Izhaja ramk dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. UpravniStvo: Knaflova ulica št 5f pritličje. — Telefon 2304. Pred vojno v Dužni Ameriki Prelom diplomatskih odiošajev med Bolivijo in Paraguayem Naraščajoča napetost radi obmejnega incidenta - Odklonjena posredovalna akcija Chila, Perua in Mehike - Zadnji poskusi panameriškega kongresa za mirno likvidacijo spora - Nadaljni spopadi med obmejnimi četami — Newyork, 11. decembra. Konflikt, ki je izbruhnil med Bolivijo in Paraguavem, tvori resno vojno nevarnost v latinski Ameriki. Bolivijske obmejne čete so pri nriem svojem pohodu dne 6. decembra prekoračile mejo in se utaborile na paraguav-skem ozemlju. Po zatrjevanju bolivijske vlade se je to zgodilo pomotoma in po krivdi poveljnika oddelka obmejne straže. Keso nato paraguavske obmejne čete hotele Bolivijce razorožiti so se ti uprli, vsled česar je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Radi tega obmejnega konflikta je prišlo med Bolivijo in Paraguavem do preloma diplomatskih odnošajev in se vsak hip pričakuje napoved vojne. Dejansko so sovražnosti že pričele. Bolivija in Paraguay sta že odredili mobilizacijo ter sta koncentrirali včeraj svoje čete na meji. V bližini trdnjave Galpon je prišlo včeraj do spopada, v katerem je bilo na obeh straneh 80 mrtvih in okrog 100 ranjenih. Država Chile, Peru in Mexico so skušale posredovati, vendar pa je bolivijska vlada odklonila vsako intervencijo. Sedaj bo panameriška konferenca, ki se je včeraj sestala v Washing-tonu, poskušala doseči mirno rešitev konflikta. Izgledi na uspeh pa so minimalni, ker vlada med Bolivijo in Paraguavem staro sovraštvo. Oborožen konflikt se smatra za neizbežen. — Newyork, 11. decembra. Prekinitev diplomatskih odnošajev med Bolivijo in Paraguayem je končnove-Lavna. V vseh večjih krajih Bolivije se vrše demonstracije. Paraguayski odpravnik poslov Alaja je dobil včeraj svoj potnilis t. Ko jeo dšel na kolodvor, gaje spremila močna straža. Občinstvo je proti njemu zavzelo grozilno stališča Tudi aa potovanja do meje mu je bila prideliens močna straža, ker se je bolivijska vlada bala. da bo na d:plo-mata izvršer atentat. Med demonstranti v La Pazu je bilo izredno mnogo žensk. Bolivijska vlada je ponudbe poslan'Kov Chila. Perua in Mexic£- -glede posredovanja odklonila. Svo>e postopanje utemeljuje s tem, da je Paraguay s svojim postopanjem kršil suvereniteto Bolivije. Po bolivijskem mnenju je vzrok krvavega spopada rned bolivi.skirni Četami in paraguay skirp kcnjen:štvom pri obmejnem kra ju Vanguardia iskati v tem da so Para-guayci prekoračil? mejo, dočim so trdi na drugi stran, baš nasprotno in velika krivda na Bolivijo. Predsednik B.^iviie Silves je izda1 proglas, ki zagotavlja amnestijo vsem onim. ki zaradi političnih delktov živijo v prognarstvn ter *ih poziva, naj se vrnejo ir. nastopijo v obrambo ogroža ne domovine V Paraguayu vlada mir. V politlčn.h krogih argcnt:nske prestolice upajo da se bo konflikt med obema sosedni- u juba Davidović bo moral v opozicijo? Kleroradikali se mu hočejo maščevati in ga nameravajo poriniti v opozicijo. — Sedaj nameravajo radikali izzvati krizo vlade. — Beograd, 11. decembra Politična situacija se razvija prav zanimivo. Kakor vse kaže, se bo tokrat g. Davidoviču njegova legendarna omahljivost kruto maščevala. Zdi se namreč, da bo g. Davidović obsede! med dvema stoloma ter da bo moral z ono peščico, ki mu bo ostala zvesta, jesti grenki opozicijonalni kruhek in sam okusiti vse to, kaT je vlada baš s pomočjo njegove <*ra nke pripravila za opozicijo. Radikali in klerfkafđ so namreč g. Da-\ Idoviou hudo zamerili, da jih je s svojim odporom proti imenovanju polkovnika Maksimovica spravil v tako zadrego Glede na to. da imajo v okrnjeni Narodni skupščini kleroradikali večmo tudi brez demokratom, radikali seveda odklanjajo Davido-vićevo »izsiljevalno« politiko in ga namerava*) izriniti iz vlade Sprva se ie domnevalo, da gre te za manever kieroradikalov, s katerim hočejo preplašit' demokrate, da bi ne delali »neumnosti« in spravljali vlade v krizo Sedaj pa postaja vedno očitneje, da imajo vukičevičevc' povsem resne namene obračunati z Ljubo Davidovicem in zdi se, da jim pri tem skrivaj pomaga tudi dr. Marinkovič. Tako si predvsem tolmačijo Marinkovičev nastop proti Davidovičevi nameri. Sedad, ko je »teren« že pripravljen pa se namerava Marinkovič umakniti v inozemstvo in tam počakati, kako bo odžagan Davidović Marinkovič seveda nit; najmanj ne misli slediti Davidoviču v opozicijo, marveč namerava s svojo skupino k; bo ostala gotovo močnejša od Davadovičeve. ostati še nadalje v vladni knaPcin ^lično kakor dr. Korošec se namerava Marinkovič v ugodrem trenutku priključiti vladnim radikalom in si tako zasigurati trajno ude-bžbo v vladi. Zanimivo je, na kak način se skušajo kleroradikali znebiti Ljube Davidoviča Včeraj se je mudi' v Beogradu na povratku iz Požarevca, kjer je bil v nedeljo na shodu SDS. poslanec Venčeslav Vilder V Beogradu je imel par popolnoma privatnih sestankov s svojimi osebnimi prijatelji Vladni krogi pa so lansirali v javnost in v beograjski tisk verzijo, da se je skrivaj sestal z Ljubo Davidovicem. Seveda so takoj obdolžili Davidoviča. da *e skrivaj pogaja s KDK ter da namerava šele po doseženem sporazumu izzvati krizo vlade Vlad'novci bi hoteli na ta način še boli podčrtati Davl-dovićevo nelojalnost, da bi imel? tem večji vzrok nastopiti proti njemu in ga poriniti v opozicijo Značilno je, da ie beograjska policija, očividno po nalogi; notrnniesra ministra dr. Korošca, včeraj ves dan zasledo-dovala poslanca Vilderja in povsod spraševala, s kom se je shajal, s k«m ie govoril in kje se je mudil za časa svojega bivanja v Srbiji Poslanec VFlder je že včeraj postavil vse vladne trdJtve o njegovem sestanku z Davidovicem na laž in je te vesti najodločneje demantiral. Ugledan vJadni radikal je opoldne izjavi vašemu dopisniku, da je včeraj grozil z demisijo Davidović, danes pa so radikali sklenili, postaviti Davidoviča pred gotovo dedstvo in mu odvzeti ministrske stolčke Še ta teden nameravajo radikali izzvati vladno krizo Dosta vil je, da jim je sodelovanje klerikalcev in rrrusllmanov že zasigu-rano. lahko pa računajo tudi na Marmkovi-ćevo skupino. V ravnosti z veliko radovednostjo čakajo, kako se bo ta konflikt v vladni koaliciji razvil in kdo bo plačal račun. ma državama potom intervencije argentinska \ iacte Hol vija ie argentinskemu zuran*em:i 'i»adu izročila noto. v kateri izrto.o c brazlaga svoje stališče in vali krivdo na Paraguay. BoiivSfa odklanja posredovanje. — Newyork, n. decembra. Bolivija ie odklonila posredovalni predlog Me-xice. Chila in Perua ter izjavlja, da je Paraguav s svojim postopanjem kršil suverene pravice Bolivije. Med bolivijskim prebivalstvom vlada veliko razburjenje, ker se pričakuje, da bo prišlo do vojne. Rešitev konflikta se smatra mogoča le potom intervencije Argentinije. Govori se. da VVashington pri vsej stvari ni posebno interesiran, zlasti glede na to, da hoče bodoči predsednik Hoover nadaljevati svoje potovale v Buenos Aires. Med tem je tudi panameriška konferenca, katere se udeležujeta tudi zastopnika Bolivije in Paraguava, sprejela resolucijo, ki pozivlje Paraguay in Bolivijo, naj pri-staneta na mirno reš'tev konflikta. Intervencija oanamenskega kongresa. — VVashington, 11. decembra. Ta-koj po otvoritveni ceremoniji je panameriška konferenca sklenila, da se osnuie komite, ki bo razpravljal o potrebnih korakih za č:m pre;Šn?o rešitev iiferenc med Bolrvijo in Paraguavem. Ta sklen ie bil sprejet soglasno z izrecno privolitvijo bolivijske in paraguavske delegacije. ★ Montevideo. 10. decembra, s. Tukajšnje mehiško poslanstvu je dobilo obvestilo da re bilo pri zadnjih sponadih ob boli vi jsko-naragnajE&i meji na obeh straneh ubitih 80 m oz. Neuvork. 10. decembra, s. V slavnih uli ah La Paza je včeraj več tisoč oseb demon •tfnraln pr^d palačo predsednika, ker ie za Mevalo vojno napoved proti Paraenavu Vpdspdnik Silves ie izjavil: Vsi bomo ITP 9 vofno. ako bo potrebno, «iror pa ie pozval naj se ohrani red in mir Demonstracije so trajale pozno v noč. Priprave za novi komisarijat na ljubljanskem magistratu Rliklas nastopil predsedniško mesto Dunaj, 11. dec. »Grazer Montagsztg.« ki stoji blizu nemškim nacijonalfstom. poroča, da je izvolitev predsednika republike dr Miklasa nezakonita in da se jo more ovreči Sodišče pravi, da se morajo šteF tudi prazne glasovnice. kaT se pa ni zgodilo Za Miklasa ie glasovalo 94. a za Scho-heria 26, praznih glasovnic je ostalo 21. Včeraj r>b 2 popoldne je IztoSI dr Hal-nnseh novemu predsedin-iiku Miklasu svoje posle Klerikalci napovedujejo konec pripravljajo sistiranje Pred nekaj dmevi smo čitali v zagrebških in beograjskih listih, da namerava SLS raz* biti ljubljanski občinski svet ter tako ustva* riti predpogoj za uvedbo klerikalnega ko» misarijata na ljubljanskem magistratu. V gotovih klerikalnih krogih se tudi govori, da je komisar že določen v osebi gimnazij* skega ravnatelja g Remca. Današnji «Slovenec» objavlja komunike o sklepu kluba občinskih svetnikov SLS ki pomenja v stvari sabotiranje občinskega sveta Za povod služi vprašanje mestnega obligacijskega posojila. Ljubljana se nahaja morda v eni najtež* jih gospodarskih in finančnih kriz Problemi obč. gospodarstva so tako zamotani, da potrebujejo najskrbnejših in najvostnejših čuvarjev. Ljubljana nima gospodarskega razmaha, nima možnosti, zadostiti moder* nim socialnospolitičnim potrebam prebival* stva. Za povzdigo tujskega prometa občin* ska uprava ne more skrbeti, Ljubljanica ža* tostno smrdi v lepe solčne dneve, da tujec stran obrača pogled, domačin pa kolne in se jezi. Komisarijat g. Mencingerja je zapustil žalostno dedšemo Nič drugega kakor dol» gove. V zvezi s sanacijskimi akcijami obč. sveta je tudi 6% obligacijsko posojilo, ka* tero jc po današnji izjavi v ;ngkainsko pa-lačo. Princu waleškemu ie bila poslana brzojavka, naj kar najboli pospeši svo-ie potovanje, ker obstoja nevarnost, da očeta ne najde več živega. — London, 11. decembra. Davi je objavljen o kraljevem zdravstvenem staniu buletin. ki naglasa, da se ie začela infekcija ponovno Širiti ter da je prizadeto tudi že srce. Buletin ugotavlja, da je kraljevo stanje zelo resno. ' Komentirak>č ta buletin, poudarjajo današnji listi, da se splošno opaža raz-#lika med poročili prejšnjih dni, ki so dosledno riaglašala, da je infekcija ustavljena Ker je bolnik radi 20dnevne vročice zelo oslabel, ses plošno sodi, da ne bo Drebole krize. — Lu?ano, 11. decembra. Sinoči je anglHŠk? križarka »Fnterprisec, s katero potuje WA«%šk" princ, dospela v Brindisi. Princ wa ešk5 je takoj prestopil v Dnnravljalni posebni vlak ter nadaljeval potovanje. Danes opoldne je prispel v I.ugano. Vlak se je ustavil za kratek čas. da je mogel zunanii mni-ster Chamberlain pozdraviti princa in mu izročHi zadnje vesti o kraljevem zdravstvenem stanju. radu. — Pritožba na državni zasedanja oblastne skupščine. čakati na odločitev državnega sveta o pri* vilnosti imenovanja polkovnika Maksimovići za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu. Še le, če bi državni svet razsodil, da je imenovanje po obsrtoječih zakonih upravičeno in pravilno, bi imela vlada povod, nastopiti proti zagrebški oblastni skupščini in oblastnemu odboru. _ Zagreb. 11. decembra. Predsedstvo zagrebške oblastne skupščine je danes vložilo pritožbo na Državni svet radi zaključka tretjega rednega zasedanja oblastne skupščine, ker smatra, da polkovnik Maksimavifi v to sploh ni bil upravičen. Rumunsko posojilo v Nemčiji — Bukarešta, 10. decembra.Delovni mini-ster Raduceanu se je vrnil iz Berlina. Zastopniku >Adeverula< je izjavil, da je prodrl z vsemi zahtevami, ki jih je stavila lova vlada. Razen tega je uspel, da za časa svojega dvadnevnega bivanja v Berlinu eskomp-tira 25 in pol milijona zlatih mark na nemškem trgu, vsled česar bo lahko dvignjeni znesek dal na razpolago vladi. Nova Maniova vlada ima s tem velike devizne zaloge za ojačenje lejevega tečaja. Borzna poročila. LJUBLANSKA BORZA. Devize; Amsterdam 0—22.8525. Berlin 13.5425 — 13.5725 (13.5575), — Bruselj 0—7.9078, Budimpešta 0—9.023, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7987 — 8.017 (8.002), London 275.6 — 276.8 (276—), Ne\v-york 56.795 — 56.995 (56.895), Pariz 0— 222.24, Praga 168.15 — 169.95 (168.55), Trst 296.80 — 298.80 (297.80). Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanska kreditna 125 zaklj., Praštediona 920—0, Kreditna 175—, Vevče 114—0. Ruše 260 do 280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena Zaljučenih 10 vagonov. Eksekutivni nakup: ca 65 kb- m desk, smreka - jelka, polovica 17 mm, polovica 23 mm, od 14 cm naprej, I, II. IIL, paralelne, očeljene fco. postaja Ribnica na Dolenjskem po 590. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.20. Berlin 13.5575, Budimpešta 9.923 London 276. Milan 297.8. Newyork 56.795, Pariz 222.25. Praga I6S.55, Curih 1095.6 Efekti: Vojna škoda 437.5. INOZEMSKE BORZE. Curih: BeogTad °-125. Buna j 73.05 Budimpešta 90.5. Berlin 123.70. Praga 1538. Milan 27.185. Pariz 20.28, Lon ie nesebično. Cesto le iadi-koval doma. da trpi radi rtie in da mu ie nezvesta Likarieva je nekoč rekla, da bo nekai storila, da ga. ne bomo imeli ne mi. ne ona. Tudi ie k nam prišla Doni. Ko io je zagledal, je postal zoDet mehak in dober ž njo. Nekoč ie prišla na dom staTišev razgrajat. Sestra Deleja Antonija ie izpovedala slično. Predsednik ie orebrail pisma, ki tih le pisal obdolženec Likarievi. Pisma so polna poezije. Gospodinja Antonija Brodnik ova, pri kateri sta v Ljubljani stanovala obdolženec in Likarjeva. ie dejala da sta se h" predstavila kot brat in sestra, da sta io pregovorila, da ju je vzela na stanovanje. Večkrat sta se prepirala, ona ie bila liubosumna. a ko ie Šel obdolženec v Skonlie. ea ni mogla pozabiti: tudi ustreliti se ie že hotela, oa ii ie zabranit. Sestra Likarjeve. Tončka ve navaiala je pa nekoč pošteno oreteDcI. Priča Ivan 2agar ie izpovedal, da mu ie Likarjeva potožila, da io hoče obdolženec ustreliti ker ii je žugal. Obdolženec: »Lanko vam ie to rekla, toda to ni res!« Priča Klemene ie izjavil, da ie Likarieva res napravila nani nekoč vtis histerične ženske. Predsednik ie prebral zdrav uši ki izvid in mnenje, glasom katerega ie imela Likarjeva del možganov raztrganih in so bili kakor kaša. Že ta poškodba bi bila v doerled-nem času smrtna. Tudi drugi strel v desno stran prsi ie povzročil težko krvavitev v prsno duplino in ie bil smrten, dočim tretii ni bi!. Obdolženi ie imel obe ooškodbi v levi strani prsi in je bil v bolnici kake 4 tedne, ranjena so bila leva pliuča. Izvedenci so mnenja, da ie bila tudi ena poškodba Deleie smrtno nevarna. Priča Janez Sušnik izoove. da ie ranrka v Bohinju dan pred smrtio bila zelo vesela le pravila mu ie. da se ii ie sanialo. da si je izpulila dva zoba. Tudi par drugih prič je iziavilo. da ie bila Likarjeva tisti dan. ko io ie Deleia obiskal, zelo dobro razpoložena. Kazenska karta poroča, da obtoženec ni bil kaznovan, županstvo Da ie dalo o niem slabo izpričevalo. Zagovornik ie pa predložil nravstveno izpričevalo istega župana da ie obdolženec na dobrem eiasu. Nato ie bilo dokazovanje zaključeno in sodni dvor ie stavil porotnikom vprašania o krivdi. Prvo glavno vprašanje, če ie kriv -Zdravko Deleia hudodelstva umora. Dru dodatno vprašan ve če se prvo potrdi: Jeli storil obdolženec svoje dejanje v taki duševni zmedenosti da se svoiega čina ni zadeval Državni pravdnik ie skušal dokazati obdolženčevo krivdo. Za a ovom ik dr. Egon Stare ie pozdravil porotnike in izrazil svoie veselie. du ^mc po 10 letih zopet enkrat na domačih ileh govoriti v mili slovenski eovorici. sai se ie šele zda i vrnil iz Italiie. Zagovornik se ie energično zavzel za obdolženca idealista, ki ie bil v ljubezni tako razočaran, sai so Driče izpovedale, kakšna ie bila nieeova lrubica. ki ie imela tudi druge moške. Obdolženec se ie pustil od Likarieve celo trpinčiti. In kako dober }e bil: sai Ve otroka ki ni bil niegov. Priznal za ^voiesra. Zaklručil ie:»Dviznite obdolženca iz Mata k novemu, lepšemu in boli-šemu žrvlienju!« Publika ie navdušeno ploskala. Porotniki so se vrnili čez 10 miaut iz posvetovalnice in so prvo glavno vprašanje radi umora soglasno zanikali, nakar te bil Zdravko Deleia oproščen vsake krivde in kazni. Občinstvo ie navdušeno Dloskalo m do-zdravlialo obdolženca. Razprava ie bila zakliučena šele ziutrai ob 4.20. Uboge žene. Prva: Osem moških je lazilo za menoj, devetim sem dala predujam, pa me ni nobeden zasnubil. Druga: Ah, me uboge žene, koliko so nam moški dolžni! Tatvine čevljev LJubljana, 11. dec. 192S. Viktor Gomboc je oženjen in je bil nočni čuvaj pri tvrdki »Peko« v Tržiču. Star ie 33 let. Viktor je bil par let v službi pri »Peko« v Tržiču, kjer je imel prosto stanovanje, luč, kurjavo, druge ugodnosti in tedensko 282 Dm. VendaT je pa zašel na kriva pota in je začel zanemarjati svojo službo, ki ni bila ravno težka. Moral je namreč ponoči hoditi po dvorišču tovarne in okoli nje ter dokazati, da vrši službo s kontrolno uto, ki io ie nosil s seboj ter je moral vanjo vtakniti vsako uro ključe, ki so na Šestih krajih v različnih objektih v vzidanih prostorih. Obdolženec si je pa omisltf za kontrolno uro ponarejene ključe, da jo je lahko poljubno urejal vsak čas tako, da ie bila vedno v najlepšem redu, kakor da bi točno vršil službo. S tem si je prihranil mnogo časa. Viktorju pa to še ni zadostovalo. Ponaredil je ključe, s katerimi je lahko odprl glavna vrata v tovarno in je v sobi kraj vratarjeve lože vzel iz omarice kliuče skladišč. Začetkom julija lani je začel sistematično krasti Čevlje, ustrojene kože. usnje, podplate, platno vn druge čevljarske potrebščine. Ukradene stvari je odnašal v svojo sobo. kjer si je napravil pravo skladišče, saj je nakradel vsega blaga za okoli 40.000 dinarjev. Ko je imel zalogo polno, je jel razmišljati, kako bi blago spravil v promet in sklenil je poslužiti se svoje žene Ane in svojega sorojaka Antona Kuzmiča iz Če-slavce, da sta razpečavala blago, prva v Prekmurju, drugi pa v jeseniškem okraju. Gbtoženčeva žena se je letos aprila kar stalno preselila v Prekmurje in sicer v Gornjo Lendavo, kamor ji ie mož pošiljal blago. Kuzmič, s katerim se je ViktoT seznani na neki veseKci v Tržiču, je pa prodajal čevlje delavcem v jeseniškem okraju in avstrijskim železni čar jem. Čevljev je bilo ukradenih skupaj 188 parov v povprečni vrednosti po 250 Din par, usnja pa za 7604 Din. na f umit urah je bilo v tovarni ukradenega skupaj za 3113 Din. Koliko je ukradel še drugega blaga, ni znano, ker ni bila sestavljena točna inventura. Obtoženec je srednjevelik, čvrst mož. Porotniki so razun 2 sami kmetje. Takoj pri otvoritvi razprave je publika napolnila dvorano. Med poslušalci je celo nekaj porotnikov včerajšnje razprave, ki niti k počitku niso legli ter tudi danes z zanimanjem slede razpravi. Razpravi je predsedoval svetnik dr. Gradnik, votanta sta bila svetnik Lajovic in okrajni sodnik Hudnik, zapisnikar pa av-skultant Tome. Za državno pravdnistvo je bil navzoč namestnik dr. Fellacher, a obtoženega ie zastopal odvetnik dr. Božidar Vodušek. Zagovor Obtoženec je dejai, da se čuti deloma krivega. Izgovarjal se je pa, da so mu tedensko plačo znižali in da so mu dali vlažno stanovanje. Krasti je začel lani zadnje tri mesece. 2ena mu je bila zboleia in imel je mnogo stroškov. Pripovedoval je. kako je našel med starim želez jem ključ, ki ie odpiral glavna vrata. Navadno je vzel 2 do 3 paTe Čevljev večkrat na mesec. Pozneje ko sta živela z ženo ločeno in je rabil več denarja, je kradel večkrat. Obtoženec priznava, da je ukradel že 80 parov čevljev in vee usnja, razno drugo robo da pa ie našel v smeteh. Par prič je izpovedalo, da je obdolžen* čeva žena živela zadnji Čas dokaj elegants no, pa tudi njen mož. Glasom kazenske karte Gomboc se ni bil kaznovan. Kazenski senat je stavil porotnikom sa* mo eno vprašanje o krivdi obtoženca, če je kriv, da je vzel iz zaklenjene posesti svojega službodajalca brez njegovega dovos ljenja 120 parov čevljev, več usnja in pod* platov v skupni vrednosti 39.145 Din 78 p. Porotniki so vprašanje o krivdi z 8 gla* sovi pot. drli in Viktor Gomboc je bil ob* sojen radi hudodelstva tatvine na 3 leta ječe s pooštrenjem. PreiskovaJni zapor se je vračunal. 7* opoldne se prične razprava proti Jane* zu Anderle radi hudodelstva uboja svoje žene. Radioprogram 11. dec. torek: 17: Radio-cw4testex. 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19.30: Kemija vsakdanjega žtvlleoia: Kisik-gorenje, pred. prof. Peaigo v. 20: Prenos iz tU harmonične dvorane: Akademija v spomin 10 Iefrnice smrti Ivana Cankarja, Radio orkester. 22: Poročila. 12. dec. sreda: 12.30: Reproduciram a glasba in borzna poročila. 18.30: Pravljice, pripoveduje Radio-tetka. 19: Srbohrvaščina, poučujje prof. Maz-ovec. 19.30: Vtplrv grške in rimske kuhure na evropski razvoj, predava vseuč. prof. dr. Bradač. 20: Večer arij Bacha in Hlndla. poje £ Marij Rus: 1. Bach: Ko hladen je večer nastal — iz Matejevega pasijona: 2. Bach: Zdaj na le-| vo, zdatf na desno — iz kantate »Kristus, edini bofcji sio»: 3. Haydn: Pomisli tu, ti človek trd — arija Simona iz oratorija »Letni časi»; 4. \ celem zdai blesku kaže se zemlija — revitiv in sooloSka arija iz oratorija «StJvarjenije»; 5. HSn-del: S častjo v nebesa greš! — arija iz oratorija « Mesija«: 6. V boj. čete vse! — recrtiiv in arija i* oratorija »Juda Makabejec»; 7. P. H. Sat-tner: A 6ug, nek duh zafcKče mi — vsioprri solo iz kantate «V pepelničn! nočr»; 8. P. H. Sa-ttner: Jaz pa poznam trpinov trop — skflepna scAo iz kantate «V pepekiični nočn»; 8. P. H. SattneT: Jaz pa poznam fcnpinov trop — sklepni solo iz kantare «V pepelmčni noČiV Radio orkester. 22. Poročila. 13. dec. četrtek: 12.30: Reproducirana glasba ki borzna poročila. 18.30: Kmetijsko-gospodar-sko predavanje, predava mg. Rado Lah. 19: Italijanščina, pouču-je prof. Gruden. 19.30: Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kranjec. 20. Pevsfla večer. ZeJezn. pevsko društvo «Sloga* pod vodstvom g. Svetla poje; t. Kimovec: Tebe Boga hvalimo: 2. Krmovec: Večerni zvon; 3. St. Premrl: Božična; 4. Oton Mailing: Slike iz svete dežeie: a) Jeruzalem, b) Betamja, c) Mrtvo morje, d) Velikonočno >wro. e) Nazaret, f) Jakobov vodnjak. Rad« kvartet. 22: PoročHa. Dobrovoljci, ki niso dobrovoljci Vojno ministrstvo je Izdelalo pravilnik k zakonu o dobrovolfjcth, ki je izšel v zadnjem »Vojnem listu«. Kakor je bilo pričakovati, so tudi po novem zakonu odnosno pravilniku prezrti oni dobrovoljci, ki so začetkom leta 1917 izstopili iz srbskega do-brovoljskega kora v Rusiji in ki jih smatra naše dično vojno ministrstvo za nekake dezerter je. To so takozvani disidenti, o katerih ve naša javnost premalo, da bi mogla presojati njihov korak. Po novem pravilniku so priznani kot dbrovoljci celo oni, ki so vstopiti kot tuji državljani prostovoljno v srbsko in Črnogorsko vojsko do 5. novembra 1918. O naših dobrovoljcih, ki so vstopili v srbsko vojsko že začetkom 1. 1916, ko je bilo še zelo problematično, kdo bo zmagal in ki so se borila za Jugoslavijo v Dobrudži, pa je v posebnem odstavku pravilnika rečeno, da nimajc nobenih pravic do svojstva dobrovolticev. Tako ie hegemonistični režim ponovno dokazal svojo perfidnost in stori! nečuveno krivico idealnim sinovom našega naroda, ki so tvegali svoje glave, a morda rudi življenje svojih bližnjih sorodnikov s tem, da so že prva leta svetovne 'vojne stopili prostovoljno v srbsko armado. V Rusiji se je dogajalo v malem to. kar se dogaja v velikem v Jugoslaviji. Razmere v srbski do-brovoljsk; diviziji in pozneje v dobrovolii-skem koru v Odesi so bile naravnost gorostasne Isto. kar počenjajo hegemonasti zdaj v; skupni državi, so uganjali v mamisem obsegu tudi med našimi dobrovoljci v Rusiji. Tretirali so jih kot brezpravno rajo in o Jugoslaviji niti slšati niso hoteli. Govo-rHi so vedno samo o Veliki Srbiji. Ne bomo se spuščali v podrobnosti razpada srbskega dobro v oljskega kora v Rusiji, kajti o tem bi se dala napisati debela knjiga in prepričanj smo, da bo še naprsana, pač pa hočemo omeniti nekatera najbolj kričeča dejstva. Naši dobrovoljci so bili srbijanskim oficirjem z redkimi izjemami av-striajakanri, ki so odložili avstrijske sukn!e samo zato, da bi lahko komodno živeiH. Vsi dobrovolici-častniki so dobivali enake plače in sicer po 50 rubljev. kot prispevek Avstrije in če se ne motimo 2.50 rublja od Rusije dnevno. Mesečna plača dobrovoljca-častnika je znašala okrog 130 rublijev mesečno ne glede na čin, dočim je znašala plača srbijanskega podporočnika okrog 500 rubljev. Toda na-šim dobrovoljcem nj šlo za plače. Bili so idealisti in ko so zahtevali, naj se menuje kor jugoslovenski, je srbska vlada to zahtevo energično odklonila. Vele-srbsko stališče, ki so ga zavzemali srbijanski oficirji, in pa škandalozne razmere v dobrovoljskem koru samem, so prisilile naše dobrovoljce, da so izstopili in se pridružili deloma ruski armadi, deloma pa češkoslovaškim legiijam To, kar se dogaja zdaj v skupni državi, so preživel: naši dobrovoljci že pred dobrimi 11 leti. In ker so nastopili proti velesrbskemu šovinizmu m moralni pokvarjenosti predstavnikov te mentalitete, jim odreka hegemonistični režim vse pravice, katere daje v polni meri celo onim »dobrovoljcem«, ki so pricapljali za njimi šele takrat, ko je Avstrija že razpadla. Prosveta Gled»'i?ki repertoarji: Ljubljanska drama Torek, 11.: fLepa Vida». Proslava desetletnice smrti Ivana Canarja. Premi jurski abonma. Sreda, 12.: Zaprto. Č'etrtek, 13.: cHerman Celjski>. D. Petek, 14.: cživi mrtveca B. Sobota, 15. ob 3. popoldne: . C. Četrtek, 13.: Zaprto. Petek, 14.: ;Faust>. A. Sobota. 15.: rBajaderar^. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Klavirski koncert Ivana Noča V filharmonični dvorani je priredil sinoči pianist Ivan Noč koncert, ki bi na vsak na= čin zaslužil širšega zanimanja pri našd publiki, saj je g. Noč ened izmed onih redkih pianistov*dotnačinov, ki se je posvetil kon* certnemu delovanju in ki si je že izven svo= jc domovine pridobil ugled. Spretni, nara* ščajoče ustvarjeni program je obsegal Ba* chov orgelni koncert v a*molu, ki ga je Noč priredil za klavir, Rameau * Godovskijevo Sarabando in imenitni Rigandcm, Brahmso* vo Rapsadijo v h*molu ter Balado v g*molu, po pavzi pestri Schumannov Karneval in k sklepu po eno Škerjančevo, Marsovo, Gla* zunovo, Borodinovo, I>ebussyjevo in Lisz* tov o skladbo G. Noč razpolaga z močno imponirujoče razvito klavirsko tebniko, s sihirm, mesto« ma brutalnim udarom, ljubi zlasti ostre di* narnične kontraste, dočim bi si pri njem že* leJ ie iskrenejšega ustvarjanja doživetja. Njegovo muzikalno znanje je veIikc*potez= no in resno. Brez Bacha pianist skoro ne more živeti in da se je Noč kar najmočneje Se poglobil vanj, je dokaz njegova obde* lava sicer ne baš rajmočnejSega orgelskega koncerta. Enako pa goji rudi sodobno piani* stično muziko. kar sprričuiejo Mame« Debus« sy itd. V prav posebno dobro p« mu je šte* ti. da je svojemu programu vključil tudi Skerjanca. Občinstvo je Nočevim izvaja* njem sledilo z vneto pažnjo, ga obdarovalo bogato z vencem in šopki, pa tudi z glas* nim, dolgotrajnim odobravanjem. —č. V spomin desete obletnice smrti pisatelja Ivana Cankarja se vprizori danes zvečer v dramskem cledaliču niegova tri- j dejanska drama »Lepa Vida«. Vloge so sle- deče zasedene: Lepa Vida, ga. Šaričeva; Mati, ga Maria Vera; Milena, ga Mira Danilova; Poljanec, bolan študent, g. Gregorin; Dioniz. petnajstleten študent, g. Jan; Mrva, zapit pisar, g. C. Debevec; Damjan, star delavec, z. Levar; Dolmar, bogat posestnik, g. Kralj; zdravnik, g. Cesar. Režijo ima s. Ciril Debevec. Godba po motivih Griega. Sceno za to delo je postavil g. prof. Vav-potič. Pred pdčetkom predstave bo govoril uvodne besede g. prof. Sovre. Predstava se vrši za premierski abonma. V petek, dne 14. t. m. se poj e v ljubljanski operi Gounodova opera Faust z go Zinko VHfan-Kunčevo kot Margareto. Predstava se vrst za abonente reda A. Na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev našega gledališča se poje v soboto, dne 15. t. m. zveoer ob pol 20. uri Kalmanovp opereta »Baiadera« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Ker je predstava v korist Udruženju naših članov Narodnega gledališča, vabimo občinstvo v obilnemu posetu. Otroška predstava po izredno nizkih cenah v ljubljanski drami. V soboto, dne 15. t. m. bo v ljubljanski drami otroška predstava popoldne ob 15. uri Vprizori se mladinska Lgra »Modri osliček Miško«. Cene za to predstavo so Izredno nizke ter stane sedež v prvi polovici parterja 8 Din. v drugi polovici 5 Din. Balkonski sedeži 4 Din, galerjski sedeži 3 Din. Dijaško stouSče 2 dinarja, galerijsko stojišče 1 Din. Lože v parterju in I. redu po 40 Din, v II. redu 25 dinarjev S to predstavo hoče uprava omogočiti obisk tudi najrevnejšim Šolskim otrokom v Ljubljani. Mozartova opera: Čarobna piščal se poje v ljubijansifk operi v sredo dne 12. decembra pod taktirko ravnatelja g. Poliča v običajni zasedbi za abonente reda C. Gospa Zinka Vilfan - Kunčeva, odlična članica ljubljanske opere, nastopi v tekočem in prihodnjem tednu v naši operi v treh delih in sicer poje v petek glavno žensko vlogo v »Faustu«, v nedeljo zvečer naslovno vlogo Puccinijeve opere »Tosca« in prihodnji teden nastopi v Verdijevi »Aidi<. Prihodnja operna noviteta bo moderno operno delo Jonnv svira (Jonny spielt aTf) skladatelja Kreneka. To delo je bilo samo v lanski sezoni vprizorjeno na najmanj 50 odrih. PripravLja se pa tudi ljubka opereta »Pri treh rrdadenkah<, ki je zgrajena na motivih klasične in nedosežne Šu-berfcove glasbe. Obe premijeri bodeta še tekom tega meseca. Ljubljanska drama pripravlja izvirno noviteto Pavel Golia: »Kralj brezpravnih« (betlehemska legenda) in pa angleško komedijo »Volpone«. Med blazinami v Jakopičevem Izmed vseh kulturnih društev je TKD Atena nedvomno eno najavilnejših. Društvene mladinske prireditve se odlikujejo po originalnosti in so za našo mladino zelo vzpodbujevalne in poučne. Pa tudi druge prireditve namenjene širši javnosti, ne zaostajajo za prvimi. Razstava blazin naj bi pokazala visino esteticnega okusa našega ženstva, kajti tudi blazina je lahko merilo okusa dobre gospodinje. TKD Atena je razstavila v vseh prosto-nih Jakopič, paviljona blazine od najstarejših časov pa do današnjih. Tako vidimo v posebni sobi posteljno opremo in blaaine, kakršne so imeli naši dedi. Iz slehernega motiva na njih veje narodna onstnost. To so res blazine, narejene po okusu in potrebah tedanjega ljudstva. So lepe in praktične, kakoršna mora biti pravzaprav vsaka blazina, če ni le dekorativen okrasek brez vrednosti. V isti sobi so razstavljene cerkvene blazine, prti, in drugi sem spadajoči predmeti. Razstavljene so tudi stare in nove benečanske blazine. Originalne so blazine tvrdke Jager iz usnja z motivi iz starih kranjskih kožuhov. V veliki sobi .*o razstavljene moderne blazine za spalnice, salone, gosposke sobe itd. Če primerjamo te s starimi slovenskimi blazinami, vidimo, kako se je moderniziral okus naše žene, to pa le na škodo izvirnosti in lepote, kajti večina tako zvanih modernih blazin je navaden kič. Lepe in vredne so le biderma-jerske blazine, smirnske in kelimske preproge ter nekatere druge z biserno in bro-katno vezavo. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so zanimive zaradi originalnosti motivov in zaradi izredno fine tehnične izdelave. Tudi med blazinami za vrt in verande v desni sobi je precej lepih in svojemu namenu odgovarjajočih. Nad vse zanimiv je kot z japonskimi preprogami in blazinami, ki jih je razstavila ga. Skuskova. Po motivih in izdelavi se vidi, da so iz sveta, ki je našemu okusu tuj, vzbujajo pa kljub temu pozornost vsakega gledalca. V predsobi je razstava ročnih 6likarij Tine Lorantove, ki so pač v slogu moderne stanovanjske opreme. Čipke Osrednjega zavoda za pospe van je obrti in hrvatske vezenine izpopolnjujejo razstavo. Društvu, ki je skušalo podati z razstavo, ki je nadvse poučna, sliko stanovanjske kulture naših žena, se je v polni meri posrečilo po zaslugi neumorne predsednice ge. Kroftove in s sodelovanjem arhitekti-nje ge. Vurnikove. Razstava je podaljšana do četrtka 13. tm., na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Če se star panj vname Giuseppe^ Colombo je bil nad 30 let upravitelj posestva in imetja grofov Padulli, bogate patricijske rodbine iz Milana. Golombo je bil vesten in pošten in zato mu je rodbina zaupala. Polnih 25 let je vesnto vodil vse gospodarstvo in morda bi ga tudi do svoje smrti, da ga ni zapeljala lepa baletka, s katero se je po smrti svoje žene pred petimi leti seznanil. Je pač križ. če se star panj vname! Colombo se je blazno zaljubil v stasito baletko. Vse. kar si je zaželela, ji je kupil. Naravno, da je pri tem trpela rodbinska blagajna grofov Padullijev. Vedno globlje je posegal Colombo v njo in končno je bila vrzel tako velika, da so jo opazili tudi drugi. Padullijevi so dognali, da fkn je Colombo v zadnjih šestih letih poneveril okoli 6 milijonov lir. Toda to še ni bilo vse! Mož je bil namreč upravitelj tudi pri raznih dru- i gili plemeniškili rodbinah. Vse skupaj se ga je prijelo okoli 20 milijonov lir. Ko je čutil, da sc mu majejo tla pod no= gam4, jo je popihal, a ž njim vred j« da-la Milanu slovo tudi lepa baletka. žtieiežmca Koledar. Danes: Torek, 11. decembra \92S; katoličani; Damast; pravoslavni: 28. novembra, Stevan. Današnja prireditve. Drama: ^Lepa Vida«. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Plamen ljubavi*. Kino Ideal: »Zlati prepad*. Angleška umetnostna razstava v muzeju. Proslava 10-letnice smrti Ivana Cankarja v Filharmoniji ob 20. Predavanja: Dr. Milan Čurćin: O Me-štroviču ob 18. na univerzi; v Unionu ob 20.: »Preko Alp na smučeh«, predava znameniti nemški alplnst Arwed Mohn iz Mo-nakovega. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt. Go-sposvetska cesta. Najslavnejši poljski medij Te dni so bili po VarSavi nalepljeni veliki kričeči lepaki, ki so oznanjali, da se bo vršilo javno predavanje o n7-večjem poljskem mediju, nedavno umrlem Janu Guzikii. Lepaki so vzbudil: med občinstvom splošno zanimanje, čeprav so javna predavanja ob tem letnem času v večjih mestih na dnevnem redu. Velika dvorana je bila nabito polna nekdanjih Gttzikovih občudovalcem in radovednežev, ki so poznali slavnega medija komaj po imenu, Chtzik je slovel več let kot eden najboljših svetovnih medijev. Pred letom 1921 so sa poznali samo v Varšavi, kjer so ga vabili na spiritistične seanse in se bahali z njim kot z enim največjih medijev. Evropa se je začela zanimati za Cru-zika po letu 1921, ko je začel pariški metafizični zavod temeljito Študirati ta pojav in ko je strokovna revija «Revue Metapsychique» objavila o Guzikiu obširno razpravo. Koncem 1. 1923 so se vršili z varšavskim medijem znanstveni poizkusi na pariški Sorbonni. Nastane vprašanje, ali je bil Guzik pravi medij ali pa samo spTeten šarlatan. Na to vprašanje se da na podlasri poizkusov in razprav odgovoriti, da je imel nedvomno medijalne sposobnosti, ki jih je pa sčasoma za vedno zlorabljal. To je bilo opetovano dokazano, zlasti začetkom leta 1924 v Krakovu. kjer ie posebna komisija ugotovila, da je Guzik poslušalce in gledalce namenoma varal. Takrat so si razlagali njegovo šarlatanstvo s tem, da se je moral Guzik s spiritističnimi seansami preživljati. Strokovnjaki na polju metafizičnih pojavov so se pa strinjali v mnenju, da je spadal Guzik zadnje čase med tri ali štiri materializirajoče medije, ki jih imata zdaj Evropa in Amerika. In kakor vsi dosedanji mediji, tako je tudi on odnesel zagonetno svojih duševnih zmožnosti v grob. Guzik jc znal priklicati fosforescirajoče postave, v katerih so prisotni spoznali davno umrle svojce. Priklicati je znal tudi plešočo lučico, opici podobnega pritlikavca in podigano, ki je skakala po udeležencih spiritistične seanse. Guzik ie umrl v starosti 52 let Od 1. 1896, ko je šlo njegovo krznarsko podjetje v konkurz, se je preživljal izključno kot medij. Včasi je nastopil po trikrat dnevno v družbi ljudi, hrepene-čih po senzacijah. Koncem preteklega stoletja se je rrrudil opetovano v Pe-trogradiu, kamor ga je vabil Aksakov in kjer je prirejal spiritistične seanse. V Varšavi niso njegovih sposobnosti nikoli znanstveno proučevali. Pač pa jc bil Guzik v poljski prestolici celo popularen. Bil je mož srednje postave, bledega obraza in nervoznih oči. V družbi je večinoma molčal. Občeval je mnogo s poljsko aristokracijo in lahko bi bil marsikaj povedal o njenem življenju, toda bil je vedno diskreten in o intimnih razmerah v odličnih poljskih rodbinah ie dosledno molčal. Reforme kralja Amanulaha Letos je potoval afganistanski kralj Amoinalah po Evropi. Mož je bil v Londonu, Benlinu, Rimu, na Dunaju in celo v MotsikvL Videl je mnogo lepega in praktičnega, zanamal se je zlasti za tehnične naprave, v marsikaterem pogledu mu je pa tudi ugajal način življenja v Evropi Evropsko potovanje je napravilo nanj globok vtis. In ker se ne drži tradicij, je začel takoj po prevratu modernizirati svojo državo. NaJr*rej je odpravil fes in zahteval, da se ženske strižejo na »borbi«. Naravno, da so ntegove reforme naletele na hud odpor. Stari, zagrizeni Afgamrstanci so se odfločno uprli. Toda Amunalah se je zanesel na svoje vojake. Upor je naglo zatrl in vse kolovodje je dal pobesiti. Obesitti je dal celo svoiega sina, ki se ie bil pridružil upornikom. To je zaleglo, Afganistanci so se naenkrat sprijaznili s kraljevimi reformami. Vsaka šola pač nekaj stane. Zdaj poročajo anfcilešJki listi o novi kraljevi odredbi. Od 21. marca dalje mora biti vsakdo, ki pride v prestolico Kabul. oblečen popolnoma po evropski modi. in gorje mu, če pride s fesom na glavi. Kdor ne bo ubogal, bo plačal denarno globo, pa še po podplatih jih bo dobil r00R on A5ITIF, TA NAPREDUJE! o 5206 Stev >82 •SLOVANSKI NAROD, dne 11. decembra 1928. Sti »n 3. Dnevne vesti. — Kedaj je plačilo javnih davščin veljavno napram državi. Finančna delegacija oojavija uradno: Ker so se dogodili primeri, da so neopravičene osebe pobirale javne davščine teven prostorov davčnega urada (davčne uprave) ponavljam sledeči razglas* Plačan ie javnih davščin je za državo le tedaj veljavno, če se izvrši ali v prostorih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti poblotnici. lastnor. podpisani od dveh uradnikov, imenovanih v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti preiemnemu potrdilu poštnega fu-nkciionaria. Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutorja pa velja člen 7 uredbe ministra za finance o postavljanju davčnih eksekutorjev. Uradni Kst z dne S. januarja 1921. št. 5/2 ex 1921, po kateri sme davčni eksekutor sprejeti od enega dolžnika največ do Din 25.—, to pa le proti priznanici iz svojega Moka. Kdor bi se poslužil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah tu navedenih predpisov, odgovarja sam za posledice nepravilno opravtjenega plačila napram dtržavi. — Spremembe v prometu potniških vlakov. S 15. decembrom t. 1. stopijo sledeče spremembe voznega reda potniških vlakov v veljavo. Na progi Planica - Jesenice vozi dnevno redno potniški vlak z odhodom iz Planice ob 6.14 in prihodom na Jesenice ob 7., zato pa izostane sedanji potniški vla& z odhodom iz Planice ob 5.04 in prihodom na Jesenice ob 5.50. — Na progi LJubljana gL kol. - Karlovac vozi dnevno redno potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 16.05 in pTihodom v Karlovac ob 30.58., zato pa izostane na progi Ljubljana gl. kol.-Novo mesto dosedanji potniški vlak z odhodom iz Lrubljane gl. kol. ob 11.50 m •prihodom v Novo mesto ob 14.45. ter na progi Novo mesto - Karlovac vlak z odhodom iz Novega mesta ob 16.20. in prihodom v Karlovac ob 18.50. — Na progi Črnomelj - Novo mesto vozi dnevno redno mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19.35 in prihodom v Novo mesto ob 21.15, zato pa izostane dosedanji mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19.10. in prihodom v Novo mesto ob 20.50. — Na progi Trebnje na Dol. - št. Janž na Dol. vozi dnevno redno mešani vlak z odhodom iz Trebnjega na Dol. ob 15.33. in prihodom v Št. Janž na Dolenjskem ob 16.37. ter v obratni smeri mešani vlak z odhodom iz Št. Janža ofo 17.26. in prihodom v Trebnje na Dol. ob 18.19., zato pa izostane dosedanji mešani vlak z odhodom iz Trebnjega na Dol. ob 14.20 in prihodom v Št. Janž na Dol. ob 15.39, ter mešani vlak z odhodom iz Šent Janža na Dol. ob 17.07. in prihodom v Trebnje na Dol. ob 18.06. Popolni vozni red teh vlakov je razviden na postajah. — Razpis stalnih službenih mest na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti so razpisana stalna službena mesta in sicer v srezu Brežice 10, v srezu Črnomelj 19, v srezu Kamnik 10, v srezu Kočevje 18, v srezu Kranj 18, v srezu Krško 24, v srezu Laško 7, v srezu Litija 11, v srezu Ljubljana -okolica 11, v srezu Logatec 6. v srezu Novo mesto 26 in v srezu Radovljica 10. Prošnje je treba vložiti pri pristojnem šolskem u-praviteljsrvu najkasneje do 31. t. m.» šolska upraviteljstva jih pa morajo predložiti velikemu županu ljubljanske oblasti najkasneje do 31. jajrruarja 1929. Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Uradnega lista« št. 115 z dne 10. t m. — K premestitvi ing. Ladislava Bevca. Vest o premestitvi inženjerja gradbene direkcije g. Ladislava Bevca v Novi Sad je vzbudila splošno ogorčenje med vsemi, ki poznajo tega izredno simpatičnega, agilue-ga in požrtvovalnega državnega uradnika, ki se je z neverjetnim idealizmom in zelo uspešno udejstvoval v našem društvenem življenju. Jasno je, da je bil premeščen na pritisk klike v središnji upravi udruženja rezevnih častnikov in da je postal žrtev neznosnih razmer v tej organizaciji. G. Beve ima mnogo iskrenih prijateljev tudi med onimi, ki ne dele z njim njegovega političnega prepričanja. Ljubljanski pododbor udruženja rezervnih častnikov, ki šteje nad 1200 članov, mu je že opetovano izrazil neomajno zaupanje in ocenil njegove zasluge za pod obor. Vsi, ki g. Bevca poznajo in cenijo njegovo delo, si bodo dobro zapomnili, da je postal žrtev persekucij v času, ko vihti nad Slovenijo svoj bič klerikalna reakcija. Kar se pa tiče osamosvojene organizacije naših rezervnih časnikov, moramo omeniti, da se temeljito motijo oni, ki so mislili, da se bo čreda razkropila, če udarijo pastirja. Naši rezervni častniki niso nobena čreda in bodo znali primerno odgovoriti na to nečuveno nasilje. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan sanitetni poročnik v Ljubljani dr. Dušan D i m i t r i j e v i ć. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 15. do 21. novembra je bilo v ljubljanski oblasti 33 slučajev tifuz-nih bolezni, 4 griže, 60 škrlatinke. 66 ošpic, 19 davice. 6 šena in 1 vraničnega prisada V mariborski oblasti ie bilo od 22. do 30. novembra 9 slučajev mumpsa. 23 tifuznih bolezni, 6 griže. 51 škrlatinke, 171 ošpic, 26 davice. 8 šena in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 26. novembra do 2. decembra je bilo v ljubljanski oblasti 8 slučajev svinjske kuge. 7 svinjske rdečice ki po 1 vraničnega prisada, smrkavosti, konjskih garij in čebelne kuge. V mariborski oblasti je bik> 3. t. m. 32 slučajev svinjske kuge. 21 svinjske rdečice, 3 vraničnega prisada, 2 mehurčastega izpuščaja goved in po 1 šustavoa, konjskih garij in stekline. — Kurijoznost v naši prosrveti. V Beogradu je neki srednješolski profesor pripravljal dijake za IT. razred gimnazije. Ker pa menda niso bih" posebno nadarjeni, si je izmislil zanimiv trik, ki priča, kako žalost- ne razmere vladajo v naših prosvetnih ustanovah. Zbral je namreč na»jboljše dijake iz višjih ra«r«dov in se odpeljal z njHn v Kruševac, kjer so seveda vsi položili izpit in dobili izpričevala. Dijaki ki bi morali polagati izpit, so pa ostali lepo doma in profesor jim je preskrbel potrdila, da so izpit položili. — Iz »Uradnega li&ta-c, »Uradni liste št 115 z dne 10. t m. objavlja zakon o nujnem izvajanju javnih del in pomoči siromašnim pokrajinam, oškodovanim po elementarnih nezgodah, izremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku, izpre-membo razpisa o pošiljanju triplikatov poštnih deklaracij in vodstvu statistike vrnjenega blaga, in pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem aisrtemu v tobačnih tovarnah. — Smrtna kosa. Danes je preminul v Ljubljani mesarski mojster in posestnik g. Franc D o 1 n i č a r. Pokojni je bil v mestu splošno znan in priljubljen kot izredno simpatičen, značajen mož. Pogreb bo v četrtek ob 2. popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše isikreno sožalje! — Vreme. Po toplem in deževnem vremenu, ki je trajalo več dni. smo dobili sneg. Snežilo je ponoči, zlasti pa v dopoldanskih urah. V mestu se sneg hitro taja, pa tudi zunaj najbrž še ne bo obležal, ker je še vedno južno vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme oblačno s padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, odnosno megleno. Povsod je tudi deževalo. Tudi po nekaterib drugih krajih je naletaval sneg. Največ dežja smo imeli v Ljubljani, kjer so znašale padavine 22.2 mm. V Dalmaciji je temperatura znatno poskočila. Včeraj so imeli v Splitu 14 sto-pftri. V Mariboru je bilo 9, v Beogradu 7.4, v Ljubljani 6.3. v Zagrebu 6. v Skopiju 1 stopinja. Danes zjutraj je kazal barometer v L hib I jam" 747 mm, temperarura je znašala 0.5 stopinj. — »Ženski list«. Izšla »e 12. kot božična številka »Ženskega Hsta« na 40 straneh s sledečo vsebino: Božična novela. — Dve humoreski. Kozeri je. — članki: Narodni božični kolači. — Kako je nastal Zagreb. — Malo predavanje. — Socijalne pridobitve češke žene. — TOietnica švedske pisateljice. — Naša narodna noša v svetni. — Nekoč in zdaj. — Velika in mala deca itd. — Božična številka * Ženskega lista« je zelo pestra in zanimiva. Ta priljubljena revija se naroča v Zagrebu. Samostanska iriica št. 2, in stane četrtletno 45 Din. — Doraščajoča mladina naj zauživa zjutraj kozarec naravne »Franz Josef« grenčice, ki doseza v sled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroSkih klinikah se vporablja »IVanz Josef c voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah. 26T Damske plašče najnovejše s kožu novino ali brez od 300 do 800 Din; dekliške v velikoti od 2 let dalje od 110 Din naprej; damske Kasha obleke od 240 Din naprej; zimska krila in bluze od 70 Din naprej, kakor tudi damske in oroške barhent*obeke — nudi najceneje F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA, — — Oglejte si razstavo ▼ izložbi! — ■— Mohna iz Miinchna »Preko Alp na smučeh: ki bo danes ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona, združeno z lepimi ^kiopfčnimi s';-kami. Predprodaja vstopnic v pisarni SPD Frančiškanska ulica 10-1 (dvorišče), in zvečer od 19 naprej v Uni onu. —lj Pravljice za deco pripoveduje hitri v sredo ob 5. popoldne ga. lika VV a s c h t e v beli dvorani hotela Union. Vhod Frančiškanska ulica 2. čez dvorišče. TKD. Atena«. —I j TK. Skala priredi vrsto predavani o nomenklaturi Julijskih Alp. Predaval bo iz prijaznosti -g- dr. H. Turna. Prvo predavanje se vrši v četrtek. 13. t. m. v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola. Narodni dom, vhod Bleiweisova cesta. Po predavanju eventualna debata. Vabijo se geografski krogi, turisti in sploh vsi. ki se zanimajo za ta tema. Vstop prost. — Odbor. —lj Prireditve Sokola I. na Taboru. Bratsko članstvo, ceni. občinstvo in narodna društva opozarjamo na naše prireditve, katere se vrše še v tem letu in predpustui dobi ter pričakuje, da se pri določanju svojih predpustnih prireditev ozirajo na naše vsakoletne dneve. 31 decembra t. I. Silvestrov večer. 9 februarja 1929 »Maškara-da« (pustno soboto. 16. februarja 1929 »Valčkov večer« K programu se še povrnemo. — Za božič spomnite se trpečih in stra-daiočih siromakov slepcev s kakršnimkoli darom. Na Željo pošljemo položnico pod štev 14.066 — Podporno društvo slepih, Wolfova uhca 12. 948n —lj Pevsko dru§tvo Ljubljanski Zvon.. V sredo zvečer ob pol 8. vaja mešanega zbora v društvenih prostorih. lj— Pevski zbor »Krakovo - Trnovo«. Nocoj ob 8. uri pevska vaja. Po vaji važen sestanek. 950n Pisane zgodbe iz naših krajev Lažni narednik. — Dva pretepa. — Drzen napad na avtomobil. Iz Ljubljane —lj Seja občinskega sveta odgođena. Za danes ob 17. sklicana seja občinskega sveta, ki bi imel razpravljati o obligacijskem posojilu, je odgođena, —lj Važne Izpremembe pri finančni delegaciji V uradniSkih krogih, ki stoje blizu SLS, se zadnji čas trdovratno vzdržutejo vesti o važnih izpremembah v vodstvu finančne delegacije v Ljubljani. Kakor zatrjujejo, bo v kratkem vpokojen dosedanji delegat dr. Ivan Rupnik, a na njegovo mesto bo imenovan finančni direktor dr. P o v a 1 e j, ki se je pred dnevi mudil v Beogradu. —lj Pozor na denuncijante! Kakor se nam poroča, je režim iz Beograda poslal v Ljubljano večje število demmcijanrov, vohunov in ovaduhov, ki imajo nalogo, da prishrSkaujejo v javnih lokalih razgovor družb m da potem ovaj a jo posameznike, ako so morda rekli kako nepretehteno besedo. S svojim nerodnim vedenjem so nekateri že zbudili pozornost tembolj, ker so skušali zavijati stvari, o katerih so samo nekaj naipol 5uK. Ker ni izključeno, da jih bodo kierikalci po navodnih »največjega Slovenca« in prvega peiicifa v naši državi v njihovem poslu vneto podpirali, kakor so leta 1914. ob izbruhu vojne avstrijske špi-jone v preganjanju napredinoakov. opozarjamo, naj se nihče ne spušča v kak zaupen ali prijateljski razgovor s kakim siEmljrvrm človekom. Ker hoče imeti režim dokaze o *protidržavnosti« pristašev KDK. je pričakovati, da jih bo skušal najti tudi na najbolj nesramne načine. —lj Obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja proslavi »Delavsko pevsko društvo Cankar« danes zvečer ob 30. v dvorani Fii-haTmornčn« družbe. Na sporedu so: Govor, recitacija, sotospevi m koncert društvenega moškega zbora —lj Na čast gospe Mmki Govekarjevi. Splošno žensko društvo vabi svoje članice in priiatelje v sredo 12. t m. ob pol 9. zvečer v restavracijo Zvezda na častni večer ge. Minke OovekafJeve. na katerem ji pripne predsednica društva gospa FTartja Tavčarjeva toMfco zasluženo odlikovanje, red sv. Save IV. razreda. Poteg klavirskih in pevskih točk je na programu zanimivo predavanje g. Lindtnerjeve o »Safic, ženski razstavi v Bernu. —lj Slovensko planin, društvo opozarja na današnje zanimivo predavanje znamenitega nemškega alpinista g. Arweda I Iz Celja —c Sokolov Silvestrov večer se vrši kot običajno tudi letos v vseh prostorih Celjskega doma. —c Za najrevnejše učence deške okoliške osnovne šole v Celju bo letos božičnica v nedeljo 23. t. m. ob 3. ur v telovadnici. —c Celjsko pevsko društvo ima svoj občni zbor v petek 14. t. m. zvečer v pevski sobi Narodnega doma. —c Smrtna nesreča. V soboto zjutraj so našli Crnila Lorberja, 431etnega hlapca, v gostilni Zavodnik v Prešernovi ulici v njegovi Čuimnati mrtvega. Ker je bilo videti, da se je v redu slekel in legel v posteljo, so ga najbrže zadušili plini iz maie peči za oglje, ki si jo je to noč postavil brez znanja svoje gospodinje v čumnato. Umazana afera v Hamburgu Kakor je pred meseci na Dunaju vzbudila veliko senzacijo afera arhitekta Loosa, ki ie bil aretiran radi oskrunje-vanja nedoletnih deklic, tako je te dni ves Hamburg pod vtisom umazane afere, v katero je tudi zapleten arhitekt. Gre za arhitekta VVinzenza. Mož se *e pred desetimi leti oženil s svojo sedanjo ženo, ki je bila takrat stara 32 let, dočim jih je bil on 54. Žena mu je mi-peljala v zakon budi svojo nezakonsko šestletno hčerkico. Otrok, ki se je medtem že razvil v cvetoče dekle, ie sedat v ospredju škandalozne afere. Nezakonska hči Vera je te dni pobegnila od doma. Njen oče je beg prijavil policiji. Toda policija je dognala, da ie mladenka morala pobegniti od doma. ker so bile razmere v VVinzenzovi rodbini neznosne. VVinzenz je otroka takoj po poroki adoptiran. Hčerka je pa bila materi trn v peti in nagovarjala je lastnega moža, naj jo oskruni. Tn arhitekt je svojo adoptivno hčerko res vpričo lastne žene posilil. To mu pa še ni bilo dovolj. Imel ie s hčerko vseh deset let ljubavno razmerje. Žena, odnosno mati, je vedela za ogabno početje, pa ni protestirala. Za nameček je svojo hčerko še pretepala. Dekle ni smelo z doma. samo v šolo jo je pustila brezsrčna mati. Končno se je Vera strašnega živlie-nja naveličala in pobegnila je od doma. Zatekla se ie v Berlin k svojemu znancu, kateremu je potožila svoje gorje. Ta je zadevo prijavil policiji. Dekle je preteka! zdravnik in ugotovil težke poškodlbe. na kar ie policija arhitekta Winzenza aretirala. Zan:mivo >e. da pravi dekletov oče živi v Berlinu. Mož ie bogat trgovec in kp je zvedel za usodo svofe hčerke, io je hotel vzeti k selbi. Policija ie pa dekleta začasno oddala v zavetišče. Kako bo končala ta afera, ki vzbuja v Nemčiji splošno pozornost, še ni znano. Prijetno Miklavževo darilo Na Poljskem sta bila te dni izvršena dva drzna atentata, ki pa k sreči nista dosegla svojega namena. V uredništvu lista «Slowo Potekie» v Lvovu so prejeli na Miklavževo pošiHiko. ki se jim je zdela sumljiva. Previdno so jo odprli in dognali, da je v zaboju peklenski stroj. Obvestili so policijo, ki pa atentatorja ne more izslediti. SKčno Miklavževo darilo te dobila tudi redakcija lista «Kwier Codz'env» v Krakovu. V redakciji se ie pojavil sel. ki ie «izroč;l velik zavoi. Češ. da prinaša Miklavževo darilo. Tudi tu ie šlo za atentat, ki se pa ni posrečil Ko so zavoj odvil-i. so našli v njem bombo. Oba izialovTtena atentata ortčata, da gre za dogovorjeno komun etično zaroto. Oba lista sta namreč nacionalistična. Dokazana ljubezen. On: Sam ne vem, kako bi ti dokazal, da te ljubim. Ona: To ni težko. Stori, kakor je storil mož mole nrtiateljice. Zavaroval se je za 100.000 Din in je Čez dva meseca umrl. Taki, ki bi radi živeli na račun drugih, so vedno bili in bodo še na svetu, ker jim bolj diši slepariti, nego delati. Raje se pokažejo v lepi elegantni obleki, čeprav je prisleparjena, kakor da bi hodili okoli razcapani. Tak lahkoživec je bil tudi neki narednik, ki se je pred tednom pojavil v Vinkovcih in ki sploh ni bil narednik, marveč je bil že davno odpuščen iz vojske. Laži-narednik je vstopil k zlatarju Busbaherju v Vinkovcih. Izjavil je. da služi pri tamošnjem 17. pešpolku in da bi kupil zlato uro za svojo zaročenko. Predstavil se je za Jo-vo Beciča. Trgovec je trgovec in mu je samo za zaslužek. Zato je zlatar izbral naredniku lepo zlato uro za 1000 dinarjev. Narednik ni takoj plačal ure, obljubil pa je, da bo račun poravnal takoj naslednji dan. Zlatar se je dal pregovoriti in je sleparju izročil uro. K zlatarju je pa kmalu prihitel krojač Šlesinger in ga vprašal, če je res bil tako nespameten in izročil naredniku Pećicu zlato uro. Zlatar je odgovoril, da je uro izročil naredniku Beciču in ne Pećicu. Takoj mu je bilo jasno, da gre za premetenega sleparja. Obvestil je policijo, ki ji je uspelo narednika ujeti še pravočasno na postaji. Ugotovili so. da se piše Blaško Becić in je rodom iz Podgorice v Crni gori. Zaradi raznih nerednosti je bil odpuščen iz vojske. Služil je pri 47. polku v Kruševcu. Nato je odšel k sorodnikom v Vojvodini ter se nastanil pozneje v yinkovcih, kjer je osleparil zlatarja Bušbaherja. Krojač Šlesinger mu je pa daj na kredit dežni plašč, vreden nad 800 Din. krojaču se je zdel mož sumljiv in zato je poizvedel pri 17. pešpolku po naredniku Peciču. Zvedel je, da narednika s tem imenom pri polku sploh ni. Policija je našla uro in dežni plašč pri aretiran-cu. Po 6-d ne vnem policijskem zaporu je policija izročila sleparja sodišču. Pri njem so našli tudi ponarejeno vojaško listino, s katero se je vozil zastonj po železnici. Imel je tudi ponarejeno vojaško knjižico, kjer je napisal, da je sam stopil iz vojske, v resnici so ga pa zaradi disciplinskih kazni odslovili. Laži-narednik je izjavil, da mu je knjižico ponaredil bataljonski pisar v Kruševcu. O resničnosti njegovih izpovedi se mora sodišče šele prepričati, nakar bo mož prejel zasluženo kazen. Včeraj je prišlo do krvavega pretepa v gostilni Markovac na Sušaku. V gostilni je popivalo več grških mornarjev. K njim je prisedel tudi njih kapetan, s katerim so se pa mornarji kmalu sprli. Mornarji so pripluli na Sušak s parnikom «Ignos Venezianos». V veliki sobi v gostilni Markovac je sedel pri eni mizi kapetan ladje s strojnikom in nekim našim mornarjem. Pri drugi mizi je bilo zbranih kakih 8 mornarjev, pri Češkoslovaški geolog spremjja 6yrda Med udeleženci velike ekspedicije kapitana Bvrda na južni tečai je tudi 26 letni češkoslovaški geolog dr. Va-clav Vojtech, ki je šele letos v juniju promoviral za doktorja zgodovine. Napisal ie znanstveno razpravo o češkoslovaškem revohioijonarnem pokretu v Franciji med svetovno vojno. Ta razprava ie vzbudila med strokovnjaki splošno zanimanje in po končanih študijah te dobil Vojtech službo v redakciji «Centroipressa», kjer je ostal nekaj mesecev, ootem ie pa odpotoval na novo Zelandijo. Ko se je raznesla vest o Bvrdovi ekspediciji na južni tečai, je Drosil Voitech svojega učitelja, prof. dr. Daneša, ki se je pripravljal na pot v Ameriko, nai prosi Bvrda, da bi se smel udeležiti niegove ekspedicije. Prof. Danes ie osebno znan z Bvrdom in je Voitechovi želii ustregel. Še predno je oa govoril z Bvrdom. ga je doletela v Amerik? tragična smrt Dr. Vojtech se ie obrnil neposredno na Byrda, ki mu je odgovoril, da ga vzame s seboj na južni tečaj in da naj pride do 29. oktobra v VVellirrgton na Novi Zelandiji. Dr. Vojtech je 25. septembra skrivaj odpotoval iz Prage. Kapitan Byrd mu je namreč pisal, da ne sme nikomur povedati, da se udeleži ekspediefje na južni tečaj. Tako niti Vojtechovi roditelji niso vedeli, da se 'e napotil sin v deželo večnega ledu. Kapitan Byrd je držal obljufeo in je sprejel mladega češkoslovaškega učenjaka med člane svoje ekspedicije. Razkolnikov v novi izdaji Bratislavska policija je napravila te dni na glavnem kolodvoru racijo in je med drugim legitimirala nekega sutrn-liivega mladeniča, ki se je izdajaj za Karla Robo tka. Ker se je pa zapletel v nrotislovje in ker so našli pri njem nabasan revolver, so ga odvedli na poli-c'io, kjer ie priznal, da se piše Jan Grombir in da je pobegnil od vojakov. Policija je takoi spoznala, da fant nima Čiste vesti. Poleg revolverja so našli pri njem dve žepni uri. zaročni prstan, zaoestn;co. zlato verižico in srebrno dozo. Policija je domnevala, da Je bilo vse to ukradeno. Tzrocila je sumljivega vojaškega begunca sodišču, ki ie uvedlo preiskavo. Pezultat >e bil pre-senet!i"v. Na vpiaSanfe bratislavskega todiSšo. kdo le Tan Orombir. je orož-niška postaja v Breslavi odgovorila, da tretji so sedeli italijanski mornarji. Grški mornarji so začeli zbadati svojega kapetana, češ da sedi z našim mornarjem in se sramuje svojih ljudi. Beseda je dala besedo in grški mornarji so začeli metati steklenice in kozarce po gostilni. Nastal je splošen pretep. Stoli in steklenice so frčale po zraku. Svetilke so bile kmalu razbite in v temi je nastala gneča, v kateri so razjarjeni mornarji udrihali na levo in desno tako, da je bilo več ranjenih. Gostilna je bila v hipu demolirana. Mornarji so razbili stole in mize, žarnice, steklenice in kozarce ter šipe na oknih. Naslednje jutro je prišla v gostilno komisija, ki f% ugotovila, da je gostilna vsa razdejana. Od sto kozarcev, ki jih je imel gostilničar v omari, so ostali celi samo trije. Škodo so ocenili na 10 tisoč Din. Kapetan grškega parnika, zaradi katerega je nastal v gostilni pretep, je izjavil, da bo sam poravnal vso škodo. ★ Včeraj so se stepli v policijskem zaporu na Sušaku delavci Dimic, Kuku-Ijan in Budak. Policijaj jih je zaprla zaradi pretepa v neki gostilni. Zaprti so bili v skupni celici. Tu so se zopet sporekli in se stepli. Na Budakove klice je prihitel službujoči stražnik in Budaka komaj rešil pred razjarjenim Di-mićem in Kukuljanom, ki sta s pestmi neusmiljeno tepla svojega tovariša. Ko so Budaka zaslišali, je izpovedal, da mu je v zaporu Kuk-uljan opsoval mater, nakar ga je udaril po glavi. Tako ie nastal pretep. Kukuljan se je pritožil, da ie tudi on ves krvav in marogast od udarcev, ki mu jih ie zadal Budak. Policija -*e kaznovala vse tri pretepače; Kukuljana, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepa in tatvine, bo pa :zgnala po prestani kazni v rojstni krai. Iz Sopota poročajo, da se je orožnikom posrečilo prijeti drzne napadalce na avtomobil inženjerja Lugmana. ki se ie vozil iz Kraguievca v Beograd. Neznani zlikovci so napadli njegov avtomobil pri selu Ralji. Napeli so preko ceste bodečo žico. Inženjer in njegov šofer sta pravočasno opazila nevarnost in sta ustavila avlo ter izstopila s samokresom v roki Videla sta., kako so bežali trije neznani moški od ceste proti gozdu. Bilo je jasno, da so zlikovci, ki so nameravali avtomobil ustaviti in napasti ter oropati šoferja in inženjerja. Srezki poglavar Mitič je uvedel strogo preiskavo, ki ni bila brez uspeha. Napada na avtomobil so bili osumljeni trije seljaki. Ker niso mogli dokazati, kje so bili za časa napada na avtomobil, so jih takoj zaprli. To so Lazar Ranković, Milan Jović in Kuzman Mihajlovič. Vsi so iz vasi Popiviča pri Ralji. Orožniki so jih izročili sodišču. gre za nevarnega zločinca, ki ima na vesti celo vrsto drznih vlomov in tatvin. Kmalu se je pa izkazalo, da je policija slučajno prijela drznega morilca, ki je 30. novembra v Breslavi umoril 62 letno starinarko Terezijo Saksono-vo. Ta umor spominja na Razkolniko-va. Grombir je pobegnil od vojakov in se skrival pri svojem prijatelju v Breslavi. 29. novembra popoldne je odšel k starinarki Saksonovi, ki jo je že dolgo poznal. Prišel je pod pretvezo, da hoče kupiti staro suknjo. Ko se je pa starka obrnila, da bi mu pokazala suknjo, je pobral Grombir kladivo in jo udaril po glavi. Nesrečna starka se je zgrudila vsa okrvavljena na tla. Grombir jo je udaril še enkrat in ker se je bal, da bi utegnila klicati na pomoč, jI je zadrgnil z vrvico še vrat tako močno, da se ie takoj zadužila. Po umoru je oplenil njeno stanovanje in se mimo vrnil k svojemu prijatelju. Sleparije po vsem svetu Pred meseci je ustanovil na Dunaju podjetni Švicar VValter Furgler «Dru-štvo brezdomovincev», čigar namen je bil podfpirati one, ki so po prevratu ostali brez domovine. Dozdevni sedež društva je bil v Ženevi. Ideja je padla na rodovitna tla. za društvo se je zanimala vsa javnost in Fnrgler je dobival na račun društva podpore od vseh strani. Mož je razkošno živel, dokler rnu niso stopile na prste dblasti, katerim se je zdelo njegovo početje sumljivo. Furglerju so postala tla pod nogami prevroča in pobrisal io Je z Dunaja, kjer mu je nasedlo največ naivnežev. Sedaj so ga prijeli v Ženevi, kjer je nadaljeval svode sleparije. Mož dobi švicarsko državljanstvo in sicer v zaporu. Kakor smo že poročali, so prišli v Prasri na sled velikim poneverbam pri Prvi meščansi posojilnici V obupu in strahu pred kaznijo si je neki direktor pognal kroglo v glavo, a več soudeležencev je pravočasno pobegnilo. Dva nepoštena manipulanta so te dni prijeli v Linzu. Bila sta to GotHeb Zeitham-mer in arhitekt Josef Fladh, Poneverbe znašajo 20 milijonov Kč. Pri nekem dunajskem žitnem zavodu sta bila uslužbena Julijus Strasser in njegova žena Marija. Oba sta nedavno poneverila 100.000 šilingov in jo popihala če« mejo. Mahnila sta jo v solnčno Italijo. V Genovi so ju prijeli v hipu. ko sta se hotela vkrcati na par-nik fn octoorovati v Ameriko. Policija je našla pri podjetnih zakoncih ves denar. Izročila ju je avstrijskim oblastim. Strto 4, .*co vfm^ici m ARnD, n. decembra 192w, Stev. v<2 Edaar VValinee: 1 2 ildo je morilec ? Roman. — Dobro. Nadaljujte, prosim. Kaj se je zgodilo potem? — Prekoračila sem cesto in se napotila po stezici v dolino. To je najkrajša pot do Jetheroeve hiše. Bala se nisem, ker sem hodila po nji najmanj stokrat, toda zdelo se mi je, da gre nekdo za menoj. — Koliko časa je minilo med vašim pogovorom z očetom — z gospodom Mandlejem — in odhodom z doma? — Kake pol ure, — je odgovorila Molly. Sokrates je prikimal. — In pravite, da se je vam zdelo, da gre nekdo za vami? — Prepričana sem o tem, — je odgovorila. — Lahko prisežem, da sem videla, kako se je nekdo plazil za menoj po grmovju. Slišala sem za seboj korake in začela sem na vso moč bežati. Pri studencu sem zavila s poti in izgubila v blatu čevelj. Vendar se pa nisem ustavila, da bi ga poiskala. — Jetheroe na.ibrž še ni spal. . . — Ne. bil je še pokonci. Vrata mi je celo sam odprl, kar ni bila njegova navada. Kar se je zdrznila. — Ne vem. ali naj vam povem tudi to, kar se je zgodilo potem. Ali ste govo-ril; z Jetheroejem? Sokrates je prikimal. — Na vse načine je skušal ščititi vas. Ni nama hotel povedati, kam sta odšli. — Prenočila sem na preprogi v njegovem kabinetu. Ob štirih zjutraj me ie prebudil in mi prinesel skodelico čaja. Ob petih mi je pripeljal kolo in odpeljala sem se v London. Za začetek mi je dal nekaj denarja in naslove, nekaterih svojih znancev, ki bi mi pomagali dobiti službo. Vi niti ne veste, kako dober je Jetheroe. Hotel mi je dati stalno podporo, da bi mi ne bilo treba delati in bil je zelo razočaran, ko sem jo odklonila. Zdaj pa pojdem gori. da se preoblečeni. Je... beseda ji je zastala v grlu in Sokrates je razumel, kaj hoče reči. — Ne, so ga že prepeljali v Hasle-mer, — je dejal. — Torej, kaj misliš^ o tem? — je vprašal Stone, ko je odšla. — Da govori čisto resnico. — Resnico? — se je začudil Stone in tisti hip je Lexington prvič začutil naklonjenost napram bivšemu detektivu. — Seveda je vse res, kar je pripovedovala. Pa vendar nisi mislil, da laže? — Dejal bi, da zna vsak človek lagati, — je odgovoril Sokrates. — Laz ni itič posebnega. In misli, da od trenutka, ko je zapustila salon. Mandleja ni več videla, — je dejal zamišljeno. — Saj ga tudi ni videla, če trdi tako, — se ie oglasil Lexmgton. — In vendar ga je videla. Videla ga je še enkrat, ni pa vedela, kdo je, kajti mož, ki se je skrival v grmovju, je bil John Mandle. Sokova poslušalca sta ostrmela. — Meša se ti, — je dejal Stone. — Kako bi mogel biti Mandle? Mandle. ki ni mogel hoditi? — To nič ne de. Bil je Mandle, — je trdil Sokrates. — Pa vendar ne boš trdil, da se je zgod 1 sinoči čudež? — Sinoči sta se zgodila kar dva čudeža, — ie dejal Sokrates in si prižgal dolgo, zelo neprijetno dišečo cigaro. — In oba zelo lahko pojasnimo, samo zdaj vam ne morem povedati, ker ... — No. sta vprašala oba hkratu. — Ker še sam ne vem. — je dejal Sokrates in se na ves glas zasmejal. — Stone, ali ostaneš z nama na večerji? Izognil se je bratovemu pogledu, vendar je pa vedel, da ga Lex za to vabilo m t:hem preklinja. — Hvala, ostanem. — je dejal Stone. — Ali ostaneš do konca preiskave? Sokrates je prikimal. Ko se ie pozneje Sokrates zatopljen v svoje misli izprehajal. se mu je pridružil Lex. — Cemu neki si povabi! tega jazbeca? — je godrnjal Lexington in prvič v življenju ie srdito nogledal brata. — Ali smatraš Boba Stonea za tako resnega tekmeca, da se bojiš tekmovati z njim? — je vprašal Sokrates osorno. Menda ti ni prav, da potrebujem Bobov« oomoči. da noinsnim zak^netko Treh hrastov, ki je zame in za javnost mnogo važnejša nego tvoji sestanki z gospodično Templetonovo. Lex ie povesil glavo. — Oprosti, dragi brat, — je zašepe-tal in Sokova roka se je ovila okrog njegove rame. — Ljubezen je norost, dragi moj, — je dejal. — Zdaj pa molči in pusti me samega. Naletel sem na sedem problemov, ki morajo biti pojasnjeni, preden pojdem dalje. Čakali so ga z obedom in dekle ga kar ni moglo dočakati, da bi mu povedalo še druge podrobnosti. Tako zamišljenega, kakor je bil ob prihodu, Lex še nikoli ni videl. Nekaj časa sploh ni govoril ali pa je odgovarjal na vsa vprašanja samo z «da» ali «ne». — Ali ste našli dnevnik Johna Mand-lea? — ga ie vprašala Molly po obedu. — Saj nisem vedel, da je pisal dnevnik, — je odgovoril Sokrates in oči so se mu zaiskrile. — Šele včeraj sem zvedela zanj. Ne vem. je—li to pravi dnevnik, toda Timms, ki ie imel dostop do njegovega kabineta, je pravil, da bo najbrž dnevnik, kajti gospod Mandle je zapisoval nekaj v knjigo. Dejal je, da je videl dve gosto popisani knjigi in da gre najbrž za pripovedovanje o Mandlejevem življenju, kajti v košu je našel začetno stran in si zapomnil naslov. Na listu, ki je bil menda zaradi napake iztrgan, je bila samo ena vrstica, in sicer: «V istem času sva spoznala, da je Deveroux ... — Deveroux? — ie vprašal Sok radovedno. — To je bil mož iz Lvonske banke, ki je Mandleju ušel. — Reci Mandleju in meni. — se je oglasil Stone. — Samo da je na Mandleja to bolj vplivalo, kakor name. Ne razumem pa, čemu bi opisoval svoje življenje. Res, to bi bik> zelo zanimivo, — je pritrdil. — Ali ni bilo v knjigi nič drugega? Dekle je odkimalo z glavo. — Zelo dobro sem že pregledaj pisalno mizo, — je dejal Sokrates. — Rad bi vedel, je-li v nji skriven predalček. To je starinska pisalna miza in v takih so navadno ... naenkrat je vstal in planil k vratom. Vrata so bila samo priprta. Začul je korake, nekdo se je po prstih bližal. Pritisnil je na kljuko in naglo odprl vrata. Na pragu je stal sivolas mož. — Dober večer, gospod Jetheroe, — je pozdravil prišleca. — Kako ste prišli k nam? XI. GORI Toda Jetheroe ga ni videl, ne slišal. Zrl je nepremično na MoIly in blažen smehljaj mu je zaigral na obrazu. Šla mu je naproti z razprostrtimi rokami. — Končno ste se vrnili. Mislil sem, da se vrnete. Danes me je zelo skrbelo, kaj je z vami, in obžalujem, da nisem gospodom povedal resnice. — Zelo me veseli, da ste prišli k nam, — ie dejala Mol!y in ga hvaležno pogledala. — Nisem vedela, kako bi vas obvestila, da sem se že vrnila. Zvečer sem hotela priti k vam, — je dejala in zadrhtela od groze. — To sem si mislil, — je dejal mirno. — Oprost:te. prosim, da vas motim pri jedi. Takoj vam odgovorim na vprašan ie. gospod Smirh Prišel sem skozi vrata, ki so bfla odprta. Dokler je bila Mollv v hiši, je bila gospodinja in Sokrates ni imel pravice vprašati kateregakoli gosta, čemu in kako prihaja. Sokrates se je tega sam dobro zavedal in dejal je smeje: — Spozabil sem se. misleč, da sem doma. A svoji predrznosti dodam še vabilo, da sedete. Ali poznate gospoda Stonea? Poznal sem ga v Londonu pred 16 ali 18 leti. Se spominjate, gospod Stone? Bob Stone je prikimal in Sokrates je čutil, da so njegove informacije o Je-theroevi preteklosti izgubile polovico vrednosti s tem. da je mož vse tako iskreno priznal. — Prišel sem, da vas vprašam, ali bi ne hoteli nocoj prenočiti v moji hiši. Mislil sem. da vam ni mnogo ležeče na tem, da ostanete doma. — Ne mika me ostati tu, — je dejala, — toda sobo lahko dobim pri Che-queru. Sem jo že naročila in zvečer bo pripravljena. Prikimal je. — To ste storili pametno. — je dejal Bob Stone, — zelo pametno. Jetheroe se je ozrl z enega na drugega in znova se je sladko nasmehnil. — Obžalujem, da sem prišel ob tem času in prekinil zanimiv pogovor, — je dejal in vstal. — Lahko noč, Mol!y. — Lahko noč, gospod Jetheroe. — Držala je njegovo roko v svoji. Toda Jetheroe ni odšel sam. Lexing-tonu se je odvalil kamen od srca, ko je odšel z njim tudi Bob Stone. Pred odhodom je stopil s Sokratom v kot. Astrologi o važnih dogodkih v letu 1929 Franciji napovedujejo srečo in nesrečo, Rusiji povratek cariz-ma, Nemčiji gospodarsko obnovo, Angliji več katastrof, mnogim velikim državam pa borzne polome. Ker se leto 1928, ki je bilo v znamenju elementarnih katastrof in burnih dogodkov, bliža koncu, delajo astrologi vseh narodov prognoze glede prihodnjega leta. Največ se seveda pečajo z usodo večjih narodov in zanimajo se ! zlasti za Ameriko, Anglijo, Francijo in Nemčijo. Nekatere prognoze so zabavne, druge zanimive, tretje smešne itd. Večina astrologov se strinja v nazira-nju, da leto 1929 ne bo tako katastrofalno, kakor je bilo letošnje, vendar se pa obeta človeštvu več velikih nesreč. Mnogi astrologi napovedujejo finančne in borzne polome. Sloviti nemški astrolog Ludvig Hoff-mann se v Drvi vrsti Deča s Francijo. Po njegovem mnenju je Poincarejev položaj zelo čvrst in vse kaže, da bo tudi prihodnje leto ostal na krmilu. Finančni položaj Francije se bo zboljšal in Francija bo svoj vpliv v zunanjem svetu povečala. Skušala bo pritegniti Bolgarijo v krog Male antante Sploh bo leto 1929 za Francijo zelo ugodno, če odštejemo več težkih prometnih nesreč. Astrolog Grimm, Nemec, je drugačnega mnenja. On prorokuje težke politične zapetliaje, ki bodo spravili Francijo v kritičen finančni položaj. Franciji se obetajo resni notranji nemiri, ki bodo njenim komercijelnim interesom zelo škodovali. Tudi v zunanji politiki ne bo imela posebne sreče. Po Grimmovem prepričanju, napovedujejo zvezde tudi državni prevrat v Rusiji, kjer bo sovjetom odklenkalo. Ca-rizem, ki ima še vedno mnogo prijateljev in močno zaslombo med ljudstvom, pride zopet na krmilo. Češkoslovaški napoveduje Grimm več težkih katastrof, zlasti gledaliških požarov. Hoffmann se peča tudi z Anglijo, kateri preti prihodnje leto vojna odnosno težki notranji nemiri Tudi umrljivost bo zelo velika. Poplave in druge katastrofe bodo zahtevale mnogo žrtev. V parlamentu in deloma tudi z drugimi državami pride do hudih nasprotij, ki bodo zlasti slabo vplivala na zunanjo trgovino. Novi zakoni nalete na splošen odpor, finančni položaj bo v splošnem neugoden. Astrologi so večinoma pesimisti, samo Francoz Abel je velik optimist. Abel napoveduje Franciji srečno leto in pravi, da bo zlasti na polju izumov dosegla velike uspehe. Največji uspeh bo izum padala, ki ne bo nikoli odpovedalo in s katerim se ne bo rešil samo letalec, marveč bo tudi letalo lahko nepoškodovano pristalo. Drugo važno odkritje bo serum zopet tuberkulozo, ki kljub vsem naporom še ni bil odkrit. Tudi Abel je mnenja, da si bo Poincare svoj iX>ložaj utrdil in da pride končno do finančne konsolidacije Francije. Odno-šaji med Nemčijo in Francijo bodo prijateljski. Poincare bo celo posetil Ber- lin. Nemčija bo na gospodarskem polju dosegla velike uspehe. Razpravljalo se bo tudi o bivših nemških kolonijah, ne da bi prišlo do sporazuma. Anglija bo doživela dve težki katastrofi: potop ogromnega parnika, ki bo celo zasenčil katastrofo »Titanica« in velikansko rudniško eksplozijo, pri kateri bo več tisoč človeških žrtev. V Indiji izbruhne manjši upor, ki pa ne bo delal Angliji hudih preglavic. Umrl bo n«.vr-ečji angleški dramatik in en č:a*i raljevske rodbine. Američanom je »busines« prvo in zato ni čuda, da se za druge dogodke ne zanimajo tako, kakor za zaslužek. Njihova prerokovanja se nanašajo predvsem na gospodarstvo Tako napoveduje sloviti astrolog Ree. ki je baje že za letošnje leto točno napovedal več borznih katastrof, tudi za prihodnje leto več borznih polomov Kritičen teden za ne\vyorško borzo bo predvsem tretji v maju in zadnji v septembru Začetkom julija bo polom na pariški borzi, sredi decembra na londonski, v februarju na berlinski, začetkom oktobra pa na dunajski. Dotaknil se je tudi prohibicije in meni, da bo borba za in proti prihodnje leto še ostrejša. Precej netakten je astrolog \Vhit-comb, ki napoveduje Lindbergu težko nesrečo, pri kateri si bo komaj rešil življenje Sivolasemu izumitelju Edisonu in milijonarju Rockfellerju napoveduje smrt. V Ne\vyorku se bo baje porušilo več hiš in bo to ena največjih katastrof, kar jih pozna Amerika. Sredi poletja bodo v Ameriki izbruhnile razne epidemije, ki bodo zahtevale mnogo človeških žrtev. VVhitcomb ie tudi prepričan, da se bo prihodnje leto posrečilo izstreliti na luno raketo. KIJ U C Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Praktičen žir. Salamon: Ali veš. kaj se je pripetilo snoči v moji hiši? Abraham: Ne vem. Kaj? — V hišo se mi je splazil vlomilec, ki me ie hotel okrasti, pa sem se zbudil in pobegnil je skozi dimnik. — No, kaj je v tem posebnega? — Tepec, dimnik mi ie osnažil brezplačno. Še nekaj lepih božičnih daril našim igralcem. Dne 6. decembra so bili na naše srečke izžrebani še naslednji dobitki: Din 20.000 je zadela srečka štev. 99.748 Din 10.000 i« zadela srečka štev. 46.119 Din 2000 je za dela srečka št. 99.854, Po Din 500.— pa 40.586, 53489, 58212, 84639, 91.730, 103.153, 108.239, 120.265. S tem ie zaključeno žrebanje V. razreda državne razredne loterije. Srečke novega koda pridejo te dni v promet. Naročalne dopisnice bomo ta teden priložiti vsem večjim slovenskim listom, tako da bo lahko vsak naročnik prejel srečke do božičnega večera. Zadružna hranilnica r. z. z o. Lju' ljana, Sv. Petra cesta 19. IISFIP vseh vrst, Črtne in avto-tipub* izdeluje po pred. i oženih risbah, perop1sih in slikah za navaden tisk au za finej&o izvedbo v eni ali več barvah točno po naroČilu in v najkrajšem Času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, Ljubljana TOKOVNA m ZALOŽNA DRUŽBA lOl IV *BT»A NA* « Zidana hiša lepa, 20 minut od postaje, lep zidan hlev, 3 njive, vinograd, gozd ter lep sadonosnBk, nekaj pohištva naprodaj za 16.500 Din. — Josip Janežnč, Skrovnik, pošta Tržišče, Dolenjsko. 2702 Odlični šlezijski premog in koks, promptno iz skladišta ter trboveljski premog dobavlja c-ebin. Wolfova 1, tel 2756 02/T sprejema v popravilo tvrdka Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta St. 6. 108/1 Strojepisna dela se -prevzamejo na dom. Ponudbe na upravo lista pod «Strojepisje»/2661 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Bro-zović, Zagreb, Ilica 82. Kemička čistilnica perja. 109/T Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, ma-lokrvne. odrasle in otroke. 102/T Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60. 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo v pozatenje in posrebre-raje. — Tovarna za točenje dragih kovin, Sp. Šiška. Sv. Jerneja cesta štev. 8. tlO-l Slike za legitirnaeje zde I uje najhitreje totograJ Hueor HJbSeT. LJubljana. Sv Petra cest* št. 35 891 Gospodična srednjih let, z nekaj premoženja, želi poročiti boljšega drž. uslužbenca (tudi vdovci niso izključeni). Ponudbe po možnosti s sliko na opravo Slov. Naroda pod •Pridnosti/2701. Pouk v sviranju citer, kakor tudi pouk strojnega vezenja, vsakovrstnih ročnih de! in izdelovanja vseh vrst perila deli po ugodni ceni Mimi Laiircschitz, vdova trgovca, Maribor, Sodna ul. 15. 2700 Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, tz lekarne dr. O. PiccoH-Ja v LJubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam. 103-T RESTAVRACIJA 2710 LJUBLJANSKI DVOR vsak dan koncert Zahvala. Za mnogoštevLlne izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Šušteršiča za poklonjeno cvetje in vence ter za nadvse mnogobrojno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti. se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se zastopnikom raznih društev in korporacij. načelstvu in članom Zadruge izvoščkov za ljubeznivo pozornost in polnoštevilno udeležbo pri pogrebu ter pevskemu zboru Kra-kovo • Trnovo za prelepi, tolažbe polni žalostima. V Ljubljani, dne 11. decembra 1938. Žalujoči ostali. Občin* Ljubljana «**tni ooe*-<*»»n «.*»o«i f V globoki žalosti naznanjamo, da ie naš srčno ljubi j eni. dobri soprog, oče, brat. stric in svak, gospod olnicar mesarski mojster in posestnik v torek, dne 11. decembra, po kratki rrručn; bolezni, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Četrtek, dne 13. decembra ob 2. uri Dopoldne 12 mrtvašnice. Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. decembra 192S. Jožefa Dolničar, soproga. Franci, Slavka, Ivan, Rudi. Miroslav otroci, in vsi ostali sorodniki JućiDd Ljubljana u--ttr •totcr-ttu cav« 1 Urejuj«: Josip Zupao*i& Za »Narodno tiskamo: Fran Jezerfek. — Za upravo in insera ni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani. ■ 95