LETO XXIV 1984 OKTOBER Št. 18 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Udeleženci slovesne seje delavskega sveta železarne in skupščine krajevne skupnosti SKUPNA SEJA DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE IN SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTORE Dne 17. septembra 1984 je bila v kulturnem domu slavnostna skupna, seja delavskega sveta Železarne in skupščine krajevne skupnosti Štore. Za slavnostno sejo je bil pripravljen kratek kulturni program v katerem so so delovali pevci mešanega pevskega zbora Železar Štore in učenci Štorske : osnovne šole. Po končanem kulturnem programu je:najprej imel slovesen govor predsednik skupščine krajevne skupnosti tovariš Zapušek Roman. Nato je sledil govor predsednika delavskega sveta železarne Štore. Na tej slovesni seji so bila podeljena državna odlikovanja in priznanja delovne organizacije in krajevne skupnosti. Na 2., 3. in 4. strani objavljamo govora predsednikov delavskega sveta in skupščine krajevne skupnosti ter dobitnike državnih odlikovanj in priznanj delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti. Učenci osnovne šole v TOZD tovarna traktorjev Mladina osnovne šole Štore na obisku v železarni V počastitev praznika krajevne skupnosti Štore je mladina štorske osnovne šole obiskala temeljne organizacije, in to 5. razredi TOZD mehanska obdelava, 6. razredi TOZD jeklovlek, 7. razred TOZD tovarna traktorjev in 8. razred TOZD valjarna II. Ob 8. uri je bila kino predstava, katero je mladini za praznik poklonila Konferenca sindikata Železarne Štore, po kino predstavi pa so odšli v omenjene temeljne organizacije na obisk. Že na vhodu v temeljne organizacije so jih povsod pričakali predstavniki družbeno-političnih organizacij in vodje TOZD- Po predstavitvi temeljnih organizacij so si v spremstvu gostitelja, tovarišic in tovarišev iz osnovne šole ogledali proizvodne procese posameznih temeljnih organizacij. 8 razredom je podal širšo informacijo oziroma predstavil Železarno Štore kot celoto predsednik KPO Burnik Dušan, dipl. ing. Po ogledu so gostitelji pogostili goste s skromno zakusko. Mladina osnovne šole pa je posameznim TOZD za spomin na obisk podarila izdelek - sliko, ki so jo v ta namen sami napravili. Prvi tovrstni obisk je po vtisih udeležencev in gostiteljev izredno uspel in je samo želeti, da bi do takšnih stikov večkrat prihajalo. Prepričani smo, da ne bo ostalo pri tem osamljenem primeru. Vsem, tako mladini kot temeljnim organizacijam, pa hvala z željo, da se kmalu zopet snidemo. KOMUNISTI ŽELIJO VEČ KONKRETNOSTI Na osnovnih organizacijah zveze komunistov v tem obdobju potekajo aktivnosti ob obravnavi sklepov 13. seje CK ZKJ. Tudi komunisti TOZD valjarne II so se že sestali in obravnavali navedeno problematiko. Sejo so imeli v sredo, 19. 9. 1984, in udeležili so se je tudi trije gostje. To so bili predstavnik Občinksega komiteja ZK tov. Kavka Fanc in dve tovarišici raziskovalki iz Republiškega centralnega komiteja. Uvodoma je sekretar osnovne organizacije tov. Šelekar spregovoril o namenu raziskave,; ki jo vodi Republiški komite ZK, ki temelji predvsem na zanimanju, kako te razprave v posameznih osnovnih organizacijah potekajo. V nadaljevanju se je razvila pestra in kritična razprava, v katero so se vključili posamezni člani.. Nad sklepi 13. seje so bili presenečeni, saj ne prinašajo nič tako novega, po čemer bi se v tej temeljni organizaciji že vseskozi ne ravnali. Menijo, da so smernicam sledili že vse do sedaj in so jih uspeli uveljavljati preko samoupravljanja, v skladu z zakonom o združenem delu in z življenjem v temeljni organizaciji. (Nadaljevanje na 5. strani) Sestanek OO ZK Valjarne II Govor predsednika delavskega sveta DO tov. Milana Žibreta Delavci Železarne se čutimo počaščene, da je Krajevna skupnost Štore sprejela za svoj praznik, 17. september, ko so pred 34. leti vročili ključe tovarne in s tem podali temelj delavski samoupravi v Štorah. Od tedaj dalje je za nas pomembno vse, kar je v delovanju in razvoju tovarne do danes storjenega. Prehojena je dolga pot, pot razvoja in ustvarjalnosti. Iz manjšega, takrat tehnično tehnološko zastarelega, med bregove Bojanskega potoka in Voglajne vkleščenega podjetja se je razvila sodobna urbana in moderna delovna organizacija, ki ni pomembna le kraju Štore, ampak spada na območju Celja med največje. Pomembna je po svoji veličini, saj daje kraju in območju svoj utrip, v njej združuje delo 3700 delavcev. Njim in njihovim družinam nudi varnost in obstoj. Od tega je velik delež krajanov štorskega območja. Zanimiva je po svoji ustvarjalnosti, saj so njeni proizvodi, čigar število, količino, kakovost, vrednost in pomen nenehno rastejo, na domačem tržišču nepogrešljivi. Znani so tudi v zamejstvu in utirajo si prostor na evropskem tržišču, kjer vladata precejšnja konkurenca in zahtevnost Pomembna je za kraj sam in okolico, saj je velik del napredka vezan nanjo, pa naj gre za razvoj ali dograjevanje. Vlagajo se velika sredstva in na realizacijo so vezani številni zaposleni. Rast gradnje aneksa jeklarne Ob tem je razveseljivo to, da segajo osebni dohodki v daljšem obdobju v sam vrh med slovenskimi železarnami. Ti pokazatelji niso posledica nekega avtomatizma ali dogovora. Nastali so na osnovi vloženih naporov in prizadevanj celotnega kolektiva, kjer vlada oster boj za vsako tono, za vsak proizvod, zato lahko poudarimo, da se v Štorah dobro dela in gospodari. Kot pokazatelj prizadevanj in naporov je viden porast proizvodnje in produktivnosti; vrednostno pa nekoliko nazadujemo, saj nas krepko uklešča sedanja politika cen, kjer vlada prekomerna razlika med vstopnimi komponentami in energijo v primerjavi z našimi prodajnimi možnostmi. Da v teh zaostrenih pogojih, ki se zelo hitro menjujejo, obvladamo trg in smo likvidni, zahteva od naših delavcev (tudi vodilnih) veliko prizadevnost, saj ni časa za spontan manever, temveč morajo biti sprotne, se pravi hitre in umestne. V boju za dosego takih ciljev se cesto, slučajno ali namerno, bolj zapiramo v TOZD-ovske meje, si pripisujemo več pravic kot nam jih pripada. Vendar proiz-vodena tona ali proizvod ni izljučno plod obrata, ampak sad vseh, ki v to delo vlagajo svoje delo, od načrtovanja, vodenja, skrbi za delovanje zahtevnih naprav in strojev do trženja oziroma poslovanja nasploh. Pri tem moramo biti enotnejši v vrednotenju in ocenjevanju deležev. Biti pa moramo tudi kritični do vseh anomalij in iskati najkrajše poti za njihovo odstranitev. V vsem že povedanem sem opisoval rezultate delavcev Železarne in jih nisem opredeljeval. V mislih pa nimam le delavcev proizvajalcev, temveč vse delavce z družbeno-politično samoupravno naravnanostjo, saj le tako lahko usmerjamo delo in ga uspešno opravljamo. Svojo aktivnost razširjamo navzven v vse vidike in samoupravne dejavnosti in tudi na področje KS, kjer je sodelovanje tvorno in ugodno. Morali pa bi vanj še bolj vključevati TOZD. Da je samoupravna aktivnost v Štorah dobro razvita in zadovoljivo deluje, se lahko pohvalimo z zunanjimi priznanji, med njimi s plaketo samoupravljalcev Jugoslavije, podeljeno za vse naše napore in uspehe v razvijanju, krepitvi in delovanju samouprave, oziroma za uspehe, ki jih žanje kolektiv železarne nasploh. To redko in visoko priznanje je hkrati tudi naša obveza za delo in prizadevnost v prihodnosti. OB DNEVU INOVATORJEV, 12. OKTOBRU, ČESTITAMO VSEM INOVATORJEM NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE IN JIM ŽELIMO OBILO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU. UREDNIŠTVO ŠTORSKEGA ŽELEZARJA Predsednik delavskega sveta delovne organizacije, predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik skupščine krajevne skupnosti GOVOR PREDSEDNIKA SKUPŠČINE KRAIEVNE SKUPNOSTI tov. ZAPUŠKA Danes je minilo leto dni od zadnje slavnostne seje praznika krajevne skupnosti Štore, ko smo se tudi takrat zbrali v taki sestavi in ugotavljali, kakšen napredek smo dosegli pri posodabljanju in razvoju naše krajevne skupnosti v celoti, združenega dela v njej ter razvijanju našega samoupravnega socialističnega sistema v krajevni samoupravi. Seveda se pri tem nismo pozabili zahvaliti vsem tistim krajanom in delavcem, ki so do sedaj vlagali vse svoje napore in sposobnosti za hitrejši napredek pri ustvarjanju boljših pogojev dela, proizvodnje in samoupravljanja. Dovolite, da vam predstavim dejavnosti in aktivnosti, ki so bile izvršene v preteklem letu in so še v teku. Eno izmed najpomembnejših področij dela za tako KS, kot je naša, je komunalna dejavnost. Tu je bilo z združenimi močmi krajanov, TOZD, DO v Štorah in izven, Občinske komunalne skupnosti ter Zavoda za planiranje in izgradnjo veliko napravljenega. Dograjen je bil vodovod Zagaber, dokončana cesta čez Lipo do plavža z obračališčem za avtobus, izvršena asfaltna povezava ceste Pečovje - Lipa, rekonstruirana dovozna cesta v naselje Draga, zgrajena široka asfaltirana cesta v Kresnice (do strelišča je asfalt) in podporni zidovi, ki so bili že več let neizvedeni, dokončana pešpot od metalurške šole do železarne ter namestitev novega transformatorja s 3-faznim priključkom v Šentjanžu. Cesta v Stražo je gotova do ene tretjine, ostala dela pa bodo predvidoma dokončana še v letošnjem letu, ker smo trenutno v veliki akciji pri zbiranju finančnih sredstev oziroma materiala. Manjka še približno 30 starih milijonov celotne predračunske vrednosti 450 starih milijonov. Odprta so še dela v Kompolah na ureditvi ceste na Gorico do vodnega hrama, na odvajanju meteornih voda pod Gorico do občinske ceste ter most v Mostah. Poleg teh opravljenih del je krajevna skupnost skrbela za redno vzdrževanje cest in drugih objektov. Kot že uvodoma rečeno, so bili objekti zgrajeni z združenimi močmi, kajti sredstva, kijih dobi KS za investicije, so zanemarljiva glede na predračunske vrednosti zgrajenih objektov, ki znašajo okoli 2 milijarde in 165 milijonov starih dinarjev. Za vsa ta delaje bilo opravljenih okrog 5.000 udarniških delovnih ur s fizičnim ali strojnim delom okoli 150 starih milijonov din so krajam sami zbrali kot svoj prispevek. Iz referendumskih sredstev je bil program realiziran, saj se je lani že ogrevalo instalirano naselje skoraj vso zimo na nov način. Velika večina krajanov je svoje potrebe in želje z veliko mero razumevanja in solidarnosti uresničila; nekateri pa, kot običajno, so stali ob strani in niso pokazali solidarnosti in prizadevanj do sokrajanov za razreševanje tudi svojih življenjskih problemov. Socialna problematika na našem območju je zelo občutna, predvsem zato, ker je struktura prebivalstva zelo različna. Imamo precej starejših, bolnih in osamljenih krajanov, zlasti na obrobnih območjih krajevne skupnosti. Dosedanje probleme je Komisija za socialno vprašanje skupaj z Občinskim socialnim skrbstvom in krajani v soseski pomoči kar uspešno razreševala. Tu se vključujejo tudi učenci OŠ kot pomoč ostarelim krajanom. Tako kot vsako leto bo tudi letos organizirano srečanje starejših krajanov. Potrošniški svet v dveletni mandatni dobi ni bil uspešen in ne nazadnje zaradi premajhnih kapacitet trgovine in nezadovoljive preskrbe. Krajani Štor na tem področju občutimo bolj mačehovski odnos delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s preskrbo, do krajanov. Poravnalni svet na žalost zelo aktivno dela in zelo uspešno razrešuje spore med krajani. Zelo pa je poživila svoje delo Informativna komisija, ki skrbi za pravočasno obveščanje krajanov z aktualnimi dogodki v kraju. Pri tem delu nastopajo težave zlasti v tehničnem pogledu, ker smo za razmnoževanje informatorja odvisni od drugih DO in organizacij, ki imajo tudi večkrat zasedene kapacitete in okvare na strojih za razmnoževanje. (Nadaljevanje na 3. strani) Dobitniki državnih odlikovanj Predstavljamo vam odlikovance, ki so bili predlagani v naši delovni organizaciji. HALER FERDINAND Tov.Haler se je rodil 23.1.1937, vŽe-lezarni Štore se je zaposlil leta 1954 v valjarni. Vse do danes ¡je ostal zvest va-ljarstvu; najprej kot neposredni proizvajalec, v zadnjem obdobju pa kot organizator valjarstva. Ves čas svoje zaposlitve je aktivno vključen v družbenopolitično, samoupravno in društvfeno dejavnost Je eden tistih, ki brezkompromisno sledijo družbenim tokovom samoupravne socialistične Jugoslavije, kar je posledica njegove vzgoje, težke življenjske poti in spoznanj, ki si jih je pridobil kot delavec samoupravljalec. Je aktiven član aktiva borcev Železarne Štore in član ZKS od leta 1956. Ves čas je opravljal odgovorne funkcije v Zvezi komunistov kot tudi ostalih družbeno-političnih organizacijah, organih samoupravljanja v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev šole za valjarske poklice in je na področju izobraževanja ob delu in za delo dosegel izjemne rezultate. Svoj velik delež je prispeval na področju inventivne dejavnosti, kjer deluje kot dober organizator in zgledni inovator. Za svoje delo je prejel že več družbenih priznanj. Tov. Haler Ferdinand prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. JANŽEKOVIČ SREČKO Tov. Janžekovič se je rodil 8. 1. 1931, najprej se je zaposlil pri Hidromontaži, Maribor in sodeloval pri graditvi elek-troplavža, po izgradnji pa se je zaposlil leta 1954 v Železarni Štore. Že med učno dobo je začel delovati v mladinski organizaciji in se udeleževal mladinskih delovnih akcij. Član ZKS je od leta 1949. Od zaposlitve v Železarni Štore je vseskozi deloval v delavskem samoupravljanju in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Opravljal je odgovorne funkcije v organih sindikata, bil predsednik upravnega odbora ter stalno prisoten s svojim družbenopolitičnim delovanjem v krajevni skupnosti, aktivno pa deluje tudi v organizaciji ZRVS. Za svoje plodno delo in vestno izvrševanje funkcij na področju samoupravljanja in na delovnem mestu je prejel že številna priznanja in pohvale. Tov. Janžekovič Srečko prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. JEVŠNIK PETER Tov. Jevšnik se je rodil 27. 6. 1935 in je zaposlen v Železarni Štore od leta 1958. Takoj po končanem šolanju se je zaposlil v livarni valjev, kjer se je začel uveljavljati njegov odnos do dela, velika predanost ter požrtvovalnost in visok strokovni nivo. Zelo angažirano je sodeloval pri uvajanju vseh novitet pri proizvodnji valjev in ima zaradi tega tudi zasluge za dosežen tehnološki nivo pri proizvodnji valjev. Svoje družbeno-politično delovanje je pričel že v mladinski organizaciji, kjer je opravljal pomembne funkcije. V tem obdobju je aktivno deloval tudi na področju kulturno prosvetnega dela. Član ZKS je od leta 1976. Aktivno je deloval v organih sindikata, na področju samoupravljanja je bil več mandatov član delavskega sveta delovne organizacije in upravnega odbora. V zadnjem obdobju je močno angažiran na področju uresničevanja koncepta SLO in DS. Vseskozi seje zavzemal za razvoj samoupravnih in urejenost dohodkovnih odnosov ter uveljavaljanje Zakona o združenem delu. Tov. Jevšnik Peter prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«', KRANJC EMIL Tov. Kranjc seje rodil 9.9.1932, sedaj opravlja haloge vodje TOZD valjarna I. V tem času so opazni veliki napredki v tej TOZD, ki se kažejo na naslednjih področjih: zmanjšanje težkih delovnih mest, humanizacija delovnih pogojev, rekonstrukcija dela valjarne I, v proizvodnem programu je osvojena velika količina specialnih valjanih profilov, uspešno se izvajajo izvozni načrti, itd. Poleg vseh uspešnih proizvodnih posegov, za katere je imenovani zaslužen, je tudi vsestransko družbeno-politično in samoupravno aktiven. Član ZKS je od leta 1961. Opravljal je funkcije predsednika delavskega sveta delovne organizacije, več mandatov je bil član upravnega odbora in delavskega sveta SOZD Slovenske Železarne, poleg tega pa je opravljal številne vodilne funkcije izven delovne organizacije. S svojim delovanjem aktivno dopri-naša k izboljšanju samoupravnega delovanja in dela družbeno-političnih organizacij tako v TOZD kot v okviru delovne organizacije. Tov. Kranjc Emil prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. LEBAN JOŽE Tov. Leban se je rodil 29. 9. 1940. V Železarni Štore Se je zaposlil leta 1959 in v tem letu postal tudi član ZKS na osnovi svoje predhodne družbeno-poli-tične aktivnosti v mladinski organizaciji. Ob delu se je strokovno izpopolnjeval na Visoki šoli za organizacijo dela. Zavzema se za hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih odnosov tako v TOZD kot v delovni organizaciji. Svojo aktivnost kaže tudi pri razvoju proizvajalnih sil in sredstev za povečanje delovne storilnosti ter boljše rezultate poslovanja. Zavzema se za krepitev solidarnosti ter razredne zavesti in odgovornosti samoupravljalcev ter skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in varnosti pri delu. V svojem družbeno-političnem delovanju je opravljal med drugim funkcijo sekretarja 00 ŽK, bil član tovarniškega komiteja ZK, član strokovnega sveta pri posebni izobraževalni skupnosti za metalurgijo in še vrsto drugih odgovornih delegatskih funkcij. Tov. Leban Jože prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. ŠTURBEJ ALOJZ Tov. Šturbej se je rodil 23. 6. 1936 in se zaposlil v Železarni Štore leta 1961, kjer je opravljal dela in naloge vodje kemijskega laboratorija. Ob delu se je Vseskozi izobraževal in opravil magisterij, pozneje pa doktorat iz kemije. Poleg strokovnega dela je tudi aktiven družbeno-politični delavec. To njegovo delovanje se je zlasti pokazalo po ustanovitvi TOZD kontrola kakovosti, ko so se na novo formirale vse družbe-no-politične organizacije in je njihovo delo takoj zaživelo in tudi doseglo primerne rezultate ter usklajenost, kar gre zasluga v precejšnji meri tudi njemu, ki je dajal pobude in smerinice za realizacijo akcijskih programov; prav tako pa je pomembno njegovo delo za razvoj in pričetek delovanja samoupravnih organov v TOZD. Na strokovnem področju je pobudnik uvajanja sistema koordiniranega krmiljenja kontrola kakovosti, neposredno dviganje kvalitete izdelkov, zmanjšanje izmečka, pocenitev proizvodnje, kar vse skupaj ima velik vpliv na realizacijo stabilizacijskih ukrepov. Njegovo družbeno-politično in strokovno delo pa ni prisotno samo znotraj TOZD, ampak se izraža tudi v celotni delovni organizaciji in izven nje. Tov. Šturbej Alojz prejme »RED DELA S SREBRNIM VENCEM«. LESKOVŠEK ZLATKO Tov. Leskovšek se je rodil 3.12. 1950 in je član ZKS od leta 1974. V Železarni Štore seje zaposlil 1971 in vseskozi aktivno deloval v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih. S svojim delom daje vzgled ostalim sodelavcem na področju utrjevanja samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov. Na delovnem mestu si prizadeva za krepitev medsebojnih odnosov in boljše doseganje rezultatov proizvodnje, ; Opravljal je odgovorne funkcije v organih sindikata v delovni organizaciji, občini in republiki, bilje član delavskega sveta, član delegacije za Zbor združenega dela občinske skupščine, svojo aktivnost pa izkazuje tudi na področju krajevne skupnosti Štore, kjer opravlja funkcijo predsednika Krajevne konference SZDL Štore. Za svojo družbenopolitično aktivnost je prejel že več priznanj in pohval. Tov. Leskovšek Zlatko prejme »MEDALJO ZASLUG ZA NAROD«. POTOČNIK ALBIN Tov. Potočnik seje rodil 28.1.1944 in je član ZK od leta 1965. Več čas svojega dela v Železarni Štore je vseskozi aktiven na področju samoupravnega in družbeno-političnega življenja. V tem času je opravljal vrsto pomembnih zadolžitev v organih mladine, SZDL, sindikata in Zvezi komunistov ter samoupravnih organov. Posebej izstopajo njegovi delovni rezultati na področju vodenja nabave črne metalurgije in v sedanjem obdobju kot vodje Delovne skupnosti za komercialne posle. Pri tem je treba upoštevati, da je v zadnjem obdobju poslovanje na komercialnem področju izredno oteženo in zahtevno zaradi znanih zaostrenih pogojev gospodarjenja, stabilizacijskih ukrepov, devizne problematike in oskrbe z repromaterialom. Viden je njegov osebni prispevek pri uspešnem poslovanju Delovne skupnosti za komercialne posle, razvoju samoupravnih odnosov in aktiven delež pri uspešnem delovanju družbeno-političnih organizacij v tej delovni skupnosti. Tov. Potočnik Albin prejme »MEDALJO ZASLUG ZA NAROD«. (Nadaljevanje na 4. strani) Dobitniki krajevnih priznanj: 1. LESKOVŠEK Zlatko 2. KRAJNC Jožica 3. KAVKA Franc 4. ZRVS Štore 5. AG Železar Celje - Štore 6. SOREC Ivanka 7. KOREZ Franc 8. LOVSKA DRUŽINA ŠTORE 9. ŽNIDAREC Pavla 10. KROFLIČ Zdravko 11. LELJAK Ludvik 12. MACKOŠEK Anton 13. OBERŽAN Franc GOVOR PREDSEDNIKA SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI tov. ZAPUŠKA (Nadaljevanje z 2. strani) Na področju usposabljanja krajanov v CZ in drugih enotah se odvija aktivnost po programih COSU. Komite za SLO in DS sledi nalogam, ki se pojavljajo na področju SLO in DS. Na političnem področju si prizadevamo s frontno organiziranostjo vseh DPO in ostalih organizacij in društev v kraju izboljšati delovanje delegatskega sistema. V pretekli jeseni smo začeli uvajati nov način sestajanja delegacij, in sicer skupaj z delegacijami iz železarne, vendar pa se trenutno ne moremo pohvaliti s posebnimi uspehi. Na zadnji seji predsedstva KK SZDL dne 10. t. m. smo o tej problematiki razpravljali in tudi sprejeli konkretne sklepe za izboljšanje dela delegacij in poživitev dela delegatov. Glavni vzrok za neaktivnost delegatov je predvsem nezainteresiranost in v zadnji skrajnosti nepravilen odnos skupščine SIS (gre za 1 SIS) do delegatov za udeležbo na skupščini. Pri sestavljanju programov dela vseh organov krajevne samouprave nam služijo kot osnovno vodilo potrebe in želje krajanov ter družbeni interesi naše krajevne skupnosti. Pri tem delu se aktivno vključuje veliko krajanov tako, da na ta način dobimo čim več informacij za sestavo osnutka oz. predloga programa. Do sedaj je bilo vedno dovolj potreb in želja, vendar rešujemo najnujnejše. Na koncu mi dovolite, da se za uresničevanje naših programov zahvalim vsem DO oziroma TOZD in ustanovam za finančno in materialno pomoč, kije bila zelo velika. Še enkrat bi tu pohvalili zlasti Železarno, Občinsko komunalno skupnost, Zavod za planiranje in izgradnjo, Cinkarno, Emo, Toper, Merx in tudi ostale iz sosednje občine Šentjur in izvajalce, ki so največ prispevali za napredek in razvoj naše krajevne skupnosti v preteklem letu. Enaka zahvala gre tudi vsem krajanom, ki so s svojim požrtvovalnim delom, materialno, finančno ali kako drugače podprli izvršene naloge. Za živahnejši kulturni utrip v naši krajevni skupnosti se zahvaljujem vsem umetniškim skupinam, zlasti Pihalnemu orkestru Železarne ter posameznikom, ki so in še vedno prispevajo za veselejše življenje v Štorah. Našim najmlajšim iz OŠ v Štorah gre še posebna zahvala za njihovo sodelovanje na vseh prireditvah in proslavah v preteklem obdobju in tudi danes. Zahvala tudi vsem društvom in organizacijam, ki so v počastitev današnjega praznika izvedli prireditve in organizirali tekmovanja. Vsem krajanom Štor in delavcem Železarne Štore želim prijetno praznovanje! Na predlog KS Štore so državna odlikovanja (Nadaljevanje s 3. strani) ŽIBRET ing. MILAN Doma iz Laške vasi pri Štorah, ing. metalurgije, je zaposlen v Železarni od leta 1953, član ZK od leta 1958. Opravljal je najodgovornejše funkcije v KS z veliko mero predanosti in požrtvovalnosti, polno mero je bil angažiran pri obrambni vzgoji mladine v osnovni šoli, krajanov v krajevni skupnosti in v svojem TOZD. Sedaj je zelo aktiven in uspešen predsednik KO ZRVS v Štorah in predsednik delavskega sveta Železarne Štore. Do sedaj je prejel 4 pomembna priznanja. Tov. Žibret prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. KALUŽA LADISLAV Doma iz Štor, kot ekonomski tehnik je bil zaposlen vsa leta v Železarni Štore, sedaj pa kot sekretar na Občinski zvezi sindikatov Celje. Aktiven na političnem področju in v društvih je od vstopa v mladinsko organizacijo, kjer je bil tudi njen predsednik v Železarni. Tov. Kaluža je član ZK od 1967 leta, bil funkcionar v sindikatu, član samoupravnih organov, predsednik Partizana, podpredsednik pri Gasilskem društvu v Štorah, aktiven v krajevni organizaciji ZK in nasploh aktiven v DPO v kraju. Vedno je čutil odgovornost in dolžnost do družbeno-političnega delovanja v DO, KS in društvih Tov. Kaluža prejme »MEDALJO ZASLUG ZA NAROD«. dobili KURNIK VERONIKA Doma iz Slovenske Bistrice - zaposlena kot učiteljica v Štorah od 1964 leta, danes je pomočnica ravnatelja na Osnovni šoli v Štorah. Članica ZK od leta 1958. V OŠ je opravljala naloge v sindikatu, bila je sekretar ZK, vodja delegacije območja Štore desni breg, članica komisije za socialna vprašanja v KS, članica poravnalnega sveta, sodnik porotnik, delegat SIS in vrsto drugih funkcij in odgovornosti. Posebej je bila tov. Kurnikova angažirana pri izvajanju del iz II. samoprispevka. Tako je vodila celotno prostovoljno delo pri opremljanju vzgojno-varstvene ustanove v Štorah. Tov. Kurnikova je skromna in priljubljena zlasti med otroki v šoli in med krajani ter aktivna in požrtvovalna pri delu v organih KS Štore. Do sedaj je prejela že 6 priznanj za svoje aktivno delo. Tov. Kurnik prejme »RED DELA S SREBRNIM VENCEM«. ZELIČ ing. FRANC Doma iz Štor, ing. varstva pri delu, zaposlen kot vodja v metalurški šoli v Štorah, sedaj kot vodja Sektorja za kadrovske in splošne zadeve, je član ZK od 1957 leta dalje. Njegova aktivnost se odraža vseskozi pri delu v SZDL v kraju, v DO in občini. Je vodja Občinske delegacije SIS za izobraževanje, predsednik Koordinacijskega odbora, član delegacije SIS za izobraževanje in na sploh aktiven v DPO v naši KS. Tov. Zelič prejme »RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO«. PROSLAVA IN TEKMOVANJE VETERANOV V ŠTORAH V okviru prireditev v počastitev krajevnega praznika Krajevne skupnosti Štore, to je 17. septembra, dneva ko je leta 1950 bila Železarna Štore dana delavcem v upravljanje in ko je prvi predsednik Delavskega sveta Železarne Štore, tovariš Voga Tugomir, sprejel ključe tovarne, je industrijsko gasilsko društvo Železarne Štore dne 16. septembra 1984 organiziralo medobčinsko tekmovanje starejših gasilcev veteranov. Tekmovanje je bilo tudi v spomin na dan, ko je pred tridesetimi leti društvo dobilo nov sodoben gasilski dom, ki še danes z manjšimi preureditvami funkcionalno služi svojemu namenu. Močno deževje v noči od 15. na 16. septembra in dež v jutranjih urah nista preprečila starejšim gasilcem-veteranom iz 20 gasilskih društev iz raznih krajev Slovenije, da ne bi prišli v Štore in tekmovali. Na startu se je zbralo dvajset enot, ki so tekmovale po programu gasilske zveze Slovenije s tem, daje organizator ekipe delil na A in B skupino. V A skupini so tekmovale enote v povprečni starosti enote do 60 let in v skupini B enote nad 60 let starosti. Udeleženci srečanja veteranov INTERNA PRIZNANJA SAMOUPRAVLJALCEV ŽELEZARNE ŠTORE 1. Samoupravna delovna skupina inštalaterjev TOZD vzdrževanje 2. Samoupravna delovan skupina vzdrževanja obdelovalnih strojev TOZD vzdrževanje 3. Pasarič Andrej TOZD GKSG 4. Jelenc Franc TOZD GKSG 5. Povalej Jože TOZD DPG 6. Fidler Vinko TOZD mehanska obdelava 7. Šraml Alojz TOZD mehanska obdelava 8. Gabršček Vida TOZD mehanska obdelava 9. Vodeb Jože TOZD livarna I 10. Fidler Alojz TOZD livarna I 11. Jazbec Franc TOZD livarna I 12. Brilej Angela TOZD livarna I 13. Fon Zvonko TOZD plavž 14. Janžekovič Srečko TOZD plavž 15. Potočnik Drago TOZD energetika 16. Dundžer Milan TOZD transport 17. Šumej Friderik TOZD transport 18. Škrablin Franc TOZD transport 19. Tomlje Janez TOZD livarna II 20. Samoupravna delovna skupina proge izmena I TOZD valjarna II 21. Skok Anton TOZD jeklovlek 22. Magajna Vlado TOZD kontrola kakovosti 23. Fijavž Ljubko TOZD valjarna I 24. Pušnik Alojz TOZD valjarna I 25. Cizelj Jože TOZD varljama I 26. Gajšek Alojz DS za investicije in razvoj 27. Košec Franja DS za fin. rač. posle 28. Škomik Vlado DS za ekonomiko in org. Tekmovanje je dobro potekalo in tekmovalce ni kaj dosti motilo hladno vreme in rahlo rosenje, pa tudi doseženi rezultati so bili zelo dobri. Vse to potrjuje, da so veterani navajeni mnogih težav ih da imajo še vedno tako voljo, kot so ji imeli, ko so bili mlajši. Eden od tekmovalcev je na vprašanje, zakaj tekmuje, preprosto odgovoril: »Veš, tudi veteran ne sme odpovedati, ko gre za čast društva, v katerem je že izpred druge svetovne vojne « Po tekmovanju je bila skromna, zato tem bolj prisrčna slovesnostob 30-letnici dograditve gasilskega doma v Štorah. Gasilci so pri izgradnji doma opravili prek 6500 ur prostovoljnega dela. V kulturnem programu sta sodelovala godba na pihala Železarne Štore in mešani pevski zbor Železar Štore. Po slavnostnem govoru predsednika društva, dipl. ing. Šlavka Plevnika, kije obudil spomin na slavnostno otvoritev doma pred 30. leti, je spregovoril predsednik delavskega sveta Železarne Štore, ing. Milan Žibret, ki je poudaril vlogo gasilcev pri urejanju požarnega varstva v Štorah in Železarni posebej. Potem je v imenu prireditelja predsednik društva dipl. ing. Slavko Plevnik podelil pokale in priznanja tekmovalnim enotam za dosežene uspehe na tekmovanju. V skupini A (pod 60 let starosti) šo bili taki rezultati: 1. mesto GD Mengeš 2. 413,3 točke ^ pokal 2. mesto GD Prevalje 409j5 točke - pokal 3. mesto IGD Tomaž Godec 398,70 točk - pokal 4. mesto IGD Induplati Jarše 396,40 točk 5. mesto GD Šalek 392,50 točk 6. mesto GD Pameče 378,60 točk 7. mesto IGD Trbovlje-Rudnik 375,70 točk . 8. mesto GD Oplotnica 366.80 točk 9. mesto GD Srednja Dobrava 365,80 točk Skupina B (starost enote nad 60 let) L mesto IGD Železarna Štore 402,80 točk - pokal 2. mesto IGD EMO Celje 401,50 točk - pokal 3. mesto GD Mengeš 399,20 točk - pokal 4. mesto GD Šalek 395,20 točk 5. mesto GD Teharje 387 točk 6. mesto IGD Železarna Ravne 383,20 točk 7. mesto GD Trbovlje mesto 380 točk 8. mesto GD Škofja vas 378,50 točk 9. mesto GD Jarše - Rodica 377,20 točk 10. mesto GD Slivnica pri Celju 360,50 točk 11. mesto GD Celje - Gaberje 359 točk Vse nastopajoče tekmovalne enote so prejele od organizatorja spominske plakete, prva mesta v vsaki skupini pa še pokale; pokal je dobila tudi najstarejša tekmovalna enota iz GD Mengeš, kije štela kar povprečno po 77 let. Enako je dobil pokal najstarejši tekmovalec iz GD Teharje s 87 leti starosti, to je tovariš Franc Koželj. Tovariš Koželj je po tekmovanju dejal, daje srečen, ko vidi da je tekmovalni duh gasilcev v Sloveniji res velik, kar starejše gasilce spominja na mladost, in da bo še tekmoval s svojo enoto, če bo le pri močeh, saj voljo ima. Občinska gasilska zveza Celje, kije tekmovanje vodila, je podelila prvim trem društvom svoje zveze pokale, saj je to tekmovanje štela za svoja društva kot občinsko tekmovanje. Na slovesnosti je predsednik društva podelil 20 članom društva, ki so opravili največ dela pri gradnji doma, spominske plakete. Slovesnosti so prisostvovali predsednik GZ Slovenije prof. Branko Božič, predsednik KPO Železarne Štore (Nadaljevanje na 5. strani) KOMUNISTI ŽELIJO VEČ KONKRETNOSTI (Nadaljevanje s l| strani) Menili so, da je v sklepih premalo poudarjena kadrovska politika v smislu kontinuitete političnega, organizacijskega in strokovnega dela. Zaradi tega predlagajo, daje potrebno več pozornosti posvetiti pravilnemu kadrovanju. Nesposobne, ki so že povzročili družbeno in ekonomsko škodo, zamenjati z delavci, usposobljenimi za sprejem odgovornih delovnih dolžnosti. Kadrovanje na višjih nivojih (republika, zveza) je dostikrat neučinkovito, vse preveč se ene in iste osebe pojavljajo na podobnih funkcijah. Ni zamenjav in na tem področju smo komunisti nemočni. v razgovoru so sprožili problem izobraževanja. Poudarili so, daje izobraževanje komunistov pomembna in stalna naloga. Zato je potrebno pritegniti v načrtovano in vodeno vzgojo čim širši krog komunistov. V razne oblike izobraževanja je potrebno pritegniti vse člane osnovne organizacije in jih sproti temeljito seznanjati o trenutnih dogodkih in akcijah ZKJ. Del sredstev za to bi črpali iz članarine, za katero vsi menijo, daje previsoka in da bi se del sredstev moral vračati v osnovne organizacije za izobraževanje. Komunisti menijo, daje potrebno sklepe 13. seje dopolniti z znanim dejstvom, daje za dosego ciljev posameznikov in določenih sredin ena sama prava pot: verificirana, javna in demokratična. V praksi se mnogokrat pojavljata dve poti. Odpraviti je potrebno nepravilno pot, ki pelje mimo družbeno dogovorjenega načina z uveljavljanjem »kulta osebnosti«. Po takšnih poteh pa nastaja veliko družbene škode. Obveščanje prebivalstva mora biti sprotno in resnično. Odločitve, ki spremi-njajo.položaj prebivalstva (delavcev in kmetov), morajo biti pojasnjene. Dogaja se, da prihajajo resnične ali neresnične informacije celo prej iz tujine, kot pa preko našega družbenega sistema informiranja. Zahteva je, da so komunisti in vsa ostala javnost obveščeni in seznanjeni s takojšnjimi popolnimi informacijami. Komunisti temeljne organizacije Valjarne II so poleg navedenega obravnavali še vrsto drugih pomembnih vprašanj. Tako pogrešajo v sklepih 13. seje poudarek na inventivno dejavnost, na nagrajevanje po delu in rezultatih dela ipd. Ugotovili so tudi, daje v članstvu ZK v tej temeljni organizaciji majhno število članstva, za kar pa je več razlogov: večja odgovornost in napori zaradi aktivnosti v osnovni organizaciji, previsoka članarina, prisotno je tudi mnenje dodatne obremenjenosti, brez katere si v naši družbi ravno tako deležen vseh bonitet. ^na j Vodja TOZD jeklovlek tolmači učencem proizvodnjo TOZD jeklovlek (Nadaljevanje s 4. strani) dipl. ing. Dušan Burnik, predsedniki KS Štore, Sveta KS, DS Železarne Štore in mnogi drugi ugledni gostje in krajani. Vsem, ki so bodisi tekmovali ali bili na tej proslavi navzoči, bo ta dan ostal v lepem spominu. V slavnostnem govoru na proslavi in po zaključku tekmovanja je predsednik društva, dipl. ing. Slavko Plevnik, takole obujal spomine na razvoj gasilstva v Štorah po osvoboditvi: »Gasilstvo je bilo organizirano v Železarni Štore avgusta 1945. Nov družbeni red je zahteval zaščito industrijskih objektov in naprav pred požari in elementarnimi nezgodami. Začetek delovanja gasilcev v Železarni je bil težak, povezan tako z materialnimi kot s kadrovskimi problemi. Dobra volja, navdušenje in vsestranska podpora takratnega vodstva Železarne so gasilsko dejavnost in aktivnost v izredno težkih pogojih hitro širili. Samoupravljanje v podjetju od 17. septembra 1950 je tudi gasilstvu v Železarni dalo novo vsebino dela in nove obveznosti. Delavski svet ŽŠ je že jeseni leta 1953 sprejel sklep o gradnji gasilskega doma, bodočega centra požarne samozaščite, čeravno je bil takratni finančni položaj v tovarni izredno težak, saj se je v tem času vršila rekonstrukcija zastarele livarne in izgradnja elektroplavža. Gasilski dom je bil končan že avgusta 1954, tako daje bil svečano odprt in dan svojemu namenu v nedeljo, 5. septembra 1954. Na ta dogodek smo se gasilci posebej dobro pripravili, organizirali razne odbore, ki so skrbeli za celotno organizacijo. Otvoritvene slovesnosti so trajale 2 dni. Glavna proslava oziroma otvoritev je bila pod pokroviteljstvom tov. Franca-Luke Leskoška, takratnega ministra za težko industrijo Jugoslavije, katerega je zastopal Franc Simonič, sekretar ZKS okrajnega komiteja Celje. Slovesnosti je prisostvovalo preko 550 uniformiranih gasilcev iz raznih krajev Slovenije in delegacija 20 gasilcev iz Železarne Zenica. Med gosti so bili Matevž Hace, takratni predsednik Gasilske zveze Slovenije, oba podpredsednika, predsednik GZ Bosne in Hercegovine, predsedniki okrajnih gasilskih zvez Slovenije, predsednik okraja Celje, predstavniki družbeno-političnih organizacij Štor in občine ter vsi predstavniki DPO Železarne Štore s takratnim predsednikom DS tovarišem Francem Štalekerjem in predsednikom upravnega odbora tov. Antonom Franuličem na čelu. Gasilski dom je otvoril takratni direktor Železarne tovariš Andrej Svetek, dočim je društveni prapor razvil tovariš Franc Štalekar v imenu delovnega kolektiva Železarne Štore. Po otvoritvi doma so krajani in delavci kolektiva prisostvovali za tiste čase eni največjih gasilskih parad v Sloveniji, v kateri je sodelovalo preko 500 uniformiranih gasilcev. Cesta skozi Štore je med parado bila Iz dela DIT Železarne Štore Na svoji drugi seji seje sestal upravni odbor DIT Železarne Štore. Sprejeli smo program dela društva za sezono 1984/85. Med osnovne dejavnosti spadajo vsekakor strokovna predavanja in razgovori z različno tematiko znotraj Železarne kakor tudi širše. Zastavili smo naslednji program predavanj: 1. Predavanje in razgovor o Projektu Slovenija 2000 s perspektivami na področju metalurgije in kovinsko predelovalne industrije (oktober) 2. Razvojni program proizvodnje valjev v Štorah 3. Projekt rekonstrukcije livarne II z avtomatsko linijo formanja 4. Posodobitev in razširitev informacijskega sistema z uvedbo novega računalnika 5. Informacija o razvojnih trendih na področju jeklarstva in valjarstva Predavatelj za prvo temo bo mgr. Emil Milan Pinter, direktor projekta Slovenija 2000. Ostala predavanja bodo opravili sodelavci iz Železarne Štore. V oktobru bo društvo organiziralo strokovno ekskurzijo v Sarajevo z ogledom ene izmed sarajevskih tovarn in olimpijskih prizorišč na Jahorini in Bjelašnici. Dokončen termin in ostali pogoji bodo objavljeni v Informatorju. Vabimo vse člane, da se predavanj in ekskurzij udeležijo polnoštevilno. Predsednik DIT: Sergej Šešerko, dipl. ing. Rekonstruirali smo cesto v Dragi Vaščani Kompol - naselja Draga - smo imeli vsa leta težave s svojo krajevno cesto, kije speljana ob Voglajni. Ob deževnem in snežnem vremenu je bila poplavljena in zaledenela in postala za nas neprevozna. Vsa leta nazaj smo se vaščani trudili, da bi s prostovoljnim delom lahko vsaj delno rešili ta problem, vendar brez pomoči od drugod ni šlo. V letu 1983 sta nam priskočili na pomoč krajevna skupnost in Železarna Štore. Začela so se prva dela. Cesto smo s pomočjo odpadnega materiala Železarne Štore nasipali in razširili, vaščani pa smo jo s prostovoljnim delom dokončno uredili. Tako je naša največja težava premagana. Ob koncu bi se rad v imenu režijskega odbora in krajanov naselja Drage zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej pridobitvi. Posebna zahvala pa je namenjena krajevni skupnosti, Železarni Štore in Občini Celje. Režijski odbor za rekonstrukcijo ceste LELJAK Ludvik Podelitev pokalov na tekmovanju veteranov v Štorah zaprta za ves promet, katerega so nadzorovali pripadniki prometne milice, kar je tudi dalo težo prireditvi. Sedaj, po 30. letih aktivnosti in uspehov je naše društvo res upravičilo pričakovanja organov upravljanja v Železarni Štore, saj imamo dokaj dobro urejeno požarno varstvo, dober kader in mladino, ki bo zamenjavala tiste člane, ki zaradi starosti ne bodo več kos operativnim nalogam.« Na koncu svojega govora je izrazil prepričanje, da se bo delo štorskih gasilcev tudi v bodoče odvijalo v enaki intenzivnosti in smeri kot doslej in skrbelo za požarno varnost in s tem upravičilo zaupanje delovnih ljudi Železarne ter širše družbene skupnosti. Vsem, ki društvu so in še pomagajo, se je zahvalil v imenu vsega članstva in jih pozval za sodelovanje tudi v bodoče. Ob takih razmišljanjih se človek nehote spomni na razvoj kraja, Železarne in okolice ter na napore, ki jih je delovni človek premagoval za svoj in napredek bodočih rodov. Vse, kar je storil, je storil za človeka. Mackošek Anton SPOMIN PREHOJENE POTI VZDRŽEVALCA Kaj vse bi znale povedati, razodeti tiste svetle, pa z gubami obdane oči, varno pokrite z gostimi, sivimi obrvmi - oči, ki so za trenutek pokazale vso svojo živahnost, pa koj za tem spremenile lesk v nekaj žalostnega, v spomin na prehojeno pot, na trenutno bolečino vrag si ga vedi katere bolezni, na prijatelje, ki jih ni več, na tiste tovariše, s katerimi je delil dobro in zlo, pil in se veselil, pel in klel, v potu prehojene življenjske poti štorskega vzdrževalca. S tresočo roko, močno nagnjen naprej, kot da dela nekaj svetega, sije natočil žlahtno rdečo kapljico. Čeprav ga je dajala žeja, saj je kljub bljižnjim osmim križem tisti dan veliko prehodil, ni takoj slastno spil opojne, za njega potrebne pijače. Zamišljen je opazoval kozarec pred seboj. Greh bi bilo človeka v takem razmišljanju motiti. Naj premišljuje, naj obuja spomine, naj se umiri. Sosed ob njem je slastno vlekel napol ugaslo pipo. Tudi on, kot mnogo drugih, je molčal. S pogledom je preučeval znane obraze svojih nekdanjih delovnih soto-varišev. Ja, postarali so se z menoj vred, je pri sebi modroval. Potrkal je s pipo po pepelniku, žalostno pogledal tri uvele rože v vazi, kot da so jih prav za nas upokojence pustili, si je mislil, se rahlo nasmehnil, lepo, človeško bi bilo, da bi imeli na dan srečanja upokojencev sveže rože, ki te pomladijo, poživijo. Dregnil je zamišljenega soseda, dajva Poki, spijva! Blažen nasmeh, prikazan v množici gubic od kovaškega ognja nič kolikokrat razgretega obraza, je dal sosedu vedeti, pa spijva! Tako sem tistega dne molče opazoval naše nekdanje sodelavce, upokojence, vzdrževalce, nekdanje nosilce vseh povojnih težav gradnje porušene domovine in obnove tudi naše železarne. wrmm Upokojenci TOZD Vzdrževanje Veselo vzdušje na Tehaijih Prav na kratko: v petek, dne 14. septembra, ob 9.30 uri so nas upokojence vzdrževalce pričakali predstavniki TOZD vzdrževanje pri vratarju II. Križem kra-žem smo se pozdravljali, spraševali za ljubo zdravje, kako se imaš in kaj te še ne boli. Ogledali smo si novi obrat mehanične delavnice, tovarno traktorjev, nekateri še jeklovlek, nato pa smo odšli v Dom železaijev. Predstavnik sindikata TOZD dipl. ing. Lojze Gajšek, je vse goste lepo pozdravil, magister Stane Gajser pa je radovednim poslušalcem opisal povojno pot vzdrževalcev, razvojno pot OZD Železarne Štore, nadaljnjo izgradnjo osnovnih proizvodnih obratov in naloge vzdrževalcev. Poudaril je pomen vzdrževanja, strokovnosti, vse večjih tehničnih zahtevnosti in pomembnosti izobraževanja mladega kadra na tem področju. Med nas, upokojence vzdrževalce, so se pomešali mladi nekdanji sodelavci, elektrikarji in strojniki, s katerimi smo se zapletli v prijeten pogovor. Sprostili in razživeli smo se upokojenci. Kaj vse smo si imeli povedati, koliko je še ostalo zanimivega iz tistih povojnih let, ko ni bilo mehanizacije, ko smo poznali »dreifuse«, »flašecuge« (trinožna stojala, ročni škripci) in »rudla«, težak voz z železnimi kolesi za transport, ko smo hodili toliko ur peš na delo, kako dober je bil domač fižol za malico, kako so nam mojstri delili težko prigarane dinarje. Kakšen kontrast, kar vidiš danes in ko v mislih preletiš življenjsko, nekaterih še predvojno, večji del pa povojno vzdrževalno pot v naši železarni. Ja, tudi soseda varilec Štefan Dovšek in kovač Pokošek sta si imela mnogo povedati. Kar po obrazu se jima je videlo, kdaj sta se kaj bolj žalostnega spomnila, premlevala tisti dogodek in si natočila tolažbe, ki stajo spila, ko sta bila njuna obraza veselejša. Nekaj jih je manjkalo. Ne, niso prišli vsi. Tu je starost, bolezen. Želimo jim, da se pozdravijo in drugo leto pridejo, saj bo marsikaj novega v naši železarni in seveda pri vzdrževalcih. Naj izrečem preprosto, tovariško zahvalo vsem, ki so organizirali to prijetno srečanje upokojencev v našem TOZD, našim mladim vzdrževalcem pa želimo uspešnost pri odstranjevanju okvar, novih montažnih in čim varnejše delo. VER SREČANJE KULTURNIH DELAVCEV SLOVENSKIH ŽELEZARJEV V ŠTORAH BOMO 27. OKTOBRA GOSTILI AMATERSKA GLEDALIŠČA, LITERATE IN SLIKARJE, KI LJUBITELJSKO DELUJEJO V DO SLOVENSKIH ŽELEZARN Tako je sklenila komisija za kulturo pri KO SOZD SŽ in komisija za kulturo pri KOOSS Železarne Štore. Naložena nam je odgovorna naloga, toda vsekakor prijetna, še posebej za nas, amaterske delavce v Štorah, saj se nam bo ponudila prilika, da bomo lahko izmenjali svoje ¡skušnje, se pogovorili o težavah pri delu, pridobivali nove napotke ter se prijateljsko poveselili. Skozi to srečanje se dosega osnovni cilj nenehnega medsebojnega sodelovanja in spoznavanja, da tako čutimo še večjo pripadnost veliki družini Slovenskih železaijev. Upam si trditi, da so te oblike medsebojnega sodelovanja na kulturnem in športno rekreativnem področju edine pristne oblike, saj se le tu srečajo v veliki večini neposredni proizvajalci — delavci, zato bi bilo treba tovrstna srečanja močneje razširjati in jih primemo tudi kvalitetno razvijati. Mi v Štorab kot gostitelji pozdravljamo vse udeležence srečanja 27. oktobra in želimo, da bi se ta dan res prijetno počutili med nami. Vabimo pa tudi vodilne delavce iz DO SOZD SŽ in iz samega SOZD Slovenske železarne, da pridejo na ta dan med nas, ki se ljubiteljsko ukvarjamo s to dejavnostjo in zagotovo doprinaša-mo velik delež k sožitju v družini slovenskih železaijev. Program srečanja Ob 10. uri je v avli Kulturnega doma v Štorah otvoritev slikarske razstave -kolonije SOZD SŽ 84; ob 10.30 uri je srečanje literatov - pesnikov v dvorani Kulturnega doma v Štorah. Ob 18. uri so gledališke predstave, in to v Štorah, Trnovljah in Zagradu. Že 26.9.1984, to je v petek, pa je gledališka predstava v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Recitatorji AG Železar, ki so pogosti udeleženci proslav v Štorah Na sam dan srečanja v popoldanskem času bo v Kulturnem domu v Štorah (v mali dvorani) seja komisije za kulturo pri KO SOZD SŽ in komisije za kulturo pri konferenci sindikata Železarne Štore. Program je dokaj obširen in bogat, toda upamo, da ga bomo s pomočjo vseh udeležencev srečanja uspešno izvedli. Vsem udeležencem srečanja želimo kar najbolj prijet-no počutje v železarskih Štorah. Kulturni animator ŽŠ Franc OCVIRK NAŠI BRIGADIRJI Razgovor s komandantom MDB »Cvetka Jerin« Komandanta mladinske delovne brigade,»Cvetka Jerin« tov. Tomaža Želimir-ja sem obiskal na delovnem mestu v Livarni strojne litine, kjer dela kot livar ka-lupar. Pogovarjala sva se o MDO letos in še posebej o mladinski delovni .brigadi »Cvetka Jerin«, katere pokrovitelj je bila že peto leto po vrsti Železarna Štore. O pripravah na mladinsko delovno akcijo Smederovo '84 mi je povedal, da so imeli 5 brigadirskih konferenc, na katerih so se dogovorili, katere akcije bodo izvedli na občinskem nivoju. Imeli so dve lokalni delovni akciji, in sicer na Frankolovem ter eno na Slivniškem jezeru. Na vsaki od teh akcij je sodelovalo približno po 35 brigadirjev. Imeli so tudi nekaj očiščevalnih akcij. Mladinska delovna brigada »Cvetja Jerin« je letos sodelovala na mladinski delovni akciji Smederovo '84. Sestavljena je bila iz 51 brigadirjev, od katerih je bilo 46 in OK ZSMS Celje, 4 iz Smederevega in 1 iž Beograda. Komandant brigade in namestnik sta bila iz Železarne Štore. V tej izmeni je sodelovalo 5 brigad iz vseh naših republik. Akcija seje začela 9. junija in je trajala do 7. julija. Organizacija dela je bila zelo dobra, samo delo na trasi pa zelo težko. Delali so na aglomeraciji, na trasiranju in postavljanju novega dela proge v sklopu Železarne Smederovo. V bližnjem kmetijskem kombinatu so tudi pomagali pri obiranju višenj. Naselje so sestavljale majhne montažne hiše. V prostem času so imeli najrazličnejše športne, tehnične in kulturne aktivnosti. Igrali so nogomet, košarko, odbojko, rokomet, namizni tenis, šah. Med tehničnimi dejavnostmi pia so predvsem: avtošola, radioamaterski tečaj in letalski tečaj. Ogledali so si precej zabavno glasbenih in folklornih nastopov znanih izvajalcev. Obiskali so dve zvezni MDA, in sicer »Deliblatski Pesak« in »Ibar-Ušče«. Imeli so tudi izlet v Beograd, v Hišo cvetja. Na akciji so imeli dva udarniška dneva in en izredni udarniški dan. Brigadirji MDB »Cvetke Jerin« so dobili 13 udarniških značk in 13 pohval, udarništvo udarnega dne, trak MDA, povelje za družbene aktivnosti. Kot komandant brigade mi je tov. Tomaž Žflimir povedal, da je najvažnejše imeti zaupanje med brigadirji. Pomembno je tudi, da so brigadirji med sabo tovariši ter disciplinirani in aktivni. V brigadi, kakor med vsemi brigadirji na akciji, mora vladati kolektivni duh, razvijati še mora bratstvo in enotnost naših narodov. V brigadi je bil že šest krat. Od leta 1980 je bil vsako leto komandant brigade »Cvetka Jerin«. Dobil je tudi štiri udarniške značke, dve pa je odklonil. Je član centra za MDA pri OK ZSMS Celje in referent za mladinsko prostovoljno delo pri KS ZSMS Železarne Štore. Kaj bi bilo potrebno storiti za še boljše mladinsko prostovoljno delo? Dejal je, da bi morali vsi mladi, ki želijo iti na mladinske delovne akcije, biti člani klubov brigadirjev. Tam bi se morali aktivno vključiti v lokalne delovne akcije. Mladi iz klubov birgadiijev bi morali tudi pomagati Starejšim občanom. Na koncu razgovora je Tov. Želimir dejal, da bi še rad naprej aktivno deloval v brigadi in na MDA. Rajko Grosek MDB »CVETKA JERIN« - CELJE MDB »CVETKA JERIN« nosi ime narodnega heroja Cvetke Jerinove in je bila ustanovljena let 1977 v okviru OK ZSMS Celje. Prvič je krenila na ZMDA »SISAK 77’«. Na tej akciji je brigada osvojila plaketo Veljka Vlahoviča, trak akcije in po-veljo za družbene aktivnosti. Od leta 1977 dalje je brigada vsako leto sodelovala na ZMDA in nikoli se ni v Celje vračala brez priznanj. Leta 1978 je sodelovala na ZMDA »RIJEKA 78’«, kjer je za svoje delo na trasi in v naselju bila nagrajene s trakom akcije in s poveljo za družbene aktivnosti, poleg teh dveh priznanj pa je posebno drago priznanje za prijateljstvo - to je trak prijateljst va. Naslednje leto je brigada sodelovala na ZMDA »PESTER 79'«, osvojila je trak akcije, trak prijateljstva in poveljo za družbene aktivnosti. Leta 1980 so brigadirji »Cvetke Jerin« sodelovali na ZMDA »SISAK 80’« in za svoje delo so bili nagrajeni s trakom akcije in s poveljo za družbene aktivnosti. Leta 1981 je brigada sodelovala na ZMDA »POSOČJE 81’«, naslednje leto pa na ZMDA »SUHA KRAJINA 81’«, kjer je ponovno osvojila trak akcije in poveljo za družbene aktivnosti. Leta 1983 je brigada sodelovala na ZMDA »BUJSTINA 83’« in osvojila trak akcije in povelja za družbene aktivnosti. Letos so brigadirji MDB »CVETKE JERIN« sodelovali na ZMDA »SMEDEREVO 84’« in za svoje delo dobili trak akcije. V vseh letih, odkar brigada obstoja, so njeni brigadirji na vseh akcijah osvajali priznanja, širili bratstvo in enotnost z brigadirji iz vseh krajev naše domovine in povsod so se dobro izkazali. MDB »CVETKA JERIN« - CELJE ima naslednja priznanja: plaketa Veljka Vlahoviča, 7 trakov akcij, 6 povelj za družbene aktivnosti, 2 traka prijateljstva. Njeno največje priznanje pa so vsekakor trdne vezi prijateljstva, ki sojih njeni brigadirji sklenili na akcijah širom Jugoslavije. ZAHVALA Letošnje leto je vaša delovna organizacija prevzela pokroviteljstvo Mladinske delovne brigade »Cvetka Jerin«, ki seje udeležila Mladinske delovne akcije Smederevo *84. Brigada je bila na akciji zelo uspešna, za kar je dobila več priznanj in pohval. Ob tej priliki se vam za nudeno finančno pomoč lepo zahvaljujemo. Sekretar OK ZSMS Celje Mirko Paj Obisk brigade »Cvetka Jerin« v Smederevu Motena venska cirkulacija spodnjih okončin z aspekta medicine dela Statistični podatki kažejo, da so spol, starost, konstitucija in drugo pomembnejši faktorji pri razvoju motene venske cirkulacije spodnjih okončin kot delovno mesto. Tudi pomembnih razlik med posameznimi delovnimi mesti statistično ni moč prikazati. Seveda pa imajo ti statistični podatki nekaj pomanjkljivosti: upokojenih nihče ne šteje več za zaposlene in nihče ne ve, če sta četrti in deloma tretji stadij pri upokojencih, ki so delali v določenih poklicih, pogostejša. Pri invalidskih upokojitvah je redko le varikozni sindrom vzrok za upokojitev, pa še ta je skrit v šifri bolezni: bolezni srca in ožilja. V dostopni naši literaturi ni podatkov o tem, koliko jih je bilo razporejenih na druga delovna mesta zaradi varikoznih sprememb in ne nazadnje, pri predhodnih preventivnih pregledih delavcev, torej pri profesionalni selekciji v nekem smislu, se poslužujemo določenih kavtel, ki prav gotovo vplivajo na končen statistični prikaz. Dejstvo je, da se s tem pogosto srečujemo: pri profesionalni orientaciji, profesionalni selekciji, predhodnih zdravstvenih pregledih delavcev, obdobnih zdravstvenih pregledih, oceni delazmožnosti in oceni preostale delazmožnosti. Pri svojem delu se ne opiramo na uradno razdelitev poklicev po kvalifikacijski strukturi, ker ne daje rezultatov. Ob zaposlitvi (profesionalna orientacija in profesionalna selekcija) se izogibamo neugodnim kombinacijam, kot npr. ploska stopala, debelost in statične obremenitve spodnjih okončin ali delo, ki zahteva dalj časa povišan pritisk v trebušni votlini. Pri predhodnih zdravstvenih pregledih delavcev se v smislu profesionalne selekcije poslužujemo istih principov kot sem pravkar povedal, pri obdobnih zdravstvenih pregledih in predhodnih, ki so že selekcionirani, pa stremimo k usmerjanju na tista delovna mesta, če ugotovimo moteno vensko cirkulacijo v spodnjih okončinah, ki so že takšna ali jih lahko ustrezno prilagodimo, da zavremo razvoj bolezni in pomaknemo invalidnost v čim kasnejše obdobje. Kot tak primer lahko navedem recimo prilagoditev stola tako, da s pritiskom na stegna ne motimo venske cirkulacije. Pogosto se poslužimo tudi ocene delazmožnosti s pogojem, da pri delu uporablja elastični povoj. Številni podatki obstajajo o vplivu posameznih delovnih mest na razvoj vari-koznega sindroma. Vpliv posameznih ekoloških faktorjev je prav tako obdelan, tudi s strani medicine dela. Mnenja o posameznih vplivih se razlikujejo od avtorja do avtorja. Težko je zaslediti npr. vpliv interakcije posameznih faktorjev, ki vsak zase ne vplivajo, v sočasnosti vplivanja pa verjetno imajo svoj delež pri tempu nastajanja spremembe, stopnji sprememb itd. Takšna kombinacija faktorjev je npr.: visoka temperatura, delo, ki občasno preide v anaerobno fazo in prisiljeni položaj. Pri ugotavljanju kompatibilnosti delavca z delovnim mestom se poslužujemo anamneze, tudi družinske (pomembni faktorji so starost, število rojstev, težave pri menstruaciji, tempo razvoja sprememb), kliničnega pregleda, kjer ugotavljamo tudi druge pokazatelje slabosti kolagena in elastičnih vlaken, npr. slabost trebušne stene ipd., ter ugotovitev karakteristik delovnega mesta. Pri bolj razvitem drugem stadiju in tretjem se poslužujemo testa ugotavljanja prehodnosti perforativnih ven in globokega sistema - Perthesovega testa. Na delovnih mestih so pri varikoznem sindromu poseben problem recidivne tope traume in mikrotraume. Prve v veliki meri pripomorejo pri razvoju mehanskih motenj cirkulacije, druge pa pri razvoju infekcij. Oceno delazmožnosti daje običajno terapevt: splošni zdravnik, medicinec dela v vlogi splošnega zdravnika, dermatolog, kirurg ali varikolog, oceno preostale delazmožnosti pa medicinec dela ali splošni zdravnik v njegovi vlogi na podlagi pregleda, izvidov ali poznavanja delovnega mesta. Vsekakor gre za interdisciplinaren problem, ki še ni povsem raziskan, saj zahtevajo nekatera vprašanja še jasnejši odgovor, učinkovitost pri delu pa išče dober organizacijski pristop v smislu stopnjevite diagnostike. Direktor TOZD ZP Štore: dr. Hrušovar Marjan ZGODOVINSKI FOTOGRAFIJI Našo akcijo za zbiranje materiala o zgodovini naše delovne organizacije nadaljujemo in v današnji številki Štorskega železarja objavljamo dve izredno zanimivi fotografiji rudarjev rudnika v Štorah. Obe sliki nam je odstopil upokojenec Valjarne I tov. Hrovat Jože. Slike so pripadale očetu njegove žene, ki je bil rudar v rudniku Store. Slika prikazuje rudarje pred vhodom v jamo. Po načrtih, ki smo jih dobili v arhivu Slovenije v Ljubljani, gre verjetno za Cecilijin šaht. Poleg tega je bil še stari šaht Ema, po prvi svetovni vojni pa se je odprl še novi šaht Laura. Že sam pogled na rudarje na sliki nam pokaže izmučene obraze. Rudarji imajo v rokah rudarske svetilke in orodje ter vrvi, ki so jih potrebovali pri svojem delu. Vidimo tudi precej otroških obrazov, kar priča o tem, da so v rudniku delali tudi otroci. Obe sliki sta nastali v času pred prvo svetovno vojno, vendar ostaja točna letnica neznana, kdaj so bile slike napravljene Slika prikazuje udeležence rudarskega praznika, kije bil na dan Sv. Barbare - zaščitnice rudarjev. Rudarji so slikani v rudarskih uniformah. Po pripovedovanju Vrhovnik Karla iz Vrhov, našega upokojenca so na dan Sv. Barbare vsi rudarji odšli zjutraj k maši v povorki, nakar so odšli v gostilno, kjer so dobili vsak vrček piva. Ta slika prikazuje rudarje pred takratno gostilno Francel Jože, ki nam je danes poznana kot Hostnikova hiša ob poti v Laško vas in Pečovje. Prav takšen praznik, kot je bil za dan Sv. Barbare, je bil tudi za 1. maja, ko so imeli skupno povorko delavci rudnikov in Železarne. V povorki je obvezno igrala tudi godba na pihala. Tej povorki je sledilo veseljačenje in v začetku dobri prijatelji rudarji in železatji so se na koncu veselice ne malokrat med seboj »zravsali« PROSIMO VSE DELAVCE IN UPOKOJENCE ŽELEZARNE STORE, DA POSREDUJEJO V PODROČJE ZA SAMOUPRAVNA RAZMERJA IN INFORMIRANJE ALI ČLANOM KOMISIJE (KRAGELJ JOŽE, RENČELJ VLADO, PLAZAR STANE) VSE STARE SLIKE IN DOKUMENTE, IZ ZGODOVINE NASE DELOVNE ORGANIZACIJE IN KRAJA STORE, KI JIH POSEDUJEJO. SLIKE IN DOKUMENTE BOMO PRESLIKALI IN JIH NA ŽELJO LASTNIKOM VRNILI. VES TA MATERIAL O ZGODOVINI NASE DELOVNE ORGANIZACIJE IN KRAJA STORE POTREBUJEMO ZA ORGANIZIRANJE ZBIRKE O ZGODOVINI NASE DELOVNE ORGANIZACIJE IN KRAJA ŠTORE. PROGRAM REKREACIJE ZA OBDOBJE OKTOBER-DECEMBER 1984 OKTOBER: 7. 10. 1984 11. 10. 1984 13. 10. 1984 14. 10. 1984 - nadaljevanje medobratnega tekmovanja v velikem nogometu - nadaljevanje medobratnega tekmovanja v košarki TRIM kolesarjenje - okolica Štor - organizator: Komisija za rekreacijo - izvajalec: PD Železar Štore - vodja: Stante - Kavka Medobratno tekmovanje v plavanju - organizator: Komisija za rekreacijo - izvajalec: Komisija za rekreacijo - vodja tekmovanja: Rudi Stante Tradicionalno športno srečanje Planina - Železarna - odbojka m. + ž., šah, m. nogomet, streljanje - vodja: Komisija za rekreacijo Medobratno tekmovanje v gobarjenju - organizator: Komisija za rekreacijo ¡^izvajalec: GD Bisernica - vodja tekmovanja: Logar - Stante Sodelovanje na vseh prireditvah v okviru sindikalnih in Trim igrah. NOVEMBER: Sodelovanje na vseh sindikalnih prireditvah, TRIM igrah, občinskih prvenstvih (po programu SŠI) - strokovna služba (vodje posameznih panog) 6, 11. 1984 Pričetek medobratnega tekmovanja v šahu - organizator: Komisija za rekreacijo - izvajalec: Komisija za rekreacijo [Bj- Vodja tekmovanja: karli Janežič 20. 11. 1984 Pričetek medobratnega tekmovanja v namiznem tenisu - organizator: Komisija za rekreacijo - izvajalec: Sekcija za namizni tenis - vodja tekmovanja: Franc Škoberne 26. 11. 1984 Pričetek posameznega in ekipnega prvenstva ZŠ v keglanju - organizator: Komisija za rekreacijo - izvajalec: Kegljaška sekcija ¡Hr- vodja tekmovanja: Franc Grubenšek Plavalni tečaj za otroke in odrasle - organizator: Komisija za rekreacijo - vodja: Strokovna služba Organizirana rekreacija po urniku. DECEMBER: Nadaljevanje medobratnega tekmovanja v namiznem tenisu keglanju in šahu. 14. 12. 1984 Zaključek medobratnih iger in iger množičnosti (Mlinarjev Janez) Organizirana rekreacijska vadba po umiku — priprava na smučarsko sezono - obravnava programa za leto 1985 (seminar organizatorjev rekreacije) V akcijskem programu niso zajete interne akcije v TOZD in DS v okviru množičnosti. Program pripravil Referent za rekreacijo Rudi STANTE UPORABA VARNOSTNIH PASOV Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati 1. maja 1981, obvezuje voznike in osebe, ki se vozijo v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, da morajo biti privezani z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. Voznik in oseba, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne privežeta z varnostnim pasom, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 100 dinarjev. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 din. Ker je od sprejetja zakona minilo več kot tri leta, je veijetno že marsikdo pozabil, da se kazenska določila začno uporabljati od 1. 1. 1985 dalje. Janko Ulaga O ustvarjanju in delitvi Mnoge firme v razvitih državah so v zadnjem desetletju predmet poslovanja povsem zamenjale. Namesto s proizvodnjo dobrin se ukvarjajo s proizvodnjo znanja, kako te dobrine ceneje in kvalitetneje izdelovati. Vlaganja v raziskave in razvoj povrnejo s prodajo licenc, »know-howa«, ali z izvajanjem inženiringa. Podjetja, ki niso vlagala v razvoj, morajo kupovati licence, da se lahko obdržijo na površju vedno bolj zahtevnega tržišča. S kupovanjem licenc, pa tudi delovnih naprav, plačujejo tudi akumulacijo za razvoj njihovih lastnikov oz. proizvajalcev in tako jim sredstva za lasten razvoj odtekajo drugam. Vzporedno s tem prelivanjem kapitala poteka tudi močan pretok strokovnjakov kot nosilcev znanja v smeri, kjer imajo boljše pogoje za delo, ki je tudi bolje ovrednoteno in cenjeno. Pomembne vloge, ki jo ima industrijska lastnina v obliki patentov, tehničnih inovacij in lastnega razvoja, pri nas še vedno nismo dojeli. Nihče si ne dela iluzij, da bomo ustvarjali dohodek samo s prodajo znanja, z lastnim razvojem in inovacijami pa vendar lahko prhihranimo sredstva, ki bi drugače odtekala v tuje roke, in jih uporabimo pri nas. Čeprav mogoče načelno kimamo ob teh spoznanjim, se vse ustavi pri vprašanju nagrajevanja strokovnjakov in inovatorjev. Pri nas njihovo delo prištevamo k režiji, marsikje pa je to eden najpomembnejših virov dohodka. Prevladuje težnja po uravnilovki; kakšne so njene posledice, si lahko predstavljamo: pridni delajo manj, ker njihove napore nihče ne ceni; leni delajo kot prej, ker nedelo nihče ne kaznuje; sposobni se ne trudijo, saj brez naporov dosegajo isti nivo kot nesposobni. V čigavem interesu je uravnilovka, ni težko ugotoviti! Tema številka ena sestankov raznih samoupravnih organov, delovnih skupin in političnih forumov je delitev, na ustvarjanje pa pozabljamo. Marsikdo je pozabil tudi, da obstaja nad njima vzročna zveza: kolikor bomo ustvarili, bomo lahko delili. Če nam je jasno tudi, kako bomo ustvarili, z vrednotenjem posameznega prispevka ne bo težav. Če bomo uporabili pri ustvarjanju več znanja, da bomo proizvedli več, kvalitetneje in z manj stroškov, bomo to znanje tudi bolje nagradili. Tratnik Nove knjige v strokovni knjižnici 0730 0731 0732 0733 0734 0735 0736/1,2,3,4 02067/1, 2 0737 0738 0739 0629/2 2896/VI 02083 0740 0741 0742 3787/ma, b, c 0743 3787/ma, b, c 0743 02084 3545/82 3876 3877 3878 3879 3880 3881 3676/83 Ljubčenko A. P.: Vysokoprocnye cuguny. Moskva,1982 Guljaev A. P.: Sverhplastičnost’ stali. Moskva, 1982. Kučerenko E. T.: Spravočnik po fizičeskim osnovam vakuumnoj tehniki. Kijev, 1981. Medriš G. L. idr.: Obezzaraživanie prirodnyh i stocnyh vod s ispolj-zovaniem elektroliza. Moskva, 1982. Braun E. D. idr.: Modelirovanie trenija i iznašivanija v mašinah. Moskva, 1982. Ivkovič, B.: Tribologija rezanija. Minsk, 1982. Machine Tool Design. Vol. 1, 2, 3, 4. Moskva, 1982. Tochtermann, W.: Konstruktioriselemente des Maschinenbaues. Teil. 1, 2. Berlin, 1979. Trofimov I. D. Avtomatičeskoe oborudovanie dlja gorjačej objemnoj štampovki. Moskva, 1983. Postnikov, N. S.: Upročnenie aljuminievyh splavov i otlivok. Moskva, 1983. Anciferov, V. N.: Speéennye legirovannye stali. Moskva, 1983 Šunič M.: Plin i plinska tehnika, II. Zagreb, 1983 Samoupravni splošni akti. VI. del. Ljubljana, 1983 Technologische Planung. Maschinenbau. Berlin, 1981. Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom o obrambi in družbeni samozaščiti. Ljubljana, 1983. Ritcey, G. M.: Ekstrakcija. Principy i primenenie v metallurgii. Moskva, 1983. Gordienko, A. I.: Struktumnÿe i fazovye prevraščenija v titanovyh splavah. Mlinsk, 1983. Prešeren V. idr.: Vpliv rafinacije na potek strjevanja konti gredice di-menz. 140 x 14 omm. III. del. Ljubljana, 1983. Metzger B.: Radio priručninsk, 1983. Prešeren V. idr.: Vpliv rafinacije na potek strjevanja konti gredice di-menz. 140x14 omm. III. del. Ljubljana, 1983. Metzger B.: Radio priručnik za amatere i tehničare. 3. izd. Beograd, 1983. Anakioski D.: Planiranje u udruženom radu. Beograd, 1981. Statistički godišnjak o radu radnih organizacija Opšteg udruženja cme metalurgije do 1980 g. Bgd. 1982. Impiego di polveri metalliche in lingottiera per il miglioramento della produttivita’e qualita’... Roma, 1981. Etienne A. idr.: Influence du refroidissement secondaire sur le gonflement et la qualité interne dès brames. 1982. Oeters, F.: Mechanisches Verhalten der Strangschale und Makroseigerung beim Stranggiessen. Berlin, b. 1. Kapetanovič, S. A. idr.: Untersuchung von Einfluss einer Dolomitzustellung der Giesspfanne auf die nichtmetall. Einschlüsse im Stahl. Zenica, 1983. ööth Meeting of ECSC-Yugoslavia Steel Research Subgroup Casting and Soldifičation. Zenica, 1983. Investigation of the cast structure quality of continiuous cast steel slabs ... affected by deoxidation and other metali, parameters during continuous casting. 1983. Statistički bilten za 1982. godinu. Beograd, 1983. OBRAVNAVANE INOVACIJE Na osnovi sklepa komisije za gospodarjenje TOZD EPA z dne 19. 7. 84 in DS TOZD EPA z dne 30. 7. 1984 pripada: 1. Gradišniku Jožetu iz TOZD EPA za inovacijo št. 757. »Dvokratna vibracijska mreža«, I. posebno plačilo 8.308 din na osnovi prihrankov 132.000 din in faktorja lb. SM A 110 2. Kralju Janku iz TOZD vzdrževanje za inovacijo št. 754, »Izboljšava brane na drobilcu Hazemag«, II. posebno plačilo 5.394,73 din na osnovi prihrankov 52.010,17 din in faktorja 2b. SM A 110 Na osnovi sklepa komisije"za gospodarjenje TOZD TT z dne 16. 7. 84 in DS TOZD TT z dne 27. 7. 84 pripada: 1. Dobrajcu Silvu iz TOZD TT za inovacijo št. 985, »Mreže v pralnici pri raz-maščevanju«, pavšalna nagrada 8.000 din in za inovacijo št. 986, »Filter na sesalni cevi«, pavšalna nagrada 5.000 din. SM J 210 Na osnovi sklepa komisije za gospodarjenje TOZD energetika z dne 29. 8. 84 in DS TOZD energetika z dne 30. 8. 84 pripada: 1. Žoharju Dragu, Godiclju Ivanu, Cmoku Francu, Majerju Jožetu in Kovačiču Darku za inovacijo št. 724, »Pilotni gorilniki - ionizacijski, avtomatika KP 12 in vžigni trafo«, II. posebno plačilo na osnovi prihranka 15.387.579 din, in sicer: Žohar, Godicelj in Cmok vsak po 42.948,08 din ter Majer in Kovačič vsak po 28.184,68 din. SM M 130 Na osnovi sklepa komisije za gospodarjenje TOZD livarna II z dne 17. 8. 84 in DS TOZD livarna II z dne 30. 8. 84 pripada: 1. Korošcu Alojzu iz Livarne II za inovacijo št. 441, »Menjava jedrnikov«, III. posebno plačilo 20.536,12 din na osnovi prihranka 284.768,84 din in faktorja 2b. SM G 131 2. Korošcu Alojzu iz Livarne II za inovacijo št. 448, »Tehnična izboljšava na glavi stroja Shell-moulding 1«, III. posebno plačilo 16.141,74 din na osnovi prihranka 265.334,94 din in faktorja 2a. SM G 131 3. Senici Marjanu in Antleju Ivanu iz Vzdrževanja za inovacijo št. 682, »Vgraditev zobniške sklopke v taktni konvejer«, II. posebno plačilo 17.569,48 din na osnovi prihrankov 235,324,79 din in faktorja 2b, ki si ga avtorja delita v enakem razmerju, vsak po 8.784,74 din. SM G 141 4. Judežu Ivanu iz TOZD livarna II za inovacijo št. 962, »Prevoz kalupnih okvirjev«, pavšalna nagrada 15.000 din. SM G 144 Služba za rnovacrje 0744 0745 0746 2923/IV 3882/a, b 0747 02085 0748 0749 0750 02086 0751 0752 Gun G. S. idr.: Obrabotka prokatnyh valkov. Moskva, 1983. Alekseev L. F.: Struktura i razrušenie okatyšej pri vostanovlenii. Moskva, 1983. Krajnc A.: Motivacija za izobraževanje. Ljubljana, 1982. Zbornik Radova...: Primjena energetske elektronike 1982. Investicije in ocena njihove družbenoekonomske upravičenosti. Ljubljana, 1983. Lahtin Ju. M.: Metallovedenie i termičeskaja obrabotka metallov. Moskva, 1983. Metallovedenie i termičeskaja obrabotka stali. Moskva, 1983. Golstrem V. A.: Energetičeskij spravočnik inženera. Kiev 1983. Galdin N. M.: Otlivki v točnom mašinostroenii. Moskva, 1983. Vorobjev Ju. P. idr.: Rasčet i prognozirovanie svojstv oksidov. Moskva, 1983. Slepinin V. A.: Rukovodstvo dlja obučenija tokarej po metallu. Moskva, 1983. Splavy redkih metallov s osobymi fizičeskimi svojstvami. Moskva, 1983. Kriteriji prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Ljubljana, 1983. 0753 Lappo S. I. idr.: Tablicy standartnyh obrazcov černyh metallov. Moskva, 1983. 0754 Bemštejn, M. L.: Termomehaničeskaja obrabotka stali. 1983. 3852/IIIa Smajič, N.: Intenziviranje razogljičenja med vakuumsko oksidacijo nerjavnega jekla... III. Ljubljana, 1983. 3856/IIa, b Livni in izolacijski praški. II. Ljubljana, 1983. 3860/IIa, b, c Prešeren, V. idr.: Uvedba novih pomožnih materialov v slovenske jeklarne. II. Ljubljana, 1983. 3886/a, b, c Osojnik A.: Analizna problematika livnih materialov kot prispevek k reševanju njihove tehnološke uporabnosti. Ljubljana, 1983. 0755 Novikov I. I.: Defekty kristalličeskogo stroenija metallov Moskva, 1983. 0756 0757 0758 0759 3887 3888 3889a, b, c 3890/a, b In. št. 6268 Fizika tverdogo tela. Moskva, 1983. Proizvodstvo vysokokacestvannyh čugunov dlja mašinostroenija. Moskva, 1983. Valki mnogovalkovyh stanov. Moskva, 1983. Geller Ju. A.: Materialovedenie. (Metody analiza, laboratornye ra-boty...) Moskva, 1983. Raziskava vroče plastičnosti visokonikljevih zlitin, 1983. Uršič, V.: Zasledovanje količine kisika v talinah sive litine, cepljenih s kompleksnimi modifikatorji. Lj. 1983. Jager, R.: Laboratorijske raziskave briketiranja fluoritnega koncentrata Ravnaja... Ljubljana, 1983. Aplikacija plinske kisikove sonde na kontrolo procesa zgorevanja v pečeh. Ljubljana, 1983. Giesserei Kalender 1984. Taschenb. der Giessereiindustrie. Düsseldorf, 1983. Logar E. IZ RIBIŠKE DRUŽINE VOGLAJNA PUNGERŠEK FRANC JE CAR RIBIŠKE DRUŽINE VOGLAJNA POSTAL Dobili smo novega carja ribiške družine Voglajna. Našemu dolgoletnemu članu Pungeršku Francu se je na velik trnek obesil majhen krapek in ga pripeljal do, prestola ter krone, da nam vlada do drugega leta. Za oproda sta mu Povalej Liljana in Recko Ivan, ki sta prav tako nekaj malega, za dober prijem, na suho spravila. Po carsko smo jih počastili, naša dosedanja carica Marija pa je njegovo veličanstvo Franca s čolnom po jezeru zapeljala in mu razkazala njegovo carstvo ter ribe, ki pa prezvišenemu niso nič ploskale, ker našega Frančka že od prej poznajo, kakšen »giften« ribič je. Ribiški car Pungaršek Franček TEKMOVALI SMO V LOVU NA OSTRIŽA Družinskega tekmovanja v lovu na sončnega in navadnega ostriža na Slivniškem jezeru seje udeležilo »samo« 41 članov in 12 mladincev. Skupno je bilo ujetih 292 kosov rib. Med člani je zmagal Malec Branko s 33 kosi, drugi je bil Cesnik Jože z 32 kosi in tretji Bogdanovič Vlado s 30 kosi. Med mladinci je bil prvi Diaci Marko s 17 kosi, drugi Štiglic Mitja s 13 kosi in tretji Smrečnik Gorazd s 6 kosi. Čestitamo! RIBOLOVNA SEZONA GRE H KONCU Slivniško jezero in njegove ribe gredo na zimski počitek z 31. oktobrom. Ponovno bo za ribolov odprto 1 aprila 1985, do takrat pa ga bomo obogatili z novimi tonami krapa, smuča in drugih rib, da bo nova sezona še bolj prijemajoča. Vse tiste, ki jih ni strah mraza in snega, vabimo na Voglajno, kjer je ribolov odprt skozi vse leto. ONESNAŽEVANJE VOGLAJNE S PRITOKI SE NADALJUJE Na naši Voglajni s pritoki se pojavlja vedno več onesnaževalcev, in to od industrije do zasebnikov ter kmetov. Prosimo vse člane in delavce Železarne Štore, ki v svojem kraju, kjer bivajo, odkrijejo take onesnaževalce (divja smetišča ob vodi, kanali za odpadne vode,...), da na sedežu družine v Štorah ali na njen naslov preko pošte javijo lokacijo onesnaževanja, onesnaževalca in vrsto onesnaženja. Zoper onesnaževalca bomo ukrepali preko pristojnega organa družbeno-politične skupnosti. Cilj nam vsem mora biti čista Voglajna s pritoki. Prav gotovo bo z odstranjevanjem virov onesnaževanja ter potencialnih žarišč zastrupitev ribolov prijetnejši in bogatejši, pa tudi popoldanski sprehod ob čistem vodotoku bo lahko prijeten počitek za vsakega našega delavca. SPREJEMAMO NOVE ČLANE ZA LETO 1985 Vse železarje, ki imajo veselje do športnega ribolova in čut do varstva narave ter se želijo včlaniti v našo ribiško družino, obveščamo, da sprejemamo nove člane do 31. oktobra 1984. Vašo željo lahko osebno prenesete na sedežu družine ob uradnih dnevih ali pa posredujete pismeno prijavo na naš naslov. Prosimo za upoštevanje danega roka. URADNE URE Uradne ure za člane in delavce Železarne Štore so vsak ponedeljek na sedežu družine v Štorah: - od 1. maja do 31. oktobra od 15. do 16. ure; - od 31. oktobra do 1. maja od 15. do 17. ure. RIBIČEM - ŽELEZARJEM ŽELIMO DOBER PRIJEM! RD Voglajna Športni ribolov V nedeljo, 23. 9. 1984, se je na Voglajni odvijalo medobratno tekmovanje v športnem ribolovu. Kljub muhastemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 66 tekmovalcev, ki so preizkušali svoje ribiško znanje. Kot že nekaj let nazaj je tudi tokrat prvo mesto osvojil Perpar Božo, ki ima tudi največ zaslug za ekipno zmago Livarne. Tekmovanje je dobro organizirala ribiška družina Voglajna z neumornim Malcem Borisom na čelu. Ekipno: 1. Livarna 904 točke 2. Elektroen. 722 točk 3. Sk. službe 326 točk 4. Valjarna 41 točk od 5. do 9. mesta: Jeklarna-Transport, MO, KK, Jeklovlek, Mehanična, ki tokrat niso imeli ribiške sreče. Posamezno: L Perpar Božo Livarna 713 točk 2. Lubej Vinko Elektroen. 435 točk 3. Pungeršek Franc Sk. službe 325 točk 4. Plank Ivan Livarna 191 točk 5. Kresnik Janez Elektroen. 145 točk REZULTATI MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA V STRELJANJU V dneh 17.9. in 18.9.1984 seje na strelišču v Štorah odvijalo medobratno tekmovanje v streljanju z MK puško. Tekmovanje se je udeležilo 50 tekmovalcev in 10 ekip. Tekmovanje je dobro vodila strelska družina Kovinar. Rezultati ekipno: 1. mesto Elektroenergetski 331 krogov 2. mesto Livarna 327 krogov 3. mesto Skupne službe 325 krogov 4. mesto Valjarna 308 krogov 5. mesto Jeklarna-Transport 283 krogov 6. mesto Jeklovlek 272 krogov 7. mesto MO 263 krogov 8. mesto KK 202 krogov 9. mesto TT 196 krogov 10. mesto Mehanična 169 krogov Posamezno: 1. Kočevar Ivan Mehanična 92 krogov 2. Dečman Vili Livarna 90 krogov 3. Krajnc Srečko Elektroen. 86 krogov 4. Kolar Marjan Jeklovlek 85 krogov 5. Bogdanovič Vlado Livarna 85 krogov 6. Zapušek Roman Sk. službe 84 krogov 7. Škataro Valter Elektroen. 84 krogov 8. Zupančič Milo Sk. službe 83 krogov 9. Kavka Lidija Elektroen. 81 krogov 10. Rezar Fric Elektroen. 80 krogov Možnosti upravno- administrativne dokvalifikacije V preteklih letih, ko se je upravno-administrativno delo izjemno razmahnilo, je iz različnih razlogov poprijelo za ta dela veliko delavcev in delavk, kljub pomanjkljivi oziroma nezadostni izobrazbi (le tečaji oziroma seminarji). Dela na tem področju postajajo iz leta v leto zahtevnejša. Zato je prav, in to je v naših samoupravnih aktih tudi zapisano, da se delavci nenehno izpopolnjujejo in dokvalificirajo za opravljanje določenih del in nalog. Na sedanji Srednji družboslovni šoli Celje, ki je naslednica bivše Gimnazije, organizirajo redno šolanje v upravno-administrativnem programu ob delu ali iz dela za vse štiriletnike. Z diferencialnimi izpiti je možno po skrčenem programu pridobiti poklic administrativni manipulant (dveletna šola), administrator (triletna šola) in upravni tehnik (štiriletna šola). To velja za vse tiste, ki so zaključili samo del dosedanjega srednješolskega izobraževanja. Prijave so še možne, plačevanje šolnine pa je obročno. Na Srednji družboslovni šoli v Celju, kije edina v celjski regiji verificirana za izobraževanje po teh programih, organizirajo še strojepisne in stenografske tečaje ter tečaje za tuje jezike - vse v popoldanskem času oziroma po želji. Novost v letošnjem šolskem letu bodo izpopolnjevalni seminarji, v katerih bo v okviru 250 šolskih ur nanizanih nekaj novosti iz korespondence, administracije, slovenskega pravopisa in tujega jezika. Sklepi VII. redne seje izvršnega odbora pri konferenci sindikata 1. Predstavnik KPO je izvršni odbor seznanil o trenutnih rezultatih poslovanja v naši delovni organizaciji. Polletni rezultati poslovanja so bili pred tem že obravnavani v vseh sredinah TOZD/DS. V mesecu juliju se proizvodnja giblje v okviru naših predvidevanj, kar velja tudi za mesec avgust. Finančni rezultat se predvideva nekoliko boljši, saj so se v mesecu juliju pričele upoštevati večje cene naših izdelkov. Izvoz je v skladu z zastavljenim planom, vendar je devizno poslovanje izredno problematično, saj se pojavljajo izredne težave pri pokrivanju minimalnih potreb z repromateriali iz uvoza. Glavni problem je združevanje deviz, ki v primerjavi z letom 1983 deluje bistveno slabše. Ob ugotovitvi, da je oskrbljenost z repromateriali še kar zagotovljena, izvršni odbor apelira na vse zaposlene, da vsak na svojem področju vse sile še nadalje usmeri v zagotavljanje normalne proizvodnje. 2. Na osnovi primerjave gibanja OD v zadnjem obdobju (pregled je posredovala strokovna služba) izvršni odbor ugotavlja, da v Železarni Štore ohranjamo določeno prednost v delitvi OD pred ostalimi železarnami, kar lahko opravičujemo z našimi rezultati v proizvodnji in z doseženo produktivnostjo, vendar je v negospodarstvu rast OD večja kot na metalurškem področju. Ob tem izvršni odbor ugotavlja, da so v zadnjem obdobju življenjski stroški izredno narastli in rast naših OD nikakor ne dohiteva rasti življenjskih stroškov, kar pomeni, daje padec življenjske ravni že zelo kritičen. Da bi ohranili življenjsko raven naših delavcev vsaj na sedanjem nivoju, izvršni odbor predlaga naslednje: a) Osnova za boljšo delitev OD je vsekakor večji dohodek oz. rezultati dela. V zvezi s tem izvršni odbor apelira na vse zaposlene, da še nadalje vse sile in napore usmerijo v zagotavljanje sedanjega tempa visoke proizvodnje, izvoza in zmanjševanja stroškov na vseh področjih. Izvršni odbor bo še nadalje, v skladu s sklepi konference 00 ZS Železarne Štore, vztrajal na stališču, da realni OD ne sme več padati, da mora OD naraščati, predpogoj za to pa so še boljši rezultati poslovanja. b) Ob analizi gibanja OD v obdobju I-V 1984 izvršni odbor ugotavlja, da kljub našim deloma zelo ugodnim, proizvodnim rezultatom osebni dohodki naših delavcev v istem obdobju močno zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Zaradi tega izvršni odbor daje pobudo občinskemu svetu ZSS Celje, da nadaljuje aktivnosti v zvezi s spremembami dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, sicer obstaja bojazen, da se bo zaradi nemoči v politiki delitve zmanjšala motiviranost delavcev za doseganje proizvodnih rezultatov. c) Izvršni odbor zadolžuje (DS za kadre) strokovno službo, da izdela analizo oz. pregled delavcev, ki so pri zadnjem izplačilu prejeli manjši OD, pri rednem delu, kot je predvideni minimalni OD. V skladu z našimi stališči je potrebno za vse delavce, ki ne dosegajo minimalnega OD, poiskati vse možnosti, da se le-ta zviša z boljšim vrednotenjem dela. 3. Izvršni odbor še nadalje podpira vse vrste aktivnosti pri zbiranju sredstev z raznimi delovnimi akcijami za zagotavljanje finančnega programa (npr. izletov, itd.), vendar pa opozarja 00 ZS TOZD/DŠ ter strokovne službe, da se lahko plačila vršijo samo za opravljeno delo, ne pa za prodajo materialov. 4. Izvršni odbor ugotavlja, da imamo v naši delovni organizaciji upeljanih več vrst sodelovanja z najrazličnejšimi delovnimi organizacijami. V zvezi s tem je izvršni odbor sklenil imenovati komisijo, ki naj registrira vsa ta sodelovanja oz. izdela pregled le-teh in ugotovi še nadaljnje možnosti tega sodelovanja. Komisijo sestavljajo: Metličar Martin - predsednik, Drobne Igor, Gajšek Branko, Božiček Bojan, Fidler Franc, Judež Ivo, Boršič Jože in predstavnik komerciale. Ob tem izvršni odbor podpira sodelovanje z IMR Rakovica, kjer se ugotavlja poslovno sodelovanje in nadaljnji interesi in podpira akcijo, in sicer, da se v mesecu septembru opravi obisk 4-članske delegacije v IMR Rakovica, kjer se je treba dogovoriti za nadaljnje konkretno sodelovanje na področju menjave obiskov delavcev iz proizvodnje, izmenjave letovanj, sodelovanja naše folklorne skupine na proslavi 60-letnice IMR Rakovica. Delegacijo naj sestavljajo: Metličar Martin, predsednik ZSMS DO, predstavnik TT in predstavnik konf. OO ZS ŽŠ. 5. Izvršni odbor je obravnaval okvirni program praznovanja praznika KS Store in v zvezi s tem predlaga, da se slavnostna seja skupščine KS Štore in delavskega sveta Železarne Štore izvede dne 17. 9. 1984 s pričetkom ob 13. uri v Kulturnem domu v Štorah. Na slavnostni seji naj se podelijo tudi državna odlikovanja članom kolektiva in razglasijo prejemniki internih priznanj samoupravljalca Železarne Štore. 6. Strokovna služba (DS za kadre) naj do naslednje seje izvršnega odbora posreduje informacijo o dosedanjih načinih prodaje najrazličnejšega odpadnega materiala našim delavcem in o nadaljnjih možnostih prodaje le-tega, kar naj bi bilo opredeljeno tako, da se te odprodaje legalizirajo. 7. Izvršni odbor podpira prizadevanja in akcije komisije za družbeni standard pri konferenci 00 ZS Železarne Štore glede nabave ozimnice za naše delavce ter predlaga, da se preveri možnost pridobitve dodatnih finančnih sredstev za te namene v blagajno vzajemne pomoči. Ob tem izvršni odbor predlaga, da se opravi pregled socialne ogroženosti naših delavcev, na osnovi katerega bo izvršni odbor sprožil akcijo pridobitve finančnih sredstev za kreditiranje potreb ob jesenskih nakupih (šolske potrebščine, kurjava, ozimnica, itd.). 8. Dne 28. 8.1984 se v popoldanskem času opravi posvet s predsedniki 00 ZS TOZD/DS, predsedniki komisij pri konf. 00 ZS in člani izvršnega odbora pri konf. 00 ZS ŽŠ. Posvet se opravi v Domu železaijev na Teharjah. Zadolženi člani 10 pri konf. 00 ZS ŽŠ podajo na posvetu poročilo oz. oceno delovanja 00 ZS, za katero so zadolženi, predsedniki komisij pri konf. 00 ZS ŽŠ pa poročila delovanja posameznih komisij in nadaljnje aktivnosti, ki so predvidene do konca leta. Izvršni odbor pri konf. 00 ZS Železarne Štore TEKOČI RAČUN POMENI PREDNOST Ena od značilnosti sodobnega človeka je nenehno gibanje, pa naj gre za poslovna potovanja, izlete, zdravljenje, počitnice ali kaj drugega. Tudi doma se skušamo izogniti prenašanju večjih vsot denarja, še bolj pomembno pa je to med bivanjem ali potovanjem po drugih krajih. Kako torej ravnati, da bo naše denarno poslovanje gospodarno, enostavno in predvsem varno? Ljubljanska banka je že pred leti uvedla tekoči račun oziroma plačevanje s čeki. Vzrok, zakaj se vse več ljudi odloča za tekoči račun, je v številnih prednostih. Če delovna organizacija nakazuje osebne dohodke na hranilno knjižico, morate z nalogom za vpis v najbližjo enoto Ljubljanske banke, se postaviti v vrsto in čakati na vpis, šele potem lahko denar dvignete. Pri tekočem računu pa je vse bolj preprosto, saj nam delovna organizacija avtomatično nakazuje prejemke na vaš račun, poskrbeti morate le, da imate pri sebi čeke in že lahko začnete porabljati svoj denar. Pot je krajšam prihranek časa očiten. Če denarja ne porabite v celoti, ostaja na vašem tekočem računu. Banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po veljavni obrestni meri 7,5 %. PRAVILA ZA POSLOVANJE S TEKOČIM RAČUNOM Imetnik tekočega računa dobi deset, po potrebi tudi več čekov. Tako ima pri sebi pravzaprav 60.000,00 din, saj lahko vsak trenutek izpolni toliko čekov od 100,00 do 6.000,00 din, kolikor kritja ima na svojem tekočem računu. V enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun, pa vam izplačujejo gotovino na en ček v neomejenem znesku, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev. Čeka brez kritja lastnik ne more izdati. 1. Ob izstavitvi izpolnite tudi talon, ki vam služi za vodenje evidence na tekočem računu. 2. Izpisek, ki ga prejmete po pošti, je evidenca, ki jo za vas vodi banka in s katerim vsklajate in kontrolirate porabo, dotok in stanje sredstev na vašem tekočem računu z EVIDENCO, KI JO VODITE TUDI SAMI. 3. Pri izpolnjevanju čeka morate obvezno napisati: Se| kraj in datum izstavitve, , ;i- znesek s številko in z besedo, - besedi »meni osebno« (pri dvigu gotovine) ali ime in priimek upravičenega oziroma naziv organizacije - prejemnika čeka. Ček morate izpolniti čitljivo, na njem ne smete ničesar pripisati ali radirati. Podpisati ga morate enako, kot ste podpisali čekovno karto. V vsaki enoti LB pa vam bodo postregli še s podrobnejimi informacijami, ki jih brez strahu zahtevajte. Pravilno izpolnjen ček je vedno denar, pa naj gre za plačilo družbenemu ali privatnemu sektoiju. V Livarni II ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta in brata Tovornika Vitala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala velja govorniku pri odprtem grobu, g. župniku za opravljen obred in Štorskemu pihalnemu orkestru za zaigrane žalostin-ke. Žalujoča starša, otroci Marica, Slavica in Drago z družinami ter brata Vlado in Silvo. Ob boleči izgubi moje mame Cecilije Čretnik, Štore 26, se zahvaljujem vsem sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki so ji nudili tolažbo in pomoč v bolezni. Iskrena hvala za vence in cvetje ter g. župniku za opravljen obred. Prav lepa hvala DS za darovana venca in govorniku za poslovilni govor. Iskrena hvala tudi pihalnemu orkestru ŽŠ za zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Hčerka Hilda z možem, sestra Marija in ostalo sorodstvo PORTRET SODELAVCA: ALBIN KLANJŠEK Tovariš Albin Klanjšek je dolgoletni delavec Železarne Store. Sicer pa, kdo ga ne pozna! Luč sveta je zagledal v Šentjurju 27. decembra 1926. Naš sodelavec je od leta 1947. Delal je najprej v Livarni, potem na Krajevnem odboru v Šentjurju, po odslužitvi JLA je eno leto opravljal posle referenta za živilske izkaznice v kadrovskem sektorju, od 1951. pa do danes je delavec v centralnem skladišču in precej zadnjih let vodja skladišča. Tovariš Albin ni tolikanj zanimiv po svoji osebni izkaznici (v njo smo pokukali zgoraj), kot po svojem vzornem, človeškem odnosu do soljudi v tovarni, krajevni skupnosti, zasebno. Rad sem zato ubogal namig Karlija Šelige, naj se pogovorim z njim in tako je nastal tale razgovor, potem ko gaje tovariš Stanko še slikal. Železar: Kako sedaj, ko se bližaš pokoju, tovariš Albin, gledaš na svojo lastno in družbeno 40 let staro pot? Albin Klanjšek: Prehojena pot je bila zelo raznolika, pestra in živahna. Bila so tudi huda obdobja, bilo je mnogo udarniškega dela v tovarni in v kraju ter drugih krajih. Železarna je imela v 50. letih posestvo v Višnji vasi in smo poleti ob popoldnevih hodili tudi tja delat udarniško. Mladi smo bili takrat, razmere so bile sicer težke, mi pa polni poleta. Nikdar nam ni bilo dolgčas. Kar zadeva našo družbo, lahko njen razvoj in napredek ocenimo ali primerjamo z razvojem naše delovne organizacije. Vse investicije in novogradnje v ŽS šo bile neposredno povezane z dejavnostjo skladišča, zato mi ni težko ugotoviti ogromnega koraka naprej, ki je seveda pomenil tudi boljši standard nas delavcev... Železar: Čeprav vsekozi delaš na izpostavljenem delovnem mestu, to je v stalnem stiku z ljudmi, uspevaš ostati miren in tudi velika odgovornost dela, ki ga opravljaš, te ne spravi s tira. Mož z železnimi živci, kakšen je tvoj recept za zdravo življenje? Albin Klanjšek: Ne ponujam sicer svojega načina življenja drugim; vendar, če me že vprašaš, potem lahko povem, da že 30 let ne kadim, rad popijem v zmernih količinah dobro kapljico in imam veliko voljo do dela tako v tovarni kot v prostem času. Zelo važen je zame tudi stik z zemljo, zato se v prostih trenutkih »rekreiram« z lopato in motiko na kosu vrta, ki ga imam v lasti. V ničemer ne sme človek pretiravati in dobro za počutje je sodelovanje z ljudmi, jih razumevati, potem tudi družbeno-politično delo ni odveč in zdravju škodljivo, kot nekateri mislijo. Železar: Kar pomnimo Štorovčani, si delaven v frontni organizaciji SZDL. Si nekakšen »dosmrtni« blagajnik, opravljaš torej funkcijo, ki se je mnogi branijo. Kaj meniš o ljudeh, ki stoje ob strani dogajanj v ožji in širši družbi? Albin Klanjšek: Bil sem blagajnik in tajnik mladine v Železarni, 10 let blagajnik v sindikatu, obratni sindikalni poverjenik, delegat v KS, blagajnik v krajevni organizaciji SZDL pa sem tudi res že precej let. Mnogo let sem krvodajalec. Žalostno je, da so v naši družbi tudi ljudje, ki jih ne boli, da drugi delajo za njih in jih ne moti, če gre dogajanje in teče življenje mimo njih... Železar: Kakšna javna priznanja si doslej dobil za svoje nesebično delo v tovarni in krajevni skupnosti? Albin Klanjšek: Imam nekaj pismenih priznanj v tovarni in v KS ter državno odlikovanje medaljo dela. Železar: Ker odhajaš že čez slaba tri leta v zasluženi pokoj, mislim, da imaš kakšno sporočilce za svoje premnoge znance - sodelavce v tovarni, obenem pa zaključujem najin razgovor z željami za tvojo osebno srečo tudi v bodoče. Albin Klanjšek: Čisto strokovno bi želel, da bi se pristopilo k izgradnji centralnih skladišč, hkrati pa bi seveda želel manj pozabljivosti pri odgovornih ljudeh v tovarni, ki me kličejo za izdajo materiala po telefonu v vseh mogočih in nemogočih časih, popoldne, ponoči, ob praznikih - ker so pač pozabili naročiti blago pravočasno. Prišlo bo to prav za mojega naslednika, ki morda ne bo imel telefon. Malo bolj korekten odnos do nas skladiščnikov tudi ne bo odveč. Drugače pa je vse v najboljšem redu... JOK Zvezde nocoj Zvezde nocoj, tako kot vedno, potujejo po poteh neba, igrivost vetra boža zapoznelo melanholijo. Na steni v kotu sobe sameva hrepenenje po tebi in skuša ustaviti drsenje časa v neskončnost. Vse žari in je mlado kot prvo cvetje. Daljave sanjajo rojstva majskih juter, obali najinih želja spremljata minljivost trenutkov, bistrost modrih juter naju vklepa, rosnost srečanj napaja dušo kakor hladna fontana. Hlastno jo pijejo žejna usta, pojdeva spet pod dišeče majske kostanje kipenju najinih rok odpirat pota do tvojih sanj. Ob tihi zori pričakujem rojstvo novega dne, vase zaprti cvetovi ga čakajo povsem spokojno, izza vzhoda objema zoreča polja mlado sonce ... Udeleženci srečanja borcev v železarskem muzeju na Jesenicah Pomen tehnično-kulturne dediščine je treba razumeti Prav v osrčju stare jeseniške železarne je v dobro ohranjenih, vendar starih, častitljivih stavbah lepo in pregledno urejen tehnični muzej, na katerega so Jeseničani upravičeno lahko ponosni. Marsikateri bralec je bil že na Jesenicah, kakor koli že: službeno, na izletu ali s strokovnim ogledom, in mnogi so si že ogledali ta muzej. Verjetno so bili prijetno presenečeni, kako so uspeli jeseniški železarji ohraniti za nas in naše zanamce na področju tehnične dediščine železne in bronaste dobe, prvih kovačij, plavžov, livarn, pa do današnjega dne. Izredno lepo je dokumentirano delavsko predvojno gibanje, čas druge svetovne vojne z vsemi svojimi strahotami in partizanskim osvobodilnim gibanjem na jeseniškem področju. Svojo pot po muzeju vodič zaključuje s povojnim časom, z zgodovinskim dnevom, ko seje uresničilo geslo »tovarne delavcem«. , . Svoje delo posebni visoko izobraženi strokovni team nadaljuje, dopolnjuje raziskovanje preteklosti in -vestno beleži sedanjost. Obiskovalcu tega edinstvenega hrama tehnične in kulturne dediščine da misliti, kako so to Jeseničani uspeli in odkod jim navdih in volja v spoštovanju do preteklosti. Nehote pomislimo, kaj pa mi v naših železarskih Štorah? Že Jok (Joško Kragelj) v eni zadnjih številk našega štorskega glasila opisuje najdbišča iz rimske dobe v Laški vasi nad Štorami. Ce bi iskali, bi še marsikaj našli. Iz ustnih izročil so bile kovačnice ob Bojanskem grabnu, bil je poznem rudnik Berghan, bila je nekoč Samotama, prva v Jugoslaviji, poznana po delavsko-prole-tarskem gibanju, bila je stara železarna, poslopja iz prejšnjega stoletja so še danes! Prišli so štrajki v Štorah, ponemčevanje našega življa, čas pred prvo svetovno vojno, ko smo dobili prečudovito prvo el. parno centralo z močjo enega izmeničnega generatorja 230 KW, danes pa ima en sam motor v valjarni II3000 KW! Kaj so delali med prvo svetovno vojno, v času med obema vojnama, kaj seje dogajalo v drugi svetovni vojni? In kaj po vojni? Vprašamo se, koliko je beleženega ohranjenega? Vprašamo se, zakaj za vraga so razumniki dali edinstveno el. centralo od 1913. leta razrezati in pretopiti? Vprašamo se, kaj je ostalo od naše šamotame? Ko greš mimo, dobesedno, ostala je sramota! Kje so edinstveni premiki starih livarn, valjarne, dela naših kovačnic, SM peči in še in še! Prva celjska četa na našem območju, kdo so bili prvi partizani in povojni čas? Tu je nekaj dokumentacije, pa vendar premalo. Le kam je izginila? Morda smo preveč zahtevali, vendar premalo ostri in obzirni na račun tehnič-no-kulturne dediščine. Postavljam vprašanja: - Kdo je odgovoren za ohranitev napisanega? - Koga poklicno zadolžiti? - Kje najti prostor? Scg Planirati sredstva in kar je bistveno, lilij Takoj pristopiti k delu! Komisija kot taka hoče, pa ne more. Potrebna je širša pomoč, razumevanje ne samo za tisti potrebni dinar, za neki sklep samoupravnega sporazuma in tako naprej. Treba je več. Pokazati voljo, nadoknaditi zamujeno, strpno, načrtno začeti in tudi vztrajno nadaljevati z delom na tem področju. Pa pomislimo, le kaj bodo rekli naši zanamci! ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 -1/72 z dne 20.2.1974)- tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo. ANDRENŠEK FRANC