Leto LXVL, št. 67 Ljnblja 1933 Cena Din 1.- f***)* rmmM Omzx popoldne, izvzemat nedelje m praznike. — Inaeratt do 90 pettt k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit rrata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratm davek posebej. — >SIovensJd Narode peija mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26,—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm ottea it. 6 Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, LJubljana*** cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroosmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10 Sr*l POBRATIMSTVO MED KATOLIŠKIM CENTRUMOM IN IZ CERKVE IZOBČENIM HITLERJEM Za ceno oblasti so se nemški klerikalci zvezali s Hitlerjem, čeprav so ga nemški škofje šele nedavno proglasili za brezbožnika Berfin, 22. marca. V političnih kro-X*ti danes zlasti komentirajo dejstvo, da je bil pri včerajšnjem konstituiranju težavnega zbora proti vswnu pričakovanja izv >I)en za prvega podpredsednika parlamenta poslanec klerikalnega cen truma Esser. V tem vidijo dokaz, da je centrum docela opustil svojo dosedanjo vsaj navidezno opozicijo in se pridružil Hitlerjevemu pokretu, kar pomeni popolno kapitulacijo centituma pred fTMniJriii Še za časa voTflne borbe je centrum napovedoval nakvstrejšo borbo reakci-fi praškega absolutizma in se post a v-Bal v vk>go branitelja demokracije. Preko svojih kafo&slcfh agencij si |o delal veSko reklamo twB t inozemskem kterfkainem tiska, tako da je iz-gtedalo. da bo katoliški centnrm ostal edini branitelj deniokratičtie republikanske weimar*Ske ustave. Kakor pa kažejo zadnji dogodki, je tnd? nemsTo oentrfcim ostal zvest poMki vseh klerikalnih strank. Id jžm fe slavni cHl rmefi v rokah oblast Centrum je igral v politični zgodovini v zadnjih 5O letih v Nemčiji usodno vlogo. Bft je ves čas jeziček na tehtnici med desnico hi levico ter je tako. čeprav docela neznatna stranka, igral v nemškem političnem življenju vedtao prav vidno vlogo. Z zmago Hrtlerja je bfl oentrum potisnjen na stran. Ker vtadajo v stranki sami velika nesoglasja, je obstojala nevarnost, da se v opozJciji doceia rarzkrofi in polagoma i zgrne. Zato so voditelji centroma hrtefi m na hltp roko sktemffi pakt s prav isthn Hitlerjeđn, zoper katerega so nemški škofje se nedavno izdali pastirski list, ga proglasil za brezbožnrka in strogo zabranili vsafcemn katoličanu pod grožnjo izobčenja iz cerkve vsako podpiranie ali sodelovanje v njegovem poknetu. To izobčenje Ffftlerja je še danes v veBavi, zaradi česar Hitler včeraj pri otvoritvi državnega zbora tudi ni smel prisostvovati masi v katoliški cerkvi. Vse to pa seveda klerikalcev ne mcitS, kadar gre za oblast m tako so tu<3 s tem brezbožnim, iz katoliške cerkve izobčenim Hitlerjem sklenili pakt. Seveda je 1>* > treba to primerno maskirati ki tako hite sedaj vse katoliške agencije po vsem klerikalnem tisku na svetu dokazovati, da je katoliški centrum napotila do tega samo ljubezen do države in naroda, češ, da je vsak nemški katolik dober nemški državljan, ki hoče da bo Nemčija močna na zunaj ter da bo enakopravna z vsemi drugimi državami ter da tucR sedanja Hitlerjeva vfcuia nima drttgfh cHjev. Postopanje neonskega katoliškega cen truma je vsekakor zek> poučno tudi za presojo klerikafizma drugod. Komunisti ne smejo več prestopiti nemškega praga 1 -v-rui. 22. marca. 6. Snooi so se sesrtaH voditelj pokrajinskih organizacij rtarodno-sociaii stične stranke. Ha seji so ugotovrH, da je porasti o števfio članov stranke na DoMrtiigi miferon ljudi. Skleni so. da se ukine nadaljnje sprejemanje članov, čim Se doseže število dveh milijonov. Na seji je govoril tudi Hrtler. In je naglasfl. da je blo v zadojiti sedmih mesec* i-zvršenega več deta nego v zadnjih sedmih letfti. Napačno pa bi bi-lo misliti, da je bik> s tem delom doseženo vse. Oblast ie nazima; zares v rokah nacionafistov. toda ta oblast se mora otrdmti tudi na znotraj. Kukasti križ mora postati znak prepričanja slehernega nemslkega srca. Sedaj ie za nacionalistično vlado v Nemčm 17.500-000 voHicev. Pridobi-ti bo pa treba še nadaljnje milijone, tako da bo najmanj 25 milijonov vorilcev za nacionalno vlado. Pridobiti je treba za nacionalnem ljudi, ki so po zJočm-ski agitaciji za Šli v nasprotne tabore. V bodoče ne bo smel niti en komunist prestopi v Nemčiji praga državmh zgradb. Nemški nacionalci bodo likvidirali? Berlin. 22. marca. NT«a seji nemško-da^aaraaasbocsloe frakcije, ki se je vršila na predvečer svečane otvoritve državnega zbora je prišlo do živahnega prerekanja. Nekateri člani frakcije «0 ostro kritizirali stališče ministra Hihgenberga in so bili mnenja, da s-tranka nima zadostnega vpliva v vkuii. Razpravljalo se je tudi o tem, da naj bi dobila stranka ime nernsko-nacionalnegia ljudskega bloka. Pri tej priliki je stavil poslanec dr. Stadier čuden predlog, naj bi nemško nacionalna držav-nozborsfca frakcija pri svečanostih v Pots-damski cerkvi položila takoj za Hinden-bnsrgom venec na grob Friderika Velikega, da bi 8 tem manifestirala svojo združitev z narodnimi socialisti. Ta predlog je od-fckmrl Hucenberg fn tnidi vsa frakcija. Koncentracijsko taborišče Monnko\*o. 22. marca. g. Momikovski policijski predsednik je sporočil novinarjem, da se bo prhodn-je dni v bližini DecSuMM zgradil novi koncentracijski rabor za pri- bližno 5000 oseb. Tulkaj se bodo internirali konrrunvst\ člani Reichsberenerja in marik" -stični voditelji, ker so zapori in jetm-šnice vse prenapolnjen', Sooialno-demolcratskii K-eti ne Bavarskem so prepovedani do 4. aprila. Aretacija bivšega ministra Berfin, 22. marca. č. Po odredbi državnega tožilca so policijski organi aretirali bivšega ministra za prehrano in predsednika kršč 2 nsko-socialne nemške kmečke zveze dr. AndVeza Hermesa. Osumili so ga, da je kot predt^edaiik Kmečke zveze poneveril poldrugi milijon mark. Reakcija na protižidovske izgrede v Ameriki Newyork, 22. marca. AA. Zastopniki židovskih društev v USA so imeli se.jo, na kateri so razpravljali o ukrepih proti anti-: semitizmu v Nemčiji. Ponekod so bile jar-; ne manifestacije, na katerih so Tvozivali na [ bojkot nemških tvrdk i« trgovin. Ilojstvo Hitlerjevega tretjega carstva Hitlerf evska ^cesarska parada44 ob otvoritv? državnega zbora — Konec weimarske republike Berlin, 22. marca. r. Na način in s poTrcrx>m, kakršen sedaj ni bil otričajen tiq v Nemčiin. niti v katerikoli drugi državi, je Hitler prvi dan koledarske pomladi insceniraj svečano otvoritev novoizvolfjenega državnega zbora, da tako siimbodičiK) zaključi p*rvx) perxxlo ».naedonaine revolncijec in v star: pruski rezidenci v Potsdarmi. nad grobom rerjrezentartta pruskega rmtitarizrna. Friderika Velikega, v garnizijsiki cerkvi o^ori doho hHterjcvskega absolutizma, ki na i prinese Nemčiji staro hlagostanje in preporod v duhu predvojne vH>emovske Nemčije. Inscenaciia je bila velikopotezna in nad vse značilna za »novi« nemški dim. Potem, ko je poMcija »očistHa« Potsdam vsen nezažel>eniih elementov in ustvarila pravo obsedno stanje ter zaseda cek> strehe nad hibami in ka-rrafe pod zemlio. so v senci bajonetov prikorakali hitlerje^ki ki velenemSki poslanci skuono z zastopniki katoliškega cenftruma. s^rern^ajoč bivšega prestolonaslecmika in ostale člane raznih nemških dmas-tij v bivših carskih iiniformari, da rjfrlsoštvujejo dedoma v katoliški. de4oma v pro^te^antaici cerkvi shrž^>i božji. Po končanih cerfcveoiti oorava*fh so se vsi zbrali v potsriatnski gaTnaszitfski cerkvi, loer sta med gmrecjem topov, zvone njem zvonov v vseh cerfcvaii in bacanjem ongel Hiodenbarg in Hrtier izspred glavnega otebrja otvorfla svečanost z da&šžrm govori, na^ašnjoč zgodovinsko važnost današnieea dne. ki naj bo začetek novero nacioMlnega ue^injeiBa vsesa nemškega natroda. Svečanosti so v nekdanji cesafska loža prisostrvovali vsi nefadan^j nemSki princi s presto?ooasfledn&om in števfl-brv^mi nemSfcic« ofc*f v pa- Iz domačega sporta Za oba praznika se nam obeta »opet zanimiv sport na zelenem polju. Ilirija ee po-gaja z zagirebškicn Gracrjan«icim. ki ima prost termin. Igrala bn v soboto z njim prijateljsko tekmo, dočim bi §c t nedeljo vršila prvenstvena lšgina tekma med omjeeko Slavijo m PrUnorjom. Simpatične goete iz Osijeka sudo videli že pred drema letoma v Ljdbljairi, ko so igrali proti Iliriji in Pri-morjn. Takrat je Primorje remiziraJo z 2 : 2, flirija je pa premftfBM goste. Savija je s svojo lepo korobinatonoo igro zapustila v Ljubljani ugoden vitis. V figmem tekmo-\-aTiju 9t izvrstno dr2V Zmagala je na last-nib tleh nad BSK z 2 : 0, iafdMt proti Jn^o^lavrli z 1 z 0, na vročih spiitsktti tfeb z 2 : 0. Vsekakor Pmnorje gostov ne bo smelo podcenjevati, kafri Starija gotovo ni oirtsider! Jf^oskrreosld plavalm srrez je te dni objavM program za letošnjo 900000. Program je zelo bogat in pvedrideoa uu4ul- ra-chuth ^oi^eShaui>aii<. Po svečani otvoritvi sta Hiaden-burg ki H*tler med grmenjeari topov po^ožiJa vence na grob Friderika Velikega, nakar so priredili svečano povorko. S tem >e bfl zaključen svecan-i del o^rvoritve, dočim se je formalna otvojrrtev zasedanja dJržavnega zbora s kon^tiitATM-anjem vršila popo!kJne v KroRovi aperi v Berlinu. Dopoldanske svečanosti se socialni demokrati niso udeležili, kar je napravio v javnosti ve*ik vtis, ker vidijo v tem dokaz, da socialisti ne trriisliio brez odbora dopustiti Irk vida ci jo republike. Vsi listi — iz previdnosti je vlada zabranite ves opozicijski tisk — so kzšli v svečani izdaji podčrtavaioč, da pomeni včerajšnji dan konec novembrske revolucije iz leta 1918 wi pri-četek nove dobe. -Trgovine, banke ki boifca so bSe zaprte, kakor na največji crržavni nrazrrik m vse je brk) odeto v stare nemške cesarske zastave, pomnožene s hitierjevsk+m »fla-kenkreuzem«, simbolom nove Nemčije. Svečanosti so prenašale vse nemške radiopostaje, po nalosru vlade pa so mrrafc na vseh javnih tr-gin instalirati zvočnike, da je mogia rojstvn Hitlerjevega tretjjega carstva prisostvovati v duhu vsa Nemčija. Vsa svečanost se je vršila brez incidentov, ki so bih" spričo izrednih pon"ci**fth ukrepov doce4a r^mogoči. Z ozšrom na dejstvo, da bo s po-oorastikiMn zakonom, ki ga bo drža™ zbor Jrot prvega sprejel, izročena Hitlerjevi vladi vsa zakonodajna otrfast, ki ne bo v ničemer več vezana na we«marsko ostavo, se zares lahko smatra vč&rajšo« dan za pogreb nem-9be repuibftlke in ot»nov*tev s^aresa pnuMucca at5^4n»t*wna. afo prireditve: 29. in 30. jufrja: prvenstvo Jugoslavije v skokih janiorjev in seoiorjev v Karlovcu IaC v LjuUjnnL — 5. in 6. avgusta: prven-, stvo j^miorjev v plavanj« in "vvaterpohi v Spartu, 11., 12. m 13. avgusta: prvenst\x> saniorjev v plavanju m waterpoki v Beogradu, 10. m 20. avgusta: drvoboj gospodov Mae naših in v Splita ali Ehjbrov-nflou, 2 a 3. septembra: oVoboj gospodov Avstrija-Jugut4a »J|a na Sušaku a4i v Splitu, 5. septembra: ciuaUutiiiti mednarodno tekmovanje imfBi m ovstrf^rirm pfavačev v Ljubljana. Tehnične m fiuaafiir sadove z Avstrijo in Madžarsko so že -arejene, ni pa še določeno, Seje se bodo modnaiodoa srečanja vrSk. To je seveda ouVisao od pmftogov posameanA piavamm po daaverov oormn Nenadna odgoditev razorožit vene konference Zaradi popolnoma nejasne situcije, ki Je nastala pc rim-skih in pariških razgovorih, bo konferenca odgođena do po veliki noči Ženeva, 22. marca. Dok> na razorožit v eni konferenci so prekinfla rimska posvetovanja v trenutku, ko bi se biLa morala bas začeti splošna razprava o angleškem predlogu za omejitev oboroževanja* Ženevski krogi so danes mnenja, da je zaradi visečih pogajanj med zastopniki Angtije, Francije in Italije nastala popolnoma nova in precej negotova srtuacija, v kateri se ne more upati na splošen sporazum glede angleških predlogov. Rimske razgovore so v Ženevi sprejeli precej neugodno. Nekatere delegacije so namena vale tekočo etapo razorožit vene konference po možnosti zaključiti se pred veliko nočjo. Razgovori v Rhnu in Parizu pa so imen* za posledico, da se ie predsedstvo razorožit vene konference danes posvetovalo celo o odgo-ditvi vsega dela do po veliki noči. Kakor računajo, sesa v četrtek v tem ozi-ru ne bo prinesla odločitve, temveč bo samo določila, kdaj naj bi se delo konference zopet priček) po velikonočnih praznikih. Ženeva, 22. inarca. AA. Po posvetovanju s svojimi tovariši ia predsed-ništva razorožit vene konie renče je predsednik tlenderson sklenii predia-?ati splošnemu odboru konference, ki se sestane v četrtek dopoldne, odgoditev konference čez velikonočne praznike. Ta sklep je sporočen v ko-munflcejn, ki so ga Izoelaii Sani pred-sedndštva konference sfcupaio z generalnim rajnikom sirom Bricom Drimi-mondom. Komunike pravi, da se bo razprava o britanskem načrtu za razorožitev odložiiia zato, ker se se vrše razgovori med posameznim: velesilami, ki jim je namen doseči boriše in čvrstejše sodelovanje. Skiep o odigodnrvi konierence »i zbudU posebnega iznenađenja, čeprav v krogih francoske delegacije nag+aša-_k>. da bi bilo treba, čeprav bi kazalo zaradi proučevanja britanskega načrta konference za nekaj ča D a ti v Telegraphu« odtočno demantira vse vesti da bi bil francoski ministrski predsednik pristal na pakt štirih velesfl. Res je baš nasprotno, da si je DafeKtier pfidržal pra- vico predta&rti izpretfueuibe, Iri oh sciarna za potrebne, Pr?d vsesn po Daiadler vztraja na tem, da se pakt štirih vetes& v vsakoni pogledu podredi Društvu narodov, da se na ta način ohrani nuinjšim državam jamstvo soodločevatijta v vprašanju razorožitve in revizife miroviim pogodb. Olede posredovalne akcije Maodoaaida za Jo-seeo zbl'/aiiita med Prandio in kalijo je MussoinJ po inaormacjali Pe»n-maxa skrajno rezerviran. Maodoitakl m zAw»an&go Ma-Tušič >e postavil z odtokom t dne 28. bruarJA 19i5. Po v. S. No t*/L ?a gereota Mestni hraraHnici ljnWja in pas.. Jompa Tvrka, podjetnika m po«., rev M«ro«i«rr* lTrb«ta«. trg. in pos. RiMi te^a jO g. bon noenovod tmdi ^ifS 9cwvet, v ka trem so poteg inaeoovc« A še j3g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, lvaaa I>ich«. pos., rvan FreJih, \-pok. w. m posestnik., E-vgen Jarc. vpok. prof., dr. R»-doif Krivic, odvetnik. Evgen Lovšin, trg. in pos., dr. Miroslav Liffccn, vpok. vel. »■ pan, Fran Modre. trg. m poa., 2ane Mi-kis, ve, brg. poslin Smerkolj, trg. m pos., Josip Verlič, trg. in pos.. Slame Vidma-r, trg. in pos.. v»i v LjaiMjani. V« imenovani so bili člani prejšnjega upravnega odbora. Živilski trg Ž'.v*?ki trg je bil davi že ob 8. dobro zaseden. 2.ivil je bilo danes precej več kot bi Jih bflo treba v primeri s povpraševanjem. Pač stara pesem. V splošnem prevladuje zgodnja zelenjavi'. NekHiko je bito tudi še zeljnatih giav in obrovta, ki sta ade j /c pcava redkAJvc med zoion^«ivs>. ZeAo drobne zeljoate $La.w nnj po 2 Dtn kvm«ad, ohd>o>e so *e zck> zanknaie to zelenjavo, kupo-v«±c je pa nioo s posebnim \-oad>ei:v Zdaj je dasti totibo zuotoviAca, da bi ae morali bo-Aiiiti **mo z n^hn, če bi ^ hoteli vs<^ja pospraviti. Toliko je feucti radića .n precej regrata. Te niabe prodajajo po dina rjo merico, a gospodmje zahtevajo, da rae-rice dobro zvrhane. Vrsta /a vi L, ki jih prodajajo zdaj na trgu, ni posebno pestra. Razen zgodnje aeiafce je ie največ kronipfr-ja, cebi^e. ki3toga zeija in fižola. Posebnost >e bat daoaa na teg« slaocfi it&ni. ki >e bil y«o žitno vkužen v sofe, prodajanja ga je porvujftia pc» 4 D%i kg. Jabolk je Mk> neko-Bko nmanj kot v soboto. Nekateri kmetje ne znajo hraniti sadja, zato jim je zgodaj ■>yvi-k» Vernika razlika je med mošanjeki. depcar bi b«h lahko v»i še 2?daj dobro ohranjeni. NbJholMi prodajalci imajo se vedno mio lana jatSuAka. po 4 in 5 Din kig, doeifn dnagi pornfjmjo ra^arva in ■ool—i na no 0eo_ Ckadoo pa )e, da hntdrc rajo laapmftjo ^alb*e ^Be 6epwr s tena uić ne pnBcra-n#ou nmtm MmM borza. Devize: Amaterdajn _ saae.Si, Berlin 1366.14 _ UTiM, Braselj 801.91 _ Curin 110«.» _ 11H86, London i«-* - m**6, Nesrjvk ček 57*3.63 — M51.79, — Pariz 2K.67 — Prasr. ITOjrr _ 171.53, Trat »6.4€ — »7-8«. — Avstrijski šiling v privatnem kltring« 9___ INOZEMSKE BOAZE. Zorieh, 82. marea. Pariš »a6, Lonoon 17.746, Ne\ryork 518.06. Rnaaeg 7246. M> ian 36.70, Madrid 48.90. Aaaaterdaan 308J85. Berlin 122.36, Danaj _ Snfijn Ano & mlotif8k1 KAROD«, te 23. V kraljestvu Visokih Tater Predavanje nadzornika g. Stiasnega pod okriljem Pen Stva prijateljev poljskega naroda Ljubljana, 22. marca. Za. lepoto pianan je prt naa dovzetnih nmogD rjudft — ni čuda. aaj nam je gorski svet tako brJau — vendar je bilo lepo in zanimivo planinsko predavan je o Visokih Tatrah, ki je btto snoči oh 18. v dvorani Delavske zbornice, slabo obiskano. Občin, sfcvo je mnogo zamudilo. Predaval je gosp. nazornfk L. SUasnv pod okriljem Društva prijateljev poljskega naroda. PredsecinJk društva g. prof. Mole je pozdravil udeležence ter povedal, da ima predavanje Se poseben pomen, ker društvo % njim đkromno proslavi poljski na. mđni praanfik v počastitev maršala Pilsud-skega, skromno kot vsako leto, a zato tem bolj iskreno. Predstavil jim je sivolasega planinca, idealnega prijatelja bratskega poljskega naroda, g. Stiasnega. G. Stiasnv zelo dobro poema Visoke Tatre in Poljsko. K^kfb visoki starosti je Še vedno vnet in zelo pogumen planinec, Občudovati ga moramo po opisu krasnih *n težkih tur, ki jih je napravil v Visokih Taitrah že skoraj 70 let star. Njegov opis Visokih Tater je preprost, a prastičen ter mnljSv in izčrpen. V skoraj dveurnem predavanju, ki so ga spremljale iscredtoo lepe skd optične slike (57), je lahko sleherni spoznal lepoto svojstvenega gorskega sveta. Visoke Tatre so granitna tvorba. Značiflna, divje romantična, a tudi sanjava je njihova gorska scen.erija, gor. ske doline imajo poseben čar in bajna so planinska jezera. Zato je uml^rvo, da obiskuje Visoke Tatre čedalje več planineev, zlasti še, ker so povsod dobre in aacmamc-vane poti, s katerih se nudijo krasni raz-giledL Večina gor se sdi nedostopnih, tako so strme, a so jih plezalci osvojiti že vse pred leti. Visoke Tatre vabijo neiavežbane, komodne turterte in pđezaJce. ki ljubijo po_ leg gorske lepote tudi napore pri plezanju in nevarnosti. Visoke Tatre so priljubljene pri plezalcih zlasti zaradi lepih gTebenskih tur. ki so najlepše izmed drugih tur v tem gorskem svetu. I>a je turi stika pri Poljafcm n Cehih na zelo visoki stopnji, dokazujejo zlasti njihovi pflaninski domovi v Visokih Tatrah, Nekateri teh domov ne zaostajajo za naj-uoobnejsimi v državah z najbolj razvito turistiko. Za zlmsko-sportne panoge so idealne razmere v Visokih Tatrah; megla se dvigne kvečjemu 800 m visoko, do_ movi in letovišča so pa vsi nad 1000 m vdsoko, kjer ne poznajo hrrpe in kjer sc krasni tereni za smučanje. Gore Visokih Tater so po večini gorski venci, združene so tako. da se lahko po-vspnaš v eni turi na več vrhov. A te krasne grebenske ture so le za iin 21O.6S0 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Pri sestavi proračuna ni upoštevan lanskoletni primanjkljaj, ki doseza skoraj 100.000 t>in, niti ni predvidena letos obvezna amortizacijska kvota 153.000 za odplačevanje uradnega poslopja v Trebnjem m je v ta namen vstavljen le znesek Din 116-563. V proračunu je opaziti rudi, da ietosja davčna osnova 95.799 E>in. prora-ounan-a s 100°^ dok ki do na isti znesek 95.799, ki je vstavljen v proračun, vsekakor ne predstavlja svote, ki se bo ob koncu ieta faktično dosegla, ker vemo. da se leto za letom ponavlja, da izvesten odstotek davkov ostane neizterjan, ki bi bilo to dobro upoštevati v i žogi h zopetnoga primanjkljaja, ki občini preti že vnaprej. Fiksirane v letošnjem proračunu so le trošarine, kri predstavljajo Din 40.17S dohodka, kar se je pa doseglo s tem, da so se gostilničarji z občino pavšal i ral i. Aloo omenimo le. da so bile proračuna ne trošarine fensfco leto Din 110.000. vidimo takoj, kaj nam je prinesel novi trosarinski zakon, ki je tako občutno zadal glavnemu viru obč. dohodkov svoj smrtni udarec. Po terja rvah iz lanskega leta dolguje občina največ Šolstvu. Hčiteljstvo stanarin V dvigalu za šest oseb Ljubljana. 22. marca. Bik) nas je sedem, in sicer, moj prijatelj France, ki ima 20 oralov zemlje. 12 oralov gozda neizsekanega, pet otrok in ženo in je ti v italijanskem ujetništvu dve leti, potem tri dame z lepo pobarvanimi debe_ hmi ustnicami, neki gospod, ki je bil zelo podoben Samuelu Vej&cnenduftu zz Krakova, ki je svoj čas prodajal koledarje na debelo; 3*ffcboy in končno tudi, jaz torej kot sem rekel vsega sedem glav. S Francetom se že dolgo nisva videla, zato >*em izkoristil vsako priliko, da sem ga iEpra-ševai vse podrobnosti o njegovem ž*vtje-mju, o dOTužina, prav o vsem, kar md je prL šk> na pamet Saj veste, kako je. če se dobra prijatelja snideta po tolikih letih. Se celo to sem ga vprašal, kdo mu je škornje napravil, ki so mu tako lepo pristojali, in zakaj da ne nosi kravate in ovratnika, torej prav vse sem ga teprasevatL Na družbo se nisem oziral, še manj da bi prishižko-vai, samo mimogrede sem ujel na ušesa nekaj besed, n_ pr. sehr interessant, aus-gezeichnet, ee wird echon kommen itd, V splošnem pa sem opazil, da so biti >eopot_ nflcVc zok) dobro r£zrx»3odeni. Zakopani. Najprej prideš t Zakopane pr«. ko Brna in Krakova. Zakopani ao se ras. vili ie revne vasica v slovito letovišče, ka ima okrog 200 hotelov in 400 viL Poljaki 90 zelo ponosni na Zakopane m nešteti rodoljubi imajo v njih vfle. Po splošnem opisa Tater m Zakopanega nas je povedei predavatelj t osrčje gorskega sveta. Najprej je opisal turo na 2306 m (cl m.) visoko 3wlnico, najvišjo goro v Poljskih Tatrah; razgled, ki se na. da s te gore, slovi kot najlepši v Poljakm Tatrah, Dobri smučarji naskaigujejo radi Swinico, a vožnja navzdol je precej nevarna čez sedlo, ker je pod rsfim globok prepad. Zelo strma gora je Koscielec, potem pa nam je predavatelj pokaeei impozantan planinski dom — Hala Gasiendcowa. Ta dom je bal zgrajen predvsem po zaslugi članov lige za varstvo prirode m narodnih parkov; smatrali so, da bodo potem lažje dosegi! odstranitev planinskih koč ob Car-nem in Zelenem jezeru, kjer so se zbirati turisti, ki so motali s hrupom mir narave in profanirall njeno lepoto, ker so prihajali tja v množicah (n. pr. kot pri nas Šmarno goro; op. p.). Lepo je predavatelj tudi opisal turo pod Orlovi poti na Granate in Krzvžne, ki je nadsirjajnejse razgleddsče na Polj9ke Tatre. Imenujejo ga Poljski RkjgL Strokovnjaško zgrajena Orlova pot vođi po večini preko raErvanm grebenov, kjer pa ne gre drugače, je izpeljana v ovinkih po prehodih nad globokimi prepadi. A pot je povsod dobro zavarovana. Ta pot je res edmstvena v Tatrah, genijalno zgrajena, vodeča preko divje romantičnih grebenov in vrhov od Zawrata do Wo!o-czyna. Potem nas je predavatelj popeljal od Krzvžnega do Morskega očesa (oka). Od Morskega oka zagledaš izpred planinskega doma fantastičen skalnat zob, preMjfeč-nd Mrvir.h, čigar vrh je zelo podoben meni, bovi kapuci. Alnicha so se bali celo divji lovci, ka so povsem kraljevali v Tatrah. Po ljudski veri je v vrhu Mndcha »mrzli gorski duh<. Opis ture na to goro se je zdel poslušale eni najzanimivejši, zlasti, ker je Mndch zelo težko dostopen. Vrh gore je tako koničast, da je na njem samo za štiri ljudi prostora. Nekatere stene so povsem navpične in gladko odsekane. Sestop je se težji od plezanja na vrh. Končno nam je predavatelj se pokazal lepo sliko štrbskega Plesa in povedal, kako je olajSano potovanje v Tatrah preko českcsSovasko-poljske meje s posebno konvencijo, ki so jo dosegla planinska društva, da planinca nihče ne ovira pri prehodu čez mejo. Poslušalci so nagradili predavatelja z dolgotrajnim odobravanjem; obžalovati pa moramo samo slabo udeležbo. ni prejelo že dobrega pol leta, neplačani so ostali mnogi šolski računi. Ta primanjkljaj letos ni vstavljen v proračun, ker ga občina ne more kriti in bo le dobro, če bo občina mogla plačati vsaj letos pro-računano svoto šolam, ki potrebujejo za leto 1933 Din 60.562. Proračunski prredJog župana, ki se je omejil le na najnujnejše izdatke ki potrebe občine, je povsem razumljiv, spričo težkega položaja trebanjskih davkoplačevalcev m predstavlja 100% dokkda, ki naj se pobira v letošnjem letu od vseh na drž. neposredne davke podvrženim davščinam, skrajno omejitev na vseh poljih občinskega poslovanja. Javne naprave, kmetijstvo, narodno zdravstvo, trgovina, obrt m industrija, nepričakovani izdatki, izredni izdatki so vse po-postavke, ki so v predlogu proračuna ostale prazne, kar je imelo za efekt, da stvarne potrebe znašajo le Din 216.660! Štednja v tako ozkem pomenu besede, kakor se zrcali rz predloga letošnjega proračuna bo sicer na korist davkoplačevalca, na kar se je predlagatelj gotovo s posebno obzirnostjo v teh težkih časih tudi oziral, zahteve občinskega poslovanja in gospodarstva pa absohitno niso upoštevane in predstavlja ta proračun najnižji mogoč predlog občinskih davščin, ki se je dosege! res po načelu prave srednje. Proračunska seja se bo vršila v nedeljo 2. maja V treh sekundah smo bSS v devetnajstem nadstropju. >L»ifti>oy< nam je zelo vljudno odprl vrata, se priklonil ter s vso eleganco pozdravil: »Kuss die Hand, gna-dSjge!« Torej prav po predpisih »bontona«. France ga je debelo pogledal, ker ga ni ragama! in me je vprašal kaj je rekel? Pa sem mmi pojasnil, da je lepo po nemško pozdravil kakor se spodobi, ker so oni štirje, midva pa samo dva, hftbov se ne šteje, ker je to prometna oseba, torej mora biti mednaroden m mora poa&ravijaAl v tistem jeziku, v katerem večina gostov, ki so trenutno v dvigalu, govori, pa če je prav v Ljubljani to dvigalo. France nikakor ni mogel tega razumeti. Vse pojasnje. račje je bilo zaman Svetoval sem mu, naj gre v Berlin aH na Dunaj, pa bo videl, da je res tako povsod v dvigalih. Prepričeval sem ga, da to mora tako biti, ker so eni štirje, midva pa samo dva in je imel fift-boy prav, Če je pozdravil večino m se nikakor ne spodobi. Če bi naju pozdravil, ker sva samo dva, torej manjšina. Skratka, vse sem storft, da hi ga prepričal, da je b3o postopanje Bftbova pravimo. Zaman! Ni si dal dopovedati- Jezen je bil ta ni spregovoril nobene besede več z menoj. S prvim vaafcom se je oOpeaJal domov. Pred ođtođOBi vlaka pa ml je dejal: iflam radoveden, koga V Hitler djav, če V v Berlin en takte Boy star* sAavanoe po slu i uiaar pasrLravu, dveh oemcu pa neb* pagledov.« Obmolknil sem, vlak ja pa od. peljal. Prepričan sem pa, da Franceta Hv krat ne Opravi več v dvigata. — Tovarnar. Bogoljubov ▼ Mariboru Maribor, 2BL marca. Znameniti šahovski velemojster T. Bogoljuba* je snoč4 nastopil v sknukanki proti 31 marborstcim šahistom. Šahovska produkcija se je v rila ob 303) v restavraciji hotel t »Orel«. Za sfenaAtanko je vladalo v Maaa%aaai izredno zanvnande, dvorana je bila potna kibice* in ljubiteljev kraljevske *re. Prva irtev je padla okrog 10, po trifirni borbi je bilo pa odigranih že 16, pol ure kasneje pa že vse partge. Bogoljubov je dosegel prav lep, za velemojstra dostojen uspeh. DobH je 27 partij, izgubil tri, eno pa renaziraJ- Velemojstra so premagali ravnate^ Po* tjanec, didak Oajaaak in g. RadoKĆ, dočim je z Bogol'iubovitn delđ točke g. Sauli. fe Maribora je odpotoval BogoiHubov v Celovec in BeHafc, od tam se bo pa vrnil v Jugoslavijo rti prispe v L£ub3jano v petek zrveoerr. Smrt Petrove mame Kamnik, 21. marca. V soboto zvečer je nenadoma umrla v Kamniku gospa Doroteja Z e r o v n i k, naša znana in priljubljena Petrova mama, gostimičarka pr. Petru na Glavnem trgu. Ko smo 4. februarja praznovali njeno SOletnaoo, si pač nihče ne bi mislil, da bomo morali tako kmalu poročati o njeni smrti. Ob dOietaici je bila Petrova mama še krepka in polna zdravja, saj menda v vsem svojem življenju ni bsa. nikoli bolna. Pripovedovala je vesele m nevesele dogodke iz svojega življenja in se še z mladostno živahnostjo zavrtela v valčku. Z neumorno delavnostjo, ki jo je odlikovala skozi vse življenje, se je še mesec dni od jutra do večera sukala okrog štedilnika in skrbela, da so bili gosti dobro po«brezen i. Pri tem pa je gotovo preveč zaupala svoji trdni naravi. Hud prehlad jo je pred tednom položil na bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Vsa skrb in trud, da bi jo rešili, je bila zaman. V soboto ob pol 10. zvečer je mirno naspala Za njo globoko žalujejo njene tri hčerke gospa Minka, poročena z vaš. aod. svetnikom dr. Peirlerjem, gospa Hela. poročena z drž. tožilcem dr. Hojnikom v Mariboru ter gdč. Gizela, ki je pomagala mami pri njenem delu v restavraciji. Kako priljubljena je bila Petrova mama pri vseh, je dokazal tudi pogreb, ki se je vrati v ponedeljek popoldne. Kljub velikemu nalivu jo je spremilo na zadnji poti dolga vrsta občinstva z zastopniki raznih korporacijo in društev, pevsko društvo »Lira« z zastavo itd. V vrati vencev, ki ao jih poklonili sorodniki in znanci, smo opazili tudi posebno krasen venec goatlničarake zadruge, družine poslanca Cerenja, Skofičeve itd. Pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu so pevci »Lire« zapeli Petrovi mami v slovo zadnji pozdrav. Dlaga pokojnica naj uživa pokoj, ki ga v življenju ni poznala, težko prizadetim žakejočim pa naše iskreno sožalje! Protituberkulozna liga v Trbovljah Trbovlje, 21. marca. V ponedeljek zvečer se je vršilo v Delavskem domu dobro obiskano zborovanje Protituoerkulozne lige. Šolski upravitelj g. Plavšak je navzočim razločil delovanje in napredek lige v minulem letu, nato fc pa povzel besedo ligin podpredsednik okrožni zdravnik dr. Jenšterle. Zdravnik je najprej govoril o borbi proti tuberkueoai v drugih državah, zlasti v Nemčiji, Esenci jI in Angliji, kjer zaradi organiziranega in sistematičnega pobijanja tuberkuloza stalno nazaduje, V tem pogledu vrše glavno delo PTL, ki pošiljajo deeo ob počitnicah na kmete. V na« državi je okrog 2000 posterj za jetičnare, potrebovali jA bi pa okrog ia000. Tudu v Trbovljah se zadnje čase jetjfca bohotno širi. Po zadnji statistiki je v Trbovljah okrog 500 pljučno bolnih, njih bolezen se lahko vsak hip spremeni v akutno tubeukiriozo. 150 je takih bolnikov, ki bi morali že v bornico. Trbovlje potrebujejo 14 postelj za hiralce. t. j. za take, katerih usoda je zapečatena. 22 postelj pa za hudo boiae pacijente. PTL je doslej storila vse, kar je bilo v njeni uoči, da zajezi nevarno bolezen, pregledovala je šolsko deco, revnim bolnikom nudila boijšo brano, preskrbela po možnosti boljša sta- novanja, prirejala predavanja itd. Zdravniku se je zahvala za njegovo požrtvovalno delo g. Plaveak, na kar je gdč. Plavaakova podala tajniško poročilo. Liga je marljivo delovala, nakazala je med drugim obolelim velike množine mleka brezplačno, poslala 20 otrok na počitnice v Poljansko dolino, otvorila protituberku-lozni dispanzer itd. Blagajniško poročilo izkasuje 16.719 EHn dohodkov, saldo pa znaša 7506 Din. Pri volitvah je bil Izvoljen stari odbor, za delegata na glavno FVL dr. Jenšterle in g Gn-iljsak. Za počitniško kolonijo je b«o določenih 6000 Di — Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči >Fratiz Jceefova«; grenčica nrj-boljSe olajšanje. Smučarski tečaj v Triglavskem pogorju LJubljana, 22. marca. Udeležba v tečaju nudi priliko, da po-aetijo Triglavsko pogorje s smučmi tudi oni, ki drugače nimajo prilike in zanesljivega spremstva za tako turo. Več ali manj je pa želja vsakega smučarja preživeti spomladi nekaj lepih, brezskrbnih dni na smučeh visoko na planinah. Nepozabni so vtisi prelepe planinske okolice, divne smuke in toplega solnca. Silen je kontrast med dnevom in nočjo, vročino in mrazom. Podnevi na solncu neusmiljeno pripeka, ponoči pa pade temperatura tudi na 15 st. pod ničlo. Noči ob luni so svetle, tajin-stvene in božanske v pravljičnem blesku •In ko drse smrčke v vražj'em tempu po kristalnem zrno ven, neutrudljivo in nepričakovano iz kraja v kraj, z bežno naglico minejo grebeni in kotanje, tedaj vriska srce in v očeh je polno nepojmljivega ognja, večna neutešena želja po solncu, snegu in novih krajih. Sama čuda za novinca, a resnične sanje planinca - smučarja. Tedaj je tam gori že pomlad, solnce jo prinaša, akoravno leži vsenaokoli debela snežna odeja. Tudi narava sama čaka na vstajenje, povsod prehiteva zimo, brsti in poganja življenje skozi sneg. Ob prvi zori, zunaj je še mraz in že vabi ruševee; neumoren je, tja v pozno jutro pogrkava. Povsod na snegu križa smučina sledi divjih koz, zajcev in drugih potepuhov. Da, tudi njim delata pomlad in solnce komedije. Preveč je lepih doživetij, prekrasnih pogledov in naravnih prigod, da bi mogel smučar vse to vkleniti v spomin. Tak visokogorski izlet pusti smučarju le prelep spomin nanj in neutešeno domotožje po nJem. Tako je pomladi na smuških turah na planinah. Sicer je pot do tja malce dolga, je pa trud potem bogato poplačan. V tem slučaju se nudi prilika neizkušenim smučarjem, da izpopolnijo svoje znanje tako v tehnično-praktičnem smučanju, obenem pa spoznajo visokogorski svet pod Triglavom, kjer vladajo idealne snežne prilike do prvih dni poletja. Na vse eventualne nejasnosti daje pojasnila pisarna SPD v Ljubljani. Tečaj se bo vršil od 2. do 9. aprila. Smrtna nesreča s petrolejko Kranj, 21. marca. Odkar se je v kranjski okolici razširila uporaba električne razsvetljave, bodisi da so si postavili premožnejši posestniki manjše centrale bodisi da dobivajo tok iz Kranja, skoro ni nobenih nesreč, ki bi jih povzročila razsvetljava s petrolejko. V Stiski vasi pri Cerkljah pa se je pripetila v ponedeljek zvečer smrtna nesreča, ki jo je zakrivilo neprevidno ravnanje & petrolejsko svetilko. Okrog 30. so bili otroci posestnika Janeza železnikarja sami v izbi Igrali so se na peči. Med njimi je sedelo tudi najmanjše dete, 14 mesečna Marija. Oče je bil takrat v hlevu pri živini, mati Angela pa je pripravljala večerjo v kuhinji Mala Marija se je igrala s cunjami. Mati jim je malo preje prižgala na kiopd petrolejko, id pa jo je najstarejši sinček, 8letrri France, prenesel s klopi na peč. Nesreča je hotela, da je Marija zavihtela kos obleke in pri tem prevrnila luč. Svetilka je padla, petrolej se je kslil po otroku in se vnel. Deklica je dobila težke opekline po vsej glavi, prsih in rokah. Francek je začel klicati na rxxrroč mater. Klical je tako močno, da ga je slišal tudi oče v hlev. Oba sta istočasno prihitela v sobo in zagledala dete v ognju Oče je brž zaane»: Sreda. 22. marca, katoličani: Bon venu t. Slavo, Loo. pravoslavni 9 marca. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Paprika. Kino Ideal, Bu^tor na fronti Kino Dvor.- Trije muškc;irji Kino Šiška: »Pot k »lavi« ob 18. In 20. Predit\-anje o bolniškem smsarovanju privatnih nameščencev ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Občni zbor društva zobotahnikov pri »Sokolu«. DEŽURNE LEKARNE Dene*: B a novec. Kongrean trg 12, Hočevar, Ljubljana Vil., Celovška cesta 34 in l'star, Sv. Petra ce>ta 78. (Jzpod sita ?*f re«e(a Neznani sotrudniki zagrebških »AJovo-*Ti«r je v zadnji nedetjski šteiilki napisal statistično poročilo pod naslovom »Jugoslavija v številkah«. V poglavju o meteoroloških postajah omenja, da je nafatarefša ljubljanska še tz leta 18*0. Potem našteva še druge in končno ugota\'lja, da v Jugoslaviji 13 meteoroloških postaj nima barometra, med katerimi je na pr\-em mestu Rogaška Slatina. Dvomiti moramo o resničnosti te ugotovitve, ker kakšna je to žalostna meteorološka postaja brez barometra. In končno, Je~ti sploh \*erjetno. da v Rogaški Slatini, tem najbolj znanem m njuglednejšem ju-gos!o\'anskem zdravilišču, nimajo tega naj-primitivnejšega \Temenskega aparata. Če ga res nimajo, bi morda kazalo po vtej banovini napraviti javno zbirko in izbrisati to sramoto, ki jo zagrebški kolega tako z veseljem poudarja, če ga pa imafot bi pa bilo umestno stopiti na prste takim nepoučenim poročevalcem, ki lahko Škodujejo ugledu Rogaške Slatine. In če bo res prirejena javna zbirka, naj bi morda popravili Še naš barometer v Zvezdi, fcf že del j časa kaže resne znake arterioskleroze. Ali pa je morda .ta notica ušla le hz »Kopriv* v j>No"vosri«r? — pokrajinski ilci SKJ v Ljubljani. Včeraj smo poročali, da je L pok-rajinski zlet SKJ v Ljubijam resno grozen zaradi napričakovandb ovir z gradbenim lesom ter tudi finančnih tećkoč, V tej zadevi se je vrsiia sooči ob številni udeležbi članov izredna seja širšega, ztetneg/a odbora, ki naj bi odločila, ati se bo zlet v Ljubljana vršil aH naj se odgodi. O tem je nastala obzirna debata, končno je bilo pa soglasno sklenjeno, da se brzojavno zaprosi v Beo_ gradu za rešitev vseu vlog In prosann. Brzojavke so bale danes odposlana Ce bi prošnje ne bile ugodno rešene, bodo prireditelji seveda prisiljeni zlet odpovedati. Definitivno se bo o tem razpravljalo na prihodnji Izredni seji, ki bo v petek. — Sokolska župa Kranj ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo, dne 26. TJX v sokolska telovadnici v Kranju, Iz Celja —C Slovensko starokatolisko bogoslužje bo v nedeljo 36. t m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. —c Umrl je v ponedeljek 20. t. m. v Celju (Gosposka ulica 9) čevljarski mojster in posestnik g. Ivan Prevolšek v starosti 64 let V oeljaki bolnišnici je umrla isti dan 841etna občinska reva Marija Krajn-čeva s Teharja pri Celju. _c Dve žrtvi fantovskega pretepa. V nedeljo 19. t m. so se stepli fantje v Dob-ju pri Planini. Zabliskali so se noži in na bojišču sta obležala 20let ni rudar Jože Lokovsek in 24letni čevljarski pomočnik Alojz žavski. Lokovsek je dobil več vbod-ljajev po telesu, 2avski pa na glavi in po drugih delih telesa Oba ranjenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. —c Izgubljeno in najdeno. V nedeljo 19. t. m. okrog 15. je bil na poti od >Skalne kleti< do restavracije Stegu v Zagrađen izgubljen 300 Din vreden ovratnik iz lisičjega krzna. Opolnoči od pondeljka na torek pa je službujoči stražnik nafiel pred hotelom >Pošto« v Aškerčevi ulici okrog 500 Din vredno črno pl^skano kolo brez znamke in s številko 657.593. Osnutek proračuna trebanjske občine Ravnotežje se je doseglo z odpisom lanskega primanjkljaja in 100% doklado na državne davke Ste*, g? »SLOVENSKI NAROD«, dne 2% mam 1933 "31u2bene Novinec 5t. 63 z dne 20. t m, objavljajo praviia o organixacdji državne razredne loterije kraljevine Jugoslavije in pravila bratovske blagajne za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjftu spadajo-&m pod rudarske zakone. — Iz »Srnžbenega lista«. >9lužJbe!ni list kr. banske uprave dravske banovine« St 23 z dne 22. t. m. objavlja norme za sirovo strešno lepenko, norme za strešno lepenko in plošče za izolacirjo, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu in razne objave i« »Služba. njfa Novine. _ Razlastitev zemljišč za zrakoplovno pristanišče pri D. M. v Polju. Mestna občina ljubljanska namerava zgraditi pri D. M v Polju javno zrakoplovno pristanišče. Na njeno prošnjo rarapisuje barjaka uprava razlastitveno razpravo za razlastitev zemljišč, potrebnih v ta namen. Komisijska razprava bo v sredo 5. aprila s sestankom komisije ob 9. uri pri želeesniski čuvajnici §t 629 na desni strani železniške proge Ljubljana—Zidani most. _ Postrvji zarod. Posestniki samosvojih in zakupniki zakupnih ribarskih okrajev se opozarjajo, da so po uredbi o ribarstvu odnosno po ribarskem zakonu dolžni redno vlagati ribji zarod v svoje vode. Opazilo se je, da ribarski upravičenci v večini ne posvečajo dovolj pažnje gospodarskemu napredku postrvjih voda s pomočjo vlaganja, In se zato nujno pozivajo, da pravočasno naroče in sicer najkasneje do 30. t. m. pri banovinakem ribogojnem zavodu v Bohinjski Bistrici odnosno spo-roče kraLjevski banski upravi, kje so zarod naroČili. Kraljevska banska uprava bo o sistematičnem vlaganju vodila evidenco in bo proti onim, ki dolžnostim glede vlaganja ne bodo zadostili, ravnala po zakonitih določilih. _ češkoslovaški železničarji na Jadranu. V maju prispe na Jadran 350 Češkoslovaških železničarjev, ki si ogledajo tudi vsa večja mesta v naši državi. Z Jadrana se bodo vračali 17. maja preko Zagreba, Ljubljane, Bleda in Bohinja v domovino. V drugi polovici aprila pa prispe na naš Jadran 50 dunajskih študentov. _ Avtobusna zveza Dunaj — Cetinje. Spomladi se otvori avtobusni promet na progi Dunaj — Cetinje. Proga bo vodila preko Maribora, Snšaka, Splita, Dubrovnika in Kotora, nazaj pa preko Mostara in Sarajeva. _ Nalezljive bolezni v drav*ki b*n<>. vini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 29 primerov tifuznin bolezni. 65 škrlatinke. 114 davice (smrtna 2), 25 sena (smrtni 4), 733 hritpe (smrtna 2), 202 vnetja priuSesne stHnovfce (od tega samo v Litiji 199), 5 ošpic, 3 griže. 3 otrpnenja tilnika. 6 otročniSke vročice ter po 1 na. lezljivega vnetja možganov, duSftjivega kašlja ln vranačmega prisada. _ Polovična vožnja za obiskovalce zagrebškega in ljubljanskega velesejma. Z odlokom prometnega velesejma so dovoljene polovične cene obiskovalcem velesejma v Zagrebu, ki bo od 27. maja do 6. junija; popust velja za odhod od 23. maja do 6. Junija in za povratek od 27. maja do 10. junija, in velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 3. do 12. junija; popust bo veljal za odhod od 31. maja do 12- junija in za povratek od S. junija do 16. junija Omenjeni popusti veljajo za vse vlake razen ekspresnih. Potniki si kupijo pri odhodu cel vozni listek do kraja, kjer se velesejem vrši. Vozni listek jim bo veljal za brezplačen povratek, če dokažejo z velesejmsko legitimacijo, da ao biE na velesejmu. Za blago, razstavljeno na omenjenih velesej-mih. velja popust, ki Je naveden v tarifi, drugi del, odstavek B 13. Postaje bodo legitimacije žigosale pri odhodu in povratku. _ Odprte planinske koče SPD sporoča, da bodo odprte in oskrbovane aasledjie koče in domovi od dne 24. marca dalje: Triglavski dom na Kredarici Staničeva seča 25. in 26. t. m., nadalje pa le, ako bo zadosten obisk. Malnarjeva koča je odprta in oskrbovana od 24. do 26. t. m. Koča pri Sedmerih jezerih pa je odprta in oskrbovana že od 17. t. m. Nadalje sporočamo, da so stalno odprti in oskrbovani: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu m Koča na Veliki Planini. _ Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljunijaii objavlja za dobo od 11. do 20. marca sledečo s .atisii-ko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta: Otvoreni konkurzi v dravski banovini 1 (6). savski 3 '2), vr-baski 1 (0). primorski 2 (0), Irinski 4 (9), zetski 1 (0). dunavski 2 (4). aoravski 2 (4), vardarski 0 (1) Beograd. Zemun Pan čevo 1 (1)__Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravsui banov:ni 1 (8) savski 4 (14). vrbaski 2 (1). primorski — (4), drinski 1 (6.) zetski — (1), dunavski 1 (9), moravski — (1), Beograd. Zemun. Pančevo 1 (2) — Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 5. savski 13, vrbaski 4. primorski 2 drinski 23. zet-aki 2, dunavski 2, moravski 1. _ Odprav- ! I Ueni konkurzi: v dravski banovini 3 (4), j savski 2 (2), vrbaski — (1), drinski — j (1). zetski 1 (—), dunavski 4 (4), moravski 1 (1), vardarski 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Odpravljea« prisilne poravnave izven konkurza: dravtki banovini 4 (9). savski 15 (3). vrbaski 3 C—), primorski 4 (1), drinaki 8 (4), zetski 1 (—), dunavski 4 (3), moravski 2 (—), vardarski — (1). — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema đo 2- t m. ponudbe glede dobave 52.000 pol konceptnega papirja in 15.000 pol pitami* Skega papirja za litografijo. Pogoji so na vpogied pri istem oddelku. Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 24. t. m. pri komandi 45. pešadijskega polka v Maribora glede dobave 5400 kg masti, 1110 kg olja. 3000 kg zelja. 27 kg čebule, 200 kg krompirja, 900 kg rezancev, 40 kg čaja, 1 kg kave, 400 kg sliv in 250 kg sočivja; dne 24. t. m. pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dnevne dobave 1000 kg mesa; dne 25. t m. pa pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 5500 ton premoga in 4600 kub. m drv. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TX)I v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah. — Obsodbe pred sodiščem za zaščito države. Državno sodišče za zaščito države je včeraj opoldne izreklo obsodbo o zločinu Cl. 1. točke 1 zakona o zaščiti javne varnosti, storjene s komunistično propagando, in za dejanje iz čl. 307 kazenskega zakonika. Obsodilo je BoksaniCa Ivana Andrijo na 2 in pol leta robije, Borčiča Ivana na dve leti robije in Zuaniča Petra na poldrugo leto robije. Razen tega so obsojeni vsak na pet let izgube državljanskih pravic. Obtoženca CvitanoviC in Petrino-vič sta oproščena — VrOme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in zmerno hladno. Včeraj je še v večini krajev nase države deževalo, čez noč smo pa zopet dobili lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 14, v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.6. v Mariboru 7.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.7, tempera/tura 0.8. — Milijonske poneverbe pri železnici. V aferi milijonskih poneverb pri potniški blagajni na novosadakem kolodvoru so nastali novi momenti, ki bodo olajšali preiskavo. Beograjska policija je aretirala uradnico državnih železnic Margito Ga_ lamboš. ki je igTala pri poneverbah vlogo posredovaJke. Obetajo se Še druge aretacija — Sin ubil očeta, v vasi Jarka blizu Mitrovdce se je odigrala v nedeljo ponoči krvava rodbinska tragedija. Marko Doma-stovič je ubdl svojega 604etnega očeta Stevana; v spanju mu je s sekiro razkSal glavo. — Po nesreči obstrelil brata in s« obe. siL V ponedeljek se je v Antonove u pri Pakracu ključavničarski vajenec Paul Greni ja igTal s samokresom, ki se mu je nenadoma sprožil. Krogla je zadela njegovega 13-Letnega brata Štefana v oko. Pavel je bil prepričan, da je brata ustrelil bil je ves obupan in se je v drvarnici obe. siL Pravoverni vaačani so mnenja, da Je tragični dogodek pripisati nesrečni številki 13. Pri Grenijevih je hišna številka 13. pa tudi ustreljeni brat je bil star 13 let. — Požar. V vinogradu inženjerja Mos-dorferja v Trambergu pri Ptuju je te dni iebruhnil požar, ki je uničil gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz fet. Vida. ka so preprečili, da se ogenj ni razširil. Škoda znaša okrog 100.000 Din. — ROparakj umOr 60-letne starke. V Baokem Petrovem selu so našli te dni mrtvo na stanovanju 60J etno vdovo Agnezo Katona, ki je postala žrtev roparskega umora. V Petrovo Selo je odšla sodna ko. misija iz Novega Sada. Sodna zdravnik je ug-otoviJ sledove davljenja na vratu, kar je bilo dokaz, de je bofla nesrečna vdova zadavljena. Iz stanovanja je izginilo več tisoč crJnarjev, pa tudo vložne knjižice, glaseče se na 20.000 Din. — Ljubavni napoj spravi tri sestre v norišnico. Pred ban.aluškim sodiščem se je zagovarjala včeraj SOletna Terezija Lon gršek, ki se je svo' čas v Zagrebu pečata s Čarovnijami in kuhanjem ljubavnih 9i jač, da jih je dajala lahkovernim ženskam Nasedle so ji tudi Josipina, Albina in Anica Gajba, ki so pa čez nekaj dni zblaznele. Longrškova Je bila obsojena na šest mesecev. Priznala Je, da je kuhala ljubavno pijačo iz crknjenih miši. _ V smrt zaradi rodbinskih prepirov. V Petrinji se je ustrelil podpreglednik finančne kontrole Ivan Derbič. V poslovilnih pismih pravi, da gre v smrt zaradi rodbinskih prepirov. _ Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Pr. P. Zajec, optik, LJubljana, Stari trg 8. Ceniki brezplačno Pri želodčnih težkoeah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Josefove« sjrenčioe takojšnje Doživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezd z mrzlico. Zvočni kino ,Sokolski dom4 V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 33-87. Slavni tenorist RICHARD TAUBER v filmu „P0T K SLAVI" Predstave: danes ob 18. ta 20. uri, jutri ob 20. uri. PRIDE! PRIDE! Dvoje modrih oči - en tango Iz LJubljane —*J Kreaavi •redi meata. C« kun jo »kresove« v Trnovem na vrtovih, da pokorijo plevel, to nt nič posebnega in nihče s* os spodtška nad tem. Bolj nenavadno se pa adi. če amode plevel na vrtovih v mestu ob prometnih c sat ali in v ntiHni mnogih hiš. Tako ao včeraj sežtgali plevel na vrtu na Poijanan- Ker je pioal močan veter, je nesdo dim na cesto, kadilo s« je pa tuđi v stanovanja. Seveda je huda zamera, če se kdo pritoži zaradi takjnih malenkosti. —tj Farfc na Hrv^uu trgu aopet urejujejo. Nekaj časa je delo počvvalo. Zdaj obzidava Jo park ob cestah, kjer ao gredice torjko dvignjene, da ne bo treba ograje. Zid. ki je kamnrt in je tf^rej obenem ograja in opornik, ki zadržuje zemljo, da se ne vdira na cesto. Zdaj bodo tudi dokončan' vrtnarska dela. Koliba na tr. gu de stoji. DokSer ne bodo začeli graditi tramvajske proge, ne bo treba podreti tega » javnega« poslopja v katerem je trafika in javno stranišče. —Ij Da je davi »netilo, so govorili do. poldne po vsem mestu. To je pač dogodek, ki je neznansko vmeroiril meščane, ker de vedno mislijo, da se bo zima povrnila, sicer smo pa v bližini planin, ki se biisce v snegu, m celo na Krimu je v ponedeljek zapadel sneg-. Tuđi Polhovgrajaki dolomiti so globoko zasneženi — povsod, kamor pogledal proti obzorju, se ti roga sneg. Včeraj in danes pa piha tako mrzei veter, da nam je pregnal fantazije o pomladi. No, zadeva s snegom, ki se je ponujal davi budi v mestu, pa ni tako huda. Pred sedmo je malo časa naletaval sneg, nebo je bik) sicer precej oblačno na zahodni strani, a veter je kmalu razgnal oblake, da je bilo ob pol 8. že zopet povsem jasno in se maradkomu ni niti sanjalo, da je pred pol ure skušalo snežiti. Mnogi tudi niso hoteli verjeti, da je snežilo m se zdaj ne verjamejo. Toda marca so mogoči se vsi vremenski »eksperimenti«; pred dnevi je že grmelo, če bo pa se anežMo. to ne bo nič čudnega. Tem marčevim muham pravijo v nekatertti krajih na deželi, da so Gregorjeve seme. ki uganjajo vse mogoče vremenske vragolije —ij Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepre mičnin. Mestno na. čelstvo v Ljubljani je določilo mnogokratnik za izračunavana« davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolici mestne občine ljubljanske za mesec februar za vrednosti in zneske, izražene v dinarska veljavi, na 7. —ij Prosvetno družabni večer »Krke« se bo vrsJl v petek 24. t, m. pri MSdiču. Spored tega večera prav nič ne zaostaja za prejšnjimi. Za krasnimi barvastimi skioptittniani slikami k Cervantesovemu Don Kihotu bodo prišle sMopOone slike Mitrovaga svetišča v Beli Krajini. Društvo »Krka« je slučajno dobilo skioptične slike Bele Krajme na raajpolago, pa jih je dak) na spored. Po tem oficijetaean delu bo igrala godba jaerz Odeona. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! —i j Predavanje o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev. Občinstvo opozarjamo na zanimivo predavanje o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev, ki bo drevi ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Predaval bo ravnatelj bolniške blagajne TBPD g. Podgoršek. _lj Občni zbor gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj bo 23. t m. ob 20. v LJubljani »Pod !ipo< na Borštnikovem trgu s običajnim tinev nim redom. Vsi člani in prijatelji imštv« vljudno vabljeni. 190-n _lj Slovenski vokalni kvintet gg. brata Petrovčiča, dr. Jug, Stibernik in Sulc priredi v nedeljo 26. t m. v Sokolskem domu na Viču koncert narodnih in umetnih pesmi, na kar opozarjamo vse prijatelje lepega petja Začetek točno ob 30. Vstopnina običajna. Vabimo vljudno k številne mu poeetu. _lj prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi svoje četrto strokovno predavanje v petek, dne 24. t. 31 ob 18 uri na drž. moškem učiteljišču. Resljeva cesta, v fizikalni dvorani v tirugem uadstropju Predava! bo g. prof Srečko Brodar o »Alpskem paleolitiku t Obdelal bo današnje stanje tega precej zamotanega problema in pri tem vpletel tudi pomen Potočke zijalke za vsa ta vprašanja. To predavanje bo zanimivo tudi za arheologe in zgodovinarje, dasi ho obravnavalo t prvi vrsti splošna vprašanja stare kamene dobe v Alpah. Vabljeni so vsi, _ij »študentje smo< v šentjakobskem gledališču. Veseloigro s petjem »Študentje smo«, ki je doživela v pretekli sezoni enajst razprodanih hiš, sta avtorja Metka in Danilo Bučar predelala v opereto. Premiera te domače operete, ki je polna komičnih situacij in originalnih domislekov, bo v soboto dna 26. marca ob 20.16 uri v Šentjakobskem gledališču. Dejanje se odigrava na otoku Raba na morski obali, kjer tabora ljubljanski študentje, in na vrtu Grand-hotela. Nastopi skoro vea Igralski ansambl, sodelujejo pa še člani okteta »ljubljanskega Zvona«, jazi-orkester Sokola 1. in mešan zbor. Vstopnice bodo na razpolago od petka dalje pri dnevni blagajni v j Mestnem domu od 10. do 12. in od 16. do 17. ure. Opozarjamo cen j. občinstvo, da bo začetek točno oh 20.15 ari ter med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. Opereta se v nedeljo zvečer ponovi. —ij Predavanje o Maroka Jutri ob 20. uri se vrsi deveto poljudnoznanstveno predavanje Prirodomamstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predava g. dr. Oskar Reva: »Moje poto. vanje po francoskem Maroku.« Govoril bo o svojih opazovanjih na tem zanimivem potovanju, k' ga je znani predavatelj iz-vrsH lani poleti, o domačinih in njihovih šegah, o mestih in pokrajini itd. Predavanje, ki je zanimivo za najširše sloje, bodo spremljale številne skioptične slike Sekcija vabi na čim številnejšo udeležbo. — Vstopnina običajna (sedeži po 4 Din, stojišča po 2 Din). _lj »čitateljem« Simon Gregorčičeve knjižnice. Oh priliki Inventure se je e a som kartoteke ugotovilo, da mnn»i čitatelji dolgujejo knjiinici isposole-ie knjis«. katere prosimo, da jih v roka 14 »ni vr- nejo knjižnici, ker smo v nasprotnem slučaju proti njim primorani ostopati po zakonu Simon GregorčiSeva kn'iinica v LJubljani. 191-n —lj Bivil mornarji vojne in trgovske mornarice! Pravilnik mornarske sekcije Jadranske straže je odobren. Sestanek vseh mornarjev se bo vršil 24. t. m. ob 20 uri pri »Sokolu«. Udeležite se zaradi važnosti vsi sestanka! Krajevni odbor J S —ij Predavanje o nameščen^kem pravu ima danes v sredo zvečer ob 8. uri v dvorani Delavske zbornice g. dr. Reiernan iz Maribora. Nameščencem priporočamo, da se predavanja udeleže. 192/n Iz Novega mesta — Rojak dr. Viktor Breznik ie i meno-van za starešino okrajnega sodišča v Čakovcu. Čestitamo! — Streljačka družina >e na zadnjem občnem zboru delno menjala svojo up-avo, ki ji načeluje komandir žendarmerijske čete major g. GJi-gorije Živkovie. Nre p^ beljene. V dolini vlada občuten hlad. Tudi burja še gospodari. — Planinski dom na Gorjancih se je popolnoma preuredi! oziroma se še preureja. Vsaka ->*oba bo opremljena s šeMimi posteljami, dom ima lasten izvrsten vod-nak. prijerno verando in obzirno teraso. Tudi prostor po košen^cah ««e bo izravnal m mestoma i z tre Nil. tako da ho poleti pravi užitek letovanja na Gorjancih. Ze «*e-daj je prijavljena *kupfna 30 letovalcev. Dom bo odprt od srede maja dalje Gospodarstvo velike kmetske občine Staroioškf proračun predvideva 348.758 Din izdatkov in prav tofHco dohodkov Stara Doka, 20. marca. Med našimi največjimi podeželskimi občinami Je staro loška, ki šteje v 27 vasph 4109 prebivalcev in zavzema 4447 ha. Občina ima svoj sedež na Škofjeloškem kolodvoru, županuje pa ji znani gostilničar in posestnik g. Anton Hafner, ki skuSa izrabiti vsako priliko za gospodarski dobrobit svojih članov. To se kaže tudi v občinskem odboru, kjer se politična vprašanja vsik-dar umaknejo skupnemu gospodarskemu delu za koristi celote. Ta notranja sloga vpliva seve ugodno na občane, ki iščejo dela le v pozitivnih saoereh in se izogibajo onemu, kir bi moglo razpoloženje rušiti. Seveda, da so tudi Staroločani sestavili svoj občinski proračun, in to zelo preudarno in vestno Z njim so krite le najnujnejše potrebe in so se morala vsa večja, čeprav zelo važna dela, črtati. Na vodovod, kakor tudi na novo šolsko stavbo v Rete-čah pri teh gospodarskih razmerah ni misliti, ne glede na okolnost, da je vsakoletno dotacijo za šolo v znesku 20.000 Din že itak banska uprava sama črtala Prispevek k vzdrževanju šolstva je s 47 odst pro ceatualno najvišji v vsem proračunu 3ta-rološka občina prispeva namreč za šole v Skofji Loki, Zabnici, v Retečah, Bukovici in BuKovščici, nadalje za meščansko in obrtno nadaljevalno šolo. Davčna moč pridobitnih slojev peša, ker je lesna industrija, ta najvažnejša panoga narodnega gospodarstva v Škofjeloškem okraju, doce-lje povedo, v kakšne svrbe se bo denar izdal. Celokupnih izdatkov je 348.758 Din in odpade od te vsote na osebne izdatke v upra\i 31.000 Din, za cestarje 500 Din, sa konkvča, živinooglednika in izdajatelja živinskih potnih listov 3750 Din, za babico in mrliškega oglednika 1100 Din in za socia.no skrbstvo 3944 Din Stvarni »zda*W uprave to Din 10.950, za osebno varnođ* je določenih 5800 Din in za isroijo prosveto 161.540 Din Od tega oip-iJe n* Leta, Din 115.704. na 2abnico rl 232 n« Reteče Din 20.511. na Bukovščix> 143D >in m na Bu-1'ovico 298 Din Za meščansfo šoto se prispeva 11.256 Din. za dijaško in šolsko ku-hijjo pa pc 200 Dir Finančn* oo^eznosti zrašajo O 000 Din. za :av»»e narav-; je določenih 18 700 Din. za km««ri:-»Tvo 4100 Dia in znaša prispevek lboZnemu sk.ača l«.«Sd Dia i od lan 4300 Din večj Tr-S «'t»ko ov.r*_a!m svrh i m. ujskenou prome tu .n olepševanju Vjtriskih znamenitost: je votiran:h 6064 Dia. Vsi ostili zda'ki na r.iču za\ are \ alnine roiitev in 'rurih ne-preM'cezJh slučaje; pa :*> l?o60 Ein V kriijp izdatko* "e *)im > pobira »C 1"0-o1"iio ne coklade aa neposredne oržavae ds\ke v iznosu 217 I*9& Din TrošariijH na vino bo dala 80.000 Din (Dii i l Mieri, na vinski m^st Din 2000. na pivo Din 7000- na ostale alkoh) -ie pijače 20.000 Din in na uvoženo meso 300 Din. torej skupno 190.360 Din. Tak.*e vseh vrst bodo dale 5900. odkupnina za osebno de'o 2500 Din in zakupnina za lov 13 000 Din, tako da bo vseh dohodkov 3iS.75$ Din, s čimer bodo kriti vsi Ufiatki Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 148. in 1410. uri zvečer Hitite in oglejte si novo šarmantno in temperamentno filmsko divo Frančiško Gaal v svojem prvem in velezabavnem filmu Bomba smeha! Film, o katerem govori vsa Ljubljana! Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik in kulturni film »Na vrhovih planinskih gozdove ItTtl kino Matica Telefon 2124 — Akademski smučarski izlet y Bohinj. Jugosl. akademska smučarska organizacija priredi v petek 24. marca tridnevni smučarski izlet v Bohinj. Ekskurzija, ki jo vodi tov. černič, bo razdeljena v 2 skupini: prva gre na planino na Kraju, druga pa na Sedmera jezera Odhod ekskurzije bo v petek ob 7.15. povratek pa v nedeljo zvečer. Vožnja bo četrtinska. Je že pripravljeno. On: »ln zdaj. draga gospodična, mi dovolite, da vas vprašam nekaj, na kar se priora vi jam že več tednov.€ Dr, m za narodno z-imvsvo 3500 Din, za Ona: »Kar vprašajte, sai imam od-scciaino *k*bstvo :e predvideni« 54450 govor pripravtjefi že več mesecev.« »SLOVENSKI NARODi, dtoe 22. marca 1933. A. D (Dre sirot* Rom a« Toda tteti hip začni v gostita i velik ropot stolov in miz. Nekaj gostov je vrtalo kakor v odgovor na isto znamenje. Martin je sedel v kot« in zato ni videl, kaj se godi v krčmi. Pogled mu je bi zastrt tem bob, ker ga je biJ Lafleur previdno posadil s hrbtom k vratom. Ropot je bil vedmo večji; &K$e so I>restavfljaJi mize in stole, Micali so najtakarja. da bi plačali. Nekateri so se v naglici zaletavali v druge, ki so kričari na nje in jih zmerjali. Končno ;-e postal tudi Martin pozoren na ropot iti obrnil se je. da bi videl, kaj je. — Stavim, da je prisoel poštaljon iz Normandije, — ie dejal in vstal. Toda La sto. — Pa naj bo! — ie odgovoril de-behihasti meščan. — Toda zdaj morava igrati hitro, kajti rad bi se zunaj še malo nadihal svežega zraka, predno prispeta naši gospodični ... Lafleur je vzel kane. da bi jih dal svojemu nasprotniku; toda pri tem je ravnail navidez tako nerodno, da ie izpusti! dobro polovico kart na t.la. — O. to sem neroda! — je vzkMk-iri.1.— N:kar se ne trudite s pobi»ra-mjem. jih bom že sam pobral. Toda mož se niti pripognil m. Pač se ie pa oripognil Martin m začel hitro pobirati karte. LafleuT je brž potegnili iz žepa kristalno stelden.ičioo in izHl v Martinov kozarec vse. kar je bilo v nji. V naslednjem hspu se je prikazal zardeli Martinov obraz izpod mize. — Gromska strela! — je vzkliknil ves zasopel, — laziti tako-le po tleh pa res ni posebno pdjeino. — Pijte, takoj vam odteže, — je dejal Lafleur; dvignil je svoj kozarček in ga iziprazrn:! do dna. Potem je pa Martin v dušiku izprazni svoj kozarček; ko ga je pa postavil nazaj na mizo, >e pripomncl: — Fej, kako čuden okus Ima to vano! — Moje tudi, — je trdii Lafleur. Pogledal je v oba kozarca, rekoč: — Eh, moja glava, saj bi bil lahko slutil kaj je; vsa ta stara vina se navadno usedajo in nafti sem vam nerodno tudi ostanek z dna. Upam pa, da zato še ne bova umrla, — je pripomnili smeje. Zdaj je šlo samo še za to, da se prepusti omarnin'Jm kapricam čas za učinkovanje. V ta namen je bSo treba samo malo zavlečri partioo. Lafleur je začel počasi mešati karte, ne da bi se brigal za Martinovo nestrpnost. Čez dobri dve minuti je prišel končno Martin na vrsto, da je snel karte. Tedaj je pa Lafleur Še počasneje delišl pod pretvezo, da se karte spri-jemfljejo. Potem se je navidez zmotil in je nehal detirtri, da bi poštel že razdeljene karte. Se hujše je pa bito, ko je končno om. Prišel je Cans^an in Tanjuiin je moral postati navdušen privrženec Nankina. da zabriše svoje koketiranje z mandžursko vlado. Tanjinim je izdal proglas o pripadnosti Džehola Kitajski. Plačeval je najete vojake z japonskim denarjem. Naenkrat je postal velik patrijot in zato je moral bežati pred Japonci. Mož se je povzpel zelo visoko, do vteloc, hodil je pa po stopinjah mnogih drugiih kitajskih generalov. Od Japoncev je je-maJ denar Tuanšijuj, jemal ga je Can-sutin. Vunejfu je dobival denar v funtih, Feniirsjan celo v dolarjih in rub-Ijih. A Cangkajšek. vzor patrijotov? Kitajski trgovci so mu ponudili več, nego tujci. Odstopil je ameriško ponudbo nesebično Cansildanu. Položaj na Kitajskem je zelo resen. Cangkajškovi ljudje odhajajo iz uradov, njegova neznatna demokratična skupina v kuomiotanu izgublja tla pod seboj. Kuomintan je interesna družba kitajskega trgovstva s kitajskim komunizmom, njen namen je pregnati tujce iz države. Pred dosego ciJja se stranka razdvoji. Trgovci se začenjjajo bati tega, kar so s svojim denarjem ustvarili. Z milijonskimi darovi so omogočili razvoj organizacije kuomintana. Toda od leta 1924 je bil vsak član ilegalne komunistične stranke na Kitajskem vezan s poveljem stranke biti obenem član stranke kuomintan. Izmed inozemcev so najboid zainteresirani na Kitajskem Japonci. Oni potrebujejo kitajske rudnike, kitajski premog, kitajsko tržišče. Japonci pridelujejo na več bombaževine na Kitajskem in so bojkotirana. Ce hočejo na Kitajskem kaj proda ti, morajo najprej do-iični kraj zasesti. Angleži imajo v rokah železnice, tretjdno pomorskega prometa, dva pekinška premoge vriiiika, kajilanske rudnike, skoro vse ladjedelnice in banke. Tudi Angleže na Kitajskem bojkotirajo in njinova trgovina je izgubSa zadnje čase milijarde. Amerika hoče imeti svobodno konkurenco. Nji bojkot ne velja. Pred vojno je uvažala na Kitajsko vsako leto za 34 milijonov dolarjev, po vojni pa za 12,000.000. Proti Japoncem se bore tri skupine, komunistična frakcija kuo- j miniana na povelje iz Moskve, demo- . kratska frakcija kuomintana za denar kitajskih veletrgovcev in Cansiljan za doiaTje. Vse tri imajo pa edino možnost pustiti se poražati dotlej, da se bo vmešaval v konflikt tretja. Vplfiv komunistov v koumintanu je vedno večtji. Zdaj se v Orijent ne da več izvažati. Treba je izdelovati vse tam in tako je inozemski kapital ustvari na Kitajskem prej neznani industrijski proletarijat, ki šteje zdaj že nad Ti milijonov giav. Inozernskn kapital je nišel na Kitajskem zelo rodovitna tla. Leta 1921 je izplačala English Hong-komig and Stangtai Banking Corp. 80 odstotkov dividende in v enaki višini iih je izpUačevala tudi naslednja leta. Lani v avgustu je imela komunistična stranka na Kitajskem že nad^ en milijon članov in 9 milijonov somišljenikov. Inteligenca je brez službe in gladuje. 18 milijonov kmetov nima nad 10 jutrov zemlje in polovica jih plačuje od tega še najemnino. Razmere same siddjo inteligenco in kmete v komunistično stranko. Moskva ima seveda tu svoje prste vmes, toda ona čaka. V maju baje poteče njena tajna pogodba z Japonsko. Toda pritisk je prevelik. V Hankau baje zadnje čase ni več merodajna nankinška vlada, temveč komunisti. Na Kitajskem se nekaj kuha. Prej so imeli generali nekakšno pravico jemati denar za usluge tuj>m interesom, nihče se ni nad tem spodtikal. Zdaj so pa ubogega TanjMna za to obesili. Naglo se iz-preminia ta kitajska sfinga. Moderna ugrabitev V Carigrad je prispela te dni na gostovanje skupina grških gledairških igralcev, ki sta med rijrmii tudi dve najborjši, pa tudi najlepši grški igralki Cotopufci in Kivelli. Predstave so do-segfle velik uspeh, nič manjši pa ni bil uspeh člana grške igralske skupine PaT»asa. slavne^ ljubimca na gledališkem odru in v življenju. Vanj se je zaljubila mlada italijanska Židovka Nina Sior. hčerka znanega carigrajskega milijonarja, lepo, komaj 19 let staro dekle. Ljubezen ne pozna ovir. Papas je odpeljal lepo Nino s prvim aeroplanom družbe za -^^ui -omet *Expres Aero« v svojo domovino, kjer sta zaljubljenca uživala sladkosti življenja tako dolgo, dokler ju na rzvohal in izdal reporter z detektivskim nosom. Dekle, ki ;* bilo pobegnilo s svojim ljubčkom na ponarejen potni Hst svoje pri>: 'jice, ki ji je zelo podobna, je moralo nazaj k svojemu očetu. Izkazalo se ie pa tudi, da ima vTOČekrvnd ljubimec Papas v Parizu ženo in dva otroka, ki jih je pa zapustil, da bi ga ne ovirali v pustolovskem ŽJtvijentju. Papas je bil član francoskega poslaništva v Atenah, pa so ga pred dvema letoma zaradi nekega škandala odslovili. Ni treba posebej omeniti, da stari Sior ne misH odpustiti pustolovcu ugrabitve njegove hčerke in tako bo moral poaHemi pustolovec svoje junaštvo še bridko obžalovati. Hitro v zakonski jarem V Ameriki tma.o državo Marvland, kjer lahko človek vsak dan v nekaj minutah sklene zakonsko zvezo. Ce je kdo navdušen za hitro ženitev, odnosno možitev, se odpelje v EiUkton, ki je nekakšen protiutež ameriškega raja za ločitev zakona, mesta Reno. Mestece Elkton živi na račun hitrega sklepanja zakonskih zvez in ima tako poenostavi j ene poročne formule, da se lahko zaročenca poročita v rekordnem času. Na kolodvoru sedeta v avtotaksi in pbačata takog pavšalni prispevek za vožnjo v pristojni urad, k župniku in nazaj na kolodvor ter vse druge stroške. Do prihoda prihodnjega vlaka je še dovolj časa tudi za prve sladkosti zakonskega stanu. Ce se pa komu tako mudi, da ne more čakati do drugega jutra, lahko uradnike in župnika zbudi ponoči, mora jim pa za nočno delo posebej plačati. In v tem, za zaročence naravnost idealnem mestecu, so nastale naenkrat j velike zmešnjave. Družba, ki skrbi za promet z avtotaksiji in sprejema na i kolodvoru večino gostov, je zavidala j duhovnikoma razmeroma visoke do- | hodke in je hotela obema kar diktirati fiksno mesečno plačo, da b4 sama več zaslužila. Duhovnika sta pa začela štrajkati, osamosvojila sta se m nalepila po mestu vse polno reklamnih lepakov, na katerih opozarjata v mesto prihajajoče zaročence, da jih lahko poročita za malenkostne stroške. Cerkvene oblasti so zvedele za to početje in hočejo zdaj v parlamentu držav Marvland predlagati, naj bi se določila za poroko oklicna doba 72 ur, da bi trgovina s porokama iz leiavške in'adj-i»3. Pri Forteju pa se nudi Narodni strokovni zvezi primeren lokal za strokovno udedstvovanje, največjega pomena pa *e lepa dvorana, ki jo potre>c?e tako strokov rto vodstvo sa večje shode zborovarra in sestanke, kakor tudi prosvetni odnosno dm matični odsek za svoje prireditve. — Sneg. Nocoj 'e pobelil okolišae planine sneg, ki je zaoilel globoko v dolino. Zlasti Kum in Mrs'ica ter Sv. Planina ao do*> i precej debelo sne^io oiejo. fcer ja bilo VTeme zadnje Ini »o;nČ »o in gorko, tako da je vse ose'ene lo zna zaradi nove-gi snega v nočeh r>ritis*»iti še hud mraz ki bo uničil spomlaianske pogmjke _ Razglas občine. Županstvo naroča, da se i z praznujejo grezuice v trgu, v delavskih kolonijah kakor tudi ob ob .4rdenih cestah le v ponočiiin urah. Istotako odpadki od trebljenja in čiščenja gozdov, travnikov, vrtov rtd se naj sežigajo v navedenih krajih v večernih urah. Iz Metlike — Načrt kopaUAča na K©rpi, M ga je irrie&ala <*oanajčinka irodL arti. gvK. Giaeia Suklj€ iz dole mojstra Ple&zHka, Je gotov. GracEba ne bo zantevato. verHftdh strotakov, a katerlmd tukajfiro^a občana trn Tvjrjsko-prromabno društvo niti ne rs^-polagata* ker je načrt r^t*mn tako, da se bodo kopali, dču lahko sčasoma dozMavaU potrebni novi objektt a da estetska vrednost pri tem ne bo trpela. Gdč. Suftclje moramo lzrazžti topilo zaitvefto, ker j)e načrt feađeteda brezplačno. — Bro&uro B*e*e Krajine s đtervninirai allframi ki zemljepisno karto nadih krajev bo v kratkem iadaio naše Tujskoprometno društvo skupno a torjoirj£Q(jlskSm. Ista bo vsebovala pregted veeh vatoejSih beh>. kranijsklh letovaJJK m fafiefciSc z navedbo vseh ugodnih okoliških izletov zn znamenitosti. Nasaovna stran bo umetniško izdelana, pa tudri sicer bo brošura zelo pri. kupna. Izdana bo za Gregoriičev fotoama-terskl izlet m mafto spremenjena za nastopajočo tucPBkoprometno sezono. — Naleatfjave bolezni. V zadnjem času se je podBtvTia v dveh primerih skrtatinka in v enem šen, a vsi trJje botnlki so osta>i v domači oskrbi. Verjetno je. da ne bo ^rr*rtnfh izidov. — Fotoa*n»ter«ki tedaj pri Tujskopro. metnern drufitvn, katerega bo organizirala Ugledna ljubljanska drogerija Gregorič, bo za vsakega obiskovalca brezplačen. Pouk bo teoretičen m ponazorjen s praktičnim delom. Opozarjamo interesenta da se takoj prijavijo društvenem« tajniku g. «2es-niku, ker bo vsak obiskovalec dobil na razpolago todR fotoaparat za praktične poizkuse. Dedna igrača. — Silvi ca, zakaj se ne igraš s puoč-fco, ki sem ti jo podarite za god?« — VeŠ, mamica. za«pt?s»titi jo hočem svojim otrokom. — Talko? — se zasmeje mati. — Kaj pa, če Ši ne boš imela? — Jo pa zapustim vnukom. KUPIM Čoln (Kielboot) kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda'? pod »Čoln«. SKOBELM STROJ ki izdeluje spirale za tovarno kisa, kupim. Ponudbe: Badel, Seavete kraj Zagreba. 1580 LEPO POSESTVO v KmmMšh prt Libojah ob Savinji za 400.000 Din naprodaj. — Pojasnila: Sribar, Drešinja vas, posta Petrovce. 157» KANARČKI HARCERJ1 vsako leto odlikovanj z zlatimi in srebrnimi kolajnami, naprodaj. — Opeka. Kodeljsvo št. 31 (poleg Mladinskega doma). 1570 »A Ne samo gospa gospod tudi potrebuje pomladanski površnik in obleko. Okusu odgovarjajoče blago se dobi pri sta-roznani tvrdki H. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije Izbira velika, cene nizke! DRUŽABNIKA (-CO) išče gospa v svrho izplačanja dosedanjega družabnika, ki ima lično pravo in gotovine 15 do 25 tisoč Din. — Ponudbe: Tkal-čevič, Zagreb, Selska cesta 14. 1578 Ia KVALITETNO VINO nudi v večji množini po nizki ceni žlahtič, Maribor,. Telefon št. 2006. 1577 MOTORNO ŽAGO prodam ali oddam v najem. — Rigler, Pragersko. 1551 RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Večje število visokodebelnlh in pritličnih jablan ln hrušk, prvovrstne Din 10.—, drugovrstne po Din 5.—. Po železnici najmanj 20 komadov oddaja — Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 1582 DOLOMITNI PESEK za posipanje dvorišč, vrtov, kegljišč vam dobavi najsolid-neje K. Vodnik, Podutik št. 25. — Naroča se tudi pri * Jeklo«. Ljubljana, Stari trg. Telefon 28-45. 1558 LEPE VRTNICE visok ode belne, enoletne, z imeni, večjo množino proda Jerae, šolski upravitelj, Naklo. 1575 ČEBULO prvovrstno, rdečo, po Din 1.40 kilogram — razpošilja Urštč, MoškanjcL 1576 Spscllelnl entel oblek ižuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: ?ntlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Urejuje: — 2e uprave >jd isreretm sej usta: Oton Constoc. — Vel t Lduoijaat