ZOS. itevllKi.
i umnimi, i peten, i. septembra M08.
LI. leto.
tfB)t vsak din svečer iivacaii! nadali« la pnumOca ter ralja po posti prcjcman oa H K oa pol leta 12 K, oa četrt leta O K, n oa »ose* 1K Kdsr hodi sam ponj, plača gsjo loto 50 K. c- Na naročbo brao Istodobso vpeHUatva laročnine so no oslra. — Za — Popisi naj so IsTol« franko vati. — Kokoplal SO ao vračajo. —
Vrotalitra tolalon it. M.
dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|«M|eao s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K, ea četrt leta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za *eoaol|0 celo loto 28 K. Za vso drago doiolo in Ameriko se plačuje od peterostopne pedt-vrstc po 14 h, če se osnanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih allcah it 5, — Upravniitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t j. administrativne stvari.
Poaanmne storilke po lt k.
Upravmištva telefon št;85.
Slovenci!
Dne 8. septembra se v Ljubljani slovesno položi temeljni kamen spomeniku Primoža Trubarja, našega literarnega Kolumba. V tem spomeniku naj se povrne med nas on, ki ga je nekoč pregnala nehvaležna domovina. Našim skromnim razmeram primeren bo ta spomenik, in letos, ko poteka štiristoletnica Trubarjevega rojstva, bi bil najprimernejši čas, da mu postavimo ta simbol narodove ljubezni in hvaležnosti. Ker pa so nepremostljive zapreke onemogočile, da bi že letos vstala pred nas izpod kiparjeve roke Trubarjeva podoba, se ga hočemo v tem prazničnem letu hvaležno spomniti ravno ob priliki, ko bodo bivali med nami glasniki slovanske kulture, slovanski Časnikarji.
Ko se bode tako pred vsem slovanskim svetom položil temeljni kamen Trubarjevemu spomeniku, naj se hvaležno spomni vsak Slovenec njega, ki je položil temeljni kamen našemu slovstvu. Vsaka zavedna Slovenka in vsak zavedni Slovenec ter sleherno narodno društvo dokumentira s svojo navzočnostjo pri slovesnem polaganju temeljnega kamena, da vemo ceniti in da smo vredni kulturnega dela, ki je imelo v Trubarju svoj izvor!
Pripravljalni odbor za Trubarjev spomenik o Ljnoijanl
dne 2. sentembra 1908.
Dr. han Tavčar
predsednik.
dr. Pavel Grošelj
tajnik.
Klerikalno zloraba uradov.
Dasi se bodo dopolnilne deželno-zborske volitve vršile šele začetkoma prihodnjega leta, vendar so klerikalci že pričeli z naj intenzivnejšo atri-taeijo za volilno kampanjo.
Da v tej volilni agitaciji igrajo glavno in vodilno vlogo duhovniki, je povsem umij ivo, saj je duhovščina vogelni kamen klerikalne organizacije. Brez duhovščine si klerikalne strankarske organizacije sploh ni mogoče misliti. Cim bi se zakonitim potom zabranilo duhovnikom vmešavati se v politične borbe, čim bi se izdal ukaz: duhovnik ostani v cerkvi, bodi zgolj in izključno oznanjeva lec božje besede, v tem trenotku bi izginila pri nas s površja klerikalna stranka in ljudstvo bi bilo osvobojeno težkih klerikalnih spon. Tako pa ima klerikalna stranka v duhovščini svojo naravno organizacijo, ki ima pred drugimi organizacijami še to prednost, da je popolnoma neodvisna od trenotnih fluktuu-('U v javnem življenju.
Župnik in kapelan sta v vsaki občini najbolj zanesljiva in najbolj vplivna zaupnika klerikalne stranke. Da se vodstvo stranke zlasti v vprašanjih strankarske organizacije v prvi vrsti obrača na te svoje zanesljive zaupnike, je povsem umi j ivo in naravno.
In dokler je duhovniku dovoljeno, da sme v cerkvi in zunaj nje svobodno politizirati, nam ne pride na misel, da bi ugovarjali, da fungirajo duhovniki kot zaupniki te ali one politične stranke.
Toda v zadnjem času se zdi, da rabijo klerikalci duhovnike ne samo za svoje privatne zaupnike, nego da smatrajo celo župne urade za svoje oficialne organe, za nekake podružnice svoje strankine eksekutive.
To izpričujejo pisma, ki jih razpošilja tajništvo klerikalne stranke na župne urade. Eno takšno pismo smo dobili tudi mi v roke in se glasi tako-le:
Tajništvo S. L. S. v Ljubljani.
Prečastiti ž u p n i ura d!
Tajništvo S. L. K. Vas vljudno prosi, (hi takoj naznanite seznainek novih    zaupnikov    za Vašo okolico.
Obenem nam naznanite tudi druge eventualne želje oziroma informacije.
V Ljubljani, 19. avg. 1908. Dr. Rožič, tajnik S. L. S.
To pismo dokazuje, da zlorabljajo klerikalci v svoje politične in strankarske svrhe celo župne urade, ki so javne, od države plačane institucije. Da je takšna zloraba javnih uradov v politične namene docela nedopustna, pač  ni treba naglašati.
Tudi naša stranka ima pristaše recimo med učiteljstvom ali uradni-štvom. Po klerikalnem zgledu bi se potem vodstvo narodno - napredne stranke mesto direktno na svoje pristaše med učiteljstvom ali uradni-štvom obračalo v strankarskih zadevah na primer na posamna šolska vodstva ali okrajna sodišča. To bi nastal urnebesni krik in vik v klerikalnem taboru, ako bi se kaj takšnega izvršilo na naši strani.
Seveda klerikalcem so takšne zlorabe — dovoljene, vsaj sami so prepričanja, saj smo že žal prišli tako daleč, da se smatrata pojma »župnik« in »župni urad« za istovetna.
Če pa je takšna zamenjava pojmov dopustna, to je drugo vprašanje.
Naj se stvar motri že s tega ali onega stališča, to je gotovo, da je absolutno nedopustno, da bi se bodisi ta ali oni javni urad smel zlorabljati v politične svrhe. Zato najodločneje protestujemo proti temu, da bi klerikalci javne urade in naj bodo to tudi navadni župni uradi, izrabljali v svoje strankarske namene, ter pozivamo poklicane faktorje, da napravijo nemudoma konec klerikalni zlorabi uradov.
Lueger o dunajskih Čehih.
Dunaj, 3. septembra. Povodom zaprisege novih meščanov je imel župan dr. Lueger nagovor, v katerem je rekel, da ga zadnje čase Čehi strastno napadajo, češ, da je sovražen čehom. Toda on ni sovražnik Čehov ter jih ni nikjer zaničeval. Vendar dokler bo župan, mora varovati nemški značaj Dunaja, ker bi bila dvojezičnost za Dunaj nesreča (?).
Dr. Ebenhochova demisija odklonjena.
Dunaj, 3. septembra. Cesar ni sprejel demisije poljedelskega ministra dr. Ebenhocha, temuč mu je iz-
rekel svoje zadovoljstvo ter mu znova poveril vodstvo toga ministrstva.
Naši trgovinski odnošaji na Balkanu.
Brno, 3. septembra. Brnska trgovska in obrtniška zbornica je poslala trgovinskemu ministrstvu nujno prošnjo, naj se vlada ne da premotiti v svojem trgovinsko političnem programu glede balkanskih držav. Prošnja opozarja, kako velikega pomena za vso avstrijsko industrijo je ureditev trgovinsko-političnih odooŠajev napram balkanskim državam.
Dunaj, 3. septembra. Vpliven krščansko-socialni poslanec se je izjavil o usodi srbske trgovinske pogodbe v parlamentu. Po njegovem mnenju se ni bati agrarne obstruk-cije proti trgovinski pogodbi, ker si bo vlada prizadevala do otvoritve parlamenta nasprotovanja agrar cev ublažiti. V ta namen ima vlada za agrarce že pripravljene nekatere koncesije, kakor spremembo zakona o živinskih kugah, koncesije glede me-lijoraoij in razne subvencije. Vladi bo pomagala tudi gosposka zborn.ca pritiskati na agraroe ter stavi junktdm med odobrenjem melioracijskega zakona in med srbsko trgovinsko pogodbo.
Avstrijski cesar in italijanski kralj.
Solnograd, 3. septembra. Danes sta prispela s primernim spremstvom v Solnograd ministra zunanjih del baron Aerenthal in Tittoni. Sestanek ima baje poglavitno ta namen, določiti način, kako bi italijanski kralj čim sijajneje čestital cesarju Francu Jožefu k jubileju. Kakor znano, je vatikanska politika taka, da cesar Franc Jožef ne more obiskati italijanskega dvora, da ne bil Vatikan užaljen, a take zamere se na Dunaju hudo boje. Posledica vsemu temu pa je, da tudi kralj Viktor Emanuel ne prestopi avstrijske meje. Solnograški sestanek kmalu pokaže, ali se bo Avstrija še nadalje uklanjala Vatikanu in njegovi politiki, dasi je v interesu dobrega razmerja obeh držav in tro-zveze, da bi se občutljivost Vatikana prezirala.
Ustavna Turčija.
Dohodki sultana In prinčev.
Carigrad, 3. septembra. Vlada predloži novemu parlamentu takoj v začetku zakonski načrt o ureditvi sul-
LISTEK.
Primož Trubar.
Ob štiristoletnlci njegovega rojstva.
Napisal R. PustoslemŠek. ' (Dalje.)
Tako je moral ustanovitelj slovenskega slovstva umreti v tujini v prognanstvu.
Kot človek je bil Trubar jato pobožen mož, praktičen in trezno misleč. Popustljiv je vsikdar iskal kompromise in je v verskem ozira zastopal miroljubno in spravljivo strujo v duhu Melanchthona in Amo-sa Komenskega. Za doginatićno pričkanje ni imel zmisla. Oster, logičen mislec je bil odkrite duše, zaupen v občevanju, resen, pa ljubezniv. Njegova gostoljubnost je bila znana daleč naokrog, bogato je dajal revežem, zlasti pa je podpiral dejanjaki in s svojim vplivom svoje rojake-di-jake. Dasi ga je domovina preganjala, je nikdar ni prestal ljubiti in tudi svoji deci je v srce zasejal gorko ljubezen do nje. Neizprosno strog napram samemu sebi je tudi od svojih sodelavcev zahteval temeljitosti in vednosti. Ako se ga je dražilo na literarnem polju, je znal postati za bij) togoten in osoren — toda trajne jeze in maščevalnosti ni poznal. Kot prevajalec  ni   bil   suženjsko dosloven,
vendar pa jako natančen. Njegov slo«r j»> preprost, vsebina mu je važ-nejša nego obliku. Jezik in slovstvo sta mu bila vedno le sredstvo. Nikdar ni iskal osebne slave ali koristi, nego le korist naroda in človeštva. Izkušn-lo se je omadeževati njegovo življenje s trditvijo, da je imel štiri navidezno prave žene, kar pa se je hitro izkazalo kot prostaška laž. — Zapustil je troje otrok: Primoža, Felici-jana in Barbo, ki se je bila množila s protestantovskim pisateljem Jur-jem Dalmatinom. Oče ji je bil dal 100 goldinarjev dote. Da je bil šibkega zdravja, smo že omenili — tem silnejša pa je bila njegova odločnost: Spomisliti se moramo namreč velikanskih težav tedanjega potovanja in Trubar je bil skoro večno na potu, samo da je uspevala njegova življenjska naloga, natis slovenskih knjig.
Odlični in vsestranski visoko-spoštovani mož je občeval z znamenitimi možmi in stal ž njimi v redni pismeni zvezi ,če ni bil celo njihov ožji prijatelj. Navedemo le kralja Maksimilijana, ki se je kot cesar nazival Maksimilijan II., Wiirtem-berškega vojvodo Krištofa, humanističnega škofa Petra Bon h orna v Trstu, bivšega koprskega škofa P. P. Vergerija, wurtemberškega reformatorja Janeza Brenea in Luthrovega prijatelja Vesta Dietricha, curiške-ga reformatorja Henrika Bullinger-ju, prvega evangeljskega škofa sed-inograškega Pavla Wienerja, barona
Janeza 1'ngnada, barona Herberta Turjaškega, hrabrega deželnega glavarja kranjskega, nadalje najboljše kranjske plemiče Turn, Lamberg, Turjaški.
Da se prav spozna Trubarjev pomen, treba obdržati v spominu, da je pravzaprav vse, kar je rodila reformacija, v bistvu izviralo iz Trubarja: saj je on za počel vse to veliko, za probudo slovenskega naroda naravnost epohalno gibanje in on je bil tisto deblo, ki je pognalo močnih vej. raz katere se je vsipal bogat sad v naročje Slovencev, ki bi danes imeli vse drugačno kulturo, da ni bilo pro-tireformaeije, ki je domalega zatrla vse, kar je kulturnega rodila reformacija in ob kateri so zapadli Slovenci takšnemu mrtvilu, da je preteklo celo stoletje, predno se je zopet kaj storilo za razvoj njihovega jezika.
Trubar in njegovi tovariši reformatorji so orali ledino na skoro vseh slovstvenih poljih. Njihovo delo se nikakor ni omejevalo edinole na prevajanje nabožnih knjig,temuč ustvarili so čisto samostojno marsikaj, kar je tvorilo temelj vsemu poznejšemu razvoju slovenske slovstvenosti, kakor nam to jasno izpričuje kratek pregled njihove literarne produkcije, ki jo hočemo tu navesti razvrščeno v posamezne skupine. Skoro povsod! bodemo našli Trubarja kot očeta, kot prvega zasnovatelja, dočim so njegovi tovariši od njega zasnovano delo le nadaljevali, izpopolnjevali in
razširjevali, — V oklepajih pride Jana imena  in letnice značijo avtorja v dotično skupino »padajočega dela in leto, v katerem je izšlo. Jezikoslovje.
Prvi abecedniki slovenskega jezika. (Trubar 1550, Trubar 1555, in v Ljubljani c. 1584. natisnjeni Elementale).
Prvo slovensko slovnico, ki je bila podlaga kasnejšima slovnicama P. Hipolita iz leta 1715. in celovški iz leta 1758. je kaj srečno zasnoval Bohorič 1584. Prvi besednjak slovenskega jezika v zvezi z drugimi jeziki je izdal Megizer 1592. in 1603.
Poezija.
Nabožne pesmi, himne, cerkvene pesmi, ponajveč prevodi. (Trubar 1563, Trubar 1567, Trubar, Krelj i. dr. 1579., Trubar Krelj i. dr. 1584.).
Literarna zgodovina.
Seznainek in splošna vsebina vseh do 1501. natisnjenih slovenskih knjig. (Trubar 1561.).
Koledarji.
Prvi slovenski koledar, »ki kaže 120 let naprej . .« je izdal Trubar 1582.
Bogoslovje.
Sveto pismo: Pentateueh (Dalmatin 1578); Psalter (Trubar 1566) ; Pregovori (Dalmatin 1580) ; Jezus Sirach (Dalmatin 1575) ; Ma*-tevžev evangelij (Vergerij -Trubar 1555); Novi testament: I. del (Trubar 1557), II. del (Trubar
tanovih dohodkov. Država bo prispevala za sultanov dvor vsako leto 36 do 40 milijonov frankov. Iz te vsote pa bo moral sultan plačevati tudi apanaže sa vse prince razen za prestolonaslednika Rešad Efendija, za katerega je že dosedaj nakazanih mesečnih 2000 fantov.
Turško vo|no brodovje
Dosedaj so bile turške vojne ladje neprestano zasidrane ob Bosporu. Letos se prvič poskusijo manevri v Sredozemskem morju in celo v Perzijski zaliv se odpošljejo nekatere torpe-dovke, da stražijo nabrežje.
Pont Kurdov.
Kurdi v vilajetih Diarbekr in Moznl se puntajo ter se dobro oboroženi pod vodstvom Ibrahima paše pripravljajo na boj proti Turkom in Armencem.
Navdušenje za Angleže
V turških političnih krogih pripisujejo angleškemu vpliva vse uspehe, da se je revolucija posrečila. Zato pa tudi nobena evropska država v Turčiji nima tolikih simpatij, kakor Anglija. Kjerkoli se pokaže angleški veleposlanik Gerald Lowther, povsod ga ljudstvo, posebno pa nradniŠtvo, navdušeno pozdravlja.
Armenci in Torki.
Do zadnjega Časa najhujše zatirani in pri vsaki priliki nečloveško trpinčeni Armenci so sedaj pri Turkih v največji milosti. Pri vseh novih imenovanjih se Armenci izredno odlikujejo. Posebno v posianiških in konzularnih službah imajo Armenci povsod predaost.
Splošen štrajk.
Štrajk železničarjev grozi postati splošen. Ne Štrajkaj o le uslužbenci anatolske železnice, temuč deloma že tudi na solunski orijentalski progi in na progi Carigrad*Drinopolje.
Prevrat v Maroku.
Pariz, 3. septembra. Premagani sultan Abdul A z is, ki je na posestvu Alvarez, osem kilometrov od Casablanoe, je sedaj končno opustil vsako misel na nadaljni boj ter se vdal v svojo usodo, a prestol prepusti svojemu bratu Muleju Hafidu. Abdul Azis bo romal najprej v Meko in vledino, potem pa upa, da se bo smel naseliti v Fesu ali Marakeša.
1577), celi N. t. (Trubar 1582; celo sv. pismo (Dalmatin 1584), ki je brezdvomno najvažnejše delo slovenskega protestantovskega slovstva.
Razlage sv. pisma, p o -stile: Krelj 1567, Krelj 1578, Primož Trubar, izdal njegov sin Fc-licijan 1595.
Verouk: Trubar 1550, Trubar • 1555, Trubar 1562, Trubar 1584.
Zgodbe sv. pisma: Dalmatin 1576.
Molit ve n iki: Trubar 1555, Tulščak 1579; Dalmatin 1584, 1595.
Cerkveni red: Trubar 1564.
Trubarjevo in njegovih tovarišev delovanje se ni omejevalo samo na Slovence, ampak se je razširilo tudi na glagolsko in na cirilsko slovstvo, ki je bilo samo na sebi že razmeroma bogato potrebnih pisanih in tiskanih knjig. (Glej Šafafik I. 153 sq.).
V glagolsko slovstvo so posegli Dalmatin, ki je izdal več glag. knjig, Stepan Konzul, njegov tovariš pri izdajanju glag. knjig v Tu-bingah in .Juraj Juričič. Da je imel tudi v teh zadevali poglavitno besedo Trubar, smo že videli zgoraj. Slovenski reformatorji so izdali glagolskega:
Glagolsko abecedo (Dal-matin in Konzul 1500).
Abecedarij in katekizem (ista dva 1561).
Someščani!
Dne 7., 8. in 9. t. m* bivali bodo vjnašem mesta ljubi gostje. Snidejo se namreč z vseh strani obširnega slovanskega sveta zastopniki slovanskega tiska, da se posvetujejo o svoji strokovni in stanovski organizaciji.
Someščani!
Pokažimo jim, kako nas veseli njihov obisk, pokažimo jim in povedo naj to, ko se vrnejo k važnemu svojemu vsakdanjemu opravilu v sto in stotisoČ vesteh, da so se Čutili med nami kakor doma.
V čast gostom, ki gotovo postanejo' znameniti oznanjevalci lepote naše domovine, razobesiti sem naročil na vseh mestnih poslopjih zastave.
Someščani!
Tudi od Vas pričakujem, da na isti način izrazite radost zaradi njihovega prihoda.
V Ljubljani, 1. sept. 1908.
Župan: Ivan Hribar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. septembra.
— VIII. kongres slovanskih časnikarjev v LJubljani. Po prijavah, ki so doslej došla „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev", je soditi, da bo ljubljanski kongres slovanskih časnikarjev ena izmed najznamenitejših s'ovanskih prireditev v zadnjih letih. To pot se kongresa prvič udeleže Časnikarji vseh slovanskih narodov. Toda na shodu ne bodo samo navzoči časnikarji, marveč tudi razni veleugledni in odlični slovanski politiki kot gostje. Na kongresu se bo sklepalo in razpravljalo o velevaž-nih slovanstva se tikajoČih vprašanjih in baš radi tega zna biti ljubljanski kongres velikega pomena v zgodovini slovanstva. To dejstvo se uvažuje splošno tudi v nam tuji javnosti. Da se ljubljanskemu kongresu slovanskih časnikarjev pripisuje velik pomen tudi v tujcih, to izpričujejo že besni napadi nemškega časopisja na to prireditev. A da se smatra tudi v inozemstvu ljubljanski časnikarski kongres za nekaj izrednega in posebno važnega, dokazuje dejstvo, da pošlje na ta kongres svojega zastopnika tudi največji, v Parizu izhajajoči francoski list „Matinu. „Matinau bo zastopal, kakor je razvidno ie obvestila, ki smo ga včeraj prejeli, njegov dopisnik g. Eug. Brossard. Iz Bolgarske se udeleži kongresa 4 do 5 uglednih publicistov. „Družestvo na blgarskitje publicisti" v Sofiji bosta med drugimi zastopala gg. FraDgja in Niko lov. Iz Rusije se je nadalje še priglasil gosp. Josip Antonovič Mikš, profesor v Novočerkasku.
— Zadeva prezidanja občinske UŠO V Idriji po zaslugi strankarske zagrizenosti večine deželnega odbora zopet razburja javnost. Minoli četrtek je na ovadbo hujskača Oswalda prišel v Idrijo deželnega odbornika namestnik Jaklič, da je z dvema deželnima stavbnima uradnikoma na licu mesta
X o v i t e s t a m e n t (Dalmatin, Konzul 15G2).
Cerkveni red (Dalmatin, Konzul 1564).
Verouk rvStepan Konzul 1561; Dalmatin in Konzul 1562,   ista dva
1562, ista dva 1564, ista dva 1564. Razlago   sv.   pisma: Ista
dva 1562.
Pr o p o v e d i. Istn dva 1562. Nabožne knjige. Ista dva
1563. Od Tngnada izdani molitvenik iz leta 1561.
Vsega vkup so protestantovski reformatorji v letih 1550.—1595. poslali med Slovence približno 50.000 izvodov knjig, število torej, ki je skoro neverjetno. In od vseh teh tisočakov se nam jih je ohranilo neznatno število, toliko, da so vse te knjige največje redkosti: tako je divjala protireformacija, ki jih je na groma d ah po javnih trgih poži-gala kar cele vozove.
Trubar sam je izdal 24 različnih del, zadnje njegovo delo, Luthrova "hišna postila, je izšlo leta 1595., torej devet let po njegovi smrti, izdano od sina Felicijana. Vse te knjige, razven ene, (katekizem iz leta 1579., ki je bil natisnjen v Ljubljani), so bile natisnjene v Tubingi.
Ponosne so zasluge Trubarjeve, pravi Elze: kajti on je ustanovitelj slovstva, reformator, ustanovitelj cerkve, prevajalec biblije, pesnitelj cerkvenih pesmi v eni osebi.«
(Konec prihodnjič.)
konštatiral, ali se poslopje samo po-pravlja, ali se prezidava po načrtih Holinskega. To bi se bilo dalo po« izvedeti z navadno uradno dopisnico, in ne bilo treba trositi deželnega denarja za popolnoma nepotrebne komisije. V ponedeljek pa je že prineslo uradno glasilo deželnega odbora „Sloveneou vest, da je deželni odbor naložil idrijskemu županu globo 200 kron, ker se poslopje prezidava in ne samo popravlja. To je pač višek škandala! Župana, ki izvršuje le soglasno voljo izvoljenega občinskega odbora in dela v intenciji ogromne veČine prebivalstva, se drzne deželni odbor po zahtevi takega človeka, kakor je Oswald, kaznovati z občutno globo. Tu se pač vse neha! Ali naj bo župan drugega mesta v deželi res sluga tistega Lam peta, ki se je moral skrivati pred sodnimi oblastnijami radi Častikraje in sedaj le vsled zabi-tosti svojih voliloev sedi na stolu deželnega odbornika. In ta gnusna klerikalna komedija! Ko se je v drugič pričelo s popravljanjem poslopja in se je zastavila prva lopata, je moraf vedeti vsak otrok, da se poslopje prenareja po načrtih Holinskega, ki so bdi narejeni za prezi-danje in kakor je bilo sklenjeno v seji občinskega odbora, in ne samo popravlja, kar bi bilo takrat absolutno nemogoče. Cela dva meseca so ogledavali klerika Ci, kako raste ie tal lepa stavba in ko je malone delo že izvršeno, pa skrpuoa Oswald ovadbo na deželni odbor, in ta namesto, da bi jo vrgel v koš, prične na podlagi te preganjati napredno županstvo. V četrtek 10 t. m. pošlje v Idrijo deželni odbor celo komisijo na troške tistih oseb, ki so vse to zakrivile. Čemu treba komisije? Kaj bo dognala komisija? Nič! K večjemu to, da se z nastopom župana in občinskega odbora strinjate dobri dve tretjini idrijskega prebivalstva, Oseba, ki je vse to zakrivila in povzročila je Oswald Na njegove stroške naj se le pošilja komisije v Idrijo, na stroške idrijskega ljudstva pa se jih ne bo.
V Četrtek ob 6. uri zvečer bo seja občinskega odbora in se te udeleže tudi odposlanci deželnega odbora, naj se tedaj vse napredno idrijsko občinstvo zbere pred mestno hišo, da bodo zastopniki deželnega odbora spoznali, na svoje oči in ušesa voljo idrijskega prebivalstva. In še nekaj! Ker je deželni odbor dal tak lep vzgled strankarske prenapetosti, sme tudi občina nastopati na isti način, dosledno naj se bojkotira vse klerikalne priredbe in tako dokaže, da v občini Še ni gospodar Oswald, pa tudi nikdar ne bo. Deželni odbor pa se bo Še kesal svojega početja in če bi ne bil tako prožet strankarskega fanatizma, tudi sramoval.
Klerikalen shod, ki ga ni bilo
V Spodnji Loki v kočevskem okraju so nameravali 31. avgusta duhovniki in klerikalni poslanec Jaklič napraviti shod. Niso pa naznanili tega shoda politični oblasti. Na zahtevo orožnikov in župana ni mogel Jaklič dokazati, da je on ta javni shodi prijavil, zato mu ga je župan prepovedal. Jaklič in njegovi trabantje so pobiti in jezni odšli. Tudi za vas, klerikalna gospoda, veljajo postave!
— Iz Gornjesavinske doline se nam piše: Znani klerikalni hujskač Terseglav iz Kranjske je prišel zadnjo nedeljo 30. avgusta t. 1. „slogo" pridigovat k nam v Nazarje pri Mozirju ter je tu zbranim „mla-deničemu med katerimi je bilo seve prav mnogo naših častit h duhovnov, nesramno zabavljal učiteljstvu ter prav po rovtarsko udrihal po njem — Vi, črni vzgojitelji naše mladine, vi načega uČiteljstva ne bodete spravili z začrtanega tiiii! Le psujte in onečastujte dalje; učiteljstvo ve, pri Čem da je in kaj mu je storiti. A pride setve čas in takrat govorimo dalje.
— Goriški deželni zbor bo
otvorjen 22. t. m. ob 11. uri dopoldne. Druga seja bo po stari navadi isti dan popoldne ob 5.
— čiteljstva na Goriškem klerikalci kar ne morejo spraviti v svojo malho. Vendar pa obstoji na Goriškem r društvo krščansko-mislečih učiteljev". Ti nkrščansko misleči so imeli včeraj v Gorici v „Centralu" svoj občni zbor. Bdo je na tem občnem zboru tako, kakor je vedno pri klerikalcih, kadar hočejo prikriti svojo mizerijo. „Krščansko - mislečih učiteljev" na Goriškem ni niti 10; v tolminskem glavarstvu je en sam, isto-tako v sežanskem, par drugih je v goriškem glavarstvu. Toda da ni zborovanje prazno, so prišli v Gorioo razni nunoi na občni zbor „ krščansko -mislečih" učiteljev. Nunoev je bilo mnogo, učiteljev presneto malo Pa tudi prav nič ne kaže, da bi se pomnožile vrste „krščansko - mislečih" učiteljev na Goriškem.
— Velikodušen dar za Trubarjev spomenik. G. obč. svetnik in graščak Josip Turk je daroval za Trubarjev spomenik 100 kron. To je prvi znatnejši dar za Trubarjev spomenik. Odbor za Trubarjev spomenik se velikodušnemu darovatelju
iskreno zahvaljuje na tem plemenitem Činu ter ga stavi za svetal zgled vsem slovenskim rodoljubom, zlasti onim, ki so bogato obdarovani z „darovi Pluta", naj bi plemeniti darovatelj našel med Slovenci obilo posnemateljev!
— Srednješolske vesti. Profesor na gimnaziji v Kranju, Evgen Jaro, pride na I. drž. gimnazijo v Ljubljani. Ti-le suplentje so imenovani za prave učitelje: dr. Simon Dolar na I dri. gimnaziji v Ljubljani za gimnazijo v Kranju, Ivan Hille na nemški gimnaziji v Igub ljani, Valter O b ris t na realki v Ljubljani za realko v Prostejovu na Morav-skem, Štefan Podboj na I. drž. gimnaziji v Ljubljani za drž. gimnazijo v Celovou, Maks Sever na I drž. gimnaziji v Ljubljani na gimnazijo v Novem mestu, Anton Sušnik na gimnaziji v Kranju.
— Iz Šolske službe. Absolvi-rani učiteljski kandidat g. Vladimir P o ž a r je imenovan za provizoričnega učitelja in šolovoditelja v Slapu, ab-solvirana učit. kandidatinja gdč. Viktorija UršiČ pa za provizorično učiteljico in šolo voditeljico v Lozicah.
Za Ciril-Metodovo družbo je daroval hrvaški akademik pl. Radič 1 K, ker si je nevede zažgal cigareto s klerikalno užigalico. — Tako cenijo naši slovanski sosedje pomen naše Šolske družbe. Opazovali pa smo ravno te dni nekega „potuhnjenega" domačega akademika, ki je v trafiki odklonil Ciril Metodove užigalice ter vzel rajši — nUnion".
Dražbi sv. Cirila in Metoda v Llubljani je poslal gosp. Radivoj Tuš a k, učitelj, sedaj Sv. Anton v Slovenskih gorioah, nabrani znesek i. s. v veseli družbi šentlenarških in trojiških Sokolov i. s. pri gledanju zanimive razglednice 4 K, in za pred-našanje der Tatlbaum 3 K, skupaj 7 K. Živio!
Za družbo sv. Cirila in Metoda so napravila črnomaljska dekleta veselico, oistega dobička je je bilo 182 K 50 vin. Živio zavednim dekletom!
Za razstavo »Otrok11 bodo vse priprave danes in jutri končane ter se vrši otvoritev nepreklicno 8. t. m. Razen že prijavljenih se je zadnji Čas oglasilo še nekaj ljubljanskih trgovcev z zelo zanimivimi razstavnimi predmeti, tako da bo razstava koliko mogoče popolna.
V nedeljo 6 septembra I. lavna telovadba in velika ljudska veselica na Ledini, začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 60 vin. člani in br. Sokoli v kroju vstopnine prosti.
Telov. društvo „Sokol L"
Pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" je došlo z vsoto 20 K to-le pismo: „Da počasti uspomenu miloga i nezaboradnoga nećaka Pavla Bernatovića, c. i kr. poručnika, daruje mjesto vijenca na odar, slov. pjevačkom društvu „Ljubljanski Z 7on" svotu u iznosuod 20 K u društvene svrhe. — Pav. Oršić, župe upravitelj". — Blagemu gospodu se na poslanem darilu iskreno zahvaljuje odbor pevskega društva „Ljubljanski Zvon".
Gorenjsko akad. ler. društvo ,,Vesna" vabi na vrtno veselico, ki jo priredi dne 8. septembra v Cerkljah na vrtu g. Ivana Hribarja, župana in poslanca ljubljanskega. I. Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. II. Prosta zabava. Ples. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina: Sedeži 1 K. Stojišča 50 vin. čisti dobiček je namenjen društvenim knjižicam pred vsem ljudski knjižnici v Cerkljah.
Gorenjsko akad. ler. društvo „Vesna51 je razposlalo povabila na svojo priredite? 8 septembra v Cerkljah pri Kranju in prosi, ako kdo pomotoma ni dobil povabila, naj izvoli oprostiti in se ga vabi prav vljudno tem potom.
O „Bokovnjačin" in veselici, katero prirede 8. septembra v Cerkljah pri Kranju gorenjski visokošoloi, združeni v počitniškem društvu „Vesna", smo zvedeli še nadalje: Pred „Zvezdo" v Kranju bodo čakali dolgi vozovi, prirejeni za cenjene goste po narodnem običaju. Kdor se bo hotel v ve seli družbi tja in nazaj peljati za eno krono, naj izvoli najkasneje en četrt na dve biti v „Zvezdi", ker takrat bo odhod. Igrala bode dobroznana, 14 mož močna domžalska godba in sicer po predstavi „Rokovnjačev" za plesalce in neplesaloe, ker bodo oboji v njeni neposredni bližini. Cenjenim gostom bodo za navadno ceno na razpolago vsakovrstna jedila, topla in mrzla kakor tudi različna pijača. Postrežba je izročena zanesljivim in postrežlji-vim rokam. Preskrbljeno je za več zabavnih in šaljivih točk, ki so pa še uradna tajnost; povedati smemo le toliko, da se bo vsakdo lahko prav od srca nasmejal; kdor bo najbolj srečen, bo lahko povrhu odpeljal domov še glasno meketajočega ko strun a. Več ne smemo povedati; kdor se hoče proti konou sezone Še enkrat pošteno razveseliti in zraven še pripomoči, da bo pognalo mlado društvo bujno cvetje,  naj  naredi na Mali Šmaren
kratek izlet v prijazne Cerklje, pod gorenjske velikane!
Smrtna kosa. Javlja sa nam: Včeraj dne 2. t. m. popoldne ob 4. je umrl na svojem obširnem posestvu na Razdrtem g. Viktor Dolenc v 68. letu svoje dobe. V svoji prvi mladosti in preden se je naselil v svoji rojstni vasi, je bival več časa na HrvaŠkem, posebno v Zagrebu in bil tam dobra podpora za manj imovite svoje rojake, ki so studirali na za-grebiki akademiji. Bil je čvrst, navdušen narodnjak in ostal to do zadnjega zdihljaja. Dasi Že dolgo boreč se z za vratno boleznijo, vselej se je še dal peljati k vsaki volitvi, da je oddal svoj glas za naprednjake. Rad je bil v veselem društvu, posebno kjer se je prepevalo in sam ob sebi, ne da bi bil izurjen pevec, je zakro-žil kako hrvaško pesem in potem prepovedal od svojih prijateljev na priliko Kosu, VidriČu, Kopaču, Tr-novcu in dr. Nihče bi ne bil prisodil tega m' žu, ki se je kazal bolj trpkega čutja, da ima toliko ljubezni za dom in posebno še za naravo. Vedel je tudi v sedanjih trdih okolnosti h obvarovati svoje imetje kot zelo previden gospodar in dober kmetovalec. Blag spomin mu je zagotovljen pri vseh, ki so spoznali njegov zdrav razum in njegovo za vse pravo vneto srce. Naj mu bo lahka domaČa gruda, ki jo je tako ljubil.
Prihodnje nedeljo v Mojstrano, kdor namerava napraviti kak izlet. Tja • gori vabi čarobno krasni slap Peričnik, postajo naprej Belopeška jezera, v Mojstrano pa veselica pod-ružoice sv. Cirila in Metoda, ki se ustanavlja. Vspored tej veselici: 1. Od 4.—5. javna telovadba jeseniškega in kranjskega Sokola na vrtu gospe Ambrožičeve. 2. Govor k ustanovitvi podružnice sv. Cirila in Metoda. 3. Ob 5. pričetek ljudske veselice, sre-Čolov, godba: slavnoznani „Srameljni" iz Ljubljane, koriandoli, prosta zabava. Vstopnina prosta.
Novice iz Hrastnika. Iz Hrast nika nam pišejo: Preteklo nedeljo se je ponovila v Hrastniku pri g. Rošu vesebca v prid deloma družbi Ciril Metoda, deloma Bralnemu društvu na Dolu. Veselica se je obnesla kaj dobro, za kar gre hvala našim gospi-cam, diletantom in posebno še pevskemu društvu „Zvon" iz Trbovelj. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim rodoljubom, ki so pripomogli k lepemu uspehu in jih prosimo, da še nadalje vztrajajo v temu delu Živeli vrli Trboveljci in Zagorjani! — Obe veselici ste donesli čistega dobička 245 K 21 v, od katerih dobi bralno društvo na Dolu 100 K, ostalo pa Ciril Metodova družba. V Hrastniku smo osnovali odsek zagorskega Sokola, ki šteje že nad 30 Članov, od katerih se jih 18 pridno udeležuje te ovadbe. Kakor čujemo, jih nekaj nastopi že prihodnjo nedeljo v Zagorju pri prostih vajah. Le krepko in vztrajno naprej. — V Trbovljah so osnovali „ prepotrebno" veteransko društvo z nemškim (!) poveljevanjem. NaČeluje nemčur Krassnigg, adju-tanta sta mu narodojaka (!) gg. Leeb in PleskoviČ. Zadnjo nedeljo, isti čas, ko se je vršila narodna veselica, so prihiteli ti gospodje tudi v Hrastnik delovat za „dom in cesarja". No, imamo pač različne okuse, tu so ujeli v svoje mreže le 14 kalinov. Pripomnimo še, da je g. PleskoviČ odličen pristaš narodne stranke ter od nje (?) pri zadnjih volitvah voljen v občinski odbor. Trboveljci, vstavite se vendar temu početju in postavite njim nasproti Četo neustrašenih Sokolov, saj tam so zanj nad vse ugodna tla. — Pri naši Šulferajn-ski šoli še sedaj nimajo naduČitelja, govori se pa, da se šola razširi v tri-razrednioo. Mi jih pa zagotavljamo, da jim bo Še dvorazrednica preveč — ljudje so doživeli pač že v tem letu preveč prevar in se — spametovali. Nobena prisiljena stvar ni dobra in ne gre.
Poroči se v soboto, dne 5. t. m. na Vidmu pri Brežicah učitelj v Celju, g. Franjo Voglar, z gospodično Anko Knapičevo, hčerko gosp. nadučitelja Iv. Knapiča na Vidmu. Bilo srečno!
te zopet hujska Jo! Piše se nam iz Celja, dne 3. septembra: Tukajšnji akademiki prirede, k*kor znano, dne 20. t. m. veliko ljudsko veselico v prostorih „Narodnega doma" v prilog naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda. To dejstvo izrablja zadnja tu-kajšna „vahta" z dne 2. septembra ter trobi v svet, da bedo v Celje spet „vdrli" — Čehi, da Slovenci hočejo uničiti celjske Nemce in dr. Pisačem pri celjskem nemškem lističu se res že blodi. Na vseh konceh vidijo pošasti in strahove. Je pač hudo, če ima Človek slabo vest. A tisto brezstidno izzivanje in razburjanje ljudi od strani poštene „Waohte" tu v Celju nima več učinka, k večjemu še pri fakinaži. Vajeni smo Slovenci v Celju ie leta in leta taki bojnih klicev. Pustite nas pri naših priredbah lepo na miru ter brigajte se za svoje zadeve. Imate urejati dovelj!   Ne  kličite zlih duhov,
kjer jih ni; sicer se res utegne zgo. diti, da jih privabite!
Napad na fijakarja V Mariboru je najel kakih 25 let star, gornješta jerako oblečeni mladenič izvoščka Joa Mešička, da ga pelje v Kamnioo Med vožnjo na samoti, je mah »mt zasadil vozniku nož globoko v tilnik, da ae je zgrudil z voza, a napadalec je zbežal po cesti proti Mariboru, ne da bi bil voznika oropal. Pa tudi maščevanje je izključeno, ker je bil napadaleo vozniku popolnoma neznani Sumi se, da je napadalec iz ječe pobegli dezerter 15. pijonirskega bata-ljona Fran Arnšek. Ko se je ranjeni voznik zopet zavedel, peljal seje sam k zdravniku v Maribor. Ranjen je hudo, vendar ne smrtno.
Telovadno društvo Murski „Sokol11 v Ljutomera priredi dne 6. septembra ob 3. popoldne v gostilni gospe Ter. Kukoveo veselico s tem le sporedom: 1. Javna telovadba Sokolov. 2. Govor o sokolski ideji; govori brat Pr. S aga j. 3. Avtomat. 4. Sre-čolov. 5. Šaljiva pošta, ples, prosta zabava itd. Vstopnina na prostor 30 vinarjev, vstopnina na plesišče 60 v.
Utonil le v Gradežu v kopališču za revne neki Ivan Burino iz laškega Vidma. Zašel je pregloboko v morje do kanala ter se izgubil v njem.
Celovški konjaki tramvaj odkupi občina od lastnika Z fferja za 135 000 K ter baje spremeni to zastarelo železnico v električno.
Trikratni poskus samomora. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja 371etni črkostavec Peter Skomina iz Gorice, bolan na je-tiki. V bolnišnici je že dolgo Časa in naveličal se je trpljenja. Imel je star revolver, s katerim je botel narediti konec svojemu življenju pa se mu ni posrečilo. Potem je vzel britev, da bi si žile prerezal da tudi ni šlo; nato je skočil skozi okno na dvorišče, ali pri padcu se je malo poškodoval. Nesrečneža so prinesli zopet v posteljo, kjer pričakuje željno smrti.
Dva „ogleduha". Sedaj bedo trasirali tudi železniško črto Sv. Lucija Kobarid. Inženirji že hodijo po gorah. Deželni inženir in neki drugi sta bila pred Kobaridom ter sta ogledovala, kod bi šla črta in imela razpet zemljevid pred sabo. Neki finančni stražnik ju je videl pa tekel povedat orožnikom, da sta blizu dva gospoda, katera se mu zdita sumljiva, ker gledata okoli in imata pred seboj zemljevid. Orožnik se ie opasal s sabljo in vzel puško, pa hajdi iskat nogle duha-. Dobil je oba g >spoda inženirja ter ju prašal, kdo sta, in zahteval legitimacijo, katere pa nista imela. Morala sta ž njim na orožni-ško postajo, kjer pa se je dogcalo, da sta gospoda dobra „ogleduha-. ker bosta merila železnioo, katere gorjani že težko pričakujejo.
Devet metrov globoko Je padel v tržaški ladjedeLnci 251etni kotlar Vinko Jazbec in se zelo nevarno poškodoval. VrgJa ga je božjast.
Velika nezgoda v tržaški prosti Inki« Na Llovdovem parmku „Indija" v tržaški prosti luki se je razpočila oev, napolnjena z vrelo vodo. Hudo oparjeni so Anion Fo-ger, Alojzij Castellani in 36* letni mornar Rudolf Deljak. Morali so jih prenesti v bolnišnico.
Debela toča kot orehi je padala v sredo popoldne v Trstu in okolici. Vendar v okolici ni napravila dosti škode. Tržaške ulioe so bile podobne deročim rekam. Na trguGol-dani je bila prava po vodenj. Na morju se je prevrnil trabakeij, ki je vozil pesek iz Taljmenta v Trst. Ljudi so rešili.
Na deski meščanski soli v Postojni bo vpisovanje učencev dne 13.. 14. in 15 septembra. Za vstop v I. razred je učenoem dokazati s Šolskim izpričevalom, da so z zadostnim uspehom dovršili 5 Šolsko leto (ni treba 5. razred) katerisioodi ljudske šole. Razen tega jim je s krstnim listom dokazati, da so dovršil 11. leto starosti ali da dosežejo to starost vsaj do 15 januarja 1909. — Na prvi slovenski meščanski šoli v Postojni se letos nanovo otvori III. razred.
Svetovnoznana maloruska tro-*lea Stsrkov priredi jutri zvečer v Švioariji umetniško zabavni večer od 5. do 10. zvečer. Vstopnina prosta.
Poročil so Je v Gorici gospod Josip Rakovšcek, nadučitelj pri Sv. Luciji na Goriškem z gospodično Liziko Jaki i, bivšo učiteljico, oba iz Kobarida.
Državna subvencija Mlekarska zadruga na Brezovoi v ljubljanski okolici je dobila 3800 K državne podpore.
Kap Je zadela v Trstu 481et-nega delavca Karla Zupane a, ki je na mestu umrl.
Fčdransperg II. V Trstu bo aretirali nekega moža, ki je nesel po ulici pod pazduho omot, iz katerega je kapala kri. Ko so omot razvili, bilo je v njem pet mastnih zaklanih kapunov. Zločin se je izvršil nekoliko poprej.  Ker ni povedal zločinec, če-
ga vi so kapuni in kje jih je dobil, so ga pridržali v zaporu.
Eulenburgovski regnikolo Re-
gnikoli se sproijabzirajo sploh v vseh strokah zločinstva. V tehničnem za-vodu v Trstu dela neki Fran Cella, 3S;etni kotlar iz G-enove, ki je bil v ponedeljek zjutraj aretiran radi homoseksualnih Činov. Skušal je zavesbi več mladih delavcev in vajencev s tem, da jim je obetal denar, zlato verižico, prstan itd. Nekega Benedikta S. je poklical v svoje stano vanje in ga omamil s takimi obljubami. Fant je bil par dni potem pri zdravniku in drugi dan je bil Cella aretiran. Tudi o drugih takih poskusih je znano. Tako si je neki bolj prekanjen delavec dal poprej izročiti verigo in prstan in — pouem zbežal na velikanski smeh drugih delavcev, ki so opozorjeni od njega prisluškovali.
Z vlaka ie padel v Červinjanu prevoznik Alt ter se nevarno poškodoval po celem*telesu. Padel je najbrže radi teg*, tker je bil preveč izmučen v službi.
Dijaki-diletant{e prirede dne 6. septembra v Mengšu v prostorih g. Val. Gregoroa npri Planinskem orluu veselico s tem le sporedom: „Martin Smola". Po igri srečolov, Šaljiva pošta, bitka s korijandoli, ples in prosta zabava. Začetek točno ob ,pol 4. popoldne. V slučaju slabega vremena se preloži igra na „Mali Šmaren".
Smrti SO rešili 25 letnega delavca Franca Stavca iz Vidma pri Krškem, ko ga je pri gradnji kanala pri ženski bolnišnici v Novem mestu zasulo do vrata. Pri reševanju se je naibolj odlikoval orožniški stražmešter Fr. Mohorčič, brez katerega bi bil Stavec gotovo prišel cb življenje.
„Slovenčeve" laži. „Siovenec" iaže pri vsaki priložnosti. Brez laži bi ti ljudje menda sploh ne mogli izhajati. Zdaj se zaletavajo v pevsko društvo „Slovan", ki je priredilo v nedeljo veselico pri narodnemu ^o-stiluičarju Steinerju na Opekarski cesti. Ne vemo, kaj jim je „6iovan" na poti. će je bila premajhna udeležba, bi pa vi bili prišli na veselici. Steiner se vam smili! Hinavci! Komaj čakate, da bi se vam spravil izpod nog, no, pa boste zastonj čakali na to! Da je preprečila policija s komisarjem, da niso Steinerju pobili okna, je seveda spet iz trte izvito. Čudimo se, da „Sloveneou zasmehuje mlajše člane „Slovana", ko se vendar pri vsaki priložnosti bije po prsih, da smo si vsi enaki. Ali so „Slcvenčevcia vsi stari? Le jezo stresate, ker se „Slovanu tako lepo razvija in pridobiva simpatij med vsemi Trnovčani in Krakovčani.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljanu V službo se sprejmejo: 4 poslovodji, 4 knjigovodji in korespondet, 3 kontoristi, 1 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 4 podočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke. 2 kon-toristinji, 1 blagajničarka, 5 prodajalk, 7 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja , 19 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočni kov manufakturne stroke, 3 pomoč-iki železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj. 3 blagajničark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Brezsrčni ljudje. Pod tem naslovom je prinesel sobotni „Slov. 2šarodu notico, kako brezsrčno podpisani ravnam z živino. Podpisani sem takoj pripravljen dati dopisniku 100 K, ako mi dokaže to, kar je o aieni pisal. Torej na noge !
S tan o ni k, zidarski mojster v Rožni dolini.
Nepravo sredstvo za plačevanje dolgov je iznašla neka ženska na Opekarski cesti. Ko jo je sosed obiskal, in želel, da mu plača 36 K za že prejeto mleko, zgrabi ženska za pokabco in začne soseda obdelavati z njo. Ko se ji je zdelo tega dovo;j, je pa pograbila še za metlo in tudi s to kazala svoje junaštvo. Ker je sosed telesno poškodovan, bode prišla zadeva pred sodišče, ki hudo žensko gotovo pcuči, da se dolgovi na ta način ne plačujejo.
Acitelinka je bila včeraj ukradena s kolesa stavbniku g. Rudolfa križanu, katero je stalo v veži na Mestnem trgu št. 5. — Narednikovi zeni g. Ivani KržiŠnikovi pa je bil izpred hiše na Karlovski cesti Št. 24 iikraden otroški Štirikolesni voziček. Pred nakupom se svari.
Izgubljeno in najdeno. Trgovski 8otrudnik g. Avgust Iglic je izgubil zlato iglo. — Alojzij Potokar Je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 13 K denarja. — Skladiščnik Vincencij Duša je izgubil rjavo denarnico, v kateii je imel 10 K denarja.
Izgubila se le zlata ura z Zlato verižico v oiški ali v bližini. Odda se naj proti nagradi v uprav-aištvu „Slov. Naroda". — Naila se
jje srebrna urna verižica (privesek); dobi se pri g. J. Blažu na Marije Terezija cesti št. 8.
Društvena godba ljubljanska' * konoertuje danes pri večerni predstavi „The Elite Biograf" na vrtu hotela pri „Maličuu. Začetek ob 8. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska1' konoertuje jutri zvečer pod vodstvom g. kapelnika T a 1 i c h a na vrtu hotela „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina prosta.
Nedostojno ponašanje uslužbencev pogrebnega podjetja »Ignaz llrilekner« v Opatiji. Piše se nam: Da so Nemci prave hijene v vsakem slučaju in povsodi, kaže nam zopet slučaj, ki se je dogodil v Opatiji v ponedeljek, 31. avgusta t. 1. [»poldne
na opati jskem pokopališču. Kakor je znano, Onesrečil se je smrtno v nedeljo 30. avgusta t. 1. mladenič Pavel Bernatovic, ki si je vsled skoka na glavo v plitko morje zlomil tilnik in ostal na mestu mrtev. Ta tragičen dogodek je vporabilo takoj pogrebno podjetje »Ignaz Briiekner« in brzo brez vsakega nadaljnega dovoljenja so se polastili uslužbenci tega podjetja mrtvega trupla ponesrečenca i u ga prenesli V mrtvašnico, kar bi morala upraviti in bi to tudi opravila mestna oblast. Ker ste pa v Opatiji dve taki podjetji, bal se je Briiekner, da ne bi zamudil in zato Se je takoj tudi samovoljno polastil trupla pokojnega Bernatovića, To pa vse Še ne bi bil ravno največji greli, da se ni sele potem počela prava gonja za dovoljenje, da ga pokoplje odnosno odpelje imenovano podjetje. Tu se ni oziralo niti na levo niti na desno, ampak letalo še okoli hotela »Habsburjar«, kjer je stanovala pokojnikova mati, ki o celi stvari iz ninljivih ozirov ni bila obveščena, tla so imeli uslužbenci hotela polne roke. da so spravljali proe te brezobzirne nadležneže imenovanega podjetja. A to še ni bilo dovolj. Zvedelo se je. da pride oče pokojnega grosp. Oroslava Bernatovića z brzovlakom zvečer v Opatijo. Zastopnik podjetja Briiekner, Koschir, se je vsedel v kočijo in se odpeljal na štacijo Materije, in sreča je bila, da g. Bernatovic, ki tudi ni vedel še do tiste ure, da mu je sin mrtev, ni prišel, ker mogel bi omedleti, ko bi se mu zastopnik pogrebnega podjetja predstavil in oferiral svojo firmo. Se dalje so šle te hijene. Ko je v ponedeljek g. Bernatovic vendar prišel v Opatijo in tu doznal prežalostno vest, podal se je v spremstvu svojcev na pokopališče kjer se mu je pa dogodi-la t«-ika, da niti v Afriki kaj takega m- bi doživel. Ko je dal g. Bernatovic razumeti drugemu zastopniku podjetja Briiekner, Leinu, da je dal prevoz mrtvih ostankov svojega sina podjetju »Concordia«. katere lastnik je Slovan Stepanek, skočila je ta nemška spaka, kakor da bi ga gad pičil in počel pred razžaljenimi svojci, pred mrtvim sinom razgrajati, metati okoli mrtvega postavljene sveče na stran vleči z njega pokrivalo in psovati kot divjak. Umiril se je še le, ko je prišla po svečeniku Oršiču, pokojnikovem sorodniku pozvana policija in to zver odstranila iz m rt vaš niče. Vsa stvar bo imela sodnijske posledice. Ko je tega človeka pozneje neki gospod vprašal, zakaj to dela, j« pa rekel Lein: »Kroatische schuftig Gaste? \Veil dieses kroatische CJesin del niehts zahlen \vill.« To je lepa sličica iz naše prekrasne Opatije; dokazuje pač, kakšne vrste ljudje so prišli kot fakini tu sem in se sedaj tako ponašajo! Zahtevamo od e. kr. okrajnega glavarstva v Voloski, da stori takim stvarem enkrat za vselej konec, če ne se bo o ti e. kr. nemški trdnjavi kaj več spregovorilo, kalne bo ravno dišalo po rožicah. Kakor se nam poroča ođ druge strani, je Briiekner ponoči hotel izsiliti, da se njemu izroči pogreb. Računal j«' 860 k ion. dočim je Stepanek samo f»()0 K.
K notici »Tragična smrt nadebudnega mladeniča,« priobčeni 1. septembra v »Slovenskem Narodu«, se nam piše: Poročnik Bernatovic ni skočil v morje z visoke strehe, ampak tam, kjer se začenjajo stopnjice, ki vodijo v morje. Paznik ni strogo vršil svoje dolžnosti, da skakanje zabrani; a tudi prepoved ni tako postavljena .da hi jo vsiik takoj opazil, sicer je paznik vsakemu, če je plaval Čez ograjo kopališča, takoj prepovedal vsako nadaljnje kopanje. Tega v Bernatovičevem slučaju ni storil, akoravno so pokojnik in mnogo drugih skakali z istega mesta, s katerega je dobil Bernatovic nekoč lahko poškodbo vsled skakanja. Uprava kopališča ni smatrala za potrebno, da bi energično postopala, da absolutno prepove skakanje in kopanje, ker se je tak slučaj dogodil pred nekoliko leti, a so isti dan popoldne    skakali    kopalci   z istega
narodnjaki! Prispevajte za Trubarje« spomenik!
Drobne novice.
— Luchenl prosi za pomllo-
Ščen]e Morilec cesarice Elizabete je naprosil iz ječe svojega bivšega zagovornika, naj pošlje cesarju prošnjo, da posreduje v jubilejnem letu za njegovo pomiloščenje pri Švicarski oblasti.
— Wright ponuja avstrijski vojni upravi svoje zrakoplovne načrte v odkup.
— Požigi v Carigradu In predmestjih se neprestano množe. V teku 24 ur je bilo zažgano na 17 krajih, vendar se je skoro povsod posrečilo ogenj pravočasno zadušiti. Tudi velikanski požar v Stambulu je provzrojila zlobna roka.
— Razpusčen občinski avet. Tirolsko namestništvo je razpustilo občinski svet v Knfsteinu, ker vsled spora med obema naprednima strankama ni bilo mogoče voliti župana.
— Ruskega anarhista so prijeli na Dunaju Dobili so v njegovem stanovanju mnogo anarhističnih spisov.
— Za predsedniku tirolskega deželnega kulturnega sveta je imenovan briksenški župan dr. pl. Gug-genberger.
— Lev ie odgriznil roko neki učenki v Modlingu, ki je pomolila levu v kletko košček kruha.
— Poneverjenja hrvaškega bankirja Franka Zoitija v Ameriki znašajo po najnovejših preiskavah že 3,500 000 K.
Rožne stvori.
* Kajenje v cerkvi. Ni znano, da bi bila pri utxs kdaj navada, da bi bili v cerkvi kadili; v starih analih Angleške je pa tu običaj večkrat opisan V Warwiokshiereu je bil od leta 1783. do 1799 župnik glasoviti propovednik dr. Paar. Pred pridigo je vedno, ko so verniki peli cerkvene pesmi, kadil v zakristiji. Walter Scott pripoveduje, da je duhovnik Ducao oelo službo božjo kadil iz železne pipe. Tobak so mu drug za drugim morali verniki dajati. Šele na konci pridige je izpramii svojo pipo, a mošnjo s tobakom je vrnil dotičoiku. — Tudi puritanci so bili veliki pri« jatelji kajenja v cerkvi. Ker je bila služba božja z neprestanim kresa njem ognja motena, izdan je bil 1609 zakon, da bo vsak kaznovan z 12 penci, kogar dobe, da bo v oerkvi kadil. Kdor bi pa kadil pred službo božjo ali po njej v bližini cerkve, plačal bo 6 pencev. O župniku Pre-donu v Thortonu se pripoveduje, da je bil tako strasten kadilec, Če mu je v cerkvi zmanjkalo tobaka, da je odrezal vrv od zvona, jo raztrgal, napolnil ž njo pipo in kadil.
* Neverjetna sirovost. V Nioi so zaprli nemškega komponista Emila Haucaa, ki je igral veliko vlogo v najodliČnejših krogih, doma pa je imel že pol leta svojo ženo zaklenjeno v temni Čumoati. Si sedom se je že dalje Časa čudno zdelo, da hodi Hauck vedno sam, a ker ni bilo med njim in ženo nikoli dobrega razmerja, mislili so, da ga je žena zapustila. Končno pa je le nekdo si ša žeuo v stanovanju jokati, kar se je naznanilo policiji. Policijskemu komisarju Hauck ni hotel odpreti, temuč so morali v stanovanje vlomiti. Po temnem hodniku so prišli do Čumnate, v kateri je bila nesrečna žena zaprta. V temni sobici z zabitim oknom so našli na železni postelji v krvavih in umazanih cunjah liki okostnjak shujšano komponistovo ženo. Ko je policaje zagledala, začela se je bedasto smejati. Revi se je v zaporu omraČil duh. Po oelem telesu je imela rane, a brezsrčni mož trdi, da je večkrat padla s postelje ter se pobila, dasi je očitno, da jo je mož tako hudo pretepal. Od tod izvirajo tudi krvavi madeži, o katerih pravi mož, da je žena pobila toliko mrčesa v postelji. Ko so nesrečno ženo prinesli na zrak, je omedlela. Zdravniki dvomijo, da bi ostala živa.
* Avstrijski izvoz petroleja. V prvih 5 mesecih t. i. se je izvozilo iz Avstrije 793 000 q petroleja v vrednosti K 6,260 000 nasproti 427.00U qv vrednosti K 3,370.000 v lanskem letu. Izvoz bencina je poskočil od 35.000 na 101.000 q ter od K 790 000 na K 2,270.000.
* Dohodki zasebnih železnic.
Po dohodkih železnic se sodi o gospodarskem položaju države. Dosedanja letošnja slika avstrijskih železnic je ugodna. Avstrijske zasebne železnioe so namreč v preteklih 7 mesecih minulega leta imele 5,000.000 kron več dohodkov, kakor lani.
* Zveza Rim z morjem. Kralj Viktor Emanuel je potrdil načrt, da poglobe Tibero tako, da bi lahko vozili največi parniki v Rim. Ob obeh bregovih Tibere pa bi zgradili tvornice in skladišča. Zgradi se tudi 40 m široka cesta s električno železnico in z avtomobilskim prometom. Ostija postane pravo rimsko pred mestje.
* Edison  al hote odpočiri.
Veliki iznajditelj Edison se je uklo-
nil željam svoje rodbine ter opusti naporno delo v laboratoriju. V bodoče se hoče posvečati le Čisto znanstvenim problemom, ki ga zanimajo. Pred vsem se bo poglobil v misterije kemije, ki ga zanima še bolj kakor elektriciteta. Nadalje hoče potovati ter ponočno delo popolnoma opustiti. In lahko si privošči počitek, zakaj njegovo premoŽenje zaaša 100 milijonov. V Floridi si je kupil prekrasno posestvo z vilo, kjer bo preživljal spomladanske mesece.
* Tat v volčji koži. Ivan Medic iz Beline v Dalmaciji bi bil rad kradel ovce, a so ga vselej zalotili. Vsled tega je oblekel volčjo kožo in ko je nastala noč, je prilomastil v ovčji stan in jemal živinčeta seboj. Pastirju se je čudno zdelo, ko je nekoč zapazil »volka«, ki je imel tako čudno hojo. Ko je prihodnjo noč zopet prišel ropar, zagrmel je pastir nad njim: »E što je to, pobratime1?« Medic je potegnil samokres in ustrelil na pastirja, a ga ni zadel. Pastir pa ne bodi len, je oplazil tatu s kolom, da je obležal na tleli. Hitel je po orožnike, ko so pa ti prišli, volkodlaka že ni bilo nikjer.
Književnost
— Dragotin Kette: Poezije. Ljudska izdaja. Založil L. Sobwent-ner. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 50 v, po pošti 20 v več. Zaano izdajo Kettejevih poezij, ki jo je uredil A. Aškerc ter jo opremil z življenje-pisnimi in književnokritičnimi črticami, je zdaj založnik na novo izdal k »t ljudsko izdajo, da napravi te krasne poezije dostopne tudi širšim krogom. Izdaja je prav lepa in vendar razmeroma zelo po ceni.
— 0 kulturnem pomenu slo* venske relormacile K Trubarjevemu jubileju spisal dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1908 Založil L Schwentner. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 v. Knjižica podaja kratek, a vse-strauski oris reformacije in specialno Trubarjevega delovanja. Pisatelj je izbral najmarkantnejše dogodke in jih sistematično grupiral, tako da dobi čitatelj jasno sliko o reformaciji in o njenem ku'turnem pomenu za slovenstvo. To je toliko bolj zaslužno delo, ker se trudijo nasprotniki reformacije, da bi jo predstavili kot kulturno brezpomembno, da, naravnost škodljivo zgodovinsko epizodo, ki je imela nemški značaj in protinarodne smotre. Vse te trditve nasprotnikov so v tej knjižici z dejstvi o vržene in z dokazi pobite kot zgodovinske laži.
— Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov. Napisal A b -ditus V Ljubljani 1908 Založil L. Sohwentner. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 v. To je prav zanimiva knjižica. Pisatelj pojasnjuje v njej socialne razmere slovenskih kmetov in vzroke kmečkih puntov ter drugih kmečkih bojev. Prav v dobi reformacije so bili največji kmečki puuti. Sicer niso ti punti nastali ne iz verskih ne iz oerkvenib razmer, a gotovo je, da je protestiantizem kolikor toliko oživljajoče vplival na vse kulturno gibanje.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Kal vsega človek v pijanosti
ne 8toria V Ahčanovi gostilni v Ader-gasu je v nedeljo 17. julija t 1. popivalo več fantov med njimi tudi Janez Juvan, posestnika sin iz Višev-ka, s svojimi brati in znani pretepač Andrej P o ga čar. Med Juvanom in PogaČarjem se je vnelo neko besedičenje, ker je Pogačar nekoč Juvano-vega brata Franceta nekaj pretepel. Okoli 4. popoldne so krenili fantje v Velesevo in se utaborili v Sajovičevi gostilni. Ker je nekaj kasneje došli Pogačar začel zopet nekaj rentačiti in proklinjati, ponovil se je med fanti prepir. Juvan se je odpeljal okoli 9. zvečer domov, okoli 10. se pa oborožen z amerikanskim revolverjem peš vrnil. Fanti so sedeli v lopi prad Sa-jovičevo gostilno. Zunaj je Še Juvan vprašal fanta Franceta PetriČa in Jakoba Žumra, če se še notri prepirajo. Nato je stopil v lopo pred Andreja Pogačarja ter ustrelil trikrat na njega. Pogačar je bil zadet dvakrat v glavo, in enkrat v pleče in se je takoj mrtev zgrudil. Juvan je pobegnil po storjenem dejanju po skritih potih v Ljub bljano, odfcoder se je z brzovlakom odpeljal v Trst, od tu pa je mislil pobegniti v Ameriko, a se je skesal, ko je uvidel, da bi mu bil potem po vratek v domovino onemogočen. Zato se je vrnil v Ljubljano, kjer je tukajšnjemu gostilničarju Josipu Mačku, potem ko mu je razložil, kaj da je storil, izročil 670 K gotovine in revolver. Potem se je šel sam javit v jetnišnioo, kjer pa zaradi pozne ure ni bil Bprejet. Prenočil je v kolodvorskih ulicah pri r,Tišlerjutf, kjer ga je policija prijela in izročila sodišču. Ubitegn Andreja Pogačarja so prinesli domov, in kakor priča Sajovio izpove, se je PogaČarjev oče izrazil, da je vedel, da se bo sinu kaj takega pri-
petilo, le tega ni mislil, da jo bo skupil v Velesovem, marveč v Cerkljah. Obdolženec pravi, da je bil v času dejanja popolnoma opit, ter da ni vedel, kaj da dela. Tudi zaslišane priče so to potrdile, in rekle, odkar se je v rudnikih v Ameriki nekaj ponesrečil, da od tiste dobe ne prenese več toliko pijače. Porotniki so vprašanju na uboj potrdili, — potrdili so pa tudi dodatno vprašanje, da je Juvan svoj čin izvršil v pijanosti, in zanikali, da bi bil on kriv te pijanosti, nakar ga je sodni dvor oprostil. „Za 5 K rad prevzamem kazen, kar je bo ta dobil," tako je trdil neki kmetic, ko je po dvanajsti uri za« puščal porotno dverano; res jo je mož dobro pogodil.
Telefonsko in brzojavna
poročilo.
Sestanek Aehrenthala s Tittonijem.
Solnograd 4. septembra. Ministra baron Aehrenthal in Tittoni sta danes vse dopoldne ostala na svojih stanovanjih ter reševala državne posle. Ob 1. popopoldae je bil skupni obed. Politiki posvečeno konferenoo imata popoldne.
Rim 4. septembra. „Popolo Romano" pravi z ozirom na sestanek ministra Tittonija z baronom Aehren-thalom, da je bila letošnja sezona 2elo bogata na političnih dogodkih, vsled česar bosta ministra imela dovolj gradiva za "političen razgovor.
Dunaj 4 septembra. Poročevalec lista „Neues Wiener Tagblatt* zatrjuje, da velja sestanek ministrov v Solnogradu v prvi vrsti vprašanju, kakšno stal šče naj zavzame trozveza napram najnovejšim dogodkom na Balkanu, zlasti pa na Turškem. Pariš*! občinski svet v Prsgi.
Praga, 4. septembra. Danes popoldne prispe semkaj mestni občinski svet iz Pariza. Vsa Praga je na nogah in vse se pripravlja, da bi bil sprejem Francozov čim najsijajnejši. CeŠki listi navdušeno proslavljajo češko francosko prijateljstvo in poživljajo prebivalstvo, naj Francoze sprejme z odprtimi rokam'.
Delegacije.
Budimpešta, 4 septembra. De-legacijsko zasedanje se šele prične 29. t.^m. Za predsednika ogrske delegacije bo najbrže izvoljen bivši ministrski predsednik Kalman Szell. Cesarjevo zdravstveno stanje.
Išl 4. septembra. Zdravstveno stanje cesarjevo je povsem ugodno. Da oesar biva večinoma v svoji sobi, je vzrok edino nizka temperatura. Ako bo tudi med cesarjevim bivanjem v Pešti tako hladno, bodo se zdravniki potrudili pregovoriti cesarja, da bi se ne udeležd vojaških vaj. Ponesrečen zrakoplovac.
London 4 septembra. Eden najboljših ameriških zrakoplovoev Jones je ponesrečil. V prisotnosti 25.000 oseb brojeSe množice, svoje žene in svojih treh otrok je padal iz zrakoplova 500 čevljev visoko. Bil je na mestu mrtev.
Gospodarstvo.
— Občinska hranilnica v Postojni, ki je pričela poslovati 1. oktobra 1907, izkazuje koncem meseca avgusta stanje hranilnih vlog 271.690 kron 75 v, stanje posojil 172 028 K 02 v, stanje naloženega denarja pri drugih zavodih 104 460 K 02 v. Denarnega prometa je bilo v sprejem -kih 442983 K 75 v, v izdatkih 442 619 K 03 v. Skupni denarni promet je znašal 885.602 K 78 v.
jr<     Bratje Sokoli!
W£j£ Poživljamo Vas, bratje
vPS^.   Sokoli bratskih društev v in!S^(sV Ljubljani in Šiški, da se v (rv*^        kar največjem številu ude-ležite v ponedeljek popoldne sprejema slovanskih časnikarjev. Odhod iz telovadnice v „Narodnom domuu.
Predsedstvo Slov. Sok Zveze.
Meteorološko poročilo.
Vlilne nad morjem 106. Srednji srednl tUk 786O
scptem.	Cas opaao-raaja	Stanje barometra ▼ mm	So	Vetrovi	Neba
3	9. z v.	7374	12*9	sl. jvzh.	jasno
4.	7.zj.	7388	9-6	brezvetr.	del. obl.
«	2. pop.	7362	22-2	ar. zahod	jasno
Srednja včerajšnja temperatura 136* norm 16 6°. Padavina v 24 urah 0 4 mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kani dan . bor«« 3 septembra 1908
Bliska r, srebrna renta •▼str. kronska
» zlata ogrska kronska „ zlata I posojilo dež. AL posojilo mesti
|% bos "herc. fil
aposojilo 1902 . . • laika del. banka jl s, % list. pisma "|ii dali kipotečne banka . . pest. kom.  k. a, S
10°., pr......
tHf*!, ust pismi Inotrst
hranilnice.....
saat pisma ogr. eantr. del. hranilnice .   . . 4i%ft. i. pis. ogr. hip. bas, 4 V/« ©bi ogr. lokalnih i#-Isznic d. dr. ...
4*       abl. češke ind. bank« S* srior. lok. isisz. TraV Poreč ......
♦% prior, dolenjskih Id. . ff. jKior. jut. tel. kup. •/,%
4Vt% avstr. bos. sa lei. p. a.
rMa •*>
Srčika.
trečfcs od 1. 1860«/. , •    odi. 1864 .  •  • #
.  tizske. : rr;l
g sam. kred. I. ecnsss)! ^ * ?   JL -r
.    ogrske hip. banka .    trbgke a frs. lSM
- turtks. \ f ' , . ttjfHki
Kred!t.:c , in o moške — , Krakovske , Ljubljanske , Avstr. rdeč. kriis , OgT. „ 9 9 Rudolfove , Saknur&ke , Dunajaka kom. ,
Deli
hitne železnice.....
briavnt železnice . . , . Avstr.-ogrske bančne dela.. Avvtr. kreditne banka . . Ogrska - ... ZirnGstenske , , Premogokop t Mosta (Bris) Aipinske montin . . . . Praske iel. ind. dr.   .  . .
Rima-Murinyi.....
Trboveljske prem. Avstr. orožne tovr. Caskt sladkorne
C kr. cefcis . , 30 franki . • , 70 marka . • < Sovsreign*. • « Marka . • • « Laski bankovci . Rubij! . . . . Dolar* ....
Dan»»•
96 25 99 20 96 35
11585 9*85
U0 95
97- 75 100-10
9920
98- 2f* 9796 9650
10976 104-
98 -
9825 99-
98-9975
99.90 98-275*25
99- 40
152-40 260 50 14215 268 264 — 2-9-10375 184-50 19 90 472*— 108-107 — 16175 49*75 26-25 68*50 109-492 —
<* • •
• ta
• i s
• • •
• • a
118
692 1744 I 632 ; 634 237 715 667 2670 556 275 553 171
10 40
BUgo
9645 994 i
96 55 11605
9? 05 11115
98 75 i01-'0 10020
99 25 9825
97 50
110-25
9925 100*-
99-100-75
99 —
27725 1,040
3128—1
119 10 693 40 17M- -60 633 60 10| 63510 75 238 50
720-50 668 5C
— 2680- -
— 557 -
— 276 50
— 557-
— 172-
11 37 1909 23 46 23 96 117*30 95-20 2 51 480
11 40 19 12
23 50
24 — 117-50
9535 552 2-
žltne cene v Budimpešti
Dne 1. septembra 1908
Termin.
Pšenica sa oktober .   ,   .   za 50 kg K 11-26 Bi  sa oktober Koruza za maj 1909 . Oves za oktober   . .
sa 50 kg K 931 za 50 kg K 728 za 50 kg K  8 04
EfVi&tIvr.
6 vin. viSji.
Globoko užalosteni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni oče, gospod
Viktor Dolenc
danes ob polu 5. popoldne po dolgi in mučni bolezni, v 69. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu.
Truplo nepozabnega rajnika se bode v petek, dne 4. septembra ob 4. popoldne položilo k večnemu počitku.
Razdrto, 2. septembra 1908.
Anton, Viktor in Albin
sinovi.
Namesto vsakega drugega obvestila.
Javna zahvala.
Vsem znancem in prijateljem bla-gopokojnega gospoda 3123
Pavla Bernatovita
poročnika
ki je preminil nenadne smrti, izrekamo s tem najplobokejšo zahvalo, ker so nam našega sina-edinca spremili do hladnega groba, odnosno izrazili svoje sočutje.
Srčna zahvala za darovane vence.
Poimenoma izražamo zahvalo častniškemu zboru, dalje pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ki je s krasnimi in genljivimi pesmimi počastilo spomin pokojnikov ob tem toli žalostnem prigodku.
Ljubljana, 4. septembra 1908.
Žalujoča obitelj.
Zahvala«
3121
Ganjenega srca se zahvaljujem v svojem in v imenu svojim otrok in sorodnikov vsem onim, ki so našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta brata itd., gospoda
jMijo Strausa
posestnika, postilničarja, načelnika požarne brambe Itd
dne 31. avgusta t. 1. popoldne v
tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Posebej se že zahvaljujem odposlanstvu slav. mestnega zastopa idrijskega z g. županom Jož Šepetavcem na čelu, c. kr. orožnikom.   Članom požarnih bramb
iz Idrije, Spodnje Idrije in Godoviča, pevcem delavskega bralnega društva v Idriji, ki so zapeli pod vodstvom g. Zorka Prelavca pretresljivi žalo-stinki pred h šo in ob grobu. Srčna hvala tudi darovateljem prelepih vencev.
V Idriji, dne 30. avgusta 1908.
Mici Stran s
soproga.
Švfcarija.
V soboto in nedeljo, 5. In 6. septembra
od 9. pop do 10 svooor
umetniški in zabavni večer
dobro znane ruake
trojice ST^RKOV.
ito
lan
ta.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 660.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali r javih na trakove a močno zbitimi podplati, nujnovej&e oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val a pari umno 14 6 5«.
Za naročite v zadostuje dolgost.
3115 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoče rad zameni a m
n
Jutrl9 u soboto, 5. septembra
- velik -
KONCeRT
popolne
Ljubljanske društvene godbe |
Začetek ob 8. Vstop prost, j
Na obilen obisk vljudno vabita j Alfred in Josipina SEIDEL
I Narodna kavarna'
spre|me
donašalca
in odda sledeče časopise:
Ne ne Freie Presse, Arbelter Zeitung, Orazer Tagblatt, Fremden-Blatt, Union- Politik, Mnnchner Fliegende Biatter, Wiener Bilder, Interessantes Blatt, Megendorfer Blfltter, Wiener C ari ca turen, Moderno Kun s t, Muškete, Zlata Praha, Prosvjeta, Pachutt, Sekt, tber Lsnd und Meer, Wage, Leipziger Illu-atrierte Zeitung, Oesterreichische Illustrierte Zeitung, Bombe, Ljubljanski Zvon, Dom ln Svet, Slov. Narod, Slovenec i d Laibacher Zeitung. 3 25—1
3130
hotelir
■ 11111
! Novost v Ljubljani!
Vsled mnogostransko izraženih želja so se nabavili aparati 3 zračnim pritiskom in se je sačeh s t. septembrom t /.
svetovnoznano, od vseh zdravniških kapacitet za želodčne in
prsne bolezni ordinirano
iz meščanske pvovarne
napolnjevati v steklen ce.
Steklenice (10/i0 po 60 vinarjev in 710 litra — ne 4/i0 kakor so običajne v Ljubljani), po 30 vinarjev se dobivajo
v plzenjskem sanatoriju
„pri Roži"
v Židovskih ulicah v Ljubljani.
Steklenice se bodo dostavljale v za ta namen nabavljenem vozu dvakrat na dan v hifte, ako se jih najmanj 10 naroči.
Naročila se sprejemajo v točilnici „pri Roži", kjer naj blagovoli p. n. naročnik svoj naslov v zato pripravljeno knjigo vpisati. Tadi potom dopisnice — naslovljene na restavracijo „pri Roži" v Ljubljani — doposlana naroČila se bodo točno izvršila.
Jf 3 deželo se pošiljajo zaboji (25 ali 50 steklenic).
SjtST Ako se shrani pivo v kieti s temperaturo 8 — 10° R, se garantira, da bo isto ostalo 14 dni čisto in se bo dobro penilo.
Gg. gostilničarjema kavarnarjem, trgovcem z jestvinami i. t. 9. se dovoli primeren popust. 3074-3
Dva čevljarska ser* pomočnika
sprejme takoj Ivan Fti v Spodnji
Slskl it. 97. 3093-2
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par In elektriko se priporoča
u snaženje vsakovrstnih oblek i. t. i.
aJa^aa** a»a-I a*a«~a-aa«f» aai^l*«-Delo aolidiioa
Za vse v snaženje Izročene stvari se Jamči.     3010—3
Prevzemnim
OsllCk za ganjano J. MAGDIĆU
krojaču
Miklošičeva cesta št 10
dr. Edvard Miih
▼ Kranju je od 16. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan na razpolago v svojem stanovanju, v hiži, kjer je lekarna« 3048-5
23
2716     Glavna'zaloga v lekarni
UD. pl. Trnkdczyja u uubljnni.
n
-I
s
N n
m 9
m
e d
A
i
primarius
dre 0e Grcgorič
Ljubljana
hronsbo ustno uoda
EUODIN
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode. t Cena 2 kroni. J
% X
0
Ni
a i
t fa
N SV
S
Glavna zaloga v lekarni
Ub. pl. TrnkOczy]o u UubUonl.
•^KaKatna JLIllIJA
tjllbljana ■ ■ 3 minute o9 južnega kolodvora b b Ijubljana I
2658 9        je vsak dan I
vso noč odprta. ■
l^žsa.
Spreten in zanesljiv
poto valeč
ki je pri trgovcih, gostilničarjih, konsumnih društvih itd. na Kranjskem in Štajerskem dobro uveden, se sprejme proti proviziji in gotovi plači
s 15. septembrom t. I.
3089—1
Ponudbe  s prepisi izpričeval in zahtevo plače na naslov: Emil Hacker & Co. v Trstu.___
J   Za šolsko mladež: 2
Jesenske In zimske obleke, svršniki, dežni ogrtači In zimske suknje "
se dobivajo t največji Izbiri in po
čudovito nizkih cenah v
»Angleškem skladišču oblek"
O. BERNATOVIC
ti. Mestni
v Ljublj
trg
Naznanilo. 5
' en j enemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim jutri A
v soboto, dne 5. septembra na Sv. Petra nasipu st 43 (vhod A
tudi na Sv. Petra oesti St. 44), zopet svojo }f£
j5 —^=     gostilno, J
]b/ kjer se bodo točila le pristna dolenjska, istrijanska in goriška vina V
w ter izborno steinfelsko marčno pivo po zmernih oenah; mrzla jedila
fi bodo p. n. gostom vedno na razpolago.  Zahvaljujoč se za dostdaj S
A izkazano mi zaupanje, se cenjenemu občinstvu vljudno priporočam
K ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
3lC Bilježim spoštovanjem 3^
U 3i29 Ivan Tosti, gostilničar. ^
sprejema
vlogo na kaaJi*io
nreditna Danka v Ljubljani podružnica.
Stritarjeve nlloe itof. 2. h*»h*9b*vb*ji rond m**
sm tokoćl rtčun ter jih obrestuje od dna vloga po
4«- o
Hlupnja ln prodaja *fyyadnoatiia ympiip}a_vm*k
kulantnem ku^gu.
Izdajatelj ln odaovoral nrednik Kai te Pastesleatiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.