljne korake. Ker so se t dejstva v izišlih člankih nevede ali nehote prezrla, prosimo, da se to popravi, ker bi se sicer godila nekim osebam krivica. »I 25 letfnici bolela Union« v Ljubljani Z današnjim dnem poteče 25 let, odkar je bil dograjen v Ljubljani »Grand hotel Union«, ki je še danes prvi, najmodernejši, največji in najbolj komfortni hotel v Ljubljani. V letu 1902 se je konstituiral ustanovni odbor, sestojoč iz gg. dir. Vinka Gregoriča, primarija in posestnika, Josipa Jegliča, trgovca in posestnika, Franca Peterce, trgovca in posestnika, Alojzija Stareta, župnika v p., in Ivana Sušnika, stolnega kanonika, od katerih danes še trije žive in sta dva še vedno člana upravnega in nadzorovalnega odbora, ter napravil za takratne razmere dalekosežen in drzen sklep, da se zgradi na Miklošičevi cesti moderen, 100 sob obsegajoč, z vsem kom-fortom opremljen hotel, s katerim naj bo v zvezi najboljša in najlepša kavarna ter restavracija. Sklep je postal dejstvo. Pod načelstvom prvega predsednika g. dr. Vinka Gregoriča je zgradba hitro rastla in dne 28. oktobra 1905 je bil hotel dograjen in otvorjen. In danes po 25. letih — hotel z vsemi drugimi prostori še vedno odgovarja zahtevam tudi razvajenih gostov. __ Treba bi bilo le nekaj preuredb — gorka in mrzla voda v sobah, svetlobna signalizacija, avtobus namesto prejšnjega omnibusa, in hotel je še vedno daleko prvi v Ljubljani in gotovo v prednji vrsti med prvimi v državi. Ustanoviteljem je treba izreči ob 25-letnici vse priznanje za njihovo velikopotezno in smelo zamisel, kajti hotel >Union«, ki so ga oni zgradili, je v Ljubljani središče vsega tujskega prome-ta,. hotel »Union« je nenadomestljiv ob priliki raznih manifestacij, velikih prireditev si brez dvorane hotela »Union« ni mogoče misliti. Hotel »Union«, ki je moral preboleti težke porodne bolečine, je dobro prestal svojo krizo v letu 1912, od tedaj naprej pa se lepo razvija in ob 25-letnici obratovanja se mora ugotoviti, da je hotel »Union« v svoji stroki vodilno in tudi daleč izven mej naše države poznano in priznano podjetje, ki zelo mnogo pripomore k razvoju tujskega prometa v Ljubljani in v celi naši državi. Požar po žganjekuhi Gornja Radgona, 26. oktobra. V soboto zjutraj ob 2. uri je naznani plat zvona ogenj. Ker je bila deževna noč, se jih je pač malo zbudilo iz sladkega spanja. Ob pol 2. uri ajutraj je nastal požar pri posestniku Francu Rondi v Lutvercih št. 36. Ogenj je nastal v podstrežju ter je pogorelo podstrešje s kritbo; škoda je delno krita z zavarovalnino. Ob pravem času je prihitelo na pomoč gasilno društvo iz Gor. Radgone in Apač ter so ostald gospodarsko poslopje rešili. Gospodar je kuhal žganje; kakor je ob taki priliki običaj, pride na o flk mnogo prijateljev, da pomagajo pri žganjekuhi; izpovedujejo si različne dog ’lja-je ter s^ pokrepčujejo s toplo kapljico žganja. Po končani žganjekuhi so se vrnili vasovalci domov, a kmalu nato je izbruhnil ogenj. Su' mi se, da ga Je povzročil cigaretni ogorek. Kulfura REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI ™ . DRAMA Torek, 38. okt.: Zaprto. Sreda, 29. okt.: »Raebojniki«. Red D. Cetintek 90. otot.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. url zvečer Torek, 28. okt.j »Prodana nevesto«.'Slavnostna pred*tnva ▼ proslavo češkoslovaškega narodnega praznik«. Gostuje tenorist Marii fiunenc. ljudske cene. Izven. Sred«, 3». okt.: Zaprto. * NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 38. okt. ob 20. mri: »6eo kresne noži«, b. A. Kuponi. Navadne dramske cene. Sred«, 30. okt.: Zaprto. Četrtek, 80. otot. ab 30. uri: »Dnevi nažegia iiv-Menjat, ab. B. Emil Adamič: Album %a mlade pavce. V »r ložbi Glasbene Matice ljubljanske je izšel Adamičev Album za mlade pevce, zbirka eno- in dvoglasnih zborov s »jpremljevanjem klavirja. Ta album izide v treh zvezkih, prvi je sedaj na knjižnem trgu. Ob#ega 12 aborov s sprcmljeva* njem klavirja, ki so predvsem namenjeni za meščanske, srednje, učiteljske in glasbene šole ter bodo izvrstno služili tako pri pouku kakor tudi pri javnih nastopih šolske mladine. Ime avtorja samega nam je porok, da se vsi odlikujejo po pravi mueikalnosti in izredno lepi melodiji. Mišljeni so za srednji, ne previsok in tudi ne prenizek^ glas. Tudi klavirski stavek je primemo, pretežko pisan, tako da zbirka odgovarja vsem našim prilikam. V I. zvezku je 12 zborov. Delo se naroča po vseh knjigarnah kakor tudi pri založniku: Glasbeni Matici ljubljanski. V isti založbi sta izšla te dni tudi dva madrigala za mešani zbor in sicer Palestrinijev Bone Deus in Gallusov: Glejte, kako umira pravični. Obe skladbi sta primerni za cerkvene, pa tudi za javne koncertne nastope. EBUK3r.'3iXBXZ JUGOSLOVAN MW*-tmrmn>™m*r —ir t 0d?&2?ii#e spcmeuz^a -padlim vc/afeom I Za vlomilcem v tobačno *vw - ^ ^ * I -ilogo ni sledu v Slavi £Iofei Mogočna manifestac ija vojnim žrtvam zal Stara Loka, 27. oktobra. Lilo je vso soboto, tja pod poano noč, ko so »e pričele zbirati množice Staroločanov na pokopališču, da prisostvujejo ,početnim, vedikim in pijetetnim svečanostim ob odkritju spomenika padlim junakom. Spomenik iz kraškega kanuia je nem, dostojanstveno pogledoval na mrtve poljane; priroda se je razvila v temo, ko je zavalovila preko gomil in groibov ter so-čutečih žalost inka ... MI K «■

Yyvywvyvyy¥yvvvvvw Plaz zemlje zdrknil s hriba Nesreča pri kopanju jame za vodovodni rezervoar Poljčane, 26. oktobra. Nad Poljčanami se je pripetila nesreča, ki po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Nad Poljčanami namreč kopljejo veliko jamo za vodovodni rezervoar. Izkopali so že več metrov globoko in se pripravljali, da zabijejo pilote. Toda preden se Je to zgodilo, se je na bregu nad jamo nenadoma utrgal velik plaz zemlje in zdrsnel v jamo. Ogromni plaz je jamo sko-ro popolnoma zasul. Sreča v nesreči je bila, da tedaj, ko je plaz stekel po bregu v jamo, ni bilo delavcev na mestu. Sicer bi se zgodila velika nesreča, kajti plaz Je zdrknil z brega v Jamo s tako hitrostjo, da bi se delavci ne utegnili več rešiti iz jame. Zemlja bi jih zasula in bog ve, če bi se posrečilo izkopati še žive. Rezervoar gradi železnica za svoj vodovod, ki ga je šele nedavno instalirala. Zadnje deževje močno ovira tudi druga dela železnice. ran, kar pričajo kosi hlač im sukenj ter krvavi madeži, ki eo ostali na dvorišču na tleh. Vlomilci so bili trije, vsi močnejši moški srednjih k. im so govorili nemško med seboj. Oboroženi so bili s samokresi, iz katerih »o oddali več strelov. Ker je bilo deževno im viharno vreme, je bilo zasledovanje nemogoče, tako da je vsa trojica z avtomobilom lahko brez sledu pobegnila. Kam in kako je bil eden izmed njih ranjen, lastnik trgovine g. Magdalenec ni mogel ugotoviti. Drzni vlom im napad }e povzročil v Hotinji vasi in po vsem podnožju Pohorja ter po Dravskem polju veliko vznemirjenje, ker se splošno sodi, da je bila to ona trojica, ki je v zadnjih mesecih izropala že več podeželskih trgovin. Za to govori tudi dejstvo, da so ponekod odnesli toliko blaga, da ga je bilo mogoče odstraniti samo x avtomobilom. Obveščeno orožništvo je takoj pričelo z zasledovanjem, ki pa še ni privedlo do uspeha. Vendar je zbralo toliko važnih podatkov in materijala, da je popolnoma izključeno, da bi drzni vlomilci mogli ostati neizsledeni 0 dogodku so bile obveščene tudi druge orožniške postaje im policijska načelstva. Kamnik Obnova jezoT na Bistrici. V varstvo ceste, ki pelje iz Kamnika v Stranje tik ob strugi Kamniške Bistrice, je zgrajenih 19 jezov, katere mora oskrbovati državna smodnisnica. Bistrica je večino teh jezov zadnja leta delomt močno poškodovala, deloma pa popolnoma porušila, tako da divjajoča voda ob poplavah nevarno ogroža cesto. Ministrstvo vojske in mornarice je nedavno odobrilo kredit v znesku 800.000 Din za popravo ali obnovo jezov. Dela se bodo oddala na ofertni licitaciji, ki bo v kratkem razpisana. Žrtve avtomobilskega prometa. Gorje potni ku, ki ga ob deževnem času ujame avtomobil na Sutni med Terpinčevo in Ekslerjevo hišo. Tako ga obmeče z blatom, da je v trenutku uniformiran za vsako maškerado. V soboto je taka usoda doletela 4 potnike, ki so hiteli na kolodvor. Divjajoči avtomobil jih je poškropil z blatom od vrha do tal in vso pot do Ljubljane so imeli dovolj dela, da so se očistili. Pa ne samo ljudje, tudi hiše na tem delu Šutne so ob takem vremenu žalostne žrtve avtomobilov. Ako jih pogledaš, se nehote spomniš one pesmice: Bela Ljubljana, — črn je Kranj, — pisana Loka, Kamnik pa — an. Dela na kamniški progi. Direkcija drž. železnic v Ljubljani je tekom tega leta temeljito očistila kamniško progo in jo popravila. Na kamniški postaji sedaj že dalj časa popravljajo dva tira. Dograjeno je bilo pred kratkim tudi novo vsem predpisom higijene odgovarjajoče stranišče. Prav tako stranišče grade tudi na postaji Jarše-Mengeš. Kočevje Iz kriminalnega predala Zopet nesreča na Bledu Bled, 26. oktobra. Ljubljana 27. oktobra. Hitro prijeta vlomilca. Po ljubljanski okolici im zlasti po vaseh okoli Borovnice sta se sredi avgusta klatila dva sum-Ijivca, ki sta bila sicer dostojno oblečena. Stikala sta okrog po vaseh in iskala prilike za večji vlom. Dne 16. oktobra sta prišla tudi v malo naselje Jeaero pri Preserju pod Krimom. Dobro sta oprezovala okoli trgovine Lapajne in Mazi. Ko so po noči domači mirno spali, sta vdrla v trgovino. Nagrabila sta raznega manu-fakturnega in drugega blaga v skupni vrednosti nad 9000 Din. Orožniki v Podpeči »o bili naslednji dam takoj obveščeni o vlomu. Začeli so poizvedovati o vlomilcih. Obvestili eo o vlomu vse bližnje orožniške postaje im tudi ljubljansko policijo. V prvih dopoldanskih urah 22. t. m. je neki 871etni moški po Kolodvorski ulici ponujal delavcem na prodaj razne jopice in nogavice. Pod pazdirfio Je imel kar cel zavoj blaga. Ko ga je detektiv Merhar prijel in povprašal, od kod ima to blago, se je začel motki zapletati v protislovja. Ni se mu hotel tudi pravilno legitlmi' rati. Zato g« Je detektiv v imenu zakona aretiral. Moški mu je sledil do vogala hotela »Štrukelj«, tu pa je ob*tal ki z zavojem udaril de' tektiva po obrazu ter nato zbežal po Kolodvor ski ulica v Prečno ulico. Detektiv je imel pri srbi kolo. Zdirjal je zn ifbefcikom in »a v Prečni ulici prijel. Na policiji so dognali na podlagi seznamov kriminakioevidenčnega urada, da Imajo oprala z nevarnim vlomilcem bivfcim natakarjem, rodom Ljubljančanom, ki je bil že 12krat kaznovan saradi tatvine in vlomov. Prebedel je že petletno ječo v mariborski ka*mlt»iaa. Sprva js Mil, da bi blago izviralo iz vloma ua Joaem tsr trdil, da je dobil vae blago od nekega italigactfkag* tihotapoa. Naposled je v«e prianal. Navedel pa je tudi ime in naslov svojega pomagača. Policija je v »o bo to popoldne prijela še I^ub-Ijančanovega pomagača. Je to nekii brezposelni mladenič, ki doalej ie ni imel opravka s kriminalom Njags je I^ubljsrnčan nagovarjal k vlomu ter mu lepo naslikal, kakšen dobiček »e tima obeta od vlomilske®« posla. Oba si« °d-nesla iz omenjene irgovine tudi večjo mrniino iiflnv«. Ljubljančan in brezposelni mladenič sta si dal« pri dveh ljubljanskih čevljarjih napraviti tudi nove modeme čevlje, čevljarjem« pa sta obljubila za delo večji kos usnja. Čevljarja sta 6e vštela aa zaslužek, kajti policija je obe' ma zaplenila že narejene čevlje to ostalo usnje. Ker je kavarna Kazina bila premajhna aa tako ogromen naval tujcev in številnih gostov, so jo jeli delavci v zadnjem času razdirati. Delo naglo napreduje, saj se poslužujejo vseh modernih razdiralnih priprav, ki jih ima gradbena tvrdka Slavec na razpolago. S kompresorjem razrahljajo opečno zvezo in železobetomske ste-bre.Večje in kompaktnejše stene pa podminirajo. Preden vžgo strelivo, ustavijo im lokalizirajo delavci ves promet v območju Kaaine. Z velikanskim gr men j en se tuje zamolklo razpadanje sten in stropov, ki so bil« še pred kratkim priča živahnemu vrvenju in veselemu rajanju najrazličnejše publike. Zato pa navdaja vsakogar prijetno upanje, do bo podjetni lastnik Parkhotela iz Kazine na prostoru, kjer sedaj razdirajo delavci kavarno, zgradil že do prihodnje letoviščarske eezije novo, najmodernejšo veliko kavarno Kaeimo, ki bo edina te vrste v Dravski banovini. Včeraj popoldne se je pri razdiranju pripetila žaldbog zopet nesreča, ki je malo manjkalo, da ni bila smrtna. Nekemu delavcu, ki je medirnl strop ter ostal na bližnji drugi steni, je nenadoma amanjkalo tal. Padel je približno 5 m globoko in z njim vzporedno tudi stena, ki O* je občutno poškodovala na glavi. Ponesrečencu je mudil domači okrožni ad ravnik prvo pomoč. Drzen poskus vloma y Hotinji vasi Maribor, 27. oktobra. V noči od sobote na nedeljo je trgovec Mag-dftlsnec v Hotinji vosi ob progi Maribor—-Prage rako nenadoma začul beano lajanje svojega pa« volčjaka in obenem ropot v svoji trgovini. Podal se je nemudoma v prodajalnico, toda še preden je prestopil prag, »o že počili proti njemu streli, ki ga pa k sreči niso zadeli. Ker je tudi sam ustrelil, so se vlomilai na/brže prest itili in pobegnili na dvorišče, kjer jih je zopet napadel pea. Trgovec Magdalenec je skušal vlomile« dohiteti, bil pa je primoran ponovno streljati in je pri tem enega iamed neznancev tudi zadel, tako da se je na dvorišču blizu izhoda na cesto zgrudil na tla. Ker je obstojala nevarnost, da ga roparji ubijejo, se je gospodar umaknil v trgovino. Ta trenutek so pa napadalci izrabili, da so ranjenega tovariša dvignili im ga odnesli v avtomobil, katerega so imeli na cesti. V boju • psom so vlomilci dobili tudi več Poroka. Pred dnevi sta se poročila na Brezjah tukajšnji učitelj osnovne šole gosp. Lojze VVillitzer in gdč. Darinka Trampuževa. G. Wil-litzer je znan violinist in si je kot tak pridobil velik ugled. Z velikim uspehom je nekaj let vodil dijaški, pa tudi akademski orkester. Obilo sreče! Težka nesreča Je zadela družino g. Matije Kluna, kovača v Podgorski ulici. Njegovim štirinajstim otrokom Je umrla žena-mati. Najmlajše dete je staro komaj mesec dni. Tovarna brez vodovoda. Taka tovarna je »Tekstilna industrija« reg. z o. z. Ko so jo pred dvema letoma gradili, so najbrže pozabili, da bi bilo dobro, če bi bila v tovarno napeljana tudi voda. Tako morajo vodo, ki jo delavci potrebujejo za pitje in za umivanje rok, nositi v posodah z dvorišča. Posebno nehigijenično Je pa to, da si delavci umivajo roke v za to napravljenem koritu. Nadejamo se, da bo tovarna napravila tudi tukaj red, posebno sedaj, ko sta obe tovarni dokazali, da skrbita tudi za higijeno svojih delavcev. 'Radie Ljubljana, torek, 28. oktobra: 12.16 Plošče (Arije jugoslovan. umetnikov, 61 ag er ji iz zv. filmov). 12.46 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Napredek tehnike. 19.00 Prenos iz Prage, opera. 22-00 Časovna napoved in poročila. 2216 Radio orkester. 23 00 Napoved programa aa naslednji dan. Ljubljana, sreda, 80. oktobra: Opoldanski program odpade. 18.30 Plošče. 19.00 Dr. N. Pre-6bražensky: Ruščina. 19.30 G. Mile Klopčič: O kitajski narodni Eriki. 20.00 Jugoslovanski večer, prenos ie Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poro-ila, napoved programa za naslednja dan. Zagreb, torek, 28. oktobra: 12 20 Nasveti »a kubimjo. 1230 Pl.: češka giaaba. 13-30 Dnevne vesti. 17-00 Prenos glasbe ie kavarne »Corsoc. 18 30 Novice. 1840 Higijenska ura. 19-10 Kulturne in društvene vesti. 19-20 Uvod k prenosu. 18'30 Prenos k Prage: opera »Ubuša«, Vmes poročila. Zagreb, sreda, 89. oktobra: 12.20 Nasveti ga kuhinjo. 12.30 Plošče. 16.30 Novice. 17.00 Kon-oert radio-orkesira. 18.30 Dnevne vesti. 20.00 Prof. R. Wemier: La Comedie fran^aise et nous (ob 250ietnioi Comedie fronfaise). 20.16 Kulturne in društvene vesti. 20.90 Jugoalov. večer. Pesmi in klavir. Sodelujeta koncertna pevka Maja de Stroz« in komponist Boris Papando-pulo. 21.80 Jugoslovanske narorkne. Poje zagrebški vokalni kvartet. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plošče. Beograd, torek, 88. oktobra. 10-90 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Novice. 17-06 Citre. 18-30 Češkoslovalta in Jugoslavija; g. Momčilo Miloševič. 10 00 Prenos opere ie Prage. 22-00 Čas, novice. 22-15 Po tujih postajah. Beograd, sreda, 29. oktobra: 10.30 Pl. 12.46 Narodne; kvartet. 13.30 Novice. 17.06 Otroška ura. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Večerna koncert radio kvarteta. 20.80 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas in novce. 22.45 Plesna glasb«. Dnevne vesfz — Nori komandant dravske divizije general g. Veselinovič pride v Ljubljano v sredo 29. t m. s večernim brzovlakom. — Sokolski pozdrav bratom Čehoslovakom. Sokolska župa Ljubljana je poslala na naslov »ČeSkoslovenaka obec sokolska« Praga ob priliki obletnice češkoslovaškega naroda sledeči pozdrav »Ob obletnici osvobojenja bratskega če-hoslovaškega naroda se z iskreno radostjo spominjamo našega preizkušenega sklepnega gesla: Zvestoba za zvestobo! Neizmerno hvalo smo dolžni čehoslovaškemu narodu in Sokolstvu ®a vse dokaze bratstva, ki smo jih bili vsakokrat in tudi v polpretekli dobd deležni mi, ki se vam hočemo oddolžiti s tem, da bomo posnemali vaše delo, ki je delo naših učiteljev, vse v smeri in v cilju uresničenja visokih sokolskih idealov. Naša žalost je vaša žalost, vaša radost je naša radost. K velikemu prazniku čehoslovaškega naroda prisrčno čestitamo. V duhu smo t vami. Zdravo! Župna uprava.« — Blagoslovitev Zdravstvenega doma v Rogatcu. V nedeljo so v Rogatcu blagoslovili nov Zdravstveni dom ob veliM udeležbi ljudstva, zastopnikov in gostov. Bansko upravo j« zastopal dr. Dolšak, Higi jenski zavod pa šel dr. Pire. Iz Celja sta prišla med drugimi dr. Rebernik, šef celjskega Zdravstvenega doma in dr. Fischer, še! šolske poliklinike v Celju. Glavarstvo Smairje pri Jelšah je zastopaj glavar dir. Karlin. Navaoči so bili domačimi, ki jim gre zasluga, da ima Rogatec nov dom, kakor dr. Ogorevc, župan Geiser, Sol. upravitelj Čenči*, notar Ivam-šek, sodnika g. Potočnik in g. Ustar itd. Po maši, ki jo je darovali kaplan J. Žekar, je ta kot zastopnik zadržanega dekana blagoslovil dom. Pred domom je govoril in pozdravil goste dr. Ogorevc, ki je orisal prizadevanja vseh za novi dom. Načelnik dr. Dolšak je prebral pozdravne brzojavke ministra Preke in vršilca dolžnosti bana dr. Pirkmajerja, ki sta oba bila zadržana. Glavni govor o potrebi, namenih in zgodovini novega doma je pa imel šef dr. Pirc. Potem so sd vsi ogledali moderno opremljen dom. Za goste je bil pripravljen obed v hotelu Spora, ki je potekel v najlepšem razpoloženju z mnogimi primernimi napitnicami. Igrala je godba iz Celja. — Zakon o javnih licležnikih (notarjih) izide še ta teden kot „ >scbna brošura v zn1 Sbi tiskarne »Merkur«. Vsa naročila je nasloviti na tiskarno »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva id. 23. — Češkoslovaški dom v Zagrebu. Mestnemu načelstvu v Zagrebu so 20. t. m. predložile »Ju-goslovansko-čehoslo vaška liga«, »Češka beseda« in »Ceškoslovenska obec« tole vlogo: Po popisu prebivalstva 1. 1921 živi v Zagrebu 1685 Ceboslovakov, ki so organizirani v dveh kultur-no-prosvetnih društvih, t. j. v »Češki besedi« in v »Ceškoslovenski oboi«. Ti dve društvi vzdržujeta v Zagrebu na svoje stroške jezikovno šolo za otroke, ki posečajo domače osnovne Sole. V jezikovni šoli se poučuje 74 otrok v češkem jeziku o češki zgodovini. Šolo upravlja kuratorij, ki je sestavljen iz delegatov obeh teh društev. Ta šola kakor tudi obe društvi imajo svoje !>rostore najete na več različnih krajih in ima- o zato mesečnih izdatkov okrog 6.000 Din. To dejstvo je tukajšnjim Čehoslovakom dalo vzpodbudo, da se lotijo zgradbe lastnega doma, namesto, da bi plačevali tolikšno najemnino. — karski '"—■it. V nedeljskem člao ku »Bled postaja svetovno letovišče« nam je tiskarski "krat vrinil neljubo pomoto. Tujcev je bilo letos 19.836 s 226.000 nočninami, ne pa kakor je bilo objavljeno 1,226.000. Blagohotni čitatvlji so popravili bržčas že sami. — Oklic sodišču neznanim dedičem. Bivša kuharica Alojzija Ručmanova, rojena 1851. leta v Jazbinah v občini Sv. Jurij pod Kumom, bivajoča na zadnje na Rečici, občina Bled, je umrla 20. av0 i*»ta lani in ai zapustila poslednje volje. Ali je kaj dedičev, sodišču ni znano. Notar Alojzij Pegan v Radovljici i« postavljen za skrbnika zapuščine. Kd " hoče zahtevati zapuščino za-se, mora to v enem letu javiti okrajnemu sodišču v Radovljici in izkazati svojo pravico na dediščino. Po preteku tega roka se bo zapuščina, akrt *o o-v.ičev, zasegla dr~avi v prid. — Pogrešan. Kakor poroča orožniška postaja v Ljubnem pri Gornjem Gradu, je od tam 5. t. m. neznanokam pobegnil 21. septembra 1874 v Ljubnem rojeni, samski delavec Jože Zupan. Pogrešani je srednje postave, črnih las, pristriženih črnih brk in zdravih zob. Oblečen je v delavno črno obleko. Je nekoliko slaboumen. Domači domnevajo, da se je morebiti kje ponesrečil ali je izvršil samomor. — Velike poplave r Savski banovini. Kolpa je pri Sisku poplavila polja, pri Blinskem kotu je pa razrila železniško progo. V Karlovcu sta Kolpa in Korana prestopili bregove in preplavili okolico. Na Banji je voda vdrla že v hiše. Na Ivančiči in Icancu je padel sneg, ki je napravil veliko škodo. Poplave so preprečile železniški promet na progi med Siskom in Zagrebom. Promet se je moral vršiti preko Dugega sela. Sava polagoma narašča, vendar ni nevarnosti poplave. Tudi na Sljemenu je padel sneg. — Nenavaden samomor v Zagrebu. Neka Fran čiška K. iz Zagreba si je hotela končati življenje na ta način, da si je zabodla veliko iglo v prsa. Njena poškodba ni nevarna. K. je nekoliko slaboumna in je pravkar zapustila blaznico v Stenjevcu. — Razkošno življenje defravdanta Petanjeka. Zagrebški listi obširno poročajo o defravdantu Bogoslavu Petanjeku, ki je poneveril veliko vsoto pri davčni upravi. Bil je blagajnik davčna uprave. Zelo pogosto je krokal in zapravljal velike vsote v nočnih lokalih. Do svojih prijateljev je bil zelo darežljiv ter jim je posojal znatne zneske. Pripravljal se je že dolgo za beg. Doslej še nimajo eledi za njim. — Tajinstven roparski napad. V soboto okoli polnoči se je vračal 641etni delavec J. G. proti domu v Koroščevo ulioo v Ljubljani. Pri kemični tovarni sta ga napadla, dva moška. Vrgla sta ga na tla ter iz listnice vzela 120 Din gotovine. Policija zasleduje oba roparja. Rop je •prav tajinstven. — Vreme. Slabo in mrzlo vreme traja dalje. Po gričih in gozdovih je v soboto zvečer zapadlo do 10 om snega. Barometerako stanje je še vedno niziko, toda barometer se je včeraj začel za nekaj točk dvigati. Temperatura je razmeroma nizka. Barometersko stanje je včeraj v državi variralo od 745.5 do 752.3. V Dravski banovini se je začel barometer dvigati, nasprotno še pada po drugih pokrajinah, tako v Dalmaciji. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 751.2, Maribor 749.5, Zagreb 750.9, Beograd 751.3, Skoplje 749.4, Sarajevo 752.3, Mostar 747.9, Split 748.8, Rab 751.1 in Vis 745.5. Jutranja temperatura se je včeraj gibala med 1° do 11° C. Najnižja je bila v Sarajevu (1° C). Termometer je včeraj Ob 7. beležil naslednje stanje: Ljubljana 4, Maribor 6, Zagreb 5, Beograd 6, Skoplje 9, Sarajevo 1, Mostar 8, Split 9, Rab 11 in Vis 6. Do včeraj zjutraj je močno deževalo v Savski banovini in v Bosni. V Ljubljani je bilo včeraj deloma jasno in hladno, deloma oblačno. Zaradi sobotnih nalivov je grozila nevarnost novih poplav. Sava in druge reke so v soboto že za 50 cm narasle nad niormalo. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva in plisira tovarna Joa. Reich. 6603 — Crnivčevi računici za osnovnošolski pouk, I. in II. del, prirejeni po novem učnem načrtu, sta izšli in se dobita pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. 671 5Va;fopežnc/ša in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 103 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35. fejuhljamta. Torek, dne 28. oktobra 1930, Simon in Juda. Pravoslavni: dne 15. oktobra 1930, Mila. Nočno službo imata danes lekarni P i c c o -1 i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Izobesite zastave! Ob proslavi obletnice osvoboditve češkoslovaškega naroda 28. oktobra 1930 izobesi mestna občina na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse meščanstvo, da sodeluje pri proslavi državnega r znika bratskega nam naroda ter okrasi hiše z državnimi zastavami. — Dr. Dinko Puc, župan. ■ Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika je danes 28. t. m. Uprizori se opera »Prodana nevesta« z gospodom Šimencem kot Jankom. Za predstavo veljajo ljudske cene in so sedeži že v predprodaji. ■ Sokol I. Ljubljana-Tabor priredi dne 29. oktobra ob 20. uri zvečer za telovadne oddelke in vse ostalo članstvo proslavo obletnice samostojnosti čehoelovaške in osvobojenja južnih Slovanov izpod avstrijskega jarma. Proslava se vrši v veliki dvorani na Taboru. Vhod z Vrhovčeve ulice. — Uprava. ■ Poživljamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži v dim večjem številu slavnostne predstave v opernem gledališču v proslavo osvobojenja čehoslovaškega naroda, katera se vrši danes 28. oktobra 1930. ob 20. uri. Sokolska župa Ljubljana. Uprava. ■ Hišni posestniki se vnovič opozarjajo, da je vložiti prijave dohodkov od zgradb v izo-gibu kazni po čl. 137 davčnega zakona do 31. oktobra 1930. ■ Za praznik vernih duš bo tudi letos »Društvo za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda, pri sv. Krištofu v Ljubljani« pobiralo mile darov- pri vhodu na pokopališče sv. Krištofa. Pri tej priliki ponovimo tudi prošnjo za stare železne ali kamenite spomenike z grobov sv. Krištofa, ki se bo-’ ’1 kot taki porabili pri zidavi nove cerkve ali pa prodali in skupiše'; porabil izključno za društvene namene. — Za odbor: P. Kazimir Zakrajšek, pr,j isednik. ■ Baritonist Mirko Pugelj nam bo podal na svojem koncertu v ponedeljek 8. nov. ob 20. uri v Filharmonični dvorani sliko sodobnih francoskih samospevov. ■ Cvetlice — naše zdravje, je naslov predavanju, ki ga priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnnrskega društva« v Ljubljani v sredo 29. t. m. ob 19% uri na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta, pritličje, levo. Predaval bo g. Janko £ač. Opozarjamo na točnost, ker ob 20. uri bodo vrata zaprta. Vstopnine ni, zato pa naj se tega zanimivega predavanja udeleže vsi ljubitelji narave. ■ Štetje posetnikov grobov. Na pokopališču pri Sv. Križu bo tudi letos štetje posetnikov grobov po običajnem načinu. To štetje priredita Društvo skrb za mladino in Udruženje vojnih invalidov, ki je letos nakupilo ob Bohinjskem jezeru ležeče parcele, kjer bo postavilo moderno okrevališče za ubožno in bolehajočo deco. Vsak posetnik naših pokojnikov naj vstopi na kraj njih zadnjega počivališča z zavestjo, da se je poprej oddolžil bolehni deci in pohabljenim invalidom. ■ Stanje ranjenih orožnikov. Včeraj je bilo stanje obeh na Jezerskem ranjenih orožnikov Frana Šnuderia in Ivana Megliča prav povoljno. Temperature nimata visoke. V nedeljo dopoldne je oba ranjenca obiskal vršilec dolžnosti bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer, ki se je z obema dalj časa razgovarjal ter se zanimal za njuno zdravstveno stanje. Oba ranjenca ležita drug poleg drugega. Tudi včeraj sta imela oba mnogo obiskovalcev. Obiskali so njiju sorodniki in stanovski tovariši. F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov ■ Tramvaj ga je povozil. Včeraj dopoldne je hotel 741etai delavec iz Stepanje vasi Lovrenc Muha prekoračiti tramvajski tir Pred škofijo. Najbrž« ni pravočasno zapazil tramvaja, ki je delavca prijel ter podrl na tla. Muha se je pri padcu močno poškodoval po levi roki. Prepeljan je bil v javno bolnioo. ■ Pozno sta prišla v bolnico. Včeraj dopoldne je prišla v ljubljansko javno bolnioo posestnikova žena Uršula Marn, doma s Primskovega pri Kranju. 2e 11. t. m. se je pri štedilniku močno opekla. Kuhala je kosilo. Naenkrat jo je prijela božjast in reva se je zgrudila na razbeljen štedilnik, kjer se je po glavi in rokah močno opekla. Sprva je brla v domači oskrbi. Ker pa so se opekline komplicirale, je prišla v bolnioo. — Pri upravi veleposestva Ravnik pni Planini na Notranjskem zaposleni delavec Anton Marinšek je nesel z gozda večji koš suhih butar. Na gozdni poti mu je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil levo rebro. Tudi on je še le včeraj dopoldne prišel v ljubljansko bolnico. Do snoči je bilo letos v bolnico sprejetih že okoli 16.000 bolnikov. ■ Zopet tatvina kolesa! Na Ižanski cesti St. 5 stanujoč sedlarski pomočnik Alojzij Jankovič je zaposlen v tovarni avtomobilov in koles »Jugosteyer« v Frankopanski ulici. Kakor običajno, je tudi v soboto pustil svoje kolo na dvorišču. Ker je bil čez uro zaposlen v tovarni, je šele zvečer opazil, da inu je neznan tat odpeljal 1200 Din vredno in črnopleakano kolo znamke »Puch«. Ukradeno kolo je imelo tovarniško številko 317.897. — V nedeljo smo poročali, da je bilo Angelu Jelčiču ukradeno 1500 Din vredno kolo znamke »Pax«. To kolo ima tovarniško številko 256.538. Policija zasleduje oba kolesarska tata. V Ljubljani obstoja najbrže tolpa, ki je dobro organizirana ter specializirana na kolesarske tatvine; kolesa navadno prodajajo tatovi po deželi. ■ Tatvine. V Zgornji šiški stanujoča zasebnica Jelena Tavš je za Martinovo nedeljo pitala dve lepi mladi goski. V soboto ponoči pa se je splazil v kokošnjak Tavševe neznan tat ter ji obe goski neopaženo odnesel. Goski sta bili vredni 300 Din. Premeten tat je prišel skozi odprto okno v stanovanje kuharice Zofije Krašovec, ki stanuje v neki vili. v R^ni dolini, odnesel je njeno ročno torbico, v kateri je bilo 450 Din gotovine. O tatu ni sledu. 'M.avibcv m Svečana izročitev odlikovanja. Včeraj dopoldne je okrožni inšpektor g. dr. Schaubach svečano izročil voditeljici zasebnega samostanskega ženskega učiteljišča sestri Anastaziji Kopitarjevi red Sv. Save IV. reda. Svečanost se je izvršila na okrožnem inšpektoratu. m Ustoličenje novega stolnega župnika. Nadškof dr. Karlin je te dni imenoval za novega stolnega župnika v Mariboru dosedanjega svojega dvornega kaplana in tajniika Mihaela Umeka. Akt slovesnega ustoličenja bo opravil lcnežoškof sam o priliki 74. obletnice svojega rojstva dne 15. novembra. Za Umekovega naslednika je bil imenovan dosedanji stolni vikar g. Jurij Letič. m Odgoditev tombole. Obe tomboli aerokluba, napovedani za nedeljo popoldne na Trgu svobode, sta bili vsled slabega vremena preloženi na poznejši čas. m Nova strelska družina na Dravskem polju. V nedeljo je bil v šolskem poslopju v Sv. Marjeti na Dravskem polju ustanovni občni zbor nove zvezne strelske družine za vasi Sv. Marjeta, Št. Jani. Prepolje in Traiče, katerega se j. udeležilo krog 80 kmečkih fantov in mož. Za oblastno družino so se občnega zbora udeležili gg. polkovnik Putnikovič, Reja, kapetan Grabrič in Moravec iz Maribora. Za predsednika nove organizacije je bil izvoljen posestnik Jože Gojčič iz Sv. Marjete. m Iz Krčevine. Poročajo nam: Kdo ne pozna idilične kotline »Pri treh ribnikih«, katero posebno spomladi in poleti obišče na tisoče Mariborčanov? Skoraj nikogar pa ni v jeseni in pozimi, kajti deževje spremeni cesto v reko blata z mnogoštevilnimi jamami, ki so skrajno ne- varne, posebno v onem delu, ki vodi skozi gozd. čudimo se, da občina ne stori v tem oziru ničesar, da bi se cesta popravila. S tem bi se povečal prihod izletnikov, domačinom bi se pa omogočil poset večernih prireditev, posebno gledališča. Skrajni čas bi tudi bil, da se obnovi akcija za električno razsvetljavo. m Voda v kleti. V noči od sobote na nedeljo je vsled zamašitve kanala udrla voda v klet zajtrkovalnice Fabijan na Aleksandrovi cesti. Narastla je do višine 1*25 m ter raztočila 600 litrov vina. Ker so udor vode opazili še ponoči, so takoj pozvali gasilce, ki so klet izpraznili. m Napad pri Magdalenskem parku. Krog 14. ure v nedeljo popoldne je 311etni zidarski pomočnik Friderik Škrabi brez povoda napadel zidarskega pomočnika Franca Štelcerja, ki je mirno šel po Jadranski ulici mimo Magda-lenskega parka. Udaril ga je najprej z roko po obrazu, nato pa s palico po glavi tako, da mu je prebil kožo in se je Štalcer nezavesten zgrudil na tla. Ko je prihitel stražnik, je Škrabi že pobegnil. Štelcer pa se je močno krvaveč osvestil in sam odšel na rešilno postajo. Škrabi je bil pred poldrugim mesecem zaposlen pri istem podjetju kot Štelcer, a je bil odpuščen. Zakaj ga je napadel, Štelcer ne ve. m Epileptični napad. V nedeljo zvečer je v epileptičnem napadu padel na Aleksandrovi cesti pred trgovino »Luna« 25uetni Prekmurec Janez Nemeš. Ker je bil nezavesten, ga je rešilni avto prepeljal v bolnioo. m Večer razgrajačev. V nedeljo zvečer je imela policija precej dela z razgrajači, katere je menda omamilo novo vino; štiri je aretirala in odpeljala k »Grafu«, ostali so pa samo prijavljeni. Razkritje nove tatvine znane vlomilske družbe Po dolgemu zasledovanju se je te dni posrečilo pojasniti tatvino dinama v žagi Ljubljanske kreditne banke v Jevniku. Dinamo, ki je vreden krog 6000 Din so našli v nekem jarku, približno 5 km od žage in osumili tatvine nekega Ivana Pajnika. Pajnik, ki je bil te dni aretiran, je tatvino priznal, povedal pa je, da je sodeloval tudi znani Boris Pust, ki je sedaj v zaporih okrožnega sodišča. " ! Cel/e * Svečana otvoritev Javne kuhinje v Celju. V nedeljo so v veliki dvorani Delavske zbor-nioe v Vrvareki ulici otvorili novo Javno kuhinjo. Mnogo pred deseto uro so se v okrašeni dvorani zbrali zastopniki oblastev delegati delavskih ustanov in organizacij ter drugi povabljeni gostje. Pevski zbor »Svobode« pod vodstvom učitelja g. Baeglja je zapel, nakar je mestni načelnik g. Goričan pozdravil novo ustanovo in obljubil podporo ter naklonjenost mesta. Zastopnik ljubljanske Delavske zbornice g. Sedej je imel nato strokovni referat, za njim pa je upravitelj kuhinje g. Svetek orisal sestanek in posebnosti kuhinje. Govoril je še zastopnik odbora za ustanavljanje delavskih ustanov g. Tavčar. Po petju »o si navzoči ogledali novo moderno opremljeno kuhinjo ter so bili povabljeni na obed. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 26. t. m. umrla 3-letna Kuder Milica, hčerka posestnika iz Gotovelj. * Nagradno streljanje Strelske družine bo da-nea ‘eden v nedeljo 2. novembra na vojaškem strelišču v Pečovniku. * Burna sobota in nedelja. Cas novega vina ž njim pa čas pretepov in razgrajanja. V 6©boto zvečer so v neki gostilni na Bregu kar z noži izravnavali svoje spore in je neki Anton K. dobil hude rane, da 30 ga morali spraviti v bolnioo. — V mestu je policija prijela v nedeljo zvečer več pijancev. * Stekline osumljene so Stari osebe iz Golen-ščaka pri Ruju. Ugriznil jiih je pes, ki ga pozneje niso mogli uloviti in preizkusiti. Zato so te štiri osebe poslali v celjsko bolnico, kjer jih bodo zdravili. Ljutomer Smrt bivšega poštnega upravitelja. Vest, da Je v LmMjani nenadoma umrl g. Tone Učakar bivši poštni upravitelj v Ljutomeru, je žalostno odjeknila v našem mestu, kjer je po:. :.,ik Prijatelje. — Naj p. v miru, pri-zadeti obitelji pa naše toplo sožalje! Smrtna kosa. V ormoška bolnici je umrl. \o-kor smo že poročali, g. Leopold Culk, šolski upravitelj iz Cezanjeveih pri Ljutomeru. Grede iz goric je padel dva metra globoko tako nesrečno, da si je zlo n 1 nekaj reber. Pri tem sl je najbrž pretrgal tudi neko žilo in je izkrvavel. Pokojnik je bil doma z Gomiljskega, kjer se je rodil leta 1873. Po dovršenem študiju na mariborskem učiteljišču, je služboval v Ribnici na "ohorju in v Dobrni, potem kot nadučitelj na Ptujski gori. v Dovrni in Cezanjeveih. Pogreb je bil v soboto, dne 25. oktobra t. 1. na ormoškem pokopališču. T'ij mu ' de lahka domača gruda 1 Četrtega z'ravnika smo dobjli v našem mestu. Te dni se je nastanil tu g. dr. Bernard Jirku. ki je tudi zobozdravnik. Zlato poroko sta proslavila v nedeljo zakonca Jakob in '.arija Vogrinec iz Stročje vast. Ženinu je .8 let, nevesti p’> 72, ol i sta še j -av čila in zdrava G. Vogrinec je dober kroja? ter še vedno izvršuje svoj obrt. Cerkvena slovesnost je bila v župni cerkvi po pozni maši. Jubilantom želimo še mnogo let skupnega življenja! Uzmoviči. Prijatelji lepih koles so nri lno na delu. Tal' je g. Fricu Vargazonu akviziterju tvrdke Singer, izginilo v sredo 22. t. m. zvečer iz veže hotela Herude novo kolo z dektrično svetiljko. Tat se je odpeljal proti Medžimurju, ker so ga neki ljudje ečali na cesti mimo opekarne Kranjc. Za njim seveda ni nobenega sledu. Kontfsngjentf za PoSgsLo Verjetno je, da bo stopil dopolnilni dogovor k naši trgovinski konvenciji s Poljsko iz leta 1922, kateri je bil podpisan 31. avgusta t. 1., v veljavo koncem oktobra t. 1., radi česar so ostali naši uvozni kontingenti za Poljsko za IV. tromesečje, to je za mesec oktober, november in december začasno isti, kakor za III. tromesečje, to je: na ribje konserve 88 ton; marmelado 250 ton; vino 500 ton; suhe češpje 1000 ton; orehe 150 ton; slivovko 100 ton; jabolka pakovana v zabojih (vsako zavito posebej v papir) 250 ton. Opazka: Jabolka, uvožena v vagonih b la rin-fusa ali v zabojih in sodih brez posebnega pa-kovanja, se lahko uvozijo brez posebnega dovo-ljenja. Uvozna dovoljenja se bodo izdajala za IV. tromesečje kakor do sedaj samo uvoznikom, katerih lirme so registrirane na Poljskem. Glavna uvozna komisija pri poljskem ministrstvu trgovine in industrije v Varšavi bo porazdelila na prvi prihodnji seji, to je najbrže še tekom teli dni, uvozna dovoljenja po prijavah, katere je dobila preko poljskih trgovinskih in industrijskih zbornic in v meji zgoraj navedenih kontingentov. Omenjena dovoljenja bodo veljala tri mesece ter se bodo lahko, v kolikor bi po tem roku ne bila izkoriščena, podaljšala na nadaljne tri mesece. Prošnjo za taka podaljšanja morajo zainteresirani poljski uvozniki predložiti v teku 14 dni pred zapadlostjo veljavnosti dovoljenja. Gospodarske vesti X Agrarni blok. — Akcija kmetijskih držav, ki je zadostno obeležena z delom njihovih zastopnikov na konferencah v Sinaji, Varšavi in v Bukarešti, ima dobiti kmalu konkretnejše oblike. Kakor znano, so se do sedaj načelno pretresala vsa vprašanja, za katera se je mislilo, da so potrebne rešitve v cilju, da se ustvari čim tesnejše sodelovanje med agrarnimi državami in da se najde osnova za gospodarski sporazum z industrijskimi državami. Da bi ta akcija dobila praktično bazo, se bo drugi mesec vršila širša konferenca gospodarskih zastopnikov agrarnih držav. Dan konference še ni natančno določen, toda po poročilih, ki smo jih dobili, bi se morala konferenca sklicati za dan 10. novembra. Konferenca naj bi se bavila z iskanjem načina, kako naj sc iz-vrše sklepi, ki so bili sprejeti v Sinaji, Varša- vi in Bukarešti. Vsa ta vprašanja, ki so bila predmet razprav agrarnih držav, se bodo pretresala s stališča interesov izvoznikov dotičnih ^r??v; Vodstvo na tej konferenci bosta imela najbrze poljedelsko in trgovinsko ministrstvo, pod katerih pokroviteljstvom se je do sedaj delalo. Konference se udeleže tudi gospodarske zbornice. Konferenci pripisujejo zelo veliko važnost, ker se morajo na njej sprejeti sklepi o organizaciji trgovine agrarnih držav v smislu sklepov, sprejetih v Sinaji, Varšavi in Bukarešti. Na temelju vsega dosedanjega dela na tem polju in na temelju odločitev, ki bodo padle na tej konferenci, se bo izdelalo skupno poročilo agrarnih držav, ki ga bodo one zastopale na gospodarski konferenci Društva narodov, ki se sestane 17. novembra v Ženevi. X Angleži in bakarska luka. Kakor smo že svoječasno poročali, je ponudila neka večja angleška finančna skupina naši državi prevzem eksploatacije železnega rudnika Ljubija. »Ju-u y.. Ponaša o tem projektu sledeče * rn°mn Angleška tvrdka Neylor Benzon & Comp. predložila je ministrstvu za šume in rude ponudbo, v kateri se družba obvezuje, da bo izvozila iz rudnika Ljubija letno 350.000 ton železne ruke preko luke Bakar. V to svrho se angleška firma obvezuje, da bo v lastni režiji uredila luko Bakar in izgradila vse potrebne naprave, ki bodo omogočale direktno tovar-Jenje rude in vagonov na ladjo. Angleška skupina se nadalje obvezuje plačevati vse luške takse in zaposlovati pri delu samo domače delavce. X Naš izvoz živine v Francijo. Službeni podatki zaznamujejo izvan redno visoko napredovanje izvoza naše živine v Francijo. Poleg prašičev v živem in zaklanem stanju, izvozijo se v zadnjem času tudi velike količine perutnine, ovc, koz itd. odlične kvalitete. Gospodarske organizacije in izvozne družbe so v sporazumu I privil, izvozno družbo organizirale izvoz tega blaga na francoska tržišča. X Nove podružnice priv. Obrtne banke. Glavna skupščina priv. Obrtne banke, ki se je te dni sestala v prostorih trgovinskega ministrstva v Beogradu, je sklenila otvoriti dve novi podružnici in sicer v Ljubljani in Sarajevu. Še ne izdane delnice banke se bodo izročile v naslednjih dneh. X Ukinjcnje izvoznih carin na okrogli les. Na predlog ministrstva za šume in rude je ekonomsko-finančni komite odredil, da se ukine izvozna carina na okrogli les, ki je napaden od škodljivcev. X Prodaja starih lesnih in pločevinastih sodov se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 11. novembra t. 1. pri Središnjem stovarištu materijala v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). X Prodaja raznega materijala. Dne 12. novembra t. 1. ge bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje raznega starega materijala (škart papir, karton od voznih kart, odpadki od stekla, konoplje, platna, sukna, kožuhovine, klingerit tesnilnih plošč, neporabne električne žarnice, staro mazivo itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice z TOI v Ljubljani). HorzBia poročila dne 27. oktobra 1930 Devizna tržišča. Ljubljana, 27. oktobra. Amsterdam 22 735, Berlin 13*46, Bruselj 7 8717, Budimpešta 9*865—9*895, Curih 1094 40—1097 40, Dunaj 7‘9468—7'9768, London 273 96—274 76, Newyork 56'355, Pariz 220*57 •—222*57, Praga 166*95—167 75, Trst 294*35—296*35. Zagreb, 27. oktobra. Amsterdam 22‘70*/s— 22*76*/«, Dunaj 794'68—79768, Berlin 13*44*/«— 13*47*/«, Bruselj 787’17 bi., Budimpešta 987—990, London 273*96—274'76, Milan 294*42*/«—296*42*/«, Nevyork ček 56*25*/«—56*45'/«, Pariz 220*57-222*57, Praga 166*95—167*75, Curih 1094'40—1097'40. Beograd, 27. oktobra. Berlin 13'4450—IH’4750, Budimpešta 897-990, Curih 1094'40-1097'40, Dunaj 794-67—797-60, London 273-96—274-76, Milan 294-15—296-15, Newyork 56-2550—56-4550, Pariz 220-57—222-57, Praga 166-95—167-75. Dunaj, 27. oktobra, d. Amsterdam 285-66, Beograd 12-565, Berlin 168-98, Bruselj 98-85, Budimpešta 124-12, Bukarešta 4-211, Kopenhagen 189-55, London 34-4525, Madrid 77-10, Milan 37-105, Newyork 709-10, Pariz ‘27'8125, Praga 21-0375, Sofija 5-1390, Stockholm 190-25, Varšava 79-43, Zuricb 137‘65. Curih, 27. oktobra. Beograd 9*1280, Pariz 20'2>, London 25’035, Newyork 515 20, Bruselj 71‘82, Milan 26*97, Madrid 56, Amsterdam 207'525, Berlin 122’79, Dunaj 72’64, Sofija 3*73, Praga 15*235. Varšava 57*70, Budimpešta 9020. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 27. oktobra. Drž. p a p. 1% inv. pos. 86—88, voj .škoda ar. 431—432, (431, 431*50), voj. škoda ka. 431—431’50, voj. škoda okt. nov. 431*50 bi. — 4% agr. obv. 54 bi., 7% Blcr. pos. 81*50—82*62, (82*50, 83, 82*75), 8% Blcr. pos. 91*50—92 (92), 7% pos. hipot. 81-—82*50. — Ban-k e : Hrvatska banka 50 d, Praštediona 925—930, Udružena banka 191—192, Ljubljanska kreditna banka 122—123, Medjunarodna banka 67 d, Narodna banka 8000—8100, — Industrija: Še-čerana Osijek 298—300, Trboveljska 373—374, Slavonija 200—215, Vevče 124 d. Beograd, 27. oktobra. 7% inv. pos. 87—88, 4% agr. obv. 55 d., 7% pos.' drž. hip. b. 83 (1000 kom.), 7% Bler. 86-75 d., 8% Bler 98-50, 8%> begluške obv. 73-05—75, vojna škoda 448 do 450 (423 kom.), uit. dec. 455—456 (600 kom.), Rdeči križ 45 bi., Narodna banka 8000 d. Dunaj, 27. oktobra, d. Bankverein 17-10, Kreditni zavod 47'25, Dunav-Sava-Adria 11-25, Prioritete 88-40, Trbovlje 42‘55, Leykain 3'90. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca neenakomerna, brez prometa. Novi Sad, 27. oktobra. Vse neizpretnenjeno. Promet: pšenica 271/* vagona, oves 1 vagon, koruza 28 vagonov, moka 3 vagoni, otrobi 6 vagonov. Tendenca mirna. Budimpešta, 27. oktobra. Tendenca: slabša koruza prijazna, promet majhen. — Pšenica marce 15*97 (15*95—15*96), maj 16*20—16*24 (16*20— 16*21). — Rž. marec 9*10 (9*08—9*09). — Koruza maj 12*34—12*43 (12*43—12*44). — Trs. 10*40 (10*45—10*50). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca mlačna, promet 3 vagone bukovih drv. iS>pox>i V LJUBLJANI IN MARIBORU JE JESENSKO PRVENSTVO ŽE KONČANO Ljubljanski I. razred je za letos končal s prvenstvom. Vršila se je samo tekma Primorje : Grafika, ki je prinesla isti rezultat kot prejšnjo nedeljo Ilirija : Grafika. Najmlajši klub I. razreda Grafika se je izkazal kot izredno defenzivno moštvo in je dosegel rezultat 0:3 (0:1). Pri zmagovalcu je bil najboljši del moštva napad, dočim je bila ožja obramba nesigurna. Tekmo je zadovoljivo sodil g. Nikolič iz Zagreba. Svoboda bi morala igrati s Hermesom, ki pa ima zabrano igre, in se tekma verificira s 8:0 par forfait za Svobodo. Tekme rezerv so se končale sledeče: Hermes 7:3 (3:1), Primorje : Grafika 12:2 (6:1). V II. razredu sta se vršili dve tekmi. Jadran je porazil Korotan z 8:1, Reka pa Natakarja s 4:0. Stanje tabele v I. razredu: Primorje 4 4 — — 18:1 8 Ilirija 4 3 1 — 18:4 6 Svoboda 4 2 2 — 7:21 4 Grafika 4—31 4:12 1 Hermes 4 — 3 1 3:12 1 ZAKLJUČEK PRVENSTVA V MARIBORU S. K. Svoboda: S. K. Rapid 3:3 (1:1). Sodil je g. Marinič dobro. V predtekmi sta mladini Maribora in Železničarja igrali za pokal M. O. neodločeno 3:3 (0:3). Končna tabela jesenskega prvenstva: Maribor 3 3 — — 22:4 6 Žeezničar 3 1 1 1 14:4 3 Rapid 3 — 2 1 4:7 2 Svoboda 3 — 1 2 4:29 1 LAHKOATLETSKI MEETING Za nedeljo napovedani lahkoatletski meeting »Maribora« in »Rapida« je bil radi slabega vremena preložen. Priporoia se specijalni irkoslikarski atelje Pristou & Bricelj Ljubljana Resljeva cesta In Sv. Petra cesta 39. Telefon 2908. Ustanovljeno 1903. Uradne napisne table 679 po predpisih. DRŽAVNO PRVENSTVO Najvažnejša tekma VIII. kola državnega prvenstva Coneordia : Hajduk ni prinesla odločitve in ostane vprašanje prvaka še vedno odprto. BSK je z dosedaj največjim rezultatom, ki je bil v prvenstvu dosežen, odpravil osješko Slavijo. Tudi drugi zastopnik Beograda Jugo slavija je odvzel v Sarajevu obe točki in je radi boljšega scoreja prehitel Hajduka. CONCORDIA : HAJDUK 1:1 (1:1) Zanimanje za to tekmo je bilo ogromno: na igrišču Concordije je bilo 10.000 gledalcev. Že v šestih minutah doseže I. Pavelič vodstvo za Concordijo. V 26. min. izenači Bonačič. Rezultat se do konca ne menja. Sodnik g. Gobel iz Dunaja je sodil rigorozno. BSK : SLAVIJA (0) 6:3 (3:0) Tekmi je prisostvovalo prav malo gledalcev. Blaten teren je stavil na igralce velike zahteve Sodnik Živanovič iz Novega Sada. JUGOSLAVIJA : SLAVIJA (S) 4:2 (1:0) Tekma se je odigrala na povsem razmočenem igrišču. Igra je bila odprta. Gole so dosegli za Jugoslavijo Gjokič, Diinitrijevič in Nikolič 2, za domačine Pavič in Bulat, slednji iz 11 m. Sodil je g. Fabris iz Zagreba. Stanje prvenstva: BSK 8 5 1 2 23:10 12 Coneordia 8 4 13 18:13 11 Jugoslavija 8 4 2 2 17:12 10 Hajduk 8 4 2 2 18:15 10 Slavija S. 8 2 5 1 14:19 5 Slavija O. 8 — 8 — 5:26 0 OSTALE TEKME Nogomet v Tržiču V nedeljo je SKTržič slavil zopet pomembno zmago. Enajstorica je nastopila proti močni reprezentanci Škofja Loka in zasluženo zmagala z 2:1 (2:0). Igra je bila obojestransko živahna in zelo napeta. Tekmo je sodil obojestranske zadovoljivo g. Kamenik. Preteklo nedeljo so moštvu Šparte podlegli domačini s 3:1 in ne obratno kakor je bilo pomotoma objavljeno v novicah iz Tržiča. Pripomniti moramo, da je bilo moštvo Sparte ojačeno z igralci prvorazrednih ljubljanskih klubov. Litija: SK Litija : Ilirija old boys 4:2. Tuje tekme Gradec: Gak : Gradjanski 3:0 (1:0). Budimpešta: Madjarska : Csr 1:1 (1:0). Praga: Csr : Poljska 2:1 (1:1), tekma za amaterski cup. Glasgow: Škotska : Wales 1:1. Riga: Poljska : Latvija 6:0. Šport v Domžalah. V nedeljo sta gostovala v Domžalah kar dva ljubljanska kluba. SK Jadran je nastopil proti prvemu moštvu Diska. Igra je z rezultatom 3:3 ostala neodločena. — V drugi tekmi pa je nastopila Reka proti rezervi Diska in izgubila z 2:1. Rezerva kranjskega Sokola na Jesenicah. — V nedeljo 26. t. m. se je vršila nogometna tekma med rezervo kranjskega Sokola in prvim moštvom jeseniškega »Bratstva«. Rezultat 6:2, v prid »Bratstva«. Nedeljska nogometna tekma v Trbovljah, ki se je vršila med jesenskim prvakom trb. okr. SK Amaterjem in SK Olimpom iz Celja, se je končala z 3:4 v prid SK Olimpu. Igra se je vodila ves čas v dokaj ostrem tempu in jo je spočetka vodil že SK Amater z 0:2, končno pa je ntoral podleči tehnični premoči »Olimpa«. 'Pazile pri nakupu šivalnih strojev na najboljšo znamko in to je PFHFF1 f*F&FF šivalne siroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke pri tvrdki Jgn. Vok, Ljubljana T ovčarjeva ulica 7 ati v podružnici Kranj in Novo mesto Poduk v vezenju brezplačen/ Conan Doyle: 20 ž>©zna ©svef«c (Im angleščine prevedel , avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.) »Tukaj ne morejo biti Indijanci,« je dejal postaren mož, ki je bil po vsej priliki poveljnik. »Paroneeje smo že pustili za seboj, drugih rodov pa ni, dokler ne pridemo čez velike gore.« »Ali naj grem tja, da vidim, kaj je, brat Stanger-son?« je vprašal eden izmed čete. »Jaz tudi, in jaz tudi,« je zadonelo več glasov. »Pustite konje tukaj, počakamo vas,« je odgovoril vodja. Kakor bi trenil, so mladeniči razjahali, privezali konje in stopali po strmem pobočju, po katerem je bilo mogoče priti do onega predmeta, ki je vzbudil njih radovednost. Hitro in brez šuma kakor drzni in spretni ogledniki so prodirali dalje. Spodaj stoječi so jih videli, kako so skakali od skale do skale, dokler niso dospeli do vrha. Mladenič, ki jih je prvi opozoril, jih je vodil. Naenkrat so ga njegovi tovariši videli, kako je dvignil roki kvišku, kakor da bi ga preobvladalo veliko začudenje; ko pa so prišli do njega, so tudi sami obstali iz-nenadeni spričo prizora, ki se jim je mudil. Na mali planoti vrh divjega hriba je bila samo ena velika skala in ob tej skali je ležal velik člpvek z dolgo brado in strogimi potezami, toda suh. Njegov pokojni obraz in redovito dihanje je pričalo, da je trdno spal. Poleg njega je ležalo majhno dekletce, objemalo z belimi rokami njegov mišičasti vrat in slonelo s svojo zlatolaso glavico na njegovih prsih. Rožnate ustnice otroka so bile odprte ter so razkrivale ljubke snežno-bele zobčke, z otroškega obraza pa je odseval rahel nasmehi jaj. Majhne, debele noge v belih nogavicah in ličnih črevljih s svitlimi zaponami so tvorili čudno nasprotje z dolgimi, zgubančenimi udi tovariša. Vrh skale nad to čudno dvojico pa so sedele tri kanje, ki so ob prihodu novodošlecev hripavo in razočarano zavreščale in naposled nejevoljno odletele. Kričanje hudobnih ujed je zbudilo speča popotnika, ki sta začudena pogledala okrog sebe. Možak je oma-haje vstal in se ozrl na ravnino spodaj, ki je bila poprej, ko ga je bil obvladal spanec, tako zapuščena, kjer pa je bila zdaj velika množica ljudi in živali. Na njegovem obrazu se je prikazal izraz nevernosti in segel je s koščeno roko preko oči. »To je tisto, kar imenujejo delirij, mislim,« je zamrmral. Otrok pa je stal poleg njega, se oprijemal njegove suknje in ni izpregovoril besedice, marveč se je začudeno oziral okoli sebe. Rešilni četi se je kmalu posrečilo prepričati nesrečneža, da njen prihod ni privid. Eden izmed njih je vzel malo dekletce na ramo, dva druga sta pa pod- pirala onemoglega moža ter mu pomagala navzdol proti vozovom. »Ime mi je John Ferrier,« je začel popotnik. »Jaz in to majhno dekletce sva edina, ki sva od enaindvajsetih ljudi ostala še živa. Vsi ostali so poginili tam na jugu od lakote in žeje.« »Je to vaš otrok?« je vprašal nekdo. »Mislim, da je sedaj,« je vzkliknil oni. »Dekletce je moje, ker sem ga jaz rešil. Izza tega dne se imenuje Lucija Ferrierjeva. Kdo pa ste vi pravzaprav?« je nadaljeval in se radovedno oziral po svojih krepkih, od ‘solnca zagorelih rešiteljih; »velika množica vas je.< »Malone deset tisoč,« je bil odgovor. »Preganjani otroci božji smo — izvoljenci angelja Merone.« »Se nikoli nisem slišal o njem,« je odgovoril popotnik. »Vse pa kaže, da vas je izbral lepo število.« »Ne šali se s stvarmi, ki so svete,« je odvrnil oni resno. »Spadamo k onim, ki verujejo v sveta pisanja, napisana z egiptovskimi črkami na ploče iz kovanega zlata, ki so bile v Palmiri izročene svetemu Johnu Smithu. Prihajamo iz mesta Naovoo v državi Illinois, kjer smo ustanovili svoj tempelj. Gremo, da si poiščemo pribežališča pred nasilniki in brezbožniki v osrčju puščave.« Ime Nauvoo je očividno vzbudilo spomine v Johnu Ferrierju. »Mormonci ste,« je rekel, »kot vse kaže.« Veliko premoženje brez gospodarja Navadno imajo velika premoženja svoja čudna pot« in na nekatera premoženja ao navezani prav čudni dogodki. Zlasti v Angliji, ki je kla-•ična dežela velikih premoženj, »e pletejo 'te-▼ilne pripovedke in basni o nastanku velikih premoženj. Dostikrat se namreč pripeti, da kak-Sen rod izumre, dedščina pa ostane 1 ‘a in leta nedotaknjena, dokler se ne oglase kakšni dediči. Ti pa se najdejo dostikrat po prav čudnih naključjih. V Londonu objavijo vsako leto v »Chanderjr Division« skrbno sestavljen spisek vseh premoženj brez gospodarja, ki je dopolnjen, kolikor je to mogoče, tudi z dokumentiranimi podatki. Na ta način se dostikrat posreči najti neznane dediče po dolgem času, da pridejo do vžit-ka njim , ripadajoče lastnine. Neki mali nameščenec si neko nedeljo ni znal drugače preganjati dolgega časa, kakor da je začel brskati po zaboju starih knjig. Eno knjigo je odprl in pri tem je padel iz knjige neki papir. Bila pa je to stara listina, kjer so bile našteti dohodki (dividende) vseh starih d rib "ih vrednostnih papirjev, ' ' h gospodarji •- Mii neznani. To listino je sestavila Angleška banka 1 1845. Med imeni, ki jih i bilo mogoče najti, je stalo tudi njegovj rodbinsko ime. Mož je začel spraševati še druge ljudi, kako in kaj je s to stvarjo, končno pa je izročil vso zadevo dobremu odvetniku. Ni trajalo dolgo, pa je že dobil izp1 ih več tisoč funtov z bogatimi obrestni. Tudi objave v časopisih, ki se tičejo neznanih dedičev prav lepih premoženj, pridejo tistim, ki se jih to tiče, včasih na prav čudne načine pred vi. V Dublinu n. Irskem je našel neki kočijaž v svoji kočiji časopis, ki ga je zavrgel neki njegov gost, ko je izstopil. Kočijaž je list pogledal in prvo, kar je zagledal, je bil p .ziv »neznanim dedičem« po nekem njegovem daljnem sorodniku. Tako je mož prišel čisto sl j-no do lepega premoženja 40.000 funtov Stirlingov (lf'int = 275 Din). Pri Angleški banki pa je nad 8 milijonov funtov Sterlingov plodonosno naloženih, o bre* 0 »po.larja. To pri noženje pripada "'K) ’ "m, 40 premoženj brez gospodarja pa zna-Sa po več kot pa 10.000 funtov. Ogromno je tudi premoženje ■»ndnjega ruskega carja, ki je naloženo v tujini, ki še dane« čaka na dediče. Ljudi, ki se priglašajo kot dediči, je sicer dovolj, toda ameriške banke, kjer je večina tt"a premoženja naloženega, denarja ne izplačajo, dokler ne bo točno dokazano, da res ni več živ noben direktni potomec carjev. Ta dokaz pa se do danes s pravniško natančnostjo še n posrečil in se bržkone tudi ne bo kmalu. Gre pa tu za ogromno vsoto 100 milijonov dolarjev, ki čakajo na svojegi pravega gozdarja. Zmaga revolucionarjev v Braziliji Predsednik brazilijanske zvezne republike Luiz Pereira, čegar poslovna doba bi bila 15. novembra itak potekla, je pod revolucionarnim pritiskom takoj odstopil. Moči v Braziliji so se sedaj polastili zmagoviti revolucionarni gene rali. 262 radarskih žrtev v Alsdorfu na mrtvaškem odru Na verige, ki vise ob stenah kot zagrinjalo, so obešali rudarji svojo obleko, predno so odhajali v rov. Zanimive ženirfovanjsbe ponudbe v časopisih Dandanes ni nič več nenavadnega, če iščejo moški in ženske znanja »v svrho ženitve« potom časopisnih oglasov in nekateri veliki listi v velemestih prinašajo dan na dan kar cele strani takih oglasov. Ni pa to oglaševanje nikaka nova reč. Nov je samo način oglaševanja, ki je dandanes dostikrat res kar grd in ostuden, iskanje moža ali žene potom časopisnega oglasa pa je že precej stara stvar. Iz starih ženitovanjskih oglasov vidimo pred vsem, da so bili nekdaj ljudje mnogo bolj odkritosrčni kot ko dandanes. Može in žene »o se likali v oglasih ne pod izmišljenimi, ampak pod »vo;imi pravimi imeni. Oglasi so bili navadno precej obširni, ker so naštevali v njih vse mogoče podrobnosti. Zato tudi ni bilo treba nikdar zahtevati tajnosti in diskrecije, ker Je vse bilo javno. Tako je neka udova Ivana Mttller na Dunaju dala objaviti v nekem dunajskem listu L 1793. »ledečo ponudbo za svojo možitev: »Pišem ae Ivana MiiUer in atanujem v Rothe Hahn-etrasse St. 67. Rada bi se zopet omožila. Stara aem 39 let, aem odkritega značaja in ne ljubim domačih prepirov. Imam tudi nekaj premoženja. Tretjina hiše, kjer stanujem, je moja, dve tretjini pa ata last mojih dveh bratov. En brat je mesar drugi pa izvošček. Oba sta jako mirna in pridna človeka, ki si pošteno služita *voj denar in ki bi se tudi oba rada pošteno oženila. Tisti, ki bi me radi »poznali, naj vedo, da sem iz poštene in dobre rodbine.« Nato nadaljuje možitve željna udova: »Če bo moj novi mož priden in delaven, in če ne bo pijančeval in drugih žensk zalezoval, In če ne bo prepirljiv, mu ni treba imeti nobenega premoženja. Vse bo našel pri meni doma: dobro in okosno hrano, mehko posteljo in čedno obleko, Vsako leto mu bom kupila lepo, novo obleko, dva para čevljev, in če bo treba, mu bom dala tudi vsako leto dva para čevljev potempljati. Vsakega »prvega« bo dobil dva srebrna tolarja za njegove raztroške (»Taschengeld«) in vsak teden enkrat pojde lahko s svojimi prijatelji na pivo, ampak samo na pivo. Kdor se ža to ponudbo zanima, naj se oglasi prihodnjo nedeljo v moji hiši, kjer bo dobil dobro kavo s kolačem. Postavlja in pa samo en pogoj, da me mora moj bodoči mož imeti rad.« Drugo ponudbo pa je napisal svečar Ivan Schneider: »Iščem ženo, staro okoli 30 let, ki naj bo prijetnega obraza, toda suha ne sme biti preveč, ker nimam rad žensk, ki se jim vse kosti poznajo. Tudi ne sme biti klepetulja, ker imam rad mir, kadar sem doma. Kadar bom pa v delavnici — in tam sem ves dan — naj pa rejja kolikor hoče. Tudi ne sme imeti rdečega nosa, ker pijanke nočem. Imeti pa mora 200 tolarjev premoženja, ki f’ potrebujem za razširjenje svojega obrata. S svoje strani pa ji obljubim, da ji bom dober in skrbem mož in da jo bom imel rad.« Neki oče pa je iskal za svojo 171etno hčer moža takole: »Moja hči je stara 17 let, zna francosko in ima tudi jako lepo pisavo; črke »o kakor naslikane: velike okrogle in lepe. Tudi računati zna dobro. Zna dobro kuhati, likati, givati in pospravljati. Njena botra pa ima v Pressburgu hišo, to hišo pa bo podedovala moja hčer,« Zakone so torej začeli že jako zgodaj sklepati potom časopisnih oglasov. Rusija se uči brati! Po podatkih državnega komiandjala za prosveto živi v sovjetski Rusiji Se 18 milijonov nepismenih ljudi, 20 milijonov pa jih je, ki so se šele pred kratkim seznanili s skrivnostmi abecede. Leta 1929. so naučili brati in pisati 2 milijona ljudi, 1. 1930. pa 9 milijonov. Prosvetni načrt predvideva, da bodo prihodnje leto izučili 15 milijonov ljudi. Ko bo ta načrt izvršen, bo analfabetstvo v Rusiji precej izginilo. Ljudi poskušajo z vso silo pridoliiti za obisk Sol in učilišč sploh. V mestih sestavljajo spiske analfabetov in potem najdejo kje v bližini sobo za pouk, a nimajo predaleč do šole. Tudi strokovne delavske organizacije pritiskajo na svoje člane, naj se uče brati in pisati. Tudi vsaka večja fabrika iina svojo šolo, kjer 6ede na klopeh bradati možje in že postarne ženske. Na deželi vodijo boj proti nepismer »sti učitelji, ki jih mora vsaka komunistična organizacija z vso silo podpirati. Posebno nvnogo je žensk, ki ne znajo brati in pisati, in zato so uvedli šolo zanje v otroških vrtcih in raznih otroških zavetiščih, kjer so r’ dibro spravljeni, ...at re se morajo pa učiti. Delodajalci pa morajo nepismenim dt veni in delavkam dati \c' p-o-st-^ga časa večer, da hodijo lahko v šolo 7~’o nerodno pa je za sovjetsko vlado, ker Ima premalo šol in učiteljev na razpolago. Celo v Moskvi je dosti goi, kjer je odprtih le polovica razredov zaradi pomanjkanja učnih moči. V 7ipadni Sibiriji pa so mogli odpreti letos samo 395 novih šol namesto 906, kakor je bilo d očeno, in t -opet zaradi pomanjkanja učiteljev. Vzrok pomanjkanja učit ljev pa so razmeroma sl i njihovi dohodki, kajti v Moskvi ima učitelj le 79 rubljev mesečne plače, na deželi pa še manj. wenn die Liebe ervvaoht« pa je dosegel na* klado od 1,400.000 izvodov. Pred 20 leti so največ igrali pesmi, ki jih j« zložil Pavel Linke, čegar »podoknico za rojstni dane so igrale vse godbe po vseh kavarnah. Znani Ivan Strauss, ki pa spada med prave umetnike, je tudi dosegel lepe uspehe. Iz njegove operete »Kraljični robec« se je ohranil valček »Rože z juga«, ki so ga podali v milijonih izvodov. Dobre »šlagerje« pa je zlagal znani skladatelj Lehar in jih še zlaga kar na tucate. Njegovega valčka »Hab’ mich lieb« iz »Vesele vdove so prodali na milijone izvodov. Tudi v operetah Kalmanovih je mnogo »šla-garjevc. V »Grofici Manici« jih komaj prešteješ. Oskar Straussovega valčka »Leise, ganz k’se« so pa do dane« prodali že 1.600.000 izvodov. Rekord pa drži še vedno »šlager« »Ausge-reohnet Bananen« — tega so prodali v 3 letih nad 3 in pol milijona izvodov! Takega uspeha ni dosegel niti Josč Padiilla s svojo »Valendjo«, ki mu je prinesla 800.000 zlatih mark (1 mar-kr — 14 dinarjev). »Šlagenja« »Teh Kiisse Ihre Hand, Madame« so- prodali nad 2 milijona, znane pesmi »Ich hab’ mein Herz in Heidelberg verloren« pa 1.200.000 izvodov. Poroka bolgarskega carja Borisa Na sliki vidimo cerkev sv. Frančiška / sisi-ju, kjer se je poročil bolgarski car Boris z italijansko princezinjo Ivano. BzreLi fHagio!eonove«|a osebnega zof r* vf?iS Češka »/o Moravska °/» Slezi ja °/» Slovaška % Karp. Rusija % Čehoslovakov 8,760.931 65-5 , 4,382.788 (66 6) 2,048.426 (78-2) 296.194 (47-5) 2,013.792 (68 0) 19.737 (3-2) Rutenov » 461.849 3-4 2.007 (0-03) 976 (004) 338 (005) 85.644 (2-8) 872.884 (621) Nemcev 3,123.568 23-3 2,173.239 (33-00) 547.604 (20-9) 252.365 (40-5) 139.900 (4-7) 10.460 (1-7) Madjarov 745.431 56 5.476 (008) 534 (002) 94 (002) 637.183 (21-5> 102.144 (17-00) Židov 180.855 1-3 11.251 (017) 15.335 (0-58) 3.681 (0-59) 70.529 (2-38)' 80.059 (13-35) 297 (005)' Poljakov . 75.853 0-5 973 (002) 2.080 (008) 69.967 (11-2) 2.536 (009) Ostalih • . . i i , , i 23.235 007 1.091 - 1.481 — 99 — 8.973 — 14.227 — Verska razvrstitev Češkoslovaške republike. Katolikov ........ . .Grško-katolikov. .. . .Evangelikov .. .. . .Ortodoksnih......... .Starqkatolikov , , .Čfjhoslo.vakov . , . Zi,doy .......... Brezyercey .... . .Druge veroizpovedi Č. S. R. 10,384.833 535.543 990.319 73.097 20.255 525.333 354.342 724.507 2.884 v “/o 76-2 39 7-27 0-54 015 3-8 2-6 5-3 Češka %> Moravska °/o Šlezija °/» Slovaška °/o 5,216.180 (78-2) 2,421.220 (90-9) 564.064 (83-9) 2,128.205 (70-9) 6.318 (01) 1.777 (007) 727 (011) 193.778 (6*4) 246.114 (3-69) 86.069 (323) 64.669 (10-2) 530.512 (17-68) 7.292 (011) 1.687 (0-06) 242 (0-04) 2.879 (009) 16.329 (0-24) 2.799 (01) 975 (014) 145 — 437.377 (6-56) 61786 (2-3) 24069 (3-58) 1.910 (006) 79.777 (1-2) 37.989 (14) 7.317 (10) 135.918 (45) 658.084 (9-86) 49026 (1-8) 9.405 (1-4) 6.818 1.344 (002) 315 (001) 734 (011) 210 — Karp. Rusija •/# 55.164 (900) 332.458 (54-8) 62.955 (10-38) 60.997 (10-06) 7 - 191 (003) 93.341 (15-3) 1.174 — 221 — Jan Neruda: Bebec Jona Bebec Jona je bil kakor nalašč za to, da je zabaval razposajeno mladino. Imel je sicer že osemnajst let, videti je pa bil kakor trinajstleten otrok. Ko se je boječe plazil iz trgovine, kamor ga je navadno pošiljala njegova mati — kajti kam dalj bi se ne bil upal za nobeno ceno — so ga obsuli pobalini in vpili: »Jona, bebec Jona!« Ta pa je, kakor da bi tega sploh ne opazil, počasi nadaljeval svojo pot in globoko dihal. Včasih je celo nalahno omahnil, kakor da bi tenke nožiče ne mogle več nositi šibkega telesa. Kadar so ga na cesti tako obkolili in ga pričeli suvati, je obrnil vanje svoj nepremični, kakor z voskom prevlečeni obraz in iz njegovih oči jih je boječe vpraševalo. Za trenutek je ostal tih in se ni ganil, potem pa se je stresel, kakor da bi ga že smrt zagrabila, in poskušal je na desni ali na levi uiti. »Jona! Jona-a-a!« so vpili pobalini v svojem žargonu, kakor hitro so zapazil, da se trese. V bran se ni nikdar postavljal. Ko je dospel domov, je odložil, kar je pri- nesel, in se potem tiho vsedel k peči. »Pridi k meni, Janezek, na, tu vzemi stolček in vsedi se k meni,« mu je prigovarjala njegova eno leto starejša sestra, vitko, plavolaso dekle, in odložila šivanje. Počasi drsajoč je prinesel stolček pred njene noge. Ona je položila njegovo glavo v svoje krilo. Ihtel je, da bi se kamnu smilil; sestra ga je božala in ' ljubkovala in komaj sama zadrževala solze.' »Kaj ne, jaz nisem bebec?« je plaho dahnil. Njegov slabotni glas se je tresel. . »Seveda nisi! Saj si vendar pameten, Janezek, pusti jih, naj govorijo, kar hočejo.« »Kaj ne, in ti me imaš rada in jaz nisem bebec!« In idijotov obraz je ožaril blažen nasmeh. »Zdaj pa vzemi gosli in nekaj zaigraj!« »Kdo bo vedno poslušal njegovo škripanje. Zvečer lahko igra na strehi, kolikor sc mu zljubi«, je^ navadno godrnjala njegova mati. Jona je bil miren in je le sestro gledal, spremljajoč pozorno njeno najmanjšo kretnjo. Mati in brat ga nista ljubila, imel je le sestro in k nji ga je vlekla vsa strast njegovega šibkega duha. Sosedje so pa govorili, da ima dar sv. Duha; njegovega igranja na vijolino ni mogel nihče posneti in vendar ni nikoli imel učitelja. Igral pa ni »pesmic« in njegovo igranje je bilo tako čudno žalostno in norčavo, kakor je bil sam. Jona je stanoval v prav tisti hiši, kjer sem jaz preživel svoja mlada leta. Poznala sva se, in kadar sva se srečala, me je vedno smehljaje pozdravil. Lahko rečem, da mu nisem nikdar nič žalega storil, čeprav sem bil takrat še divjak. Njegov voščeni obraz je imel zame nekaj posvečenega na sebi. Otroška fantazija je gledala v tem neizpodbitno podobnost z onimi mrtvimi, žolto prosojnimi, z voskom prevlečenimi obrazi, ki sem jih videl v cerkvah. Nedeljski večer. Večer poznega poletja je vse zagrnil s čarobno obleko. Nebo je bilo sinje in temno kakor azur, tu in tam eo sc svedikale srebrne zvezdice kakor misli kakega blaženega in med njimi je plaval svetli mesec, ki je potapljal v svoj sijaj vode in gore in zlatil nizke Kočice in ponosne zvonike. Veselo življenje, ki je navadno vladalo po hišah v nedeljo zvečer, je kmalu zaspalo. Ženske ki so prej imele opravka na dvorišču in ki so po delu še dolgo postajale na stopnicah, so se pravkar zaprle v svoja stanovanja. Le na enem samem hodniku v tretjem nadstropju sta sedela dva človeka, dekle in mladenič in se pogovarjala o tem, kar jima je bilo najbolj pri srcu. Bila sta zaročenca in jutrišnji dan je bil določen, da ju za vedno združi. Nevesta je bila lepa Micika, Jonova sestra, ženin pa mlad, toda, kakor so pravili, zelo spreten poslovodja tovarne v Šmihovem. Zdaj se mu je nudilo neko višje mesto v tovarni na deželi in tudi z ženitvijo je imel svoje namene. Že dolgo sta tukaj sedela. Ko so se še slišali glasovi iz hiše, sta zaročenca le šepetaje govorila, kakor da bi ju zunanji svet prav nič ne zanimal in kakor da bi hotela biti čisto sama zase; zdaj pa, ko je bilo povsod tiho, je postajalo njuno govorjenje glasnejše, kakor da bi zopet hotela imeti tiho noč kot pričo svoje blaženosti; svojih obljub in načrov. To mora biti neskončna blaženost, ki jo doživita srečna zaljubljenca na dan pred poroko. Le en človek v njuni bližini je sc glasneje izražal svoja čuvstva kakor ona dva, toda ta ni motil. Vendar pa njegova čuvstva niso bila sveti« in čista, to so bili le elegični vzdihi, srce pre sunjajoči toni, združeni v žalostno, fantastične pesem. Pesem je pel bebec Jona, ki je bil sicei tih, toda tem glasnejše v tonih. Sicer ni prišls ta pesem iz njegovih slabotnih prsi, neka drugi’ govorica je pripovedovala o njegovih sanjavi!-čuvstvih in prav lahko jo je bilo razumeti, ka dar so njegovi beli prsti pritiskali tresočo s< struno, zdaj močno, zdaj na lahno, ko je njego\ lok pričaral zategle in glasne zvoke, potem pf zopet počasi umirajoče. Iinel je bebec Jona dai sv. Duha! Pogovor zaročencev je spremljala žalostna Jo nova pesem in ni motila. Le preveč sta imeln sama med seboj in končno sta se privadila nje govega temnega igranja — saj se človek vsemu privadi, tudi na stokanje sestradanca.... Jona nista videla, ker je igral nad njima Hiša, kjer 6mo stanovali, je bila starinsko zida na. Imela je streho v obliki sedla. V lepem vre menu je Jona navadno zlezel s svojimi gosli > to sedlo in tudi danes je tam čepel. Ko je prišel ženin njegove sestre, je bil Ii gori in vlekel lok, kakor da bi se ne mogel nikdar utruditi, in igral neko neskončno dolgi pesem, vedno enako v osnovni elegični barvi, to da vedno menjajoč izraz. Njegove fantazije nis< bile manj kot umetne kompozicije. Zdajci se je ustavil sredi nekončanega tona kakor da bi mu struna odpovedala Roke z gosi so trudno omahnile in njegov suhi obraz, obr Silen * razvoj čsl- šolsfva V trojnem oairu je zanimiva etati stika Šolstva na Čehoslovaškem od preobrata dalje. Prtič dokazuje ta statistika, kako je svoboda v resnici blagoslov za narod da kako eo znali OehoslcKvakii ta blagoslov izkoristiti, na dirugi afcran i pa dokazuje, da Slovan nikdar ne detla drugim privice in da uživajo tudi narodne manjšine n« Čeluoslovaškein vse svoje pravice. Za pravilno presojo statistike Šolstva na Če-hoelovaškem pa }e seveda treba upoštevati, da od mogel ibdti razvoj povsod enaik. Talko na primer je bilo šolstvo na Češkem že pred vojno silno razvito in deloma je bdilo ponekod že prevet Sol in razredov. Taiko je bilo zlasti nem-Bkih šol mnogo preveč in ponekod te sploh nieo imele drugega namena, kakor da so po-nemčevalnlce. Naravno je, da so vee te Sole morale pasti, kajti svobodna čehostovaška ponem-čevailnic ni mogla trpeti. Mnogo teh šol pa Radivo) Rehar: K Čsl. prazniku osvobo/en/a Pozdravljeni bratje nam Čehoslovaki, ko svobode praznik najveiji slavite, -ko sužnji podjarmljeni, z nami enaki, zdrobili okove s krvjo ste oblite! Pozdravljeni bratje ob Vltavi širni, ob Moravi, Dunavu in pod Karpati, ki druži v ljubezni nas vsej neizmerni na vekov vseh vekov slovanska pramatiJ Vi naši ste, vaši smo mi! In zvestoba iz dni, ko ob rami se bila je rama, skaljena ne bo do poslednjega groba, ki legel vanj vnuk bo Gorazda in Sama. ustanovljena orientalna akademija, visoka šola za politične vede, šola za arhivarje, zvezdar-na itd. In pri tem je skrbela čsl. vlada prav tako za nemške univerze, kakor za češke. To jasn« dokazujejo te številke. Leta 1918 je bilo na češki univerzi 114 profesorjev in 61 uradnikov, na nemški pa 85 profesorjev in 75 uradnikov. Leta 1928 pa je bilo na Češki univerzi 162 profesorjev in 151 uradnikov, na nemški pa 111 profesorjev in 99 uradnikov. Torej mnogo več ko pod Avstrijo. Da je bilo na češki več nastavljenih profesorjev, pa je naravno, ker je bilo na češki univerzi tudi skoraj še enkrat toliko dijakov. To jasno pove ta statistika. skih 8, rusinskih in češkoslovaških pa nič. Sedaj pa je 15 rusinskih, 3 češkoslovaške in 8 sploh ni moglo »praviti skupaj zadostnega Ste- I madjarske, • 1 a 1 9 1 ~ _ * - A ^ aIvimAi A I A4 /UITlilA I ^«v ■ vila otrok Jn zato se je moralo »krčiti Število nemških šol na češkem. Čisto drug pa je bil položaj v vzhodnih pokrajinah, na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Tu pa so morali Čehoslovaki nairavnost orati ledino in orali so jo naravnost z briljantnim uspehom. Samo v enem letu eo ustanovili na Slovaškem skoraj 1000 novih slovaških osnovnih šol. Velik del teh novih šol je bilo naravno ustanovljenih na račun madjarskih, oziroma iz madjarekih spremenjenih v slovaške, kar je bila nujna posledica osvoboditve Slovakov. Madjarizacija se je nehala in se je morala nehati. Pa preidimo k statistiki sami: V historičnih deželah je bilo ob preobratu: čeških ljudskih Sol 5580 e 17.977 razredi, nem-Skih 3376 s 10.170 razredi in poljskih (v Šlo-zdijii) 104 s 376 razredi. Koncem leta 1927. pa je bilo: čeških ljudskih šol 6721 z 18.324 razredi, nemških ljudskih šoil 3170 e 7726 razredi in poljskih 87 z 274 razredi. Meščanskih šol pa je bilo v historičnih deželah oh preobratu: čeških 593 z 2336 razredi, nemških 388 e 1475 razredi in poljskih 8 z 12 razredi. Leta 1927. pa je bilo teh Sol: čeških 1146 ali za 653 več, nemških 430 ali za 32 več in poljskih 8 ali za 5 več. Temu primemo se je seveda tudi zvišalo število razredov. Število čeških razredov je naraslo od 2886 na 6184, nemških od 1475 na 1687 in poljskih od 12 na 40. Vsesplošen napredek meščanskega šolstva na vsej črti, to je suha konstatacija te statistike. In več meščanskih šol, kakor za časa nemške Avgtro-Ogrske, imajo danes Nemci meščanskih Sol na Češkoslovaškem. Na Slovaškem je bilo ob preobratu ljudskih šol: slovaških 94, rusinskih nobene, madjarskih 8.084 (1) in 52 nemških. Sedaj pa jih je: slovaških 2.813, rusinskih 117, madjarskih 727 in nemških 117. Vsi so prišli do svoje pravice in tudi madjarska krivica se je morala umakniti slovanski pravici. Kako silna madjarizacija je vladala na Slovaškem, dokazuje zlasti zgovorno statistika meščanskih šol. Tako je bilo na Slovaškem 78 meščanskih šol, Slovaki, Rusini in Nemci pa vsi skupaj niso imeli niti ene! Ta krivica je sedaj popravljena in Slovaki imajo sedaj 111, Rusini 1, Madjari 19 ln Nemci 5 meščanskih Sol. Še bolj zgovorna je statistika šolstva v Podkarpatski Rusiji. Tu niso imeli ne Čehoslovaki, ne Rusini, ne Nemci, ne Romuni in Židje niti ene ljudske šole. Zato pa so jih imeli Madjari nič manj ko 517. Ze leta 1927. pa so imele vse narodnosti svoje ljudske šole in tedaj je bilo v Podkarpatski Rusiji 427 rusinskih, 55 češkoslovaških, 111 madjarskih, 14 nemških, 3 romunske in 8 židovskih ljudskih šol. MeSčanskih šol je bilo ob preobratu madjar- njen naravnost proti mesecu, je ostal nepremičen in kakor okamenel. Po dolgem odmoiu se je počasi dvignil. Previdno je položil gosli in lok poleg sebe in tiho stopal, kakor bi se svojih korakov bal, proti strežnemu robu. Tam se je nagnil daleč čez strešni žleb in gledal na dvojico. Lahek oblak se je prepeljal čez luno. Spodaj rta govorila polglasno baš o njem. »Zdi se mi, da sem zapazil, da je danes Janezek nenavadno žalosten. Morda gre pa z njim proti koncu?« Jona je na lahko pokimal. »Saj je vedno žalosten, ubožec, posebno pa nekaj dni setn,« je odgovorila Mi cika. »Vedno me sprašuje, bom li res šla od njega. Kaj ne, ■aj ga bova vzela s seboj?« »Spočetka sicer ne, toda pozneje ga boš mogoče lahko vzela.« Micika ga je objela. Jona sc je počasi umaknil, se vzravnal in šel še bolj previdno kot prej, na prejšnje mesto. Tu se je spet vsedel, podprl si glavo z rokami in gledal v mesec. Preko lic so mu drsele debele solze, nobenega vzdiha ni bilo čuti. Usta so se mu počasi odprla in dahnil je pretrgano: »Saj 43.371 42.564 204 Ministrsko predsedništvo 51.949 47.9:>0 21.536 Zunanje ministrstvo-. ................................ 170.070 167.570 7.580 Vojno ministrstvo-. ,.................. , 1,400.000 1,400.000 17.3G0 Notranje ministrstvo.................... > , , , 699.091 691.313 19.347 Pravosodno ministrstvo -......................... ■ 315.139 305.079 16.387 Ministrstvo za izenačenje zakonov t • > • 2.099 2.111 _ Upravno in volilno sodišče .,■•••• 6.062 5.885 64 Prosvetno ministrstvo 1,010.566 955.716 28.862 Poljedelsko ministrstvo 243.836 242.636 12.676 Drž. poljedelski urad 25.741 26.866 25.740 Ministrstvo trgovine ........................... • 48.650 45.992 6.714 Ministrstvo za javna dela..................... » • 800.200 723.200 123.038 Poštno ministrstvo 13.873 12.060 14.873 Železniško ministrstvo ....•»••• 27.418 25.419 27.418 Ministrstvo za socijalno skrbstvo...................... 865.224 824.110 17.737 Ministrstvo prehrane..........................t . 15.884 13.044 75 Ministrstvo za narodno zdravje . • > > . 157.172 146.771 35.031 Pokojnine in oskrbovalnine....................... . 932.348 796.561 104.163 Finančno ministrstvo 2,984.610 2,792.561 9,363.345 Vrhovna drž. kontrola .>•••■ t • . 6.119 6.224__________— 1930 2.500 204 21.554 14.080 22.590 19.436 15.425 164 80.652 13.476 26.86" 6.877 117.181 12.060 26.623 18.430 370 30.742 96.521 8,944.114 Gornja razpredelnica proračuna prikazuje administrativni povišek za 471 milj. Kč. Na-daljni poviški se nahajajo v postavki osebni izdatki za 77 milj., 135.4 milj. za pokojnine in oskrbovalnine ter 111.5 milj. kot božičnica državnim uradnikom. Vsled tega znašajo povi-šice v osebnih izdatkih 344 milj. Ostali poviški se razdelijo med posamezna ministrstva. Tudi državni dohodki prikazujejo približno pol milijarde poviška. V splošnem se je smatralo, da se bodo te razlike krile iz rezerv, ki so se dosegle v prejšnjih proračunih, vendar pa naglaša ekspoze finančnega ministrstva, da so rezerve dohodkov iz prejšnjih proračunov v glavnem izčrpane vsled nazadovanja dohodkov v zadnjem proračunskem letu. To nazadovanje je povzročila znatna gospodarska depresija v zadnjem proračunskem četrtletju proračunskega leta. Seveda nastaja vprašanje, ali se bodo 9,838.525 9,293.200 9,419.867 9,419.867 iz istih vzrokov preliminirani dohodki dosegli, kajti borih 5 milj. aktiv bo že pri minimalnem nazadovanju dohodkov- povzročilo motnje v finančnem ravnovesju. Vsekakor pa razpolaga tudi proračun za leto 1931 z gotovimi rezervami. Vprašanje pa je, če bodo te rezerve zadostovale za pokritje izvenproračunskih izdatkov. Predvsem pridejo tu v poštev neurejene plače učiteljstva. Zvišanje državnih dohodkov se predvideva predvsem v zvišanju dohodkov v državnih obratih, nadalje v zvišanju prihodov iz naslova davkih in užitnine, carine; koleki in pristojbine, ter iz raznih drugih dohodkov. Dohodki finančnega ministrstva so povečani za 419 milj. -Javne dajatve prikazujejo plus 287 milj. Najvišji poviški se predvidevajo pri prometnem davku in davku na luksurijozne izdelke. Tudi dohodnina prikazuje znatno zvišane prihode, med- Torek, '28. oiktobra 1930. 'JUGOSLOVAN Stran tem ko prinosni davek In splošno prinosni davek prikazujeta znižanje naprain preteklemu proračunskemu letu. V splošnem priznavajo tudi opozicijonalni listi, da je državni proračun tehnično in soci-jalno pravilno uravnovešen in bo gotovo z nebistvenimi spremembami v poslanski zbornici kakor tudi v senatu sprejet. V zadnjih dneh prihajajo posamezne postavke v razpravo, ki potekajo zadovoljivo, kljub raznim razlikam med posameznimi strankami, ki v prvi vrsti samo manevrirajo v korist enega ali drugega strankarskega interesa. Povojna češka književnost Knec svetovne vojne dn ustanovitev lastne države pomena v češki literaturi zarezo dn močan Splavu«, ki je vplival na \Volkerja dn Nezvala. (Žasnouei vojak 1924, Telo, Leto (igra), satira Hagenbek, Zvony (1921.) V isti smeri je delovali nadarjeni I. 01-b r a c h d (Žalar nejtemnejši, roman o Podiv-nem pratelstvd herce Jesenia 1919, potopis: Obrazy ze současu6ho Ruska), pristaš skrajnega socializma, ki je razvojno dospel v boljševizem. Vse te veže na zunaj prepričanje, da pomeni kanec svetovne vojne tudi konec nepravičnega socialnega reda. S starejšo generacijo se skladajo v nazoru, da je treba graditi povojni svet dz čisto novih osnov, ločijo se pa po metodi: starejši so evolucionisti, mlajši pa revolucionarji. Mladi češki pesniki po prevratu so politično v taboru socializma, v umetnosti pa zametavajo surovi naturalizem in se trudijo poduhoviti materijo. Nasproti impresionizmu postavljajo načelo, ekspresionizma, pa naj se to izraža ali v Neumannovem d d n a m d z m u ali pa v Sramkovem n a t u r d z m u. Dve skupini sta, prva izrazito razredno bojna in kozmopolitska (De-vetsil, vodja St. K. Neumann, organ Červen), kd je spajala nazorsko dn izrazno zelo heterogene elemente. Tej je skušal dati enoten program njen poznejši teoretik K. Teige. Kot posledica notranjega nesoglasja (križanje kolektivizma in individualizma) nastane iz tega križanja nova poezija: poetdzem, ki kot p roleta rianizem izenačuje umetnost * življenjem, razlika je samo ta, da je proletarda-nizem organ življenja, poetdzem pa je metoda, način, kako se da življenje najlepše uživati. Moč poetizma je v njegovi veri v univerzalnost poezije. Druga skupina mladih (Literarni skupina, organ H ost) se je zbirala okoli Fr. G&tza. Ta je poudarjala nasproti razrednoboj-nosti prve revolucijo sroa, nravno obnovo sveta po evoluciji. Po Neumannovih stopinjah je dospel od vitalizma do socialne poezije Fr. Neme c, avtor mladost no kipečih zbirk »Sebe i vas« in Zelene demonstrace. Na svoj poseben način je prpom o-gel k razvoju zastononizirane umetnosti Jožef H o r a, izhajajoč neposredno iz Neumannove bližine. V poslednjnh zbirkah »Struny ve vetru« in »Deset let« trga pota vezanosti in si osvaja s svojim vdziooamo napadalnim pogledom novih prostorov svetlobe in duhovnost (Bnsne 1914, Strom v kvetu 1920, Praznjici den ^020, Sroe a vrava sveta, Italie, proza: social. Probuzeni 1925, Smrt manželu Pdvodovych). Delo Maribora za jugoslovansko-česko-slovaško vzajemnost Maribor, 27. oktobra. Maribor je kmalu po osvobojenju spoznal, da je že zaradi svoje topografične lege določen, da postane prvo stikališče med Jugoslavijo in bratsko Češkoslovaško. Pot je že prve dni po prevratu vodila preko Maribora številne Čehoslovake, ki so potovali bodisi v našo državo ali dalje na jug. Vršili so se tudi sprejemi, a vse je bilo brez sistema in programa. Treba je bilo tedaj misliti na organizacijo, ki naj bi bila središče vsega tega dela; in tako se je na inicijativo tedanjega odvetniškega koncipijenta g. dr. Avg. Reismana zasnovala akcija za ustanovitev Jugoslovanško-češkoslovaške lige v Mariboru. Ideja je našla dober odziv in dne 10. aprila 1. 1922. je bil v Narodnem domu prvi manifesta-cijski večer za bratsko kulturno, gospodarsko in politično vzajemnost med nami in Čehoslovaki, združen z ustanovitvijo li-ginega pripravljalnega odbora. Velika dvo- nik osrednje lige v Pragi g. dr. Miroslav Kautsky in tajnik lige v Bratislavi g. Jo-sef Hudeček. Iz navadnega društvenega zborovanja se je razvila velika manifestacija narodne in državne zveze. Na tej manifestaciji so govorili tedanji predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Vinko Ra-potec, takratni mariborski župan g. Viktor Grčar, generalni konzul g. dr. Otokar Beneš, praški poslanik g. dr. Bogomil Voš-njak, generalni tajnik gosp. dr. Miroslav Kautsk^, bratislavski tajnik g. Josef Hudeček in g. dr. Avg. Reisman. Za prvega liginega predsednika je pa bil izvoljen g. dr. Ljudevit Pivko, kateremu je konzul g. dr. Beneš ob tej priliki izročil tudi odlikovanje, 4 red češkoslovaškega vojnega križca za zasluge na bojišču za češkoslovaško državo. Tako je bil končno postavljen močan temelj za razvoj nadaljnjega dela ter za poglabljanje obojestranskih stikov. Kot prva Izlet mariborske JC Lige rana je bila natlačeno polna in iz Ljubljane sta se pripeljala tedanji češkoslovaški generalni konzul g. dr. Beneš in odposlanec tamkajšnje lige g. dr. Hacin. Po sijajno uspeli prireditvi je bil prvi ustanovni sestanek, na katerem je pristopilo 97 članov, ligi se je pa korporativno pridružil tudi >Ceški klub«. Izvolil se je pripravljalni odbor, v katerega so stopili gg. dr. Reisman, dr. Pivko, Franjo Bureš, Božidar Borko in Lojze Doležal. Prvotno je bila mariborska liga zamišljena kot podružnica ljubljanske, toda tekom časa se je pokazalo, da bi bila ta odvisnost samo v napoto, ker bi se morala spreminjati pravila itd. Pripravljalni odbor je zato posloval samostojno, priredil sprejeme češkoslovaških gospodarskih krogov, izletnikov iz Bratislave pod vodstvom velikega župana dr. Belle in bratislavskega župana dr. Ok&nika, navezal stike z narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi delavci v Pragi, Bratislavi in drugod, organiziral prehod češkoslovaških Sokolov in priredil več predavanj dr. Pivka, dr. Reismana in drugih. Tako je pripravljalni odbor izpolnil svoje poslanstvo do 31. ja-n)1?r'!a 1924., ko je bil sklican ustanovni občni zbor J. Č. Lige v Mariboru, katerega so se poleg domačih članov in prijateljev udeležili tudi ljubljanski generalni konzul £?. dr. Otokar Rp.neš. crenernlni tai- iu Češkega klubu v Celje posledica je bila izdaja posebne Mariboru posvečene številke osrednjega liginega glasila v Pragi. Dne 29. marca 1924 je liga skupno z Narodnim gledališčem priredila proslavo 100-letnice rojstva skladatelja B. Smetane z uprizoritvijo njegove >Prodane neveste«, Glasbena Matica pa je v isti namen priredila koncert. Dne 12. maja je liga na kolodvoru sprejela beograjskega poslanika ČSR g. Jana Šebo, dan na to pa zunanjega ministra g. dr. Beneša. Dne 14. avgusta je bil na kolodvoru prvi veličastni sprejem češkoslovaških Sokolov, ki so potovali na zlet v Zagreb. Dne 24. avgusta pa so se sestali člani mariborske in ljubljanske lige z vsemi češkimi klubi v Sloveniji v Rogaški Slatini, kjer so si postavili program za nadaljnje delo in navezali tesne medsebojne stike. Dne 4. septembra je bil na glavnem kolodvoru sprejem Čehoslovakov, ki so potovali na kmečki kongres na Rled, dne 7. istega meseca pa češkoslovaškega poljedelskega ministra g. dr. Milana Hodže. Dne 2R. septembra je bil izlet lige in Čehov k Sv. Urbanu, dne 9. novembra pa v Pini, kjer se je ustanovila nova liga. Istega leta se je tildi prvič na res manifestanten način proslavil 28. oktober, dan osvobojenia Češkoslovaške. Nadalje pa je liga priredila še Žižkovo proslavo, dolgo vrsto predavanj o češkoslovaški, poskrbela za obsežno pro- Dr. Soukup František, soc. dem. voditelj, bivši justifni minister. vota hmyzu«. Globlji smisel orna utopistižna drama R. U. R., po kateri je svetovno znan. (Pomen: človeštvo bo ohranila ljubezen, ne pa golo razumarstvo). Manjše cone je Vec Makro-puilos, nihilizem veje iz zbirke »Trapnč Povid-kuy«. Sele kasneje skuša najtd v vsakdanjih rečeh pojave ljudske duše. Miselna originalnost, lagodnost in dovtip ee čuti v fantastičnem romanu »Tovarna na Absolutno« in v Krakatdbu. Tu se često roga pretiranost sodobne družbe. Taka je v glavnih obrisih povojna češka literatura. Novd primitivni izraz je obstajal sicer že pred vojno, toda šele vojna urn je dala novega smisla, resnične simbolike, bil je iz danih najpripravnejši za izražanje novega primitivnega življenjskega čutenja. Poezija se tesno zbliža z življenjem dn njegovimi pojavi, s civilizacijo, z vedo. Povojni pesnik, čigar tvornost inepdrira in vodi življenje s svojo kompliciranostjo, zavzema obratno do življenja metodično stališče (ker izbira iz danih možnosti najpri-pravnejšo »a dosego svojega namena) in je torej zelo v sorodu z inženirjem ali znanstvenikom. — Tako zbližan je med pesniško in znanstveno tvornostjo se pojavi vselej na pragu novega kulturnega obdobja (Dante, Goethe). Poslednja dela mlade generacije dokazujejo, da je še mogoče zbližanje med »mladimi« in »starimi«. Kakor se je namreč po prvem opoju prevrata navdušenje nekako ohladilo, prav tako vidimo tudi v literaturi, da se oni, ki so se bili oprijeli modemih gesel zapada in vzhoda, vračajo postopoma k pravičnejšemu presojanju Nežni pesnik življenjske radosti ta pozorni motritelj modeme je Dr. M. R u 11 e (Cesta, Ohnira vena, Vesen, eseji: Novy svet, Jaro ge-neraei...). Pesnika zemske krasote sta še ldrik Rihard B r o j in večno dvomeči D r. J. Knap. Marce Calma je najbolj svojska v svoji krhki, kipeči liriki. Bori se za novo vrednote,nje žene. Najizraaatejša osebnost in največ obetajoči talent vsega novega pokolerija pa je bil prerano umrli, čudovito notranje uravnovešeni in zreli Jlfi Wolker (1900—24). Kot visoko-šolec je bil sprva v Devetsilu, posmeje pa je Sel v svojem notranjem razvoju, globlje pojmujoč misel revolucije, svoja pota. Prva zbirka »H o s t do domu« (1921) izžareva radostno pokorno ljubezen do vsega stvarstva. Svet je krasen, toda nd dober. Zato je treba velike ljubezni do vseh ljudi, da bo nekoč bolje. V »T e ž k 6 hoddne« (1922) premaga pesnik samega sebe. la te zbirke socialnih balad veje vsa groza poliva r jen ega sveta. Tu že nastopa kot bojevnik za novd, pravičnejši socialni red, v katerem bo vladala ljubezen. V tej zbdrki se pojavijo že prve slutnje bližajoče se smrti, katere se pa ne boji, saj mu je samo še kakor trenutek težkega življenja, ki ga mora še pretrpeti. Njegova proza (Služka) zaostaja za poezijo. Zapustil je tudi 3 enodejanke, najpomembnejša je N e j v i 8 š i obet. Wolker ni zunanji izraz svoje dobe, ampak je čisti mladostno kipeči ovet, kd je pognal dz lastne zdrave primitivnosti dn je moral zveneti, predno se je mogel razviti. Njegova vrednost je v prvih dveh zbirkah. Po njegova smrti se proletarska poezija prelije v pesniško raz-vozlanost, v poetizem. Iz expre®ioniznia zaipade v poetdzem Vitez-elav Nezval (Most, Pantomima itd.). Ima edinstveno metaforizacijo. V praksi pomeni on to, kar K. Teige v teoriji. V sredi med socializmom in poetizniom je tudi Jaroslav Seifert (Hvezdi nad Raj-skou za h rad ou). Odpor do cvildzacdje se izraža v zbirki »■Mesto v slzach«, osebni motivi se prepletajo s kolektivnimi v »Sama laska«, ekso-tizem v lirikii: »Na venach T. S. F.«. Po svojem snu o večnem bratstvu je soroden Wolikerju Zdenek Kalista (Raj srdce, Za-pasnici, Vlajky), pravega spoznanja življenjskega 'bistva je iskal Jožef Chaloupka (1898 do 1930). Čisti lirik je nadrealist K. B i e,b 1 (Cesta k lidem, Vynny Mas, Zlom, Modre etiny). Posebno mesto med sodobnimi liriki zavzema Bfezini sorodni Jaroslav Durych rojen 1886), vojaški zdravnik. S koncentracijo misli in v pobožnem zamaknjenju se skuša rešiti telesnosti, z gorkim sočutjem se sklanja k trapečim' iščoč v njih globljih notranjih vrednot, prav tako kot skuša najti globlji smisel v lepoti dn v vsem onem, preko česar prehajamo z molkom dn nezanimanjem. Dela: 3 delnd roman Na horach, Idr. roman Sedmikraska, več lirič. zbirk dn proze; še Oikančina smrt, Ot. Brežina, Goti ek a ruie, Balady, Kdybydi in še vela vrsta). Literarna zgodovina ga šteje za voditelja neoromantična. Izmed novejših čeških prozaistov je treba imenovati Čestmirja Jera b k a, katerega delo gori v razdvoju ideala in resničnosti. (Vyz-va, Zaskleny človek, Lidumil na križi, utop. roman Firma Prorokovo. Od problemov k človeku stopa v delih: Svet hori (roman), Cirkus Maksimus (komedija), Nov6 vlajky). Dramatik in romanopisec je bil Dr. Lev. Blatny (1894—1930), izrazita osebnost je dr. VI. Vančura, avtor študij ljudskih tipov. Zdrav smisel imajo prozaiki M. Nohejl, Dr. Storch-Marieni, temperamentni naturalist J. V. R o s u 1 e k, nežni psiholog B. K1 i č k a, M. Novakova, H. Dvofakova. Ena izmed najizrazdtejših osebnosti v tvorbi češkega romana dn drame je dr. HI. in redaktor Lidovich Novin Karel čapek. Pozornost je vzbudil z veseloigro »Loupežnik« (slavospev mladosti), alegorična je tragikomedija »Ze ži- doimače literarne tradicije. V tem lahko vidimo mtjlepše perspektive za bodoči razvoj češke literature, zakaj evolucija je možna samo na podlagi nečesa ustaljenega in narodova kultura se mora organsko razraščati iz trdnih osnov tradicije, se krepiti ob preizkušenih oprijemališčih organsko pojmovane sodobnosti — biti mora v organskem odnosu do življenja. Zvljenje in duševna kultura sta namreč kakor duša in telo. L. U. Rudolf Bechyiie, soc. dem. voditelj, minister za prehrano Andrej Dolerc: SIrccfezn Čehc>slc>valzc>m 1 Bog živi vas, oj bratska srca, Bog živi ves vaš hrabri rodi Danes pred 12 leti se je izpolnila vaša dolgotrajna stoletna, s srčno krvjo zapisana želja. Na današnji dan je vstala vaša domovina v krog evropskih držav, kakor poveličana deva. Pri vas Bela gora, pri nas o-sovo, isto suženj -.vo, trpljenje, končno zmagoslavno vstajenje. Zrušila se je država, ki je lila nam in vam mačeha ter preganjala vaš in naš jezik. 28. oktobe vaš 28. rijen, praznik svobode in vstajenja je tudi naš praznik. Ze v bivši državi smo si podali roke ter prisegli »Zvestoba za zvestobo«:. Ko so padle s ne suženjskih '.h. Cazalet, ki je slavil ogromne za^uge p ' oj-nega Cuperusa na polju telesne vzgoje. Imenoval ga je apostola telovadbe in je citiral njegov izrek: »Patriotizem naroda raste in se učvr-šča v spoštovanju in opazovanju patriotizma drugih narodov.« Na spomeniku je relief mladega atleta in mladega telovadca, ki se sklanjata medaljonu, na katerem se vidi slika N. Cuperusa. Pod medaljonom je napis: Nikolas Cuperus 1842 — 1928 Mena sana in corpore sano. Pravilnik za sokolska društva in sokolske žete. »Jugoslovanska sokolska matica« je izdala »Pravilnik sokolskega društva in sokolske čete«, ki vsebuje vsa pravila, ki so bila določena za sokolska društva in čete v Savezu SKJ. Knjižica bo dobro služila vsem sokolskim društvom in četam in je potrebna zlasti vsem sokolskim funk-cijonarjem. Naroča se pri »Jugoslovanski sokolski matici« v Ljubljani (Narodni dom), za ceno Din 2 50. Sokolsko društvo na Jesenicah. Naše sokolsko društvo se prav lepo razvija, odkar ima svoj dom, ki zgleda na zunaj sicer skromno, a ima dovolj prostora. Dvorana je zelo velika in zračna, stranski in veselični prostori so prijazni; oder meri 12 m v širino in 10 metrov v globino ter je sijajno opremljen z razsvetljavo. Veliko je tudi prostora zunaj, kjer se v poletnem času vrši telovadba na prostem. Odbor je zelo agilen, Poleg znanih sokolskih delavcev, ki žrtvujejo svoj prosti čas telovadbi in pouku doraščajoči mladini in članom, je v zadnjem času prevzel funkcijo vaditelja dcce br. Šega, upokojeni upravitelj osnovne šole na Jesenicah. Njegova hčerka sestra Nada Šegova, učiteljica na Jesenicah, pa že vsa leta vodi naraščaj z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Brat Franc Klavora, učitelj tukajšnje meščanske šole pa je pravi gledališki mojster, ki vodi režijo posameznih dramskih del in jih tudi prevaja. Brat Jože Čebulj je izvršil vso scenerijo do največje popolnosti, kar se je v danih razmerah dalo storiti, je gotovo, mizarska in druga dela so izvršili domači obrtniki. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Sokol priredil plesno šolo za člane in članice, prijatelje društva in po njih vpeljane goste. Tajnik br. Ogrin Bprejema prijave. Prva plesna vaja bo v sredo 22. t. m. ob 20. uri. Poučeval bo koncesijonirani plesni učitelj g. Metod Mayer iz Kranja, ki bo seznanil plesalce od najmodernejših fokstrotov, tangov in angleških valčkov do najbolj domačih valčkov, kolov in ostalih slovanskih plesov. Ustanovitev sokolskega društva Medija -Izlake. Pretekla nedelja je bila za prijazno vasico Me-dija-Izlake važen dan, kajti tega dne se je tamkaj zbrala nova sokolska družina. Med mlade sokolske brate se je pomešala četa zagorskih Sokolov, ki se je radostna odzvala njihovemu vabilu. Ob 15. uri je otvqril sestanek starosta zagorskega Sokola br. Poljšak. Radostno je pozdravil navzoče brate in sestre ter takoj nato naglasil, da veljaj prvi pozdrav našemu kralju Aleksandru, starešini SKJ kraljeviču Petru, in podstarešini br. Canglu, nakar je zadonel gromki trikratni Zdravo! Pozdravil je navzočega sreske-ga načelnika g. Podboj a in se mu zahvalil za njegovo pozornost, ki jo posveča Sokolu v našem okrožju, nakar je izročil pozdrave staroste svetlikajočo se gladino reke. Žalostne so njene oči in njen obraz je bled. Od časa do časa pljusne val ob breg. Kdaj pa kdaj zažubori na reki kakor kak majhen potoček. In žalostni Uonki se zdi, kakor da bi se bila velika siva reka zmotila, ko je rahlo pljus-nila ob breg ali zažuborcla kakor potoček. llonka objema občutek, da reka trga sama sebi veliko tiho veličastje s svojih voda. Da ji je skrivnostna globoka mogočnost neljuba, ki jo nosi s seboj izza sivih davnin. Igra se kakor majhen, osamljen otrok. llonka se sama sebi zdi majhen, osamljen otrok. Ali ob vsakem najmanjšem šumu reke se zdrzne, vztrepeta. Rahli, pritajeni šepet vrbe jo moti. Pogled ji blodi preko neizmerne v mrak se potapljajoče gladine. In v njenih očeh raste bojazen. V njenih očeh sta strah in bolest. Tako se od trenutka do trenutka zastrmi v oblačne megle, ki vstajajo iz vode, in posluškuje. Večerni hlad strese zdaj pa zdaj njeno telo. llonka se ozira zdaj v to zdaj v ono stran. Njen nemir je vse večji. A od nikoder ni čuti korakov. Nikogar ni videti. Ilonkin obraz je v mraku kakor bel, nepopisan list. Čez nekaj časa se nasmehne. Saj je šel. Šel je. Saj ga ni tu. Vzela ga je noč. Kaj čakam njega, ki je odšel, — brez besede! llonka se uporno zravna. V njenih ^ očeh se zablisne in llonka se spet kakor prej zastrmi predse. Moti jo le pridušeni šum vode. Časih pogleda plašno na mračečo se gladino. Potem pa se ji obraz za trenutek zjasni. Zdi se, kakor da ljubi ta strah, ki ji ga prinaša silna Donava na celjske sokolske župe br. Smertnika. V svojem globoko zasnovanem govoru je br. Poljšak očrtal na kratko namen in pomen SKJ, ter povdarjal potrebo složnega dela. V društveno upravo so bili izvoljeni: starosta br. Bleitveis, podstarosta br. Bregar Ivan, načelnik br. Jereb Rado, načelnica s. Samsa Mara, pro-svetar br. Kavčič Ivan. Starosta br. Bleiweis se je nato zahvalil za čast, ki so mu jo izkazali s tem, da je postal prvi starosta izlaškega Sokola, čegar glavni namen je: širiti sokolsko misel in ljubiti kralja in domovino. Prepričan je, da bo pomagalo bratsko društvo Zagorje svojemu mlademu bratu, posebno v začetku, osobito kar se tiče telovadbe. Poročal je, da je dobilo društvo v najem kopališko dvorano, kjer se bo gojila telovadba in prosveta. Sreski načelnik iz Litije, g. Podboj je z zadovoljstvom ugotovil, da je zbrano število članstva jasen dokaz, da se bo gojilo Bokolsko delo z vnemo ra kralja in domovino. Za tem je br. Šulin pre* čital in razstolmačil pravila SKJ. Nato se je določila članarina, ki znaša letno 32 Din. S pozivom k vztrajnosti je br. starosta zaključil sestanek. Križanka »Č. S. R.« Besede pomenijo: Vodoravno: 2. Češki humorist (t) — 8. Z obema rokama — 14. sovražnik železa — 17. kjer cesta zavija — 18. začimba — 19. os. zaimek — 20. reka na Irskem — 22. nota — 23. živalski glas — 24. beneški mogotec — 25. Slovan — 26. kratica —• 28. mesto na Sumatri (m. ime) — 29. II. H. —• 30. kem. simbol za barij — 31. ime slov. kino-igralke — 32. steza — 35. veznik — 37. ip —* 38. del cerkve — 40. državni dohodek — 43. češka novelistinja — 45. mesto ob Cuinejskcm zalivu —• 46. moško ime — 47. posoda — 48. ruska reka — 49. mesto v ČSR — 52. mesto v Mali Aziji ob' zalivu Iskendemu — 53. lat. veznik — 54. predlog — 57. del ust — 59. ob. pom. glag. — 60. prislov — 62. plošč, mera — 63. del plota -— 65. frc. svojilni zaimek — 67. vihar — 70. število — 71. veznik — 72. zaporedni črki — 74. kmetski pridelek — 75. predsednik evropske republike — 76. del roke — 78. veznik — 79. ime tonfilmskega igralca — 80. os. zaimek — 81. grška črka — 82. žensko ime — 84. drobec materije — 87. ribiška potrebščina — 89. nota —« 92. glas — 94. veznik — 95. gibanje vode — 96. dvogovor — 99. češki verski reformator —• 102. igr41 ec SK »Ilirije« — 103. Levi pritok In-digirke — 104. številnik. — Navpično: 1. mesto v ČSR — 2. neumen — 3. žensko ime — 4. mesto v Franciji med rekama Orne in Dives — 5. frc. nedol. členira — 6. sorodnik —• 7. pogojni veznik — 8. znamka elektr. žarnice — 9. jed — 10. španska členica — 11. avtoznamka — 12. ogorek — 13. mesto v ČSR — 15. mesto v ČSR — 16. igralna karta — 20. sam6 — 21. sloga — 23. evropsko gorovje — 25. obl. pom. gl. — 27. egejsko otočje — 30. mesto ob Qua-dalquivirju — 31. veznik — 32. reka v Italiji — 33. o. v. — 34. lat. veznik — 36. razlika med nominalno in resnično vrednostjo denarja — 39. tlak — 40. češki komponist — 41. es. zaimek — 42. čeboslovaški slavist — 44. mesto na Švedskem ob Malarskcm jezeru -s- 50. mesto in reka v Mehiki — 51. macedonski pustolovec, ki se je izdajal za mrtvega princa Filipa, hoteč osvoboditi domovino od Rimljnnov — 55. koliba — 56. organ — 58. pravoslavni duhovnik — 59. češki komponist — 61. j. r. — 64. mesto v ČSR — 66. letopisi — 68. dvojica — 69. sprejemnica — 71. žensko ime — 73. visok uradnik — 74. teka v ČSR — 77. dan v tednu — 83. vpra-šalmca — 85. pesnitev — 86. reka v Egiptu — 87. kranjska jed — 88. turški mogotec — 90. del voza — 91. kulturna rastlina — 92. lat. svoj. Laimek — 93. konica — 94. os. zaimek — 97. "tropska reka — 98. vprašalnica — 100. n. k. — 101. h r. svojih mirnih, zmerom enakih valovih. Kdaj pa kdaj sledi valu, ki je večji, močnejši od drugih. Gleda, kako se ziblje in širi in ga spremlja ▼ mrak, dokler ga ne vzame noč. O, llonka zre še dolgo v temo za izginulim valom. Ob vsakem pljusku vztrepeta vse njeno telo. Tako je šel on. Tiho, brez besede je odšel. Izgubil se je kakor val na reki. In llonka prisluškuje. Strmi v temno reko. Ali z reke ni čuti najmanjšega udarca vesel. Donava je prazna. Vsa temna in grozeča. llonka stoji na njenem bregu. Telo se ji vse bolj sklanja. Krog nje je vse tiho. Nekdo ji je odnesel svet. Ničesar ji ni zapustil, kakor občutek, da je nekaj za vedno izgubljeno. Vse mu je dala. On pa je samo jemal, ničesar ji ni dal. Kako, da mu je mogla dati vse? llonka se sklanja, telo se ji krivi. Voda pod njo teče tiho dalje. llonka nič več ne misli. O, saj smrt je že doživela. Doživela jo je živa. Zdaj se je vse razpršilo. Le v prsih jo boli, tako neskončno boli. In pod nogami ji zmanjkuje tal. Objema jo občutek, kakor da bi tla pod njo polzela. Vse jo vabi z nasmehom. V njej raste mir. Njen obraz je nepremičen. Pogled je prazen. Trenutek poteče. llonka gleda v nočni gladini Donave svoj obraz. Nekje sveti mcsc. Kaj bi Ilonki mesec! Nocoj? — Lahno vzkrili z rokami. Začuje se pridušen vrisk. Kraj brega je vzvalovila voda. Vrba ni pobesila svojih vej. llonka je umrla že pred mesecem dni. (Službene Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 22407. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dne 8. oktobra do dne 14. oktobra. Srez Os tali I Na novo 1 oboleli I ► 2 •d M O Umrli Ostanejol v oskrbi| Skupina tifumih bolezni. Brežice • ».... 3 — — — 8 Krško ....... 2 — — — ' 2 Laško . • , « , i i 2 1 — — 3 Ljubljana (mesto). . . 1 — 1 — — Ljutomer . . . , , 1 — — — 1 Maribor desni breg , » 2 — 1 — 1 Maribor (mesto) . , » 2 1 — 1 Radovljica . . .. » 2 — — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . 1 — — — 1 Skupaj . 16 1 9 — 14 Griža. — Dysenteria Brežice ...... 1 — — — 1 Celje ....... 1 — — — 1 Kranj • « . ■ ■ • . 4 — 4 — — Krško • • * . . i » 5 — — — 6 Litija 9 — — 1 8 Ljubljana (srez) . ■ . — 1 — — 1 Ljubljana (mesto) » . 5 — 1 — 4 Novo mesto . . . 12 — 4 — 8 T) 1 J ii o 4. g rrevaij© • • • 9 » X A c Slovenjgradeo .... 1 — — 1 Skupaj . 48 4 13 1 88 Skrlatinka. — Scariatina. Brežice 2 6 — 1 6 Celje ....... 2 — 1 — 1 Celje (mesto) • ■ • . 4 — — — 4 Kamnik 1 — — — 1 Kranj . 2 1 1 — 2 Laško ....... 3 1 — —- 4 Ljubljana (srez) . t > 4 — 1 — 3 Ljubljana (mesto) , , 4 1 — — 6 Maribor desni breg , . 2 — — — 2 Maribor (mesto) . , » 5 — 4 — 1 Murska Sobota . . , , 2 1 — — 3 Novo mesto . . . • » 4 — — — 4 Prevalje ...... 1 — — — 1 Ptuj........ 1 — — — 1 Radovljica ..... 2 — 1 — 1 Slovenjgradeo .... — 1 — — 1 Šmarje pri Jelšah . . . 7 1 — — 8 Skupaj . 46 n 8 1 48 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice ....>* 9 — 4 — 5 Celje ....... 3 — 1 — 2 Celje (mesto) . • ■ . 2 — 1 — 1 Dolnja Lendava . t • 1 — — 1 Kamnik ...... 4 — 2 — 2 Kranj ...... . 3 — 1 — 2 Kočevje ...... 1 3 — —— 4 Konjice ...... 3 1 3 — 1 Krško .....■» 8 — — — 8 Laško > i . • • • • 2 5 4 — 3 Litija ....... 4 1 — — 5 Logatec ...*■. 8 3 — 1 5 Ljubljana (9rez) , • ■ 14 2 4 — 12 Ljubljana (mesto) • > 8 6 1 — 13 Ljutomer ....•• 7 9 — — 16 Maribor desni breg , » 6 3 3 — 6 Maribor (mesto) , . » 7 2 3 — 6 Murska Sobota . « • • — 2 — — 2 Novo mesto , . ■ • » 3 — 1 — 2 Prevalje .••••» 2 2 1 — 3 Ptuj. ..»•»»» 2 3 1 — 4 Radovljica . « ■ • • 4 1 2 — 3 Slovenjgradeo . • • . 2 1 — 1 2 Šmarje pri Jelšah . . • 10 2 6 — 6 Skupaj . 108 46 38 2 114 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Brežice I 1 — - — 1 Skupaj . | 1 — — — 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. K rani .«••••• 21 — — — 21 Skupaj . 21 — — — 2T gen. — Erysipela8. Brežice ...... 1 — — — 1 Celje ....iii 3 — 1 2 Gornjigrad . . . ■ . 1 — — 1 Krško .*....» 1 “““ Laško ....... 1 1 — — Ljubljana (srez) . . , 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) . . 1 1 — — Maribor desni breg . . — 1 1 — Maribor (mesto) . . . 1 1 — 2 Novo mesto . . • » • 3 — 3 Prevalje ...st. 1 — 1 Ptuj........ 1 1 — — Šmarje pri Jelšah . . . 1 — — 1 Skupaj 1 15 2 1 3 2 12 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Kranj ....... 1 1 Ljubljana (srez) , . , 1 — — — 1 Maribor levi breg . ■ . 1 — — — 1 Murska Sobota .... 1 — — — 1 Skupaj 3 1 — 1 i 8 Srez g 13 ■sl 3* « S O ° Vrani''-' prisad. — * nthra*. Maribor desni breg . . | 1 | — [ 11 — | Skupaj Odrevenelost tilnika aouta. Prevalje . . . . 1 | - | 11 - | — — Poljramj-elitis 2 2 Skupaj | Ljubljana 18. oktobra 1930. Po odredbi vrSilca dolžnosti bana: Zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer. II. St. 11.766. Razpust društva. »Društvo kmetkih fantov in deklet« s sedežem v 'Trzinu, sre« Kamnik, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kravljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljublani, dne 21. oktobra 1930. Po odredbi vršilca dolžnosti b-»na načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r. II. No. 26743. Razpust društva. Društvo »Podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda v Kranju« je razpuščeno, ker že več let ne deluje nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj Kravljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljublani, dne 21. oktobra 1930. Po odredbi vršilca dolžnosti bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s r. II. No. 29513/1. Razpust društva. Društvo »Skupina Tobačna tovarna Jugoslovanske st: kovne zveze v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kravljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljublani, dne 21. oktobra 1930. Po odredbi vršilca dolžnosti bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s r. II. No. 27239. Razpust društva. Društvo »Podružnica Jugoslovanske Matice v Radečeh pri Zidanem mostu« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kravljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljublani, dne 21. oktobra 1930. Po odredbi vršilca dolžnosti bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s r. I. No. 9416, Razpis. Na podlagi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje šest službenih mest banovinskih cestnih nadzornikov v področju Dravske banovine. Prosilci za ta mesta morajo poleg 9] loš-nih pogojev, ki se zahtevajo za vstop y državno službo, izpolnjevati tudi specialne pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestnih nadzornikov in njih prejemkih ter morajo dokazati, da so dovršili obrtno ali nižjo obrtno ali njim podob-o šolo ter da so jim poznani vsi zidarski in tesarski posli. Pravilno kolkovane j >šnje in opren . ne z vsemi prilogami po čl. 12. uradniškega zakona, je vsožiti najl.ceneje do 15. novembra 1930. pri kraljevs' ' banski upravi v Ljubljani. Ljubljana, dne 2(. oktobra 1930. Kraljeva bansk i uprava Dra- ke banovine. Razglasi dravske finančne direkcije Štev. 52471/1 ex 1930. 2493-3—2 Razglas o licitaciji Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje na osnovi člena 82—105 zakona o državnem računovodstvu za nabavo 30 stražarskih plaščev (bund) I. javno ofertalno licitacijo na dan 2. decembra 1930 ob 11. uri v sobi štev. 13. Dravske finančne direkcije. Kavcije v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu se polagajo pri blagajni te direkcije. Pisftieni pogoji so na razpolago proti položitvi takse po Din 10-—, eventualna pojasnila pa Be dobe pri tej direkciji med uradnimi urami. Dravska finančna direkcija v Ljubljani, dne 20. oktobra 1930. Finačni direktor: Zanj Bajič, 1. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev L 5/30—5. Preklic. S sklepi podpisanega sodišča so bili preklicani: a) Orne jen o. 1. Grošek Urša, zasebnica na Pijovcah št. 38, radi pijančevanja. L 4/30—5 z 21. maja 1930. Pomočnik Nunčič Franc, posestnik na Pijovcah št. 31. 2. Omok Marija, najemnice hči v Bodriš-nivesi št. 25, radi slaboumnosti L 6/30—4 z 12. julija 1930. Pomočnik Antlej Anton, posestnik v Bodrišnivesi št. 9. 3. Strnad Jakob, posestnik v Lučovcu št. 17, radi slaboumnosti. L 8/30—4 z 24. julija 1930. Pomočnik Štancer Blaž, posestnik v Lučovcu št. 23. 4. Kogej Ljudmila, posestnikova žena v Marčjivesi št. 1, radi pijančevanja. L 9/30—9 z 23. septembra 1930. Pomočnik Kogej Franc, posestnik v Marčjivesi št. 1. b) Popolnoma. 5. Kajba Janez, dninar v Vonarju, radi umobolnosti. L 1/30—18 z 4. junija 1930. Skrbnik črnoša Leopold, posestnik v Vonarju. 6. Murn Marija, posest, hči v Vodicah št. 1, radi slaboumnosti. L 3/30—5 z 25. aprila 1930. Skrbnik Jančič Franc, posestnik v Vodicah št. 1. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 22. oktobra 1930. * P 197/30—7. 2465 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, odd. I., z dne 3. septembra 1930., opr. štev. L 12/30—5, je bila Novak Kata, rojena 12. avgusta 1909., stanujoča v De-kležovju štev. 5, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika je bila postavljena Novak Ana roj. Forjan, posestnica v Dekležovju štev. 5. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. I.. dne 9. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev 2614 Narodna banka kraljevine -Jugoslavije. Stanje z dne 22. oktobra 1930. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . . 281,245.402-77 Posojila.................... 1.537,911.144-47 Račun za odkup kronskih novčanic.................... 929,332.063-35 Račun začasne zamene . 148,273.142-83 Dolg države.................. 2.997,155.034-- Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novčanic................... 2.138,377.163-— Saldo raznih računov . . 828,056.008-37 8.860,348.540 79 Pasiva. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano......................... 30,000.000-— Rezervni fond .... 12,847.928-39 Novčanice v obtoku . . 5.401,875.510-— Državni račun začasne za- mene........................... 148,273.142-83 Terjatve države po raznih računih........................ 122.416.686-38 Razne obveznosti . . . 923.486.484-59 Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-— 8.860,348.540-79 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic 5 'A% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. * Ad mag. št. 28.211/30 Razglas o prvi pismeni ofcrtalni licitaciji za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje po odo-brenju Ministrstva za zgradbe z dne 80. sep tembra 1930., A. Rr. 36.514/30 in Ministrstva financ z dne 1. oktobra 1930., Rr. 36.473/1V ter na podstavi čl. 86 do vštetega čl. 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910.. odnosno njegovih sprememb in dopolnitev prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem in izvršitev naslednjih carinskih oh jektov in dol v Ljubljani, za kar so bili odobreni naslednji proračuni: 1. Kolonija carinskih uradnikov Din 4,538.179-56 2. Carinsko upravno poslopje „ l,618.198'6f 8. Carinsko skladišče in rampa „ 2,289.837-16 4. Stražnica finančne kontrole „ 692.913-84 Skupaj Din 9,139.129-21 V gornjih preračunanih zneskih so predvidena naslednja dela in dobave: težaška, zidar ska in betonska, železobetomska, tesarska, krovska, in kleparska, mizarska, parketarska, ključavničarska, steklarska, pečarska, tapetniška, pleskarska, slikarska, naprava hodnikov in ograj ter ureditev vrtov. Licitacija se vrši v skrajšanem 20 dnevnem roku v četrtek, dne 27. novembra 1930. ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 5, Šolski drevored št. 2. Ostala dela (centralna kurjava, instalacija vodovoda, elektrike in plina ter specijalna dela in dobave) v tem razglasu niso vpoštevana ter se bodo razpisala posebej in pozneje. Načrti in proračuni za razpisana dela so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada od dne 6. novembra 1930. dalje, oziroma se tamkaj lahko dobijo ofertni pripomočki proti plačil1 Din 700-—. Ponudbe se morajo predložil za vsa razpi sana dela in sicer v obliki popustov v pro centih; ti popusti v procentih se morajo ozna čili za vsak pod točko 1,—4. označeni znesek posebej. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom z. Din 100-—, priloge pa s kolkom za Din 2-—, morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije z označbo: »Ponudba za zgradbo carinskih objektov v Ljubljani od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku lici tacijske komisije med 10. in 11. uro dopo-ldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in speoijalne pogoje ter mora vložiti kacvijo: domačini Din 507.000-—, tujo državljani Din 1,014-000-— pri občinski blagajni v Ljubljani. Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu 61. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik blagaj nično položnico. To položnioo, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposob nosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacijske komisije ob enem z zapečateno oferlo. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Gradbeni gospodar si pridržuje pravico od dati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujane svote, oziroma sme oddati posamez na dela. izkazana pod točko 1.—4. tudi poaa mezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. Hestno načelstvo r Ljubljani, dne 28. oktobru 1990. Dr. Dinko Puc, župan. Razne nbsave Objava. Izgubil sem vozno dopustilo za motorno kolo B. S. A., glaseče se na ime: Korman Leopold, izdano od sreskega načelstva, Maribor, desni breg, pod štev. 17/30. z dne 10. aprila 1930, štev A—121/1 1930. Proglašam ga za neveljavno. Korman Leopold, s. r. veleposestnik Kumen, p. Fala. 1 ižlttžcpeg^žcgpciifmevc milo vavuje vaše perilo Fanjf Patih, umetno košarstvo Radovlji ca-Ljubljana, Miklošičeva c. 30 v'elika izbira nagrobnih in vsakovrstnih drugih košaric. Raznovrstna stojala za cvetke in palme. Kupej-ske in potne košare. Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (China in Ja-panmatten) (Laufteppiche) 627 Pri odjemu na debelo Specljalna cena. EKSTILNA TOVARNA IUGOKSItllNA KRAMI = priporoča svoje izdelke različnega tekstilnega blaga, kakor: Tiskovino „|ugoslavi ja“, Clothe, SergeFrenche,belo tkanino, rokavino, svilo „(armen“ in vse drugo v njeno stroko spadajoče blago. — Najboljša kakovost! — Cene zmerne! Kmetijska družba v Ljubljani je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in Stele nad 380 kmet. podražnio in okrog 26.000 članov. Člani plačaio na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni Ust TURIASKI TRG 3 VSAK KMET MOKA MII ČLAN KMETIJSKE DRUŽBE KMETOVALEC. Ta list Hm nudi strokovni pouk in navodila ca umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine 1M.ts.li oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). V saka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. 53 Trboveljski premog $$ Špecijalnj »KOKS!« za kurjavo naroSite pri »I L I R I J I«. L unajska cesI« 46. — Telefon 28—20, 25—95. ta. T«. XnJtr Aia&MOdJ 3056 d. /vvafUK*Xt. «t "llfc&jiovt, ^ jl/Mk ^Ovvi. jubljani »e priporoča za vse vrste elemenlav~ nih in življenshih zavarovanj. I jg»a poslovne zveze s Ccšhc^slovr gfcp H 678 jjrajc^tevgov^affi. Telefon St. 2176. III Špedicijsko podjetje LJUBLJANA felelon št. 20-60 R. RANZIHSER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče Z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. PreVOZ pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Izdaia tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiakarao odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Jane* Debevec. — Za laseratnl del odgovarja Avgust Rozman. — Val v Ljubljani.